Tanja Romano zavrnila prestop med umetnostne drsalke Primorski SREDA, 4. FEBRUARJA 2009 Št. 29 (19.428) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Dobra novica potrebuje potrdilo SandorTence Po vrsti slabih novic za slovensko manjšino, je iz Rima tokrat prišla spodbudna novica. Milijon evrov, ki je izginil iz finančnega zakona za to leto, je vlada spet vključila v proračun. Za sedaj gre za predlog, ki ga morata potrditi senat in poslanska zbornica, kar naj bi se zgodilo najkasneje ob koncu tega meseca. Ukrep bo, kot vedno, pravnomočen z objavo v Uradnem listu. Milijon evrov za manjšino bo vlada namenila Deželi Furla-niji-Julijski krajini, ki je v tem primeru ravnala zelo odgovorno. Predsednik Tondo je o prispevkih posegel pri ministru Tre-montiju, deželna vlada pa je v svojem proračunu ohranila prispevke za manjšino iz leta 2007. To je bilo pomenljivo finančno, a obenem tudi politično dejanje FJK, za katerega se je v prvi osebi zavzel odbornik Molinaro. Po informacijah, ki smo jih dobili iz Rima, je odločilno vlogo pri tem vsekakor igrala Slovenija, ki se je takoj odzvala na sklep o krčenju prispevkov za našo manjšino. Posegla je slovenska vlada (sedanja, a tudi prejšnja), svoje pa je naredil tudi predsednik republike Türk. Skratka prizadevanja iz Slovenija in seveda tudi napori s strani slovenske manjšine in slovenske senatorke Blažinove. Ukrep z izrednim prispevkom za našo manjšino je komaj začel svojo pot v senatu, kjer se lahko - kot vemo - zgodi marsikaj. Po dogodkih, ki so nas silili v pesimizem, je morda sedaj napočil čas zmernega optimiz- italija Volilni prag za Evropski parlament RIM - Poslanska zbornica je včeraj s široko večino odobrila spremembo zakona za volitve Evropskega parlamenta, ki uvaja 4-odstotni volilni prag. Za je glasovalo 487 poslancev, 29 jih je bilo proti, 6 pa se jih je vzdržalo. Ob tem so včeraj na Kvirinalu in v samem parlamentu protestirali pripadniki manjših strank, ki po novem ne bodo več neposredno izvolile svoje predstavnike v Evropski parlament. Volilno reformo bo moral zdaj dokončno potrditi senat. Na 6. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € rim - Izredni vladni prispevek za našo skupnost Manjkajoči milijon se je vrnil v proračun Ukrep je začel svojo pot v senatnih komisijah zadnja pot - Prepeljali so jo v noči na torek Eluana je v Vidmu Čez tri dni bodo odklopili naprave, ki so jo 17 let umetno ohranjale pri življenju VIDEM - Družina 38-letne Elua-ne Englaro, ki že 17 let vegetira v nepovratni komi, je svojo hčerko v noči na torek iz bolnišnice Beato Talamoni v Leccu prepeljala v videmsko zasebno bolnišnico La Quiete. Odhod rešilca iz Lecca so skušali pripadniki nekaterih katoliških združenj preprečiti. Eluanin oče je prišel v Videm včeraj popoldne in po sestanku z odvetnikom izjavil, da o za- devi ne bo več javno govoril. Nevrolog Defanti pa je napovedal, da bodo naprave, ki so Eluano umetno ohranjale pri življenju 17 let, odklopili čez tri dni. Na 6. strani RIM - Berlusconijeva vlada je namenila Deželi Furlaniji-Julijski krajini izredni prispevek milijon evrov za kulturne ustanove slovenske manjšine. Gre dejansko za manjkajoči milijon evrov, ki je »izginil« iz finančnega zakona za tekoče leto. Vladni ukrep bo pravnomočen, ko ga bo odobril parlament in ko bo objavljen v Uradnem listu. Ukrep je v teh dneh začel svojo pot v senatnih komisijah, v senatno skupščino naj bi priromal prihodnji teden. Nakar bo odlok presodila poslanska zbornica, kar naj bi se zgodilo že v tem mesecu. Na 3. strani V Strasbourgu o sporu Slovenije s Hrvaško Na 2. strani Kriza redči težke tovornjake na cestah Na 4. strani Knjiga o italijanskem (in tržaškem) šoahu Na 7. strani Politični odmevi in polemike po odstopu odbornika na pokrajini Na 14. strani Diabetiki ob goriški meji se povezujejo Na 15. strani SLOVENIJA - ITALIJA Türk zadovoljen z odzivom Napolitana LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk je včeraj izrazil zadovoljstvo nad odzivom italijanskega predsednika Giorgia Napolitana na izjavo o etičnem primanjkljaju Italije zaradi odsotnosti jasnejšega soočenja z zločini fašizma, ki jo je slovenski predsednik podal v začetku leta. Veseli ga, da izjava Napolitana ni osebno prizadela. Türk je še dejal, da je v stikih z italijansko stranjo Slovenija tudi ponovila, da bi bilo koristno, če bi tudi v Italiji objavili poročilo skupne slovensko-itali-janske zgodovinske komisije. Na 2. strani rižarna - 240 višješolcev iz dežele FJK Vlak spomina včeraj odpeljal proti Auschwitzu TRST - Nad dvesto višješolcev iz Fur-lanije-Julijske krajine (med njimi je 31 slovenskih dijakov s Tržaškega in Goriškega) je sinoči stopilo na t.i. vlak spomina in se odpeljalo v poljski taborišči Auschwitz in Birkenau. S to pobudo si že pet let prizadevajo, da bi mlade rodove seznanili z grozotami preteklosti, s krutostjo, ki je je bil sposoben človek. Pred odhodom so se včeraj zbrali v Rižarni, kjer so se srečali s predstavniki javnih uprav in nekaterimi taboriščniki. Med branjem odlomkov Prima Le-vija, Marte Ascoli in drugih so vsi pohvalili pobudo, ki želi s spominom na preteklost ustvarjati novo, demokratično in spoštljivo prihodnost v Evropi različnih. Na 7. strani 2 Sreda, 4. februarja 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Stališče slovenskega predsednika po nedavnem sporočilu s Kvirinala Türk poudaril antifašizem, evropske vrednote in pogled v prihodnost Ponovno se je zavzel tudi za objavo poročila skupne zgodovinske komisije iz leta 2000 LJUBLJANA - »V Uradu predsednika Republike Slovenije smo z zadovoljstvom vzeli na znanje sporočilo, objavljeno na spletni strani predsednika Italijanske republike (Kvirinala) 1. 2. 2009. Sporočilo potrjuje, da izjava predsednika dr. Danila Türka z dne 8. 1. 2009 o etičnem deficitu Italije v zvezi z zgodovinsko dediščino fašizma ni osebno prizadela italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki ga v Sloveniji spoštujemo kot demokrata in veliko politično osebnost Italije in Evrope,« so sporočili iz urada Danila Türka. Urad predsednika Republike Slovenije dodaja, da je pozitivno tudi dejstvo, da je bila Türko-va izjava v medijih in v diplomatski komunikaciji med državama razumljena brez tovrstnih nesporazumov. »Vsi elementi omenjene izjave predsednika Danila Tür-ka ostajajo aktualni tudi za naprej,« poudarjajo iz urada slovenskega predsednika. Ob tem tudi izražajo zadovoljstvo ob poudarku v sporočilu Kvirinala o pomenu skupnega zavzemanja obeh držav za izgradnjo politične enotnosti na kontinentu za dokončno preseganje delitev, ki so zaznamovale žalostne trenutke v zgodovini narodov, ki so danes povezani z občutkom iskrenega prijateljstva in bratstva. Danilo Türk ob tem dodaja, da je slovenska stran v diplomatski komunikaciji v zadnjih tednih tudi ponovila, da bi bilo koristno, če bi tudi v Italiji objavili poročilo skupne slovensko-italijanske zgodovinske komisije iz leta 2000, ki celovito osvetljuje zgodovino odnosov med narodoma v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja. Ravno tako pa je bilo v diplomatski komunikaciji preteklih tednov izraženo pričakovanje, da v letošnjih komemoracijah ob 10. februarju (italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov po drugi svetovni vojni) ne bo spregledano dejstvo, da je bil fašizem prvotni vir mnogih problemov, ki so zaznamovali 20. stoletje. Ob spominu na žrtve in ob razumevanju bolečine njihovih bližnjih si moramo nenehno prizadevati za zavračanje slehernega opravičevanja totalitarizmov, ki smo jih v preteklem stoletju že dokončno premagali. »Zavračanje prav vseh totalitarizmov je pomembno za krepitev vrednot sodobne Evrope, ki se odražajo v prizadevanju za mirno in dostojno življenje vseh državljanov ob sprejemanju demokratičnih načel, ki izvirajo iz teh zgodovinskih izkušenj. Na ta način krepimo pogled v prihodnost, ki za slovenski in italijanski narod pomeni so-bivanje v skupnem evropskem domu, v medsebojnem spoštovanju in sožitju,« še poudarjajo v sporočilu iz urada predsednika Türka. Arhivski posnetek predsednikov Giorgia Napolitana (levo) in Danila Türka med njunim srečanjem 14. januarja 2008 v Ljubljani slovenija-hrvaška - Predsednik EP in hrvaški premier Pöttering in Sanader za politično rešitev s pravno podlago STRASBOURG - Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering in hrvaški premier Ivo Sanader sta se po včerajšnjih pogovorih v Stras-bourgu strinjala, da bi bila za slovensko-hrvaški spor glede meje najboljša "politična rešitev, ki ima močno pravno podlago". Evropski parlament po besedah Pötteringa močno podpira članstvo Hrvaške v Evropski uniji, ki je tudi dejal, da je Hrvaška edina država, ki bi morda lahko prišla v EU tudi brez dokončne ratifikacije Lizbonske pogodbe. "Žal so tu problemi s Slovenijo, za katere upam, da jih bomo rešili. Ti problemi ne bi smeli ovirati Hrvaške na njeni poti v EU," je v zvezi z vstopom Hrvaške še poudaril Pöttering. Sanader pa je ponovil, da si bo Hrvaška prizadevala, da bi pristopna pogajanja končala še letos. Dodal je, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski državi, ki ne bi smeli prejudicirati meje, ampak bi morali to vprašanje v skladu z dogovorom iz leta 2007 na Bledu rešiti na Meddržavnem sodišču v Haagu. "Želimo re- Predsednik evropskega parlamenta HansGert Pöttering vidi Hrvaško v EU koper - Obisk ministra za okolje Erjavec: V Luki Koper ne bo plinskih terminalov KOPER - Slovenski minister za okolje in prostor Karel Erjavec je ob obisku Luke Koper poudaril, da bo za zagotovitev razvojnih možnosti luke treba pospešiti sprejetje državnega prostorskega načrta, saj ta dokument zagotavlja nadaljnji razvoj Luke Koper. "Luka Koper je strateškega pomena za Slovenijo, nenazadnje je to naše okno v svet," je prepričan Erjavec. Pri tem je opozoril, da je treba upoštevati tudi vse okoljske standarde. Minister tudi meni, da ni možnosti, da bi se plinski terminali umestili na območje Luke Koper, zlasti ker gre za okoljsko zelo občutljiv projekt. "Glede na to, da lokalna skupnost in okolje ne sprejemata tega projekta, mislim, da ni možnosti, da bi dejansko prišlo do umestitve plinskega terminala na tem območju in tudi po pogovorih s predstavniki Luke koper sem dobil občutek, da jim to ni prioriteta," je po obisku pojasnil Erjavec. Erjavec je obiskal tudi Sečovelj- Karl Erjavec ske soline, kjer se je seznanil z njihovo sanacijo. "Glede na visoko morje, ki se je zgodilo decembra, je ministrstvo za prvo sanacijo namenilo 150.000 evrov," je pojasnil Erjavec in dodal, da bodo soline kandidirale tudi za evropska sredstva. "Skupaj bomo pripravili projekt v vrednosti 10 milijonov evrov, ki bo omogočil celovito sanacijo solin kot ene najbolj tipičnih znamenitosti, ki jih ima Slovenija, kar se tiče mokrišč," je dodal minister. šiti to odprto vprašanje, ki ima izvor v razpadu Jugoslavije leta 1991," je dejal Sa-nader. V izjavi za medije je pozdravil pobudo Evropske komisije za mediacijo, pri čemer ni želel govoriti o vsebini. "Do blokade je prišlo po nepotrebnem," je prepričan hrvaški premier. "Gre za sloven-sko-hrvaški problem in mi bomo našli najboljšo rešitev," je dodal. Najboljša rešitev je sicer po njegovem mednarodno pravo. Sanader je ob tem za TV Slovenija orisal zgodovino iskanja primerne institucije za vprašanje slovensko-hrvaške meje in dejal, da je bila odločitev iz leta 2007 o reševanju vprašanja na Meddržavnem sodišču v Haagu, kompromis slovenske in hrvaške strani. Kot je dejal Sanader, bi sicer lahko vprašanje reševala tudi kakšna druga institucija, če bi rešitev temeljila na mednarodnem pravu. Kot je spomnil, sta se s tedanjim slovenskim premierom Janezom Janšo na Bledu dogovorila tudi za vzpostavitev slo-vensko-hrvaške mešane komisije strokovnjakov za mednarodno pravo. Zadnje srečanje te komisije v Šmarjeških Toplicah pa je Sanader označil za zelo uspešno. Pöttering je pred tem v pogovoru z novinarji v Strasbourgu dejal, da Evropski parlament želi spodbuditi premiera obeh držav, naj govorita med seboj. "Dialog je vedno osnova za rezultate," je poudaril predsednik Evropskega parlamenta, ki ima v sredo na programu srečanje s slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem. S hrvaško delegacijo, v kateri je poleg premiera Sanaderja med drugim zunanji minister Gordan Jandrokovic, se je sicer pozno popoldne pred srečanjem skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Strasbourgu sešel tudi evropski posla- nec iz Slovenije Alojz Peterle (EPP/NSi). Kot je po pogovorih za STA povedal Peterle, so se pogovarjali predvsem o ozračju, v katerem bi slovenska in hrvaška stran lahko naredili napredek. "Moje stališče je, da moramo vzpostaviti verodostojne pogoje za to, da državi rešita probleme na političen način," je pojasnil. Smrtna nesreča na primorski avtocesti LJUBLJANA - Voznik tovornega vozila s polpriklopnikom je včeraj dopoldne na primorski avtocesti pred cestninsko postajo Log v smeri Ljubljane trčil v osebni avtomobil. V nesreči je ena oseba v osebnem avtomobilu umrla na kraju nesreče, druga pa je bila hudo poškodovana in so jo odpeljali v ljubljanski klinični center. Po podatkih, ki jih je doslej zbrala policija, je tovornjak dohitel osebni avtomobil, ki se je ustavljal zaradi kolone vozil. Kljub zaviranju in umikanju je tovornjak najprej trčil v en osebni avtomobil, nato pa še v zadnji del drugega avtomobila, v katerem je nato eden od potnikov umrl, drugi pa je bil poškodovan. Večina postopkov zaradi nasilništva proti paznikom na Dobu ustavljena LJUBLJANA - Disciplinski postopki proti paznikom, ki naj bi v zaporu na Dobu mučili in pretepali obsojence, so se v veliki večini ustavili oz. so se končali pozitivno za paznike, je včeraj dejal predsednik sindikata zapora na Dobu Bojan Lavrič. Ob tem je pojasnil, da "manjka še en sklep, vse drugo je končano". Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Jože Podržaj je aprila lani imenoval komisijo, ki je preverila navedbe nekaterih zapornikov in ugotovila, da v nekaj primerih obstajajo razlogi za sum o neprimernem ravnanju z zaporniki. Na podlagi ugotovitev komisije so takrat za 11 paznikov policiji posredovali naznanilo o sumu storitve kaznivega dejanja, za devet med njimi pa so napovedali tudi predlog za uvedbo disciplinskega postopka. Policija v Trebnjem je pozneje ovadila sedem od enajstih osumljenih paznikov. Po mesecu in pol dolgi preiskavi je policija ugotovila, da je devet od enajstih paznikov kršilo pooblastila upravičene uporabe fizične sile. Pazniki naj bi se nad obsojenci znašali na različne načine, od klofut do žaljivk. Brniško letališče zaradi snega šest ur zaprto BRNIK - Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana je bilo včeraj šest ur zaprto zaradi težav s snegom. Od 6. ure zjutraj so morali odpovedati devet letov, saj zaradi velike količine mokrega snega vzletno-pristajalna steza kljub trudu vzdrževalcev ni bila primerno pripravljena. Kot so povedali na Aerodromu Ljubljana, zadnjih 20 let ni bilo potrebno zapreti brniškega letališča zaradi snežnih razmer za tako dolgo časa. (STA) kobilarna lipica - Podmladek V minulih dneh dobili prva letošnja žrebička LIPICA - Kobilarna Lipica se ponaša z novim podmladkom, saj sta v minulih dneh na svet prišla prva žrebička v letošnjem letu. Po mami in očetu sta dobi- la ime Maestoso Slavina XIX in Conver-sano Bonadea XXXV. "Ponosni mami se dobro počutita in svoja žrebička že ponosno razkazujeta," so zapisali v kobilarni. / ALPE-JADRAN Sreda, 4. februarja 2009 3 rim - Večnamenski finančni dekret, ki ga trenutno ocenjujejo senatorji Vlada namenila Deželi prispevek milijon evrov za našo skupnost RIM - Vlada je namenila izredni prispevek milijon evrov za slovensko manjšino. Ta sredstva bo gospodarsko in finančno ministrstvo (vodi ga Giulio Tre-monti) namenilo Deželi Furlaniji-Julij-ski krajini na osnovi zaščitnega zakona. Če bo parlament, kot upamo, uzakonil ta ukrep, bodo manjšinske kulturne ustanove v tem letu dobile od italijanske države skupaj 5,13 milijona evrov. Berlusconijeva vlada je prispevek milijona evrov Furlaniji-Julijski krajini za slovensko manjšino vključila v finančni večnamenski odlok, ki je v rimskem parlamentu poznan kot »dekret mille-proroghe«. V 44. členu (enajsti odstavek) tega odloka se na osnovi 16. člena zaščitnega zakona (institucije in dejavnosti slovenske manjšine) podaljšuje za tekoče leto financiranje za manjšino iz leta 2008. Gre, kot rečeno, za milijon evrov, ki jih bo rimska vlada črpala iz svojih izrednih rezervnih skladov in iz skladov drugih ministrstev, posebno ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovalno dejavnost. Tamara Blažina Vlada je s tem ukrepom v bistvu »popravila« svoj sklep o krčenju finančnih sredstev za našo skupnost, ki ga je decembra v finančnem zakonu 2009 uzakonil parlament. Državni finančni zakon določa, da bo manjšina v tem letu dobila iz Rima (denar deli Dežela) 4,13 milijona evrov, katerim je treba sedaj prišteti milij on evrov iz večnamenskega dekreta. Sedaj smo pri letni vsoti 5,13 milijona evrov, ki se približuje prispevkom za leto 2008 (5, 25 milijona evrov), za katere se je odločila vlada Romana Prodija. Silvio Berlusconi Dekret bo pravnomočen, ko ga bosta odobrila senat in poslanska zbornica. Z ukrepom se trenutno ukvarja senat. Njegove komisije so za dekret že prižgale zeleno luč, sinoči je ukrep vzela v pretres proračunska komisija (njeno mnenje bo zelo pomembno), zadnjo besedo pa bo imela prihodnji teden senatna skupščina. Dekret bo nato romal v poslansko zbornico, ki ga mora odobriti najkasneje do prvega marca. Za »manjkajoči« milijon evrov za manjšino si je prizadeval marsikdo v Sloveniji, Italiji in v naši skupnosti. Po na- Borut Pahor ših informacijah sta se s tem vprašanjem ukvarjala tudi najvišja predstavnike Italije in Slovenije, predsednika Giorgio Napolitano in Danilo Türk. Da italijanske vlade ne bo pustila na cedilu naše skupnosti je predsednik vlade Silvio Berlusconi obljubil svojemu slovenskemu kolegu Borutu Pahorju (obljubo je Berlusconi izpolnil), pri ministru Tremon-tiju pa je osebno posegel predsednik Dežele Renzo Tondo. Skratka, vrsta prizadevanj in pritiskov na meddržavni ravni (zunanji ministri Franco Frattini, Samuel Žbogar in njegov predhodnik Dimitrij racionalizacija šolske mreže - Tiskovno sporočilo Sveta slovenskih organizacij Spremembe da, ampak ... Predlog racionalizacije slovenske šolske mreže SSO odobrava le v kolikor bo to bolje zadoščalo potrebam družinam in dijakov TRST - Svet slovenskih organizacij z veliko pozornostjo spremlja postopek, ki vodi v racionalizacijo slovenske šolske mreže. S tem v zvezi je SSO že večkrat izrazil mnenje, da uvedene spremembe nikakor ne smejo biti v protislovju z normami, ki jih predvidevajo mednarodne pogodbe glede slovenskega šolstva v Italiji, piše v sporočilu za javnost te krovne organizacije, ki ga je podpisal predsednik Drago Štoka. Istočasno pa SSO zaupa strokovnim organom in Deželni šolski komisiji, ki so v luči svojih kompetenc pripravili predlog za upravno prilagoditev slovenske šolske mreže. Predstavljenega predloga racionalizacije SSO ne razume kot pasivno prilagoditev slovenskega šolskega sistema normam splošne vsedržavne zakonodaje, kar bi resnično pomenilo nižanje ravni zaščite slovenske skupnosti v Italiji. Predlog ocenjuje kot poskus notranje reorganizacije slovenskega šol- stva v luči učinkovitosti. SSO se pa zaveda, da če se slovenska narodnostna skupnost v Italiji ne bo z vsemi svojimi silami zavzela za slovensko šolo in pozorno sledila procesu racionalizacije, ki se začenja, bo lahko tudi prišlo do nižanja standardov in ravni zaščite. Predstavljeni predlog racionalizacije slovenske šolske mreže SSO odobrava le v kolikor bo upravna racionalizacija slovenskega šolstva bolje zadoščala potrebam šolskih uporabnikov, to je družin in dijakov. SSO si bo vsekakor prizadeval, da predlog upravne racionalizacije, ki ga je predstavila Deželna šolska komisija, ne bo pomenil dejanskega zaprtja nobene slovenske šole, obenem se bo zavzel za to, da bi znotraj novo nastalih upravnih šolskih realnostih dosegli delno, če ne popolno oprostitev pouka za podravnatelje, kar bi po mnenju SSO dodatno izboljšalo funkcioniranje šol. SSO je še mnenja, da mora biti slovenska šola čimbolj tesno vezana na teritorij, saj je prav šola eden temeljnih graditeljev in oblikovalcev identitete. V tej luči SSO zagovarja čim bolj kapilarno prisotnost slovenskih šol na teritoriju, kar po mnenju SSO ni nujno v protislovju z novo bolj gibko upravno ureditvijo. SSO pa pričakuje tako od šolskih organov kot tudi od slovenskih občinskih uprav, da bodo še naprej dosledno zagovarjale prisotnost slovenskih šol po slovenskih vaseh, čeprav se zaveda, da predstavlja tak pristop dodatni napor za šolnike in finančno breme za uprave. SSO zahteva nadalje, naj država ne krči števila osebja za slovenske šole. Slovensko šolo je namreč treba obravnavati izven splošnih načrtov krčenja, ki jih predvidevata tako ministrica Gelminijeva kot tudi minister Tremonti. Predlogi krčenja učnega osebja bi pomenili resnično hud udarec za slovensko šolo, saj bi bistveno omejili poslanstvo, kateremu je slo- venska šola zapisana in bi dejansko pomenili zapiranje manjših šol, kar bi našo skupnost še dodatno obubožalo, piše v sporočilu za javnost. Končno SSO izpostavlja problematiko vsedržavne reforme višje srednje šole, ki bo za slovensko višjo šolo v marsikateri točki kočljiva. SSO si bo v naslednjih mesecih prizadevala, da bi višja šola ohranila čim širšo vzgoj-no-izobraževalno ponudbo. Vsakršno krčenje na tem področju bi namreč pomenilo odvzeti slovenski skupnosti v Italiji možnost specifičnega višješolskega izobraževanja in tako indirekt-no spodbujati slovenske dijake, naj izbirajo italijanske višje šole. SSO je mnenja, da ne glede na parametre, ki jih reforma predvideva, morajo slovenske višje srednje šole ohraniti (in če se da celo izboljšati) paleto svoje ponudbe tudi v luči usklajenega dogovarjanja med goriško in tržaško stvarnostjo, se zaključuje tiskovno sporočilo SSO. gospodarstvo - Od petka do nedelje v Celovcu Ze 22. sejem gradbeništva 431 razstavljavcev iz 6 držav - Pričakujejo nad 25.000 obiskovalcev iz Avstrije, Slovenije in FJK CELOVEC - V koroški prestolnici bo v petek odprl vrata že 22. sejem gradbeništva, ki bo letos potekal pod geslom Sam svoj mojster. Prireditev, na kateri pričakujejo nad 25.000 obiskovalcev iz vse Avstrije ter iz sosednje Slovenije in Furlanije-Julijske kraj-nie, bo trajal do vključno nedelje in je še zlasti letos, ko svet pretresa svetovna gospodarska kriza, pomemben motor za izboljšanje konjunkture. Kot so sporočili na včerajšnji tiskovni konferenci v Celovcu, bo na sejmu 431 razstavljalcev iz šestih držav predstavilo vse v zvezi z gradnjo, obnovo in sanacijo hiš. Posebno tematsko težišče pa je letos namenjeno ekologiji in energetsko-učinkoviti gradnji. Sejem bo vse tri dni odprt od 9. do 18. ure, vstopnice za odrasle stanejo 7 evrov, za otroke do 15. leta 2 evra, mladi med 16. in 18. letom pa plačajo 3 evre. Predsednik celovške sejemske družbe Walter Dermuth je na predstavitvi ponudbe letošnjega sejma posebej poudaril njegov pomen za gospodarstvo, še zlasti za področje gradbeništva. Kot impulz za gospodarstvo je sejem Sam svoj mojster označil tudi poslovodja koroške sejemske družbe Kärntner Messen Erich Hallegger. Slednji je v zvezi z obnovo spletnih strani sejma še zagotovil, da bodo le-te večjezične, tudi slovenske. Zaenkrat se sejem namreč predstavlja javnosti samo v nemškem jeziku. (I.L.) Celovški sejem bo od petka do nedelje gostil že 22. sejem o gradbeništvu Renzo Tondo Rupel) in tudi na relaciji Rim-deželna uprava. Pomembno vlogo ima pri tem vprašanju tudi slovenska senatorka Tamara Blažina, ki nam je sinoči dejala, »da jo na koncu zanimajo konkretni in zlasti dokončni sklepi. Vladni ukrep gre vsekakor v pravo smer.« Razvoj dogajanj od blizu spremljata tudi predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Što-ka, ki sta skupaj in tudi ločeno za rešitev tega problema večkrat posegla v Rimu, Ljubljani in na deželni ravni. Sandor Tence V prometni nesreči pri Palmanovi umrla hrvaška državljanka PALMANOVA - Na avtocesti A4 med Benetkami in Trstom je v bližini Palmanove včeraj zgodaj zjutraj umrla 40-letna hrvaška državljanka Klara Kele Maric. Do nesreče je prišlo, ko je kombi vito mercedes, ki je prihajal iz videm-ske strani v bližini Palmanove iz še neznanih razlogov od zadaj trčil v tovornjak s prikolico, ki je prihajal iz smeri Benetk in se je na avtocesto tik pred tem vključil z razcepa pri Palmanovi. Zaradi nesreče je bil promet precej oviran, vendar pa avtoceste niso zaprli. Izginili tablici z oznako »Haiderjev most«... CELOVEC - Teden dni po slovesnem poimenovanju mostu čez reko Dravo pri Lipici blizu Pli-berka v »Haiderjev most« so neznani storilci v noči na ponedeljek ukradli obe modri tabli z napisom »Jörg-Haider-Brücke«. Tabli sta bili pritrjeni na začetku mostu v občinah Ruda in Pliberk. Na incident se je takoj odzval sam koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, pobudnik spornega poimenovanja mostu po preminulem deželnem glavarju in koroški javnostni pojasnil, da seveda ni šlo za zlonamerno dejanje, temveč da so tablici ukradli oboževalci Hai-derja in ju odnesli kot suvenir. Obenem je napovedal, da bo naročil še več tablic »Jörg Haider Brücke«, ker naj bi bilo povpraševanje po njih ogromno... (I.L.) Sredi volilnega boja odstopil tajnik EL Adrian Kert CELOVEC - Sredi predvolilne kampanje za deželne in občinske volitve in volitve županov 1. marca na Koroškem je slovenska Enotna lista ostala brez tajnika oz. deželnega poslovodje. Kot so včeraj sporočili s sedeža EL, je Adrian Kert iz osebnih razlogov odstopil. Odstop Kerta, ki je stranko operativno vodil od novembra 2007 dalje, je že sprejelo tudi predsedstvo EL in kot vodjo poslovodstva imenovalo Justino Hribernik, za njenega namestnika pa Rudija Kullniga. (I.L.) 4 Sreda, 4. februarja 2009 GOSPODARSTVO kriza - Na tovornem terminalu na Fernetičih se ustavlja vse manj tovornjakov Cestni tovorni promet kot barometer gospodarske krize Avtoprevozna dejavnost se je tudi pri nas znašla v globoki krizi TRST - Teoretiki merijo gospodarska gibanja z matematičnimi metodami, v praksi pa se merijo z veliko bolj banalnimi metodami, med katerimi je tudi težak tovorni promet na cestah in železnicah. V Lombardiji, eni gospodarsko najmočnejših regij Evrope, so nekateri avtocestni odseki pravi barometri gospodarskih ciklusov. Ko se intenzivnost tovornega prometa, torej gostota mimovozečih tovornjakov povečuje, se gospodarstvo segreva, ko se tovorni promet redči, pa se pojavlja negativni gospodarski ciklus. Eden takih barometrov je očitno tudi tovorni terminal na Fernetičih, kateremu je včeraj italijanski dnevnik La Re-pubblica posvetil celo stran pod naslovom Adijo cestni bizoni - tako kriza ustavlja težke tovornjake. »Ustavljajo se tukaj, na zadnjem kosu slovenske zemlje, ruski, bolgarski, turški, romunski kamionisti... Kupijo si zavoj desetih cigaretnih škatlic po 26 evrov in steklenico žgane pijače po 6,50 evra, preden pridejo na italijanske ceste in do italijanskih cen. V dvojnem rezervoarju imajo 1200 litrov goriva, s katerim pridejo v Francijo ali Nemčijo, ne da bi se morali ustavljati na kakšni italijanski črpalki,« piše dopisnik Repubblice, ki je šel na tre-minal na Fernetičih s predsednikom av-toprevoznikov deželnega obrtnega združenja CNA v FJK Giosualdom Quainijem. Znano je, da se avtoprevozniki v FJK že dolgo pritožujejo zaradi (po njihovem mnenju nelojalne) konkurence tujih prevoznikov, ruskih, beloruskih, ukrajinskih, čeških, madžarskih, slovaških itn. Nekoč so izvozno blago proti vzhodu prevažali Italijani, ki so se vračali s surovinami in polizdelki za domačo industrijo. Zdaj ta blagovni promet opravljajo prevozniki iz držav vzhodne Evrope, za domačine pa je dela vse manj in manj. Kriza je te razmere še zaostrila in zdaj ostajajo brez dela tudi najcenejši prevozniki, parkirišča pri obcestnih gostilnah pa so vse bolj prazna. Tudi to je neke vrste barometer. Pri CNA trdijo, da je bil zadnji dober mesec za avtoprevoz lanski julij. Če je bilo takrat na cesti sto tovornjakov, jih je zdaj le še 40. Domačih in tujih. Promet se je od poletja sem zmanjšal za 70 odstotkov, pravijo v carinskem uradu na Fernetičih, kamor še morajo vozniki tovornjakov iz držav, ki niso članice EU. Pri stanovskih organizacijah italijanskih avtoprevoznikov ocenjujejo, da bo letos primorano v zaprtje okrog 15 tisoč ali več kot 10 odstotkov od skupaj 123 tisoč avtoprevoznih podjetij v Italiji. Med njimi so žal tudi tukajšnji slovenski avto-prevozniki. (vb) Na Fernetičih se zaradi krize ustavlja vse manj tovornjakov arhiv peti koridor - Alarmni zvonec slovenskega ministra za promet Je Sloveniji vlak za bruseljske pol milijarde evrov že odpeljal? LJUBLJANA - Slovenija bo iz proračuna EU izgubila pol milijarde evrov, če bo železniški del petega evropskega koridorja premaknjen v Avstrijo, je te dni izjavil slovenski minister za promet Patrick Vlačič. To ugotavlja dobri dve leti po tem, ko je predprejšnji prometni minister Janez Božič evropskega komisarja za promet »celovito obvestil« o dejavnostih Slovenije pri uresničevanju prednostnega projekta številka 6 v okviru petega čezevropskega železniškega koridorja, poroča spletni portal Razgledi.net. »Slovenija želi, da prednostni projekt številka 6 ostane takšen, kot je. Temu cilju bomo sledili,« je novembra 2006 po pogovorih s komisarjem dejal Božič. V Bruselj je odšel, ker je takratna koordina-torica za peti koridor Loyola de Palacio predlagala, da bi Trst in Budimpešto povezali z novo progo čez Avstrijo. »Razgovor je bil potreben, da se je komisar iz prve roke informiral in da se je na lastne oči prepričal, da Slovenija resno dela na tem projektu,« je takrat povedal Božič. Slovenska vlada je očitno ostala pri Božičevih obljubah, Avstrijci pa so v tem \ obrt - Napoved predsednika Dežele FJK Nepovratni prispevki za prenovo stanovanj TRST - Predsednik Furlanije-Ju-lijske krajine Renzo Tondo se je včeraj sestal s člani vodstva deželnega obrtnega združenja Confartigianato in jim obljubil, da bo reformiral javno upravo. Sogovorniki so ga namreč seznanili s potrebo po zmanjšanju birokracije in poenostavitvi administrativnih postopkov, da bi se lahko obrtna podjetja uspešneje upirala resni gospodarski krizi. Ta je sicer res globalna, vendar lahko tudi majhna, a dinamična dežela, kot je FJK, naredi svoje. Na prvem sestanku predsednika Dežele v novem mandatu z vrhom Con-fartigianata (deželnim predsednikom Grazianom Tilattijem in pokrajinskimi predsedniki za Pordenon, Videm, Gorico in Trst Pascolom, Faleschinijem, Medeotom in Brunijem) je bila opravljena poglobljena analiza nelahkega položaja, v katerem se je znašel obrtni sektor, in nanizane prioritete in možne rešitve za okrepitev gospodarstva v rese-ciji. Med možnimi rešitvami so sogo- vorniki navedli spodbujanje mladih za delo v obrti z ustreznim usposabljanjem, pri čemer lahko veliko naredi ravno deželna uprava. To ni samo pot za okrepitev obrtne panoge, ampak tudi način za reševanje problemov brezposelnosti s samozaposlovanjem mladih sil. Tondo je izrazil pripravljenost za vzpostavitev stalnega institucionalnega usklajevanja s stanovskimi organizacijami glede stvari, ki jih je treba narediti, povrhu pa je obrtnemu sektorju obljubil podporo, tudi pri kreditiranju, Dežele, ki »bo znala ravnati s smislom družinskega očeta«. Ta Dežela je po njegovih besedah za odpravljanje uničujočih učinkov krize že odprla »sezono gradnje velikih infrastruktur« in bo znala »reformirati samo sebe, lokalne uprave, gorske skupnosti, zdravstvo in povezane ustanove«. Povedal je tudi, da so v pripravi nepovratni prispevki za prenovo zasebnih stanovanj, ki bodo ponudili nove možnosti za obrtno delo in zmanjšali delo na črno. PatrickVlačič času že dogradili, začeli graditi in posodabljati svoje proge (koralpska železnica), po katerih naj bi potekal peti koridor. »S ko-ralpsko železnico nastaja med Celovcem in Gradcem 130 kilomtrov dolga dvetirna in elektrificirana nova proga... Z mednarodnega vidika je koraplska železnica pomembna povezava na baltsko-jadranskem koridorju, ki povezuje centre v severovzhodni in vzhodni Evropi z gospodarskim prostorom v severni Italiji,« so lani jeseni objavile avstrijske železnice (OBB). Po pisanju portala Razgledi.net bo imel Vlačič zdaj veliko težje delo od Boži- autovie venete Dogovor za razlaščanje pri gradnji A28 TREVISO - Predstavniki avtocestne družbe Autovie Venete in Pokrajine Tre-viso so včeraj podpisali dogovor o postopkih za razlastitev zemljišč, na katerih bodo gradili komplementarne ceste k avtocestnemu odseku A28 od Pordenona do Conegliana. Gre za gradnjo variante pokrajinske ceste št. 41 t.i. panzanske. Predsednik družbe Autovie Venete Giorgio Santuz je pred dvema letoma obljubil to delo in obljubo držal, saj danes podpisujemo dogovor o razlastitvah, je komentiral predsednik Pokrajine Pordenon Leonardo Muraro, ki je sporazum podpisal s Santuzem v kraju Godega di SantUrbano. Dogovor predvideva usklajen postopek razlaščanja, ki naj bi čim bolj omejil možnosti sporov in obenem zagotovil preglednost postopkov za odkup nepremičnin. Poleg tega določa kriterije za določanje odškodnin in oblike sodelovanja sindikalnih organizacij pri projektiranju in odobritvi del. Formula, ki so jo Autovie Venete uporabile v podobnih primerih, se je namreč izkazala za pomemben instrument za zniževanje števila sporov. ča, predvsem pa bo moral s konkretnimi projekti dokazati, da se bo lahko gradnja kmalu začela, če bo hotel Evropsko komisijo prepričati, da bo Slovenija našla obljubljeni denar in ohranila železniški del koridorja Barcelona-Kijev, ki je ključen za koprsko pristanišče. Vlačiču lahko gre na roko, da imajo težave tudi druge države, zlasti Italija in Madžarska, pa tudi, da je Bruselj decembra lani odobril dodaten denar za peti koridor v Sloveniji. Pred dvema mesecema je namreč Evropska komisija objavila, da bo za enajst železniških projektov za obdobje 2007-2013 zagotovila 1,7 milijarde evrov. Za projektiranje in študije za čezmejni odsek med Trstom in Divačo je od tega na voljo 50,7 milijona evrov. Za študije za gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom je Slovenija evropski denar (5,5 milijona evrov) dobila že v začetku leta 2005. Ker takratna vlada v proračunu ni zagotovila lastnega deleža sofinciranja, je Evropsko komisijo morala kar dvakrat prositi za podaljšanje roka za črpanje. Takšne zamude si sedanja vlada ne bo smela dovoliti. Spremenjena datuam sezonskih razprodaj TRST - Deželni svet je včeraj izglasoval zakonski predlog z enim samim členom, ki spreminja dosedanje datuma začetka zimskih in poletnih razprodaj. Zimske se bodo odslej začenjale dan pozneje, 3. januarja, poletne razprodaje pa namesto 15. junija šele prvo soboto v juliju. Nova razstavna dvorana podjetja Sisal PROSEK - Podjetje Sisal Jana Pahorja in Stefana DAgostina bo v nedeljo slovesno odprlo novo vzorčno dvorano v kraju Isola Morosini blizu Škocjana ob Soči. Podjetje se ukvarja z grosistično prodajo artiklov za cvetličarne, za dekoracijo in opremo (umetno cvetje, košare, trakovi, papir, keramika in steklo), poleg domačih pa ima tudi številne stranke iz Slovenije in Hrvaške. Nova razstavna dvorana je bila pripravljena s pomočjo deželne cvetličarske šole (Scuola Fioristi FVG), ki bo ob tej priložnosti razstavila novosti iz po-mladno-poletne kolekcije. EVRO 1,2849 $ +0,70 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 03.02. 02.02. ameriški dolar japonski jen 1,2849 115,02 1,2760 114,04 ruski rubel 46,5075 8,7389 46,1685 62,0650 danska krona 7,4530 7,4536 0,90335 švedska krona 10,7506 10,6765 češka krona 28,398 28,132 estonska krona 15,6466 299,25 15,6466 297,98 poljski zlot 4,5495 4,4421 1,5850 avstralski dolar 2,0113 1,9558 2,0318 romunski lev 4,3065 3,4528 4,3110 3,4528 latvijski lats 0,7014 2,9841 0,6987 3,0050 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4047 7,3842 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 3. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0445 1,23375 1,77625 2,08375 libor (eur) 1,72 2,06125 2,155 2,25 libor (chf) 0,31833 0,52333 0,66 0,96 euribor (eur) 1,723 2,064 2,153 2,246 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.213,69 € -83,79 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. februarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,45 IMTCDCI IDr»DA Q -1,46 +115 KRKA 1 1 IKA KOPER 53,53 -1,40 +2 12 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,51 159,11 -1,12 TELEKOM SLOVENIJE 262,03 124,55 -2,94 -0,76 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 57,00 AERODROM LJUBLJANA 26,36 DELO PRODAJA - ctni +1,79 -1,27 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 T) 71 _L1 «« NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMDTCCT 9,31 -0,64 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 47,90 12,50 450 +1,10 -1,26 SALMS, I_IUBI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 240,55 -1,10 -2,21 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 16,00 -0,50 MILANSKI BORZNI TRG 3. februarja 2009 MIB 30: +1,26 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,331 5,06 1121 +2,70 -0,88 +0 18 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,12 1 06 -2,48 -3 11 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 3,92 -1,01 +1 94 EDISON ENEL ENI 0,97 4,51 1684 +4,88 +1 32 FIAT FINMECCANICA 4,04 12 00 +7,16 -1 07 rINMECCANICA GENERALI IFIL 15,98 1 88 +1,20 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,33 1441 +3,68 -2,61 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 11,04 +0,42 +2,60 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,76 7,00 1 29 +3,36 +0,94 +2 13 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,22 +4,89 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,28 11,77 411 -1,01 -0,68 +1 73 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,05 1 02 +2,53 TENARIS TERNA 7,50 +7,33 -2,66 +4 17 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,44 0,38 915 +2,68 UNICREDIT 1,30 -2,45 +1,09 SOD NAFTE (159 litrov) 40,91 $ +0,32 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.808,30 890,27 -1,03 -1,22 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.620,98 957,38 +0,35 +0 19 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.531,29 526,48 -0,78 -1,17 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 236,54 1.979,60 -1,46 +0,32 Dir A, JGI aJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.889,93 2.224,48 -4,18 -0,14 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.078,36 1.516,30 +1,78 +1 46 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 838,40 838,827 4.374,96 +1,57 -2,23 +2,43 +2 13 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.164,46 4.164,46 2.982,39 1.689,77 +1,79 +1 03 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 752,6 2.244,89 -1,48 +2 10 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 7.825,51 1.711,92 12.776,89 -0,61 +0,38 -0,65 Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.149,30 +0,91 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 4. februarja 2009 5 OGLEDALO Bližine in razdalje v slovenski manjšini Ace Mermolja_ Slovenska organizirana manjšina v Italiji prihaja k svoji resnici. Padajo zavese, razblinjajo se meglice, mrtvo izzveni stavek: »Naši odnosi so dobri«. To velja za SSO in SKGZ, kot velja za SSk in stranke, ki imajo slovenske komponente. V političnem smislu je npr. jasno, da je bil sporazum med Slovensko skupnostjo in Demokratsko stranko zgolj predvolilni. DS je pridobila odstotek glasov več, SSk pa svojega deželnega svetnika, vsebinsko pa, vsaj kar se tiče Slovencev, zasledimo več razhajanj kot skupnih potez, več tekmovanja kot sodelovanja. Prav tako je očitno, da bosta morala SKGZ in SSO ponovno premisliti smisel medsebojnega sodelovanja ter določiti področja, kjer sta lahko skupaj in kje se njune poti neizogibno razhajajo. Razjasnitev je potrebna, slepomišenje ostaja škodljivo, razlike (in skupne misli) pa niso sad muhastih vodstev in samo kake osebne sle po prevladi. Večkrat gre za različne vsebine, ideje, pristope in strategije. V novih časih mošt ponovno vre. Prav je, da vedo Slovenci v Italiji in v Ljubljani, saj je tudi manjšina skupnost normalnih ljudi, ki mislijo s svojo glavo in ni vedno nujno, da so »enotni«, tudi ko mislijo drugače. Enotnost ni dogma, ampak je največkrat kolikor toliko časten kompromis. V zadnjem hipu napisano Ogledalo bom »opremil« s konkretnimi primeri. Pomembna je bila odločitev deželne komisije za slovensko šolo, da naj se uresniči predlog za dve večstopenjski šoli v Trstu in eno v Gorici. Za predlog sta se izrekli DS in SKGZ, proti njemu pa sta se nemudoma in rezko oglasila deželna svetnika Igor Gabro-vec (SSk) in Igor Kocijančič (Mavrična levica). Sledila je in bo vrsta različnih mnenj. O slovenski šoli so se (pre)številni odbori sestajali dolga leta. Zgodilo se ni nič. Strinjam se z Dušanom Udovičem, ki je v PD 3. februarja 2009 napisal: "Namesto, da bi bili Slovenci v Italiji z lastnimi predlogi protagonisti posodabljanja slovenske šole, smo zagnali vik in krik vsakokrat, ko se je kateri od vsedržavnih ukrepov v zvezi s šolskim sistemom tako ali drugače dotaknil tudi našega, kot da se nam dogaja nezaslišana krivica. Sklicevali smo se na Londonski sporazum, da bi krčevito ohranili šolo v vsaki vasi in rajonu. Medtem se je problem reševal sam od sebe, veliko šol je nesmiselno životarilo, več jih je bilo zaradi pomanjkanja naravnega prirastka tudi zaprtih. Za racionalizacijo so morale poskrbeti okoliške občine, ker si stroškov za skoraj prazna šolska poslopja enostavno niso mogle privoščiti." V ozadju nepremičnosti in pat pozicije je bila jasna ideološka ločnica. »Narodnjaki« so zagovarjali, da je prioriteta slovenske šole vzgajati dobre Slovence. Drugi so in smo zagovarjali tezo, da je prioriteta vsake šole najprej v tem, da nudi mladim ustrezno izobrazbo, ostalo sledi osnovnemu načelu in pravici slehernega človeka in dijaka. Nadalje: ena skupina diskutantov je želela ohraniti vsako šolo in stavbo, drugi so zagovarjali realistični pogled na šolsko stvarnost in predlagali posodabljanje, kar ne pomeni nujno odpovedi ali siromašenja, nasprotno. Sedaj se je nekaj zgodilo in rana se je znova odprla, vštevši vse možne implikacije in manipulacije. V tej zgodbi pa vendarle vidim dve svetli lučki: odločitev za nekaj in dejstvo, da se stališča in polemisti ne delijo strogo po strankarskih ali »krovnostnih« bližinah, ampak da poteka razprava prečno, transverzalno. Očitno so ljudje manj ideološko obremenjeni, kot se zdi iz besed nekaterih voditeljev. Nadaljujem. Predsednik SSO Drago Štoka je na glavnem svetu organizacije predlagal (ne prvič), naj pride do rotacije v medmanjšin-ski organizaciji Slomak. Dosedanji predsednik Rudi Pavšič naj torej odstopi, po Štoko-vem mnenju pa naj mesto prevzame nekdo »iz vrst SSO«. Rudi Pavšič je javno reagiral (PD, 3. februarja 2009). Svoj predsedniški položaj je zamrznil in predlagal, naj Slomak spregovori o predsedniku na svoji prvi seji. Prav je, da se o vprašanju predsednika Slomaka izrečejo člani organizacije, to je predstavniki slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Osebno vem, da je Rudi Pavšič skupaj s tajnikom Jurijem Kufersinom uporabil veliko časa, prevozil veliko poti v križarjenju med Trstom, Celovcem, Madžarsko, Hrvaško in seveda Ljubljano v korist Slomaka. Ker je Pavšič predsednik SKGZ, je del časa za Slomak »od-ščipnil« lastni organizaciji. Tudi Pavšič bo o sebi odločal, za SKGZ pa bi bilo (po mojem mnenju) bolje, ko bi kdo drug sedel v lasten avto in pričel uporabljati svoj čas in bencin v korist Slomaka in to dovolj intenzivno, da ne bi tako koristna organizacija razpadla. Na že omenjeni in pomembni seji glavnega sveta SSO je Štoka, kot sem bral v PD (30. januarja 2009) med ostalim omenil Primorski dnevnik. Berem: »Štoka je pohvalil uredniško politiko in uredništvo našega dnevnika,« ki se trudi za objektivno poročanje o vsem, kar se dogaja v manjšini.« To mu gre v čast, »čeprav nekateri še vedno mislijo, da bi moral biti dnevnik, kot nekoč, v zakupu SKGZ«. Besede so kamen. Sam, to je Ace Mermolja, sem predsednik Zadruge Primorski dnevnik. Predsedujem skupnemu odboru in to v smislu, da se je odbor predstavil na volilnem občnem zboru kot dogovor vseh komponent Zadruge in da ni bilo alternativnih list. Svojo predsedniško vlogo bom opravljal do izteka, čeprav ne bo nujno lahko, v smislu skupnega odbora Zadruge. Vsi morajo seveda vedeti, da sem član vodstva SKGZ in torej izraz pomembne komponente civilne družbe. Glede Štokove izjave pa so stvari jasne: nihče ne zapoveduje, da mora nastopiti na prihodnjem volilnem občnem zboru ena sama lista. Statut in pravilnik Zadruge zelo jasno opredeljujeta volilni model in možnost več list. Ne bi bil greh, ko bi se člani ponovno »prešteli«. SSO ima torej vso pravico, da nastopi s svojo listo in je zato brezpredmetno ugotavljati, kaj v SKGZ nekateri mislijo o Primorskem dnevniku. Tudi dejstvo, da bomo Slovenci v Italiji imeli tri Prešernove proslave ni vsebinsko nevtralno. Kar vem, je bil prvi dogovor med SKGZ in SSO ta, da bi izpeljali (končno) eno samo osrednjo proslavo dneva slovenske kulture, kot to počnejo v Sloveniji. Manjših proslav bo itak več in skoraj po vseh društvih. Letos naj bi bila osrednja proslava v Čedadu in to v znak bližine s Slovenci v videmski pokrajini, ki ponovno doživljajo stare trikolori-stične pritiske. Ko bi prišli v Čedad Slovenci iz Trsta in Gorice, bi bil to dogodek primeren času. Po dolgih razpravah so nekateri člani organizacij SSO vztrajali pri treh proslavah (Trst, Gorica, Čedad) in tako smo pustili beneške Slovence same s svojimi skupinami in nalogo, da sami napolnijo veliko dvorano gledališča Ristori. Sprašujem se: znamo biti skupnost, ki se vsaj v slavnostnih trenutkih združi in si izreče medsebojno prijateljstvo in solidarnost? Do kdaj bo vsak varoval svoj vrtiček? Do kdaj bomo kulturo in umetnost podrejali okoliščinam in majhnim koristim ter kritizirali vsak trud, ki teži k boljšim rezultatom in h kvaliteti? Vsak ima npr. pravico do svojega mnenja glede repertoarja in predstav Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Če pa se javno opredeljujemo in ocenjujemo poklicno umetniško ustanovo s pomembnih mest, kot je lahko glavni svet SSO, ne moremo mimo meritornih ocen o tem, kaj je danes poklicno gledališče, kaj se v gledališkem prostoru dogaja v Sloveniji in v Italiji, kateri so kakovostni standardi, da lahko neko gledališče sploh imenujemo za poklicno. Izbire naj ne bodo banalne, saj nas banalnost preplavlja, in niti ni nujno, da je visoka umetniška ustanova nujno popularna v televizijskem ali narodno-zabavnem smislu. Nestrinjanja postajajo jasna v dejstvih. Še enega vprašanja ni možno obiti. SKGZ se je odločila, da njeni vodilni možje in ženske ne bodo prevzemali več strankarskih kandidatur in da ne bodo nastopali na volitvah. SKGZ torej ohranja svojo avtonomijo organizacije civilne družbe. Dialogira s strankami, vendar se z njimi ne spaja, lahko se z njimi strinja ali pa ne, vendar ne meša vlog. SSO tega vprašanja ni razrešila, nasprotno, vezi med SSk in SSO so se »sklenile«. SSO legitimno izbira, vendar je treba vedeti, da se danes soočata in dialogirata dva dokaj različna subjekta. Kaj torej narediti? Mislim, da ni konec sodelovanja ne med SSO in SKGZ, še manj pa je konec tega sodelovanja med društvi in organizacijami. Naloga krovnih organizacij je, da se srečata na zelo konkretnem sestanku in zelo konkretno opredelita, kje je sodelovanje možno in kje ni. Razjasnitev bo za vso manjšino manj škodljiva kot je dvoumje, ki sproža polemike in jezo. Očitno bo nekaj skupnega, nekaj pa ne, bistveno je, da ne ostanemo v nedorečenosti »dobrih odnosov«. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Miničeki Do leta 1961 je bilo razmerje med papirnatim denarjem in kovanci zadovoljivo, saj je slednjih bilo za 3,4% vseh lir v obtoku: 2.880 milijard papirnatega denarja in 96 milijard kovancev. Sčasoma se je to razmerje spremenilo, tako da se je v letih od 1974 do 1977 pokazalo pomanjkanje kovancev. Razlogov je bilo več. Zaradi inflacije so tiskali bankovce, zanemarjali pa kovance. Poleg tega je cela vrsta modernih vragolij (juke boxi, fliperji, avtomati za listke itd.) goltala kovance in jih izločevala iz obtoka. Vse to je oteževalo urejeno trgovsko življenje, saj so trgovci bili prisiljeni dajali namesto ostanka v denarju bonbone, telefonske žetone, žvečilne. In tako se je pojavil v javnosti prvi krožni ček, manjši od navadnih krožnih čekov. Izdal ga je decembra 1975 turinski bančni zavod San Paolo. Miničeki so se hitro uveljavili kot nadomestek kovancev. Čez 30 bank jih je izdajalo in njihova vrednost je dosegla 200 milijard lir. Zaradi kritik, ki so letele na oblasti, se je Italijanska kovnica (Zecca dello Stato) začela konec 1977 opremljati z novimi stroji in s temi skovala okoli sto milijonov novih kosov v vrednosti 200 lir, seveda poleg kosov po 100 in 50 lir. To je bil uvod v rešitev problema, ki se je vlekel še predolgo. Na miničekih, ki so jih izdali v tistih letih, najdemo tudi ime pokojne Tržaške kreditne banke. pisma uredništvu Še nekaj pojasnil o vertikalizaciji V sobotni številki Pd je Tomaž Simčič, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu in v tem svojstvu tudi predsedujoči deželni komisiji za slovenske šole, utemeljil razloge, zaradi katerih je slednja izrazila povoljno mnenje v zvezi z ustanovitvijo dveh večstopenjskih šol v Trstu in ene v Gorici. Naj vnaprej pojasnim, da ne pišem iz polemične osti, temveč le zato, da skušam tudi sam prispevati (upam da zadnjič) svoj delež k javni razpravi o tem. Sam sem že javno, tudi s kolego Igorjem Gabrovcem iznesel svoje stališče. Skušal bom podrobneje obrazložiti, zakaj sem bil in sem še vedno prepričan, da je bilo zgrešeno in prenagljeno izraziti povoljno mnenje o nečem, o čemer nis(m)o vsi enako poučeni in informirani in za kar bi bilo po mojem mnenju primerno počakati še in razjasniti vse obstoječe dvome ob širši soudeležbi dejavnikov. Verjamem namreč, da ni vsem, predvsem staršem, ki jih v tisti komisiji zastopam, docela jasno, kaj verti-kalizacija dejansko pomeni, predvsem pa menim, da ni nikomur koristno, če izpade navzven razprava o tem kot nova polemika med domnevnimi napred-njaki in nazadnjaki. Večstopenjski inštituti so organizacijski model, ki se je na področju šolstva načelno uveljavil predvsem ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja (ko je dokončno prodrla tako imenovana šolska avtonomija) in ki so ga dodatno opredelili z zakonom 53 iz leta 2003. Ta model naj bi ustrezneje odgovarjal logiki povezovanja med vrtci ter osnovnimi in nižjimi srednjimi šolami na teritorialni ravni. Sam sem na primer prepričan, da je ta model lahko zelo učinkovit na manjših in enovitih teritorialnih področjih (glej primer Doberdoba) in da bi o tem veljalo razmišljati predvsem v naših okoliških občinah in na ozemeljskih področjih, za katera velja, da imajo že en-demično določene težave. V Trstu bi morda veljalo razmišljati nekoliko drugače, na vsak način pa ne verjamem, da lahko zagovarjamo domnevne prednosti navedenega modela samo zaradi tega, ker nam v zdajšnji fazi omogoča rešitev enega od številnih vprašanj - v danem primeru pomanjkanje ustreznega števila ravnateljev - ob tolikih drugih, ki pestijo slovensko šolo v Italiji. V Trstu so v zadnjih petih letih prav vse obvezne šole večstopenjski inštituti, z eno samo izjemo (osnovna šola D'Aosta). Pozanimal sem se pri nekaterih učiteljih, ki poučujejo vrsto let v okviru tega modela in jih vprašal, ali so zaznali prednosti in večjo povezavo med vrtci, osnovnimi in nižjimi srednjimi šolami. Mini anketa, ki sem jo izvedel s petimi italijanskimi učitelji in učiteljicami v stale-žu na različnih tržaških večstopenjskih inštitutih v našem mestu se je izšla bolj klavrno: v praksi zaznavajo, da ni nobene višje stopnje povezanosti z vrtci in nižjo srednjo šolo znotraj strukture in vsi so na osnovi lastnih izkušenj prepričani, da je bilo in ostaja temeljno in glavno vodilo ustanovitve večstopenjskih inštitutov potreba po omejitvi stroškov. Ob koncu bi rad pristavil še naslednje in tu mislim da sva si s Tomažem Simčičem najbolj daleč pri razmišljanju: glede na to, da je naša deželna komisija za vprašanja šolstva posvetovalne narave, je nisem in je ne bom nikoli mogel enačiti z operativnim organom. Doslej je razprava o vertikalizacij znotraj na- še skupnosti zanimala predvsem določene kroge strokovnjakov in glede na to, da je zadnji predlog za prehod na ta model iznesla tržaška Občina, ki tudi ni najbolj naklonjena slovenskemu šolstvu v Italiji, sem še naprej prepričan, da bi ne bilo nič narobe, ko bi tej temi posvetili še nekaj javnih skupščin in odprtih razprav, tako kot smo to znali uresničiti za informiranje o Gelminijevi reformi. Svoje vloge predstavnika staršev (tako kot svoje vloge izvoljenega predstavnika v širšem smislu) ne jemljem in nisem nikoli jemal v smislu nekega splošnega pooblastila, ki ga dobiš enkrat in nato velja vedno ter ob vsakem primeru. Glede na to, da dobivamo starši od šol, ki jih obiskujejo naši otroci vsakovrstna sporočila in obvestila ter anketne pole, ki jih vestno izpolnjujemo in vračamo, bi to verjetno lahko pričakovali tudi v tem primeru, tako bi pred sprejetjem odločitve oz. izrazom mnenja lahko vedeli vsaj za neko temeljno orientiranost večine staršev, ki so ravno tako kot drugi pomemben dejavnik naše šole. Igor Kocijančič, deželni svetnik SKP Slovenska šola Draga gospa Lucija, odločil sem se, da Vam odgovorim, saj ste svoje pismo naslovila vsem članom deželne komisije za slovenske šole, zato tudi meni... Glede na to, da sem se na glasovanju 4. točke dnevnega reda, ki se glasi »Mnenje komisije o morebitnih predlogih v zvezi z racionalizacijo slovenske šolske mreže«, vzdržal, se ne čutim prvaka v kopanju jam in še manj grobarja. O izidu glasovanja in o mojih stališčih je že poročal PD dne 28.01. Zgleda, da si tistega članka niste prebrali, drugače bi pismo naslovila le nekaterim članom komisije. Naj še enkrat navedem glavna razloga iz katerih izhaja moje vzdržanje. Prvič, kot sem že na seji poudaril, člani komisije ne predstavljamo samo tisto komponento, ki nas je izvolila, ampak dejansko tudi celotno slovensko manjšino, saj se odločitev dotika vseh komponent in morato zato biti vse deležne naše pozornosti. Kot je na seji prišlo na dan, se o tej temi niso še izrekle vse komponente manjšine, zato nismo bili, tako vsaj jaz mislim, v stanju odločati. Upoštevajoč to dejstvo, sem predlagal, da preložimo obravnavo te točke na naslednje leto, saj je tudi pokrajinska odbornica Adele Pino sama rekla, da bo pokrajina storila to, kar bo komisija sklenila. Na žalost je večina želela hitro obravnavo in glasovanje in si s tem, seveda prevzela odgovornost za odobreni sklep. Naj še dodam, da sem načeloma za skupne predloge, katere naj sestavi in podpira vsaj večina manjšine. Če pa mi kdo očita, da nisem glasoval proti, naj ve, da nisem to storil iz istih razlogov, za katere nisem glasoval za. Zato Vas prosim, da ne mečete vse v isti koš, saj je na seji vsakdo povedal svoje mnenje in v štirih smo se vzdržali. Matia Mosenich, predstavnik dijakov v komisiji 6 Sreda, 4. februarja 2009 GOSPODARSTVO evropske volitve - S široko podporo predstavnikov vseh večjih strank Poslanci odobrili uvedbo 4-odstotnega volilnega praga Neparlamentarne stranke protestirale na Kvirinalu in v parlamentu RIM - Poslanska zbornica je včeraj s široko večino odobrila spremembo zakona za volitve Evropskega parlamenta, ki uvaja 4-odstotni volilni prag. Za je glasovalo 487 poslancev, 29 jih je bilo proti, 6 pa se jih je vzdržalo. Proti so bili predstavniki sicilskega Gibanja za avtonomije, liberaldemokratov, republikancev in radikalcev. Dogovor med Ljudstvom svobode, Severno ligo, Demokratsko stranko in Italijo vrednot, na katerega je naposled pristala tudi Sredinska demokratična unija (UDC), je torej držal. Volilno reformo bo moral zdaj dokončno potrditi senat. Sicer pa ni šlo brez protestov. Ko je včeraj popoldne poslanska zbornica začela obravnavati zadevni zakonski predlog, so nekateri bivši poslanci (Bobo Craxi, Paolo Cento, Mauro Del Bue, Riccardo Nen-cini, Loredana De Petris, Grazia Frances-cato in drugi predstavniki manjših ne-parlamentarnih strank) s sedežev za obiskovalce, ki so zanje rezervirani, vzklikali gesla kot »Demokracija!«, »Svoboda!« ter metali letake, na katerih je bil upodobljen Toto s šopom bankovcev v rokah in s pripisoma »Prevarantski zakon '09« ter »Režija: Veltrusconi«. Eden izmed teh letakov je priletel na glavo predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju, ki je prekinil sejo ter protestnike izgnal iz dvorane. Predstavniki neparlamentarnih strank so že dopoldne priredili protestni shod na Kvirinalu, se pravi pred sedežem predsednika republike. Predsednik Giorgio Napolitano se je na njihova stališča odzval. V noti za tisk je zapisal, da razume zahtevo manjših sil po zastopanosti v izvoljenih telesih, a pripomnil je, da je pretirana fragmentarnost »nevrednota«. Izrazil je upanje, da bo parlament znal oblikovati uravnovešeno stališče. Včeraj dopoldne je zasedala tudi skupina Demokratske stranke v poslanski zbornici, da bi se dokončno dogovorila o stališču, ki bi ga potem zagovarjala na popoldanski seji poslanske zbornice. Za uvedbo 4-odstotnega volilnega praga se je izrekla velika večina prisotnih, saj so bili Bivši poslanci mečejo v dvorano poslanske zbornice letake (zgoraj desno) proti volilni reformi ansa proti le 4 poslanci, 3 pa so se vzdržali. Glasovanja se ni udeležil Massimo D'Alema, ki je v zadnjih dneh večkrat javno izrekel pomisleke o tem ukrepu. To je na zasedanju obžaloval voditelj demokratov Walter Veltroni, ki je sicer prepričan, da bo uvedba 4-odstotnega volilnega praga koristna za razvoj italijanskega političnega sistema, pa tudi za samo radikalno levico, ki bo morala premagati svojo notranjo raz-kosanost in se predstaviti kot enoten politični subjekt. Veltroni je med drugim odgovoril na obtožbo, češ da gre za zakon »rešite Wal-terja«, kot je dejal nekdanji sekretar Stranke komunistične prenove Franco Giordano. Veltroni je razkril, da je Giordano pred nekaj meseci prišel skupno z drugimi k njemu, naj se zavzame za uvedbo 4-odstonega volilnega praga za evropske volitve. Očitno se je premislil po zadnjem razkolu v vrstah Stranke komunistične prenove. Minister Raffaele Fitto gre na zatožno klop BARI - Minister za odnose z deželami Raffaele Fitto, član Ljudstva svobode, se bo moral zagovarjati na procesu. Obtožnica navaja, da je Fitto kot predsednik deželne uprave Apulije v letih 2003 in 2004 sodeloval pri nezakonitem usmerjanju javne dražbe in zastopal zasebne interese. Javno tožilstvo v Bariju je preiskavo uvedlo leta 2005. Pod udarom je dražba, na kateri je podjetnik Brizio Montinari odkupil verigo supermarketov Cedis, ki je bila v stečaju. Podjetnik je za verigo odštel sedem milijonov evrov, ocenjena vrednost pa je bila več kot dvakratna. Minister brez listnice je včeraj izrazil zadovoljstvo, da se bo sojenje začelo že 12. maja. Avto brez ročne zavore smrtno povozil otroka FIRENCE - V kraju Lastra a Signa pri Firencah je prišlo včeraj do nenavadne prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje še ne šestletni otrok. 26-letna mama je na rebri parkirala avtomobil in odnesla svojo dveletno hčer v otroške jasli. V avtu sta sedela sinova, stara 4 in 5 let. Voznica je na ročno zavoro pozabila, avto se je začel pomikati navzdol. Starejši sin je skočil iz vozila, a se je ujel v vrata. Avtomobil ga je povlekel s seboj in ga stisnil ob drevo. Vozilo je nato trčilo v zidek in se ustavilo, otrok pa je umrl. camorra - V kraju Castellamare di Stabia pri Neaplju Motociklista na ulici ustrelila občinskega svetnika Tommasina NEAPELJ - V kraju Castellamare di Stabia pri Neaplju je bil včeraj nekaj po 15.30 umorjen 43-letni trgovec Luigi Tommasino, krajevni občinski svetnik iz vrst Demokratske stranke. Proti njemu sta počila osem strelov moška, ki sta se vozila na skuterju beverly in sta imela obraza zakrita s čeladama. Tommasino je tedaj sedel za volanom svoje lancie musa (na sliki), ob njem pa se je peljal 13-le-tni sinček Raffaele. Tommasino je vodil trgovino oblačil, od leta 2005 pa je sedel v občinskem svetu. Izvoljen je bil na listi Marjetice, ki se je potem skupno z Levimi demokrati zlila v Demokratsko stranko. Kaže, da v občinskem svetu ni bil posebno aktiven. V zadnjih časih je skupno s 17 kolegi podpisal dokument v podporo županu Salvatoreju Vozzi iz vrst Demokratične levice, kateremu se je prek kratkim zamajal stolček. Vse kaže, da je šlo za zločin camor-re. Zakaj je do njega prišlo, pa za zdaj ni znano. Tommasino doslej ni imel opraviti s pravico in je na splošno veljal za poštenjaka. Zdi se, da so se preiskovalci osredotočili bolj na Tommasinovo gospodarsko kot na njegovo politično dejavnost. bioetika - Čez tri dni bodo odklopili naprave, ki so jo 17 let umetno ohranjale pri življenju Eluano Englaro so v noči na torek prepeljali iz Lecca v videmsko zasebno bolnišnico La Quiete VIDEM - Družina 38-letne Eluane Englaro, ki že 17 let vegetira v nepovratni komi, je svojo hčerko v noči na torek iz bolnišnice Beato Talamoni v Leccu prepeljala v videmsko zasebno bolnišnico La Quiete, potem ko je ta izrazila pripravljenost, da Englarovo sprejme in ji s prekinitvijo umetnega hranjenja omogoči umreti. To naj bi se zgodilo v prihodnjih dneh, že sama premestitev Englarove iz Lombardije v Videm pa je že izzvala val komentarjev in polemik, tako na državni kot na lokalni ravni. Eluano so prepeljali z rešilcem, medtem ko je njen oče Beppe v Videm prišel popoldne. Druga zasebna bolnišnica v Vidmu je že decembra lani izrazila pripravljenost, da sprejme Eluano, so pa predvideni postopek premestitve bolnice iz Lecca v videmsko bolnišnico pre- Zdravnik Amato De Monte Beppino Englaro ob prihodu v Videm kinili zaradi ukrepa ministra za zdravje Maurizia Sacconija. Ta je namreč odločil, da je odklop bolnika z naprav, ki ga ohranjajo pri življenju, v državnih zdravstvenih ustanovah nezakonit. Že pred odhodom Englarove se je pred bolnišnico v Leccu zbralo več deset pripadnikov katoliških združenj, ki se borijo proti evtanaziji. Poskusili so celo preprečiti odhod reševalnega vozila in poudarjali, da mora Eluana živeti. Med njimi je bil tudi lokalni občinski svetnik Ljudstva svobode Giacomo Zamperini, ki se je ulegel na pokrov motorja in so ga nato prijavili zaradi upiranja javnemu funkcionarju. Med tistimi, ki so se včeraj popoldne oglasili proti odklopitvi naprav, pa je bil tudi vi-demski škof Pietro Brollo. Eluano Englaro je v rešilcu spremljal primarij oddelka za anestezijo v vi- Odhod rešilnega vozila z Englarovo iz Lecca so skušali nekateri preprečiti ansa demski bolnišnici S. Maria della Misericordia Amato De Monte. Ta je med drugim poudaril močno voljo Eluaninega očeta, da »uresniči hčerkino željo« in da jo »osvobodi«. Beppino Englaro je uporabil prav ta glagol, je povedal De Monte in poudaril, da »Eluana nikakor ne bo trpela, ker je umrla že pred 17 leti«. Povabil je nato vse, naj se ne osredotočijo na to, ali bo Eluana trpela, ampak na to, ali bi bili pripravljeni vegetirati 17 let. Eluanin oče je sinoči povedal, da ne namerava več dajati izjav za tisk. Pred tem se je sestal s svojim odvetnikom Giusep-pejem Campeisom, ki ga je pospremil do bolnišnice La Quiete. V odvetnikovem uradu je Beppe Englaro podpisal še zadnje dokumente. Campeis je poudaril, da »ni iz pravnega vidika več nobenega dvoma«. Eluanin oče je na tej podlagi ugotovil, da nekateri očitno zanikajo pravico, pa tudi samo realnost. Kaj se bo zdaj zgodilo, je obelodanil Eluanin nevrolog Carlo Alberto Defanti. V vi-demski kliniki bo stekel postopek, ki so ga izdelali skupaj s svetovalci za izvajanje razsodbe milanskega prizivnega sodišča. Naprav, prek katerih hranijo Englarovo, v prvih treh dneh vsekakor ne bodo odklopili. Eluano bodo prenehali hraniti čez tri dni, zdravniška ekipa, ki bo sledila postopku, pa bo ustanovila specifično združenje za urejavnje odnosov z zdravstveno strukturo iz pravnega vidika. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sreda, 4. februarja 2009 APrimorski ~ dnevnik 10. februar 7 Vlak spomina včeraj odpeljal proti Auschwitzu Soočenje s krutostjo, ki je je bil sposoben človek Med 240 dijaki deželnih višjih srednjih šol tudi nekaj slovenskih višješolcev sprave Dan spominjanja v znamenju »Pot bo dolga in obisk taborišč smrti Auschwitza in Birkenaua na Poljskem ni nič kaj prijetna izkušnja. Čaka nas soočenje s preteklostjo, s krutostjo, ki je je bil sposoben človek, spoznavanje trpljenja, gorja milijonov, ki so tu izgubili življenje.« Na vse to se je sicer že v preteklih mesecih pripravljalo 240 dijakov višjih srednjih šol iz dežele FJK, ki je včeraj popoldne v Vidmu stopilo na poseben vlak, na t.i. vlak spomina, in se odpeljalo proti Auschwitzu. Med njimi je tudi 16 dijakov goriških višjih srednjih šol (Gregorčič in Trubar ter Cankar in Zois), 15 pa s tržaških (Zois, Prešeren in Slomšek). Že peto leto zapored prireja namreč turinsko združenje Terra del Fuoco potovanje v preteklost z vlakom spomina. V največje taborišče smrti se je prvič odpeljalo 600 dijakov, z leti pa se je projektu pridružilo še veliko dežel in organizacij, tako da je letošnja izvedba pobude naštela kar 5800 udeležencev. Pred odhodom so se včeraj nekateri izmed teh zbrali v Rižarni, kjer je predsednica združenja Tenda per la pace Genny Fabrizio javne upravitelje opozorila na predhodna srečanja z zgodovinarji in preživelimi taboriščniki, ki so mladim pojasnili, kaj je pomenila druga svetovna vojna, predvsem pa po kom je udarjala nacifašistična smrtna kosa. »To ni navaden izlet, pačpa osebni stik s temnim delom človeške zgodovine. Po nedeljskem povratku pa bo še do maja več okroglih miz in srečanj o današnjih časih, o Evropi, ustavi in osnovnih človekovih pravicah,« je povedal član združenja Corrado Altran. V Rižarni so jim ob branju odlomkov del Prima Levija, Marte Ascoli, Bertolda Brechta in pisem Pina Robustija res številni zaželeli dobro pot. Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat (ob njej je bila prisotna tudi odbornica Marina Gu-glielmi) je podprla pomemben kulturni projekt, ki je usmerjen v seznanjanje z grozotami holokavsta s ciljem, da se take stvari ne ponovijo nikoli več, odbornik videm-ske pokrajine Pinuzzi pa je pozval k preseganju egoizma in spodbujanju medsebojnega spoštovanja; na šestdesetletno pot od Ausch-witza, ki je uničeval različne, do evropskega parlamenta, ki ravno nasprotno vrednoti in spoštuje drugačnost, pa je opozoril goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Srečanja se je udeležil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je mlade poučil, da je naše mesto v preteklem stoletju doživelo veliko gorja, danes pa smo konflikte premosti- 240 višješolcev iz Dežele FJK je včeraj z vlakom spomina odpotovalo na ogled taborišč Auschwitz in Birkenau; pred odhodom so se v Rižarni srečali s predstavniki javnih ustanov in pričami nacifašistične krutosti kroma li tako, da na istem prostoru svobodno so-bivajo predstavniki različnih etnij in veroizpovedi. Oglasili so se tudi predstavniki tržaške judovske skupnosti, združenja Ar-cobaleno in Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, ki so spomnili na Mussolinija, rasne zakone ter na vrednote, ki jih morajo mlade generacije posredovati bodočim rodovom za zaščito spomina, drugačnosti in demokracije. Po predstavnici tržaške prefekture je za mikrofon stopil tudi podpredsednik pokrajinskega VZPI-ANPI Edvin Švab, ki je ob branju Mermoljeve poezije Koraki mladim voščil, da bi v okviru hvalevredne pobude doživeli veliko nepozabnih človeških vrednot. Zatem so se predstavili bivši interniranci Vilma Brajnik, Mario Candotto in Riccardo Go-ruppi, ki se bodo z dijaki odpeljali na Poljsko. Ob koncu je ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugulin obnovil tragično usodo, ki je doletela številne, ki so vstopili v Ri-žarno. Preden so zapustili taborišče so mladi segli v večje košare, v katerih so bila na listkih zabeležena imena tistih, ki so tu izgubili življenje. »S seboj jih ponesite in zamislite se nad njihovo usodo, da se ne bo to gorje nikoli več ponovilo ... « (sas) Na županstvu so včeraj predstavili razne pobude, ki jih bo ob dnevu spominjanja priredil odbor za žrtve fojb v sodelovanju z občinsko in pokrajinsko upravo. Glavna prireditev bo po besedah organizatorjev v znamenju sprave in bo v torek, 10. februarja, na bazovski fojbi, že dan prej pa bodo postavili vence pri Sv. Justu in na Trgu Rosmini. Prireditve ob 10. februarju so predstavili občinska odbornika Franco Bandelli in Massimo Greco ter predsednik Lege Nazionale in odbora za žrtve fojb Paolo Sardos Albertini ob udeležbi predstavnikov številnih ezulskih združenj, med katerimi je bil tudi predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota. Ta je med drugim napovedal, da bo ezul-ska organizacija »tudi letos obiskala fojbo čez mejo«. Izrazil je upanje, da tokrat ne bo problemov in s tem v zvezi razodel, da je v ponedeljek pisal slovenskemu predsedniku Danilu Turku in premieru Borutu Pahorju z zahtevo, da obvestita policijo o njegovem prihodu. Kakorkoli že, komemoracija na fojbi bo 10. februarja ob 10. uri ob udeležbi župana Roberta Di-piazze, pokrajinske predsednice Marie Terese Basse Poropat in samega Albertinija. Na programu so med drugim maša, branje molitve za žrtve fojb in posegi oblasti. Popoldne bodo v deželnem svetu ob 15.30 predstavili knjigo Luigina Vadorja ob 50. obletnici nastanitve istrskih ezulov v kraju San Quirino blizu Pordenona, uro kasneje pa bodo odprli temu posvečeno fotografsko razstavo. V gledališču Verdi bo nazadnje ob 17.30 koncert Verdi: na notah spomina, ki ga bo priredila zveza ezulskih združenj in ga bosta izvajala orkester in zbor gledališča Verdi. Isti dan, so še povedali, bo predsednik republike Giorgio Napolitano na kvirinalu podelil 34 kolajn sorodnikom žrtev fojb, dodatnih deset kolajn pa bodo podelili ob 12. uri na tržaški pre-fekturi. (ag) dom glasbe - Predstavili knjigo Il libro della Shoah italiana Izčrpen prikaz italijanskega šoaha Marcello Pezzetti je v 13 letih intervjuval 105 nekdanjih judovskih deportirancev, ki so mu zaupali svoje občutke in spomine - Pomemben del gradiva zadeva Trst in Rižarno Knjiga o šoahu na italijanskih tleh, ki jo je z zvrhano mero truda in po dolgoletnem zbiranju gradiva napisal Marcello Pezzetti, je po mnenju mnogih nekaj izrednega. Avtor, ki je med drugim direktor državnega muzeja šoaha, je med letoma 1995 in 2008 intervjuval nič manj kot 105 italijanskih Judov, žensk in moških, bivših deportirancev, ki so mu z nemajhnim naporom zaupali svoje občutke in spomine na najbolj temno obdobje življenja, na obdobje, ki jim je v srcu pustilo neizbrisne rane, na dnu duše pa ogromno praznino. Pezzetti je in-tervjuvance tudi pospremil v nekdanja italijanska zbirna taborišča, z nekaterimi se je celo odpravil na pot v Auschwitz: s tesnobo v srcu so pol stoletja pozneje ponovili pot, ki jim je tedaj odvzela človeško dostojanstvo. Dober del intervjuvancev je iz Trsta, veliko je govora o Rižarni. Delo »Il libro della Shoah italiana - I racconti di chi e sopravissuto« (založba Einaudi, 490 strani) so včeraj ob prisotnosti avtorja predstavili v Domu glasbe. Po mnenju zgodovinarke Tullie Catalan je knjiga, ki je nastala iz gore gradiva (avtor je moral iz več ur trajajočih intervjujev izluščiti le najbolj pomenljive misli), učinkovit in neoporečen odgovor tistim, ki še danes zanikajo holokavst. Catalanova je dejala, da sta tako oblika kot vsebina knjige posebni, pričevanja pa razkrivajo »najgloblje kotičke prizadetega človekovega duha«. Znanstvenik in pisatelj Livio Sirovich meni, da je knjiga v nekem smislu dokončna: »Pripovedovanja 105 ljudi, ki se med seboj niso poznali, se delno razlikujejo, bistvena dejstva in opisi pa so si povsem enaki.« Sirovich je obžaloval, da knjige ne bodo prebrali tisti, ki bi jo morali, se pravi ljudje, ki dvomijo o zgodovinski resnici holokavsta. Le-teh je med nami več, kot bi si kdo mislil. Pa tudi mit »dobrega Italijana« v knjigi propade, saj marsikdaj prav Italijani Jude ovadili, zaprli in zatem še porinili na vagone za živino, namenjene v Nemčijo. Ena izmed prič pa se dobro spominja, kako ji je po razglasitvi rasnih zakonov del znancev izrazil solidarnost, ostali pa je iz dneva v dan niso več pozdravili. Večer so priredili inštitut Livio Saranz, judovska skupnost v Trstu in tržaški univerzitetni oddelek za zgodovino. Avtorja in goste je predstavila znanstvena direktorica inštituta Saranz Ariella Verrocchio. Odlomke pričevanj deportirancev sta recitirala igralca Nikla Petruška Panizon in Massimiliano Borghesi, raziskovalec Alessandro Carrieri pa je uvedel glasbene utrinke v izvedbi pianista Pierpaola Levija. Otožne in ganljive skladbe so ustvarili judovski taboriščniki - isti ljudje, ki so se zjutraj z večno praznim želodcem odpravljali na suženjsko delo in upali, da se bodo zvečer vrnili živi v svojo barako. (af) Predstavitev knjige v polni dvorani Doma glasbe v Ul. Capitelli kroma 8 Sreda, 4. februarja 2009 GOSPODARSTVO tržaška občina - Prihodnji teden predstavitev v mestni skupščini Občina Trst: proračun »vreden« skoraj 290 milijonov Manj prihodkov iz davka ICI, kar 24 milijonov večji prenos iz države in dežele Proračun trka na vrata tržaške občine. Mestna uprava ga je odobrila sredi januarja, pretekli teden so se začele proračunske obravnave v posameznih občinskih komisijah, v obsežen sveženj dokumentov (zajetna knjiga z osmimi prilogami...) pa so že ugriznili tudi nekateri rajonski sveti (sinoči je občinski odbornik za proračun Giovanni Battista Ravida predstavil finančni dokument na seji vzhodnokraškega rajonskega sveta na Opčinah). Oboji, občinske komisije in rajonski sveti, morajo izdati svoja (obvezna, a ne obvezujoča) mnenja pred začetkom proračunske razprave v mestni skupščini. Ta bo sredi meseca. Prihodnji teden ga bo uprava predstavila, občinski svet bo moral dokument odobriti najkasneje do 20. februarja, sicer bi občina tvegala nadzorovano upravljanje. Občinski proračun 2009 bo »vreden« skoraj 290 milijonov evrov (natančno: 289.428.213,18 evra). Na nedavni predstavitvi na rajonski seji na Zahodnem Krasu ga je odbornik za proračun Ravida podrobno razčlenil. Med prihodki odpade skoraj 90 milijonov evro na davke in druge pristojbine. »Doprinos« občinskega davka na nepremičnine ICI bo za 19,5 milijona skromnejši zaradi ukinitve davka »na prvo hišo«, občinska uprava pa se je letos odločila, da bodo osebe z najnižjimi osebnimi dohodki oproščene plačila dodatka na davek Irpef (kajti res čudno bi bilo, da bi morale osebe, ki zaradi nizkih osebnih dohodkov ne plačujejo davkov, plačevati... dodatek na davek!). Zaradi te olajšave se bo steklo v občinsko blagajno kakih 800 tisoč evrov manj kot prejšnje leto. Povečali pa se bodo državni in deželni prenosi, in sicer za skoraj 24 milijonov evrov v primerjavi z lanskim letom (18,5 milijona evrov več državnih prenosov in 5,1 milijona več deželnih prenosov. Nekaj več kot 58 milijonov bo občina iztržila od raznih storitev (na primer plačila jasli, šolskih kosil), od dobičkov podjetja AcegasAps, v katerem ima tržaška občina večino, Tržaški občinski svet bo začel razpravo o proračunu 2009 prihodnji teden kroma in Podjetja za ozemeljsko mobilnost ATM, od najemnin občinskih nepremičnin, bančnih obresti in še nekaterih drugih postavk. Med stroški bo večji delež odpadel na osebje (skupno skoraj 104 milijona evrov), medtem ko bodo fiksni stroški znašali nekaj več kot 53 milijonov evrov, to je kakih pol milijona evrov več kot lani (fiksni stroški so podrobno razčlenjeni v gornji tabeli). V okviru finančnih stroškov je treba omeniti znižanje bremena posojil, in sicer od lanskih 26 milijonov evrov na letošnjih 23 milijonov. Med stroški po posameznih območjih (spodnja tabela) odpade največji delež (skoraj 40 odstotkov)za socialne službe. Temu območju je občinska uprava namenila nekaj več kot 41 milijonov evrov, to je skoraj dva milijona več kot lani. Drugo po »finančni teži« je območje gospodarskega razvoja in turizma, ki ga upravlja odbornik Paolo Rovis. Vsota dobrih 34 milijonov evrov pa ne bo namenjena morebitnim novim gospodarskim prijemom ali turističnemu razvoju, temveč bo - bolj preprosto - služila za kritje stroškov za odvoz odpadkov in za pokopališko službo. Tudi postavka namenjena območju za vzgojo, univerzo in raziskovanje bo imela malo (ali nič) opravka z univerzitetnim študijem ali kakimi raziskovalnimi pobudami. Dobrih 10 milijonov evrov bo potrebnih za kritje stroškov za jasli, šolska kosila in rekreacijska središča. Tržaška občina je namreč ena redkih v Italiji, ki neposredno upravlja jasli, vrtce in rekreacijska središča. V primerjavi z lanskim letom so se povečali stroški za splošne in institucionalne zadeve (lani 432 tisoč evrov, letos 760 tisoč). Povišek gre pripisati oddaji v zakup vratarske službe v palači Carciotti in v palači ana-grafskih uradov. M.K. Fiksni stroški tržaške občine Postavka Proračun 2009 Izvoljeni organi 1.583.000,00 Službena potovanja 84.200,00 Kosila, sejnine 703.700,00 Oblačila 206.250,00 Elektrika, plin, voda 7.330.600,00 Gorivo 218.645,00 Ogrevanje 9.800.000,00 Čiščenje 3.868.935,00 Poštnina 246.069,00 Telefon 926.496,22 Stroški za informatiko 324.527,21 Zavarovanja 1.920.500,00 Prispevki tretjim 280.240,00 Dajatve in davki 897.986,40 Davek na dodano vrednost 1.032.914,00 Davek Irap 5.800.000,00 Pogodbeni stroški 47.225,00 Terjatve 2.215.760,00 Razni stroški 1.284.011,92 Pasivne najemnine in stanarine 5.455.291,00 Najemnine 3.358.308,44 Rezervni sklad 855.110,57 Razni prenosi 291.000,00 Konzorcij Letališče FJK 415.000,00 Nadzor in razkuževanja 1.160.279,60 Občinska pokojninska blagajna 3.000.000,00 Skupno 53.306.049,36 Stroški po območjih Območje Proračun 2009 Službe glavnega tajništva 763.303,59 Županov kabinet 2.312.905,09 Splošne in institucionalne službe 760.507,00 Osebje in izobraževanje 276.000,00 Socialne službe 41.195.496,05 Občinska policija 533.000,00 Gospodarske in finančne službe 1.121.950,00 Vzgoja, univerza in raziskovanje 10.616.436,04 Kultura in šport 5.332.010,83 Javna dela 3.516.080,86 Ozemeljsko načrtovanje 920.918,00 Gospodarski razvoj in turizem 34.405.303,31 Službe generalne direkcije 7.481.467,30 Skupno 109.235.378,07 uplinjevalnik «Študije Gas Natural so bile prirejene« Študije, ki jih je pripravila družba Gas Natural o vplivu morebitnega uplinjevalnika v Žavljah na okolje, so bile vselej manipulirane in prirejene potrebam. Poleg tega je bil močan pritisk iz Rima na spomeniško varstvo v deželi FJK, ki je dalo kar štiri krat negativno mnenje, po klicu odgovornega na generalno direkcijo pristojnega ministrstva pa je to mnenje postalo pozitivno. To so v skupnem dokumentu zapisale glavne naravovarstvene organizacije na Tržaškem in to hudo obtožbo dodale prijavi, ki so jo novembra lani vložile na javno tožilstvo. Dodatno gradivo oz. prijavo so predstavili včeraj predstavniki okoljevar-stvenih organizacij, ki so podpisale dokument. To so WWF, Legambiente, Italia Nostra, Odbor SOS Muggia, Odbor za zaščito Tržaškega zaliva in Greenaction Trasnational. V dokumentu ugotavljajo, da je v okoljskih študijah družbe Gas Natural prišlo do novih »čudnih« in hudih podatkov, ki so dali povod za nov priziv. Pod drobnogledom naravo-varstvenikov so še zlasti »prostovoljne integracije«, za katere je Gas Natural sicer poskrbel že aprila lani. Toda za javnost so bile na razpolago na internetu šele novembra lani, medtem ko jih niso javne uprave nikdar prejele. Dve študiji je Gas Natural opravil že marca in decembra leta 2006. Izsledki so bili po eni strani protislovni, po drugi so bili izbrani parametri nepravilni. To je že takrat sprožilo prijavo naravovarstvenikov. Nova študija je predvidevala simulacijo posledic izliva hladne vode v milj-ski zaliv prek matematičnega modela. Tudi tokrat je prišlo do nepravilnosti, pravijo okoljevarstveniki, saj je npr. Gas Natural namesto dolgega obdobja (nekaj mesecev) analiziral le morebitne posledice v roku 18 ur. Dalje je upošteval 9 stopinj kot najnižjo možno temperaturo morja, ko pa podatki inštituta OGS dokazujejo, da je temperatura morja v februarju tudi nižja od 7 stopinj. To pomeni, da Gas Natural ni upošteval najmanj ugodnih mogočih razmer, kot bi moral v resnici storiti. Študija nazadnje sploh ne omenja dejstva, da bi se temperatura morja ob izlivanju mrzle vode znižala za 5 stopinj, so še poudarili na-ravovarstveniki, in je zato vsak zaključek zgrešen. krožek miani »Svarilo FJK le podaljša rok za prilagoditev« Po prijavi, ki jo je vložil na javno tožilstvo 28. januarja glede ške-denjske železarne, je krožek Ercole Miani včeraj vložil novo prijavo. Povod za to so bile včerajšnje vesti o svarilu, ki ga je Dežela FJK naslovila na skupino Lucchini in na osnovi katerega bo moralo vodstvo škedenjske železarne čim prej prilagoditi obrat predpisom integriranega okoljskega dovoljenja AIA. Kot piše v tiskovni noti, je krožek Miani včeraj seznanil sodstvo z dejstvom, da predstavlja svarilo deželne uprave v bistvu le podaljšanje roka za prilagoditev železarne pogojem, ki jih veleva AIA. Toda to je v nasprotju s samimi določbami AIA, pravi krožek Miani. Poleg tega je tveganje, da je to podaljšanje roka za nedoločen čas, ker svarilo ne določa nobenega datuma. Krožek Miani nazadnje sprašuje, zakaj deželna uprava še ni sklicala storitvene konference za revizijo AIA, kot to predvideva zakonodaja. opčine - Štirideset let mašništva domačega župnika Franca Pohajača Slavje z mladimi in petjem V soboto zvečer je v nabito polni cerkvi sv. Jerneja potekala praznična maša, pri kateri je pelo kar sedem pevskih skupin Openska župnija je letos praznovala posebno doživeto dan »zavetnika mladih« Janeza Boska, saj je župnik Franc Pohajač ob tej priložnosti obeležil visoko obletnico mašniškega posvečenja. Minilo je namreč štirideset let, odkar je mariborski pomožni škof Vekoslav Grmič posvetil v duhovnika štajerskega fanta, ki je s svojim duhovniškim in kulturnim delom zaznamoval zadnja desetletja openske župnije kot kaplan, katehet, vikar in nazadnje župnik. Gospod Pohajač je znan tudi kot uspešni zborovodja in ustanovitelj pevskega društva Vesela pomlad, saj se je njegovo poslanstvo med mladimi pogosto razvijalo s sredstvom glasbene govorice. Sobotna maša v nabito polni cerkvi sv. Jerneja, v objemu številnih otrok in mladih ter s petjem sedmih pevskih skupin, je zgovorno zrcalila vsebine in vrednote življenjskega dela, povezavo z mladimi in zaupanje v neposredno sporočilnost pevskih izrazov. Čeprav je točna obletnica posvečenja potekala pred enim mesecem, jo je župnik želel počastiti na godovni dan svojega vzornika, ustanovitelja salezijanskega reda, ki prav letos praznuje 150 let zgodovine. Župnikove besede, namenjene predvsem mladini, so po štiridesetih letih potrdile prepričano zapisanost nauku graditelja boljše bodočnosti s citati iz Rebulovih in Claudelovih spisov in razmišljanj. S Pohajačem sta ob tej priložnosti somaševala tudi Anton Bedenčič in Ivo Miklavc, ki sta ob koncu prisrčno čestitala sobratu z mislijo na skupne izkušnje in cilje. Bedenčič, ki se prav tako dolgo let posveča vzgajanju mladih generacij, je znal zelo učinkovito strniti misli o pomenu osrečujočega poslanstva, ki ga marsikdo ne upošteva z dovoljšnjim razumevanjem, obenem je povabil sla-vljenca, naj si po tolikih letih neprekinjenega delovanja privošči krajše počitnice z romarskim izletom v Egipt. Pohajač je bil deležen občutenih voščil s strani predstavnikov verskih skupnosti z Opčin, Banov in Ferlugov, cerkvenega zbora, društva Vesela pomlad, društva Fin-žgarjev dom, Sklada Mitja Čuk, Osnovne šole Franceta Bevka, društva in moškega zbora Tabor, skavtov in bir-mancev. Svoje osebno voščilo je podal tudi znameniti žu-pljan, predsednik SSO-ja Drago Štoka, ki je pohvalil žup-nikovo dolgoletno in prizadevno delo in mu želel, da bi prav tako doživeto praznoval tudi petdesetletnico pos-večenja, ki bo čez deset let sovpadala s štiristoletnico župnije. Ob besedah so se srca openskega župnika prav gotovo prisrčno dotaknila pevska voščila zbora openske osnovne šole, otroškega zbora in mlajše dekliške pevske skupine, pevk bivšega ženskega zbora in ustanovne skupine Vesela pomlad, mešanega zbora sv. Jernej in moškega zbora Tabor. ROP Franc Pohajač je že štirideset let duhovnik kroma / KULTURA Sreda, 4. februarja 2009 9 glasbena matica - Obisk Basse Poropat in Pangerca Stoletnica ustanove priložnost za utrditev vloge na teritoriju Seznanitev z razvejano dejavnostjo šole - Posredovanje za rešitev vprašanja slovenske sekcije konservatorija Poropatova in Pangerc na srečanju s predstavniki Glasbene matice kroma Fundaciji bo predsedovala vdova Ernesta Illyja Anna Rossi Illy (v sredini) kroma gospodarstvo - Ob prvi obletnici smrti znanega podjetnika Fundacija Ernesto Illy Včeraj predstavitev - Gojenje in razvijanje znanja, etike in trajnosti kot absolutnih vrednot Moralno in intelektualno dediščino pred letom dni preminulega tržaškega podjetnika Ernesta Illyja bo prevzela fundacija, ki bo nosila ime prav po njem in se bo posvečala predvsem etiki, trajnosti in znanstvenemu raziskovanju. Tako je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi nove fundacije na sedežu družbe Illycaffe v Trstu. Ob tej priložnosti so stavbo, kjer bo imela sedež fundacija (tam se nahajajo tudi oddelek za raziskovanje in inovacije, Univerza kave in nova knjižnica) poimenovali po Ernestu Illyju s postavitvijo spominske plošče in enour-no prekinitvijo proizvodnje. Fundacijo Ernesto Illy je ustanovila družba Illycaffe, odprta pa je tudi drugim podpornim članom. Predseduje ji Ernestova vdova Anna Rossi Illy, podpredsednica je hči Anna, medtem ko so člani upravnega sveta sinovi Francesco, Riccardo in Andrea, ravnatelj pa Roberto Morelli, ki je pri družbi odgovoren za področje kulture kave. Cilj nove ustanove je razvijati in poglabljati moralno dediščino oz. zapuščino Ernesta Illyja, točneje njegove ideje, dejavnosti in navdihe. Gre predvsem za gojenje in razvijanje znanja, etike in trajnosti kot absolutnih vrednot, ki naj vodijo tudi podjetniško dejavnost, dalje je tu tudi raziskovanje kot način doseganja resnice in človekovega napredka. Tako se bodo dejavnosti fundacije osredotočale na področja etike, trajnosti, znanstvenega raziskovanja, kulture kave in ovrednotenja lika Ernesta Illyja preko uresničevanja kulturnih in znanstvenih projektov, prirejanja pobud, študijskih kongresov in seminarjev, oblikovanja založniških in multimedijskih inštrumentov ter sklenitve partnerstev z univerzami in ustanovami odličnosti. Trenutno načrtujejo univerzitetni študij o ekonomiji in znanosti o kavi v sodelovanju z deželnimi vseučilišči, dalje sodelovanje pri projektu o genetiki okusa v sodelovanju z visoko šolo Sissa, možnost sodelovanja pri svetovnem projektu razvrščanja kavnega genoma, projekt za podpiranje ohranjanja in vrednotenja kavne rastline v Etiopiji v sodelovanju z Univerzo v Addis Abebi in razvijanje mednarodne znanstvene nagrade Trieste Science Prize, ki bo nosila ime po Ernestu Il-lyju. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat in predsednik pokrajinskega sveta Boris Pangerc sta včeraj obiskala sedež Glasbene matice za pogovor o delovanju in načrtih šole ob stoletnici in o ureditvi njenega institucionalnega položaja. Gosta so sprejeli ravnatelj GM Bogdan Kralj, predsednica in podpredsednica upravnega odbora Nataša Paulin in Paola Rodari ter predstavnica učnega osebja Mojca Ši-škovič, ki so ju na sestanku seznanili z zgodovino, dosežki ter razvejanim delovanjem šole in ustanove. Vsi so soglasno poudarili, da je stoletnica priložnost, da šola utrdi svojo vlogo na teritoriju z večjo prepoznavnostjo, ki jo ugledna zgodovina in kakovost delovanja zaslužita. Število gojencev se je z letošnjim letom povečalo in kmalu se bo šola lahko ponašala s stotim absolventom v 36. letih. Šola deluje profesionalno po ministrskih programih, oblikuje otroke od osnovnošolske stopnje do zaključne diplome s široko paleto ponudb, a še ni dosegla priznanja, ki ji po zakonu pri-tiče, in sicer ustanovitve slovenske sekcije pri konservatoriju Tartini, kjer ni našla posluha za uveljavitev te pravice. Stoletnica ne bo trenutek samo za počastitev zgodovine in dosežkov, a predvsem za utrjevanje plodnejših osnov s predstavitvijo in promocijo ustanove. V pripravi so koncerti in okrogle mize v tržaških kavarnah, pobude za šole, dokumentarec v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in goriškim Kinoateljejem, razstava in dva velika dogodka: koncert ob stoletnici in izredni koncert v gledališču Verdi v Trstu. Delovanje ustanove odvisi od državnih prispevkov iz zaščitnega zakona, s katerimi šola krije honorarje docentov in honorarcev, od članarin gojencev in prispevka Republike Slovenije. Deželni prispevki so že drugo leto neizplačani. Predsednica pokrajine je potrdila svojo naklonjenost večjemu vrednotenju slovenske prisotnosti in njenega kulturnega deleža s konkretnimi predlogi. Obljubila je posredovanje za dokončno rešitev vprašanja slovenske sekcije konservatorija in je predlagala upravnemu odboru, naj predstavi svoje načrte in glasbene ponudbe, ki bi lahko potekale v sodelovanju s pokrajino v prenovljenem gledališču pri Sv. Ivanu kot tudi v okviru že ustaljenih in uspešnih pobud na teritoriju, kot so na primer koncerti na mira-marskem gradu. Maria Teresa Bassa Poro-pat je zelo cenila predvsem odprtost pogleda ustanove, ki je željna dialoga, saj so prav rušenje lastnih meja, izbira vidnejših lokacij za prireditve in torej vstop v kraje skupne izmenjave pomemben korak na poti do boljše integracije. ROP Na Opčinah razstavljata fotografa Bogdan Macarol in Boris Prinčič Danes bosta ob 18.30 v prostorih picerije Veto na Opčinah svoje fotografije predstavila Bogdan Macarol in Boris Prinčič. Prikazane fotografije se nanašajo na zgodovinski december 2007, ko je v naših krajih padala schengenska meja. Gre torej za pomemben fotografski zapis o prazničnih in svečanih trenutkih podiranja še zadnjih pregrad, ki so ločevale ljudi ob ita-lijansko-slovenski meji. Z razstavljenimi deli se avtorja pridružujeta ideji trajnega medkulturnega dialoga in sožitja med tu živečima narodoma. Bogdan Macarol je doma iz Du-tovelj in se najraje ubada z reportažno fotografijo, Boris Prin-čič pa živi na Proseku, je član fo-tokluba Skupina 75 iz Gorice in se s fotografiranjem ukvarja profesionalno. Razstava Schen-genska meja je bila v lanskem letu že na ogled v Zgoniku in v Dolu pri Vogljah, nedaleč od Sežane. (vip) Ukrepi, posledice in novosti šolske reforme Dolinski krožek Demokratske stranke prireja v petek, 6. februarja, ob 18. uri v domu Mira Ukmarja pri Domju javno srečanje o šolski reformi z naslovom »Kateri so ukrepi, posledice in novosti reforme italijanskega šolskega sistema«. Na srečanju bodo spregovorile senatorka DS Tamara Blazina, prof. Ksenija Dobrila Nadlišek iz dolinskega didaktičnega ravnateljstva, prof. Alida Misso iz didaktičnega ravnateljstva Gian-carlo Roli in prof. Fiorella Ben-čič iz dolinske nižje srednje sole Simon Gregorčič. Na konservatoriju klarinet in klavir Konservatorij Tartini vabi dre-vi na predzadnji sredin koncert v zimski sezoni. Ob 20.30 bo na konservatoriju (Ul. Ghega 12) zaigral sicilski klarinetist Sebastiano Marzullo, spremljal ga bo pianist Lorenzo Serroni. Izvajala bosta skladbe Brahmsa, Su-termeistra, Debussyja in Po-ulenca. Vstop je prost, mesta je mogoče rezervirati na tel. št. 040-6724911 ali na spletni strani www.conservatorio.trieste.it. križ - Smrt dolgoletnega raznašalca Primorskega dnevnika Alojz Košuta je dočakal skoraj 107 let Pokojni je bil med ustanovitelji KPI, aktivist Osvobodilne fronte in graditelj Ljudskega doma »Sandor, kaj je lepšega, da preži-viš svoja zadnja leta kolikor toliko zdrav in zlasti z ljudmi, ki te imajo radi,« mi je ob 105. rojstnem dnevu (21.6.2007) v Tripoliju (zaselku med Križem in Na-brežino) dejal Alojz-Gigi Košuta, ki je skoraj na pragu 107. leta zatisnil oči. Primorskega dnevnika, ki ga je dolgo let ra-znašal po Križu, takrat sicer že ni več či-tal, naslove in pomembnejše novice mu je brala hčerka Gička, ki ga je skupaj z družino negovala vse do konca. O Gigiju Puhu, kot smo mu pravili v Križu, bi najbrž lahko napisali roman. Pomislite, da je bil ob koncu prve svetovne vojne star 12 let in da je torej njegov življenjski krog zaobjel celotno prejšnje stoletje in začetek sedanjega. Doživel je rojstvo KPI (leta 1921 je bil med ustanovitelji partije), srečanje s Pin-kom Tomažičem in Antoniom Gram-scijem, fašizem, nacizem in razburkana povojna leta. Pokojni ni imel lahkega življenja, v družini je bilo šest bratov in sestra Marija, do upokojitve pa je bil zidar. Med fašizmom je okusil bridko iz- kušnjo samice v zaporu v Sremski Mi-trovici, po letu 1943 pa je bil aktivist Osvobodilne fronte. Po vojni je bil angažiran v KPI in bil med graditelji kriškega Ljudskega doma, obenem pa stalni gost na vaških kulturnih prireditvah ter prvomajskih po-vork med Križem in Nabrežino. Gigi pa je bil predvsem legendarni raznašalec Primorskega dnevnika, ki ga je od hiše do hiše ob vsakem vremenu delil 18 let. Na stara leta, ki so bila zanj zelo relativen pojem, je pisal tudi spomine o svojem raznolikem in predvsem dolgem življenju. Kako lahko človek dočaka takšno starost, sem ga vprašal, ko je praznoval 105 let. »Marsikaj je odvisno od golega naključja, 50 odstotkov pa je odvisno tudi od tebe. Da se nikoli ne predaš usodi in da se veseliš vsakršnega trenutka, ki ga preživiš na tem svetu,« mi je odgovoril. Naj vam bo lahka kriška zemlja, dragi Gigi. S.T. Alojz Košuta s hčerko Gičko in pravnukinjo Martino ob 105. rojstnem dnevu kroma 1 0 Sreda, 4. februarja 2009 TRST / dsi - Slovenski prevod knjige Sporoči mi Pina Rovereda Ustvarjanje, ki raste iz življenja V ponedeljek je bila predstavitev v Peterlinovi dvorani Literarno ustvarjanje tržaškega pisatelja Pina Rovereda raste iz življenja. Izklesalo ga je njegovo naporno življenje polno trpkih izkušenj, brusi ga spomin na pretekle in sedanje izkušnje, njegovo pisanje pa predstavlja družbo skozi oči nekoga, ki je spoznal njene najbolj težke vrtljaje in zato se ji približuje nekonformistično, kritično in brez puhlega moraliziranja. Prav Roveredove resnične zgodbe iz vsakdanjosti so pritegnile pozornost na ponedeljkovem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev (na sliki KROMA). Povod za srečanje z enim izmed najbolj uveljavljenih tržaških pisateljev je bil izid prevoda zbirke kratkih zgodb Mandami a dire, ki nosi v slovenski enačici prevajalke in profesorice Magde Jevnikar naslov Sporoči mi. Delo je izšlo pred kratkim pri tržaški založbi Mladika. Kot znano, je Roveredo zablestel v širšem italijanskem knjižnem prostoru po objavi njegovega prvenca leta 1996 Capriole in salita, ki je prejel tudi prestižno nagrado Campiello. Na podlagi lastnih izkušenj je pisatelj razvil bogat spekter pisanja, njegov jezik blesti v opisovanju najbolj odrinjenih družbenih slojev, prav tako pa zna žareti v liričnosti, mehkobi in lepoti življenja, je podčrtala urednica Mladike Nadia Roncelli. V Roveredovih delih pa je zaznati tudi moč usode. Njen oklep je mogoče sneti, je v prijetnem in globokem pogovoru z Jevnikarjevo in Roncellijevo podčrtal Roveredo, potrebnega je sicer veliko upanja, truda in odrekanja: »Za novo pot je treba plačati neko ceno, če pa se ji odrečeš, gre spet vse po starem.« Kot znano je pisatelj že v rani mladosti padel v alkoholizem, dolgo je živel v občinskih zavodih, bil je zaprt v ječi in umobolnici, starši so bili gluhonemi: »Družinski odnosi so me naučili poslušati bližnjega in mu namenjati potrebno pozornost, le tako namreč lahko poteka pogovor z gluhonemimi,« je poudaril in dodal: »Vsi moji junaki so resnični.« V zbirki Sporoči mi je na primer življenjska zgodba Cecilie, 96-letne pacientke tržaške umobolnice, ki je 60 let svojega življenja preživela v psihiatrični bolnišnici. Dve leti jo je obiskoval in ji pripovedoval o svetu onkraj zidu. Sicer ne najde na Roveredovih straneh svoje mesto le žalost, veliko je ironije in sle po življenju. Svoje poslanstvo vidi namreč tudi v tem, da z zgledom in opisovanjem najrazličnejših zgodb pomaga ljudem na razpotju ali pa tistim, ki so že na stranpoti. Ni namreč slučaj, da je Capriole in sa-lita med najbolj branimi knjigami v zaporih in poboljševal-nicah, ponekod pa jo uporabljajo tudi pri skupinski terapiji. Sporoči mi je bolj izdelano delo, »pisateljsko« bolj dovršeno, Capriole in salita pa je pravi izliv čustev, gre za zelo močno pričevanje, je pri pisatelju dobila potrditev Jevnikarje-va. Roveredova pot uspeha se nadaljuje. V kratkem bo izdal novo knjigo, v Rimu snemajo film na podlagi njegovega prvenca, konec marca pa bo njegovo delo na odru v tržaškem gledališču La Contrada. Tudi v Peterlinovi dvorani je občinstvo navdušil s svojo življenjskostjo, njegovo pripovedovanje namreč takoj pritegne in nima potrebe po dodatni razlagi, gre za bistrega pričevalca nekega tržaškega stanja, ki ga ne vidimo ali si pred njim zatiskamo oči. (tj) Včeraj danes Danes, SREDA, 4. februarja 2009 GILBERT Sonce vzide ob 7.23 zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 9.52 - Luna vzide ob 11.16 in zatone ob 2.45 Jutri, ČETRTEK, 5. februarja 2009 AGATA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,3 stopinje C, zračni tlak 1000,3 mb ustaljen, veter 12 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. februarja 2009 Trg Obedan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Obedan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Italians«. ARISTON - 16.00, 18.05 »Milk«; 20.30 »L'oro di Roma«. CINECITY - 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Operazione Valchiria«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Revolutionary Road«; 18.00, 20.00, 22.00 »II Dubbio«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Italians«; 16.00, 21.30 »Defiance - I giorni del coraggio«; 15.45, 18.45, 21.45 »Australia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro del-la terra«; 16.00 »Beverly Hills Chihuahua«; 19.00 »Sette anime«. FELLINI - 17.00 »Viaggio al centro della terra«; 18.30, 20.15, 22.00 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.30, 21.10 »Australia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.10, 21.20 »Sirotišnica«; 16.10, 18.20, 20.30 »Bolt 3D«; 18.10, 20.00, 21.50 »Podzemlje: Upor likanov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 16.30 »Beverly Hills Chi-huahua«; 18.15, 20.15, 22.15 »Sette ani-me«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; 18.30 »Tut- ti insieme inevitabilmente«; 20.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.15 »Defiance - I giorni del coraggio«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Revolutionary Road«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.10 »Italians«; Dvorana 4: 17.45, 19.50, 22.00 »Il dubbio«; Dvorana 5: 18.00 »Viaggio al centro della terra«; 20.30 »Australia«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za š.l. 2009/10 v četrtek, 5. februarja, ob 17.30 na sedežu ravnateljstva v ul. L. Frausin 12. V vseh otroških vrtcih bodo dnevi odprtih vrat v februarju vsak ponedeljek in sredo od 11. do 12. ure. RAVNATELJ D.S.Š. IVANA CANKARJA v Trst sporoča, da bo informativno srečanje za starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred nižje srednje šole v četrtek, 5. februarja, ob 18.30 na sedežu šole, Ul. Frausin, 12. UČITELJICE OŠ VIRGILA ŠČEKA V NA-BREŽINI vabijo starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred, na informativno srečanje, ki bo v četrtek, 5. februarja, ob 16. uri na sedežu šole. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI na Kati-nari vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na »teden odprtih vrat«, ki se bo odvijal do petka, 6. februarja, v šolskih prostorih. Program dejavnosti: danes, 4. februarja, od 14. ure do 15.30 likovna delavnica, v četrtek, 5. februarja, od 8.30 do 10. ure krožek folklore in petek, 6. februarja od 8.30 do 10. ure s svinčnikom in papirjem. Informativni sestanek za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred pa bo danes, 4. februarja, ob 17. uri na šoli v ul. Marchesetti 16, tel.: 040910302. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MIL- ČINSKEGA organizira 21. in 22. februarja dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, ki bi ga združili z ogledom pustne povorke in druženjem s KURENTI - vključno z obiskom v garderobi kurentov, kjer bi se z njimi pogovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Za prijave in informacije sem vam na voljo do 6. februarja na 3202717508 Tanja ali franmilcin-ski@gmail.com. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 9. in ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure in v soboto, 7. ter v soboto, 14. februarja od 8. do 13. ure. CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA STANKA GRUDNA iz Šempolaja vabi starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 17. uri v šolskih prostorih. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in v Lonjer-ju. Dan odprtih vrat v Lonjerju (Lonjer-ska cesta, 240) je v petek, 6. februarja, od 10. do 12. ure. UČITELJICE OŠ F.S.FINŽGARJA v Barko-vljah, vabijo starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri, ki bosta v sredo, 11. februarja, ob 18. uri na sedežu pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri na sedežu na Katinari - Reška cesta 511. Vljudno vabimo starše petošolcev, da se srečanj udeležijo. UČITELJI OŠ JOSIPA JURČIČA v Devinu sporočamo, da bo informativno srečanje in dan odprtih vrat za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred v sredo, 11. februarja, ob 15.30 na sedežu šole. DTTZG »ŽIGA ZOIS« vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na dneve odprtih vrat. Profesorji in dijaki zavoda bodo na razpolago za informacije o šolskem vzgojno-izobraževal-nem načrtu in o življenju na šoli v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure in v soboto, 14. februarja, od 9. do 12. ure. Pričakujemo vas na sedežu (Vrdelska cesta 13/2) za trgovski oddelek in na podružnici (Canestrinijeva ploščad 7) za geometrski oddelek. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA SIMONA GREGORČIČA v Dolini sporoča, da bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri na sedežu šole informativni sestanek za starše učencev, ki obiskujejo peti razred osnovnih šol. Toplo vabljeni! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: skupni za vse otroške vrtce in osnovne šole na sedežu Didaktičnega ravnateljstva (Dolina 419) - danes, 4. februarja, ob 17. uri za otroške vrtce, ob 18. uri za osnovne šole; OV Mavrica MILJE - 9. februarja, ob 16.30; OV Miško-lin BORŠT - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec BOLJUNEC - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička DOLINA - 11. februarja ob 16. uri; OV Palčica RI-CMANJE - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Venturi-ni« Boljunec - 10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ P: Tomažič (Trebče) 5. februarja, od 15. do 16. ure; OŠ Ka-juh/Trubar (Bazovica) 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Gradnik (Col) 4. februarja, od 15.30 do 16. ure; OV A. Čok (Opčine) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; O V U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Što-ka (Prosek) 10. februarja od 11. do 12. ure; OV J. Košuta (Križ) 9. februarja od 11. do 12. ure. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. ¿j Čestitke Danes v Prebenegu slavi častitljivih 90 let naša nona MILKA. Iskreno ji čestitamo in ji želimo obilo zdravja! Ne-vio, Vesna, Marko, Petra in Mauro. Pranoni MILKI pošiljam 90 poljubčkov. Mija. Dragi EDVIN! Danes pomemben je dan, saj praznuješ 70. rojstni dan. Imej še naprej iskre zlate v očeh, obraz še naprej ožarja naj smeh. Iz srca ti voščimo in ti priznamo, da cenimo te in te radi imamo. Tvoji Loredana, Erik, Tamara in Alenka z družinami. Danes praznuje okroglo obletnico naš nono EDVIN. 70 poljubčkov mu pošiljamo Martin, Nikol in Nika. Mala Taša je dobila sestrico ZOFIJO. Srečnima staršema Sarini in San-drotu želimo vse najboljše, predvsem pa mirnih noči! Martina, Damjan in Boris z družinama. H1 Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040-299442. OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040-228594. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Colja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 3401461778. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-javasi št. 14; tel. 040-208553. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel.: 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570. Loterija 3. februerja 2009 Bari 13 5 46 66 20 Cagliari 23 56 61 44 59 Firence 17 87 59 65 79 Genova 70 30 88 58 46 Milan 51 54 42 71 79 Neapelj 49 20 71 74 63 Palermo 11 60 87 41 10 Rim 17 61 74 10 66 Turin 89 30 82 71 25 Benetke 8 75 13 44 49 Nazionale 13 25 44 85 16 Super Enalotto Št. 15 11 13 17 49 51 61 jolly 8 Nagradni sklad 3.789.488,83 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 10.872.894,25 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 26 dobitnikov s 5 točkami 21.862,44 € 2.247 dobitnikov s 4 točkami 252,96 € 77.222 dobitnikov s 3 točkami 14,72 € Superstar 13 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- 5 € 9 dobitnikov s 4 točkami 25.296,00 € 380 dobitnikov s 3 točkami 1.472,00 € 5.222 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 31.156 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 66.580 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / KULTURA Sreda, 4. februarja 2009 1 abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letniti njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Porte, Lara Komar in Miranda Caharija. Mlada igralska ekipa je bila nenavadno razigrana in. uigrana, vsak od njih. je naredil kakšen obrat vstran od tistega, kar smo videli doslej Februar MALA DVORANASSG: PETEK, 6. februar - 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) SOBOTA, 7.februar-20.30 (z italijanskimi nadnapisi) NEDELJA, 8. februar-16.00 ČETRTEK, 12. februar -19.30 (z italijanskimi nadnapisi) OSTALE PONOVITVE: četrtek,26.marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. ■ II 11 II III !!■■■ Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE 13 Obvestila RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 348-8012454. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladika vabi v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na srečanje s tržaškim pisateljem Pinom Ro-veredom. Sodeluje prevajalka Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Roveredovo delo Mandami a dire -Sporoči mi (Mladika, 2008). JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 4. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. SKD VIGRED vabi danes, 4. februarja, v Štalco v Šempolaju na redni občni zbor društva, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Sledi praznik včlanjevanja 2009. Današnji občni zbor je volilnega značaja, člani bodo izvolili nov odbor, ki bo vodil društvo v naslednjih štirih letih. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi vse člane na občni zbor, ki bo danes, 4. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20. CCYJ- Kulturni krožek Yoga Jnanakan-da: tečaj »Zdravje s travami in hrano« z dr. Francescom Furlanom v petek, 6. februarja, ob 20. uri na ulici Mazzini št. 30, 5. nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 329-2233309. OBČINA DOLINA v imenu Odborni-štva za Šolstvo in Socialo obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za Šolstvo in na spletni strani www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it na razpolago obrazec-pro-šnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2008/09. Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v OŠ, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko enakovredno ekonomsko stanje ne sme presegati 15.493,71 evrov. Prošnja mora biti predložena do 6. februarja do 12. ure. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi vse člane in podporne člane na redni občni zbor, ki se bo odvijal v petek, 6. februarja, v sejni dvorani občine Dolina z naslednjim urnikom: ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Vsi vabljeni! KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Na-brežini. Za ples bo igral »Duo Melo-dy«. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 7. februarja, v Ljudskem domu v Treb-čah ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju. info@teaterssg.it - www.teaterssg.it SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »Kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Ginna-stica 72, tel. 040-566360. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA, ki ga organizira društvo Noe', bo potekal v soboto 7. in v nedeljo, 8. februarja, v Šempolaju. Za informacije pokličite na tel. št. 349-8419497. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da ima »občinski odpad« v Boljuncu sledeči urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Telefon: 328-7235479. IZVOLJENI PREDSTAVNIKI leve sredine za Občino Devin-Nabrežina vabijo v ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 na srečanje z občani, ki bo v gostilni v Medjevasi. SKD VIGRED IN COŠ STANKO GRUDEN vabita v ponedeljek, 9. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na večer »Kultura je: ljubezen do kraškega kamna«. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje, člane, ljubitelje fotografije in videos-nemanja na večer posvečen fotosne-malcu Giorgiu Gravi, ki nam bo prikazal izbor svojih najlepših filmov od leta 1963 (v beločrni tehniki) do danes (v digitalni tehniki). Večer se bo odvijal v sredo, 11. februarja, v Gregorčičevi dvorani v ul. San Francesco 20, od 20.30 dalje. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. PROMEMORIA - društvo za zaščito vrednot protifašizma in protinacizma, krožek SKP Jure Canciani - Škedenj, KD Ivan Grbec - Škedenj, Dom Jakob Ukmar, Škedenjski ljudski krožek Fa-lisca, Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, sv. Ane in Kolonkovca in Slovenska Skupnost-Škedenjska sekcija vabijo na predstavitev zbornika prispevkov s posveta »Foibe, la verita': contro il revisionismo storico« (Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem), ki se je odvijal v Sestu San Giovanni (Milan) 9. februarja lani. Naslov knjige je »Foibe -revisionismo di Stato e amnesie della Repubblica« (Fojbe - državni revizio- nizem in amnezije Republike). Pobuda bo v petek, 13. februarja ob 18.30 v Ljudskem domu »Zora Perello« v Škednju (Trst), uvedla jo bosta raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. Zapel bo ZPZ »Ivan Grbec« pod vodstvom Marjetke Po-povski. SKD BARKJOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja srečanje s profesorjem Borisom Pahorjem v soboto, 14. februarja, ob 20.30. BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja, na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. PUST BAZOVICA: vabimo maškere žive in vesele, da bodo na povorki plesale in pele. Pridi tudi ti. Za informacije: lipa@email.it ali na tel. št.: 3470410542. ZSŠD sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. H Mali oglasi IŠČEM psa istrski gonič, odrasel in iz-vežban za divje prašiče, s pedigrejem in iste pasme dva mlada (samčka in samičko). Tel.: 340-3040211. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva mala psička, majhne rasti, črno bele barve. Tel.: 347-9579810. ODDAM V NAJEM 53 kv. m. veliko stanovanje, udobno opremljeno, v centru Sežane (garaža, klet, dvigalo). Cena 470 evrov na mesec. Za informacije tel. št. 335 5949911 (v večernih urah). PODARIM dva fotelja rjavo-rdeče bar- S Poslovni oglasi FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. OBRTNA CONA "ZGONIK" nudimo v najem/prodajo prostore različnih površin. Tel.: 348-2812360 ODDAJAM PISARNO v Zgoniku. 348-794937S ve v zelo dobrem stanju. Tel. 040 -208989. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica. Lokacija dela v okolici Bazovice ali Katinare. Klicati na tel.: 040-200930 (klicati v večernih urah). PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE na Opčinah. Tel. 348-6121772. PRODAM KOPAČICO znamke casorzo z vsemi priključki. Tel. 040-231984. PRODAM land rover, freelander, 2.0 xe-di, letnik 6/99, prevoženih 158.000 km, število vrat 5, disel, 4 kolesni pogon, srebrna kovinska barva, servovolan, abs, alu platišča, strešne sani, tonira-na stekla, klima, strešno električno okno, prvi lastnik, v odličnem stanju, cena 7.000,00 evrov. Tel.: 347-6853813. PRODAM vago macchi 300 kg in žago za kosti. Tel. 335-6322701. STANOVANJE NA OPČINAH dajem v najem, v sodobni in prenovljeni stavbi, približno 100 kv. m., dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica, shramba in parkirno mesto. Klicati na št.: 040-214309 ali 3332130947. TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje znamka sime, model avant 30/50 ts, z vgrajenim bojlerjem, prisilnim zračenjem (tiraggio forzato) kot nova, letnik avgust 2006, prodam po polovični ceni. Tel. 348-0353904. ZANESLJIVA GOSPA nudi delo kot hišna pomočnica, likanje, pospravljanje, ter nego starejšim osebam 24 ur na 24 (medicinska sestra). Poklicati na tel.: 347-8601614. 0 Prireditve ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja v petek, 6. februarja, ob 20. uri pri KD Ivan Grbec (Škedenjska ul. 124) konferenco na temo »Geometrija tem-plarjev - Osnutki konstruktorjev«, predaval bo dr. Michele Codogno. Vstop je prost. SKP KROŽEK OBČINE DOLINA prireja v petek, 6. februarja, ob 20.30 v prostorih gledališča v Boljuncu predavanje o emigraciji s profesorjema A. R. Becce in F. Sossi. KD KRAŠKI DOM vabi ob Dnevu slovenske kulture v soboto, 7. februarja, ob 19.30, v Kulturni dom na Colu, na ogled dokumentarnega filma »Edi Šelhaus - Bil sem zraven« v režiji Jurija Grudna. SKD IGO GRUDEN, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN ZSKD vabijo, ob Dnevu slovenske kulture, na predstavitev knjige Adija Daneva »Bel-kanto« v soboto, 7. februarja, ob 20.30 v kulturnem domu Nabrežini; knjigo bo predstavil Janko Ban. Sodelujejo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slav-ček in Mešani mladinski pevski zbor Trst. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Hrpelje - Dom Kulture v soboto, 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Nabrežina, Brkinska godba 2000; Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. PREŠERNO SKUPAJ 2009: SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa in SKD Tabor prirejajo v soboto, 7. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu na Colu dokumentarni film »Edi Šelhaus - Bil sem zraven«; v nedeljo, 8 februarja, ob 17. uri v Srenjski hiši v Gročani »Kulturni utrinki iz Brkinov«. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo 2009 »Kulturni utrinki iz Brkinov«. Nastopila bosta Moški pevski zbor Slavnik iz Hrpelj-Kozine in pesnica ter zbirateljica brkinskega ljudskega ustnega izročila Slavka Cetin-Čufar. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj«. Vljudno vabljeni! SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu v nedeljo, 8. fe- bruarja, ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Roberte Busechian »Mutatio«. Predstavil jo bo Matej Susič. Na odprtju bo nastopala s trobento Živa Komar. Odprtje razstave bo 12. februarja ob 18. uri. DANES, 4. FEBRUARJA, ob 18.30 bo v gostilni - piceriji Veto na Opčinah pri Trstu, odprtje razstave fotografij na temo Schengenska meja -zgodovinski december 2007. Do 18. februarja bosta razstavljala Bogdan Macarol in Boris Prinčič. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila -akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. Prispevki Marija Smotlak daruje 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. Magda Renčelj daruje 30,00 evrov za Slomškov dom v Bazovici. V spomin na Maria Pieria daruje Marta Semolič 25,00 evrov za SŠKD Timava Medjavas Štivan. Ob obletnici smrti Joška in Patrizie Mo-dic daruje družina 500,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Zapustila nas je naša draga t Giovanna Leghissa (Mira) Žalostno vest sporočajo sin Corrado in hči Susanna z družinama, brat Nini in sestra Loretta ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo danes, 4. februarja. Žalni sprevod bo ob 11.30 zapustil mrtvašnico v Tržiču. Sledil bo pogrebni obred v cerkvi v Devinu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Devin, 4. februarja 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina t Zapustil nas je naš dragi Alojz Košuta (Gigi Puh) star 106 let Žalostno vest sporočajo hči Gička z možem, snaha Beba, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v petek, 6. februarja; pokojnik bo ležal v mrtvašnici v ulici Costalunga od 11.00 do 13.00 ure. Pogreb z žaro bo v sredo, 18. februarja, ob 14.00 pred spomenikom v Sv. Križu. Sv. Križ, 4. februarja 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 12 Sreda, 4. februarja 2009 GOSPODARSTVO gledališče la contrada - Poklon Italu Svevu Veliki tržaški pisatelj v očeh gospodovalne tašče Za protagonistko monodrame je Tullio Kezich izbral Olgo Veneziani, ki spregovori o liku svojega zeta Italo Svevo je pri nas zelo domač lik, saj že vsak povprečno izobražen Tržačan ve za njegovo prijateljstvo z Jamesom Joyceom, za poroko z dekletom iz precej bolj premožne družine tovarnarjev Veneziani, o njegovi nepriznani umetniški veličini, pa čeprav ni prebral niti enega od njegovih del. Prav tako vsi vedo za njegovo zelo gospodovalno taščo Olgo Veneziani, ki je z železno roko vodila tako družino kot svetovno pomembno podjetje, ki je proizvajalo edinstveni premaz za podlad-ja, na katerega se niso prijemale ne alge ne školjke. Tej izredno podjetni ženski, ki bi v mestni zgodovini zaslovela tudi brez genialnega zeta, je Tul-lio Kezich posvetil zabaven in zanimiv monolog z naslovom Italo Svevo, genero letterario, v katerem si zamišlja, da so energično Svevovo taščo kakšno leto po pisateljevi smrti v prometni nesreči povabili, da bi s svojega vidika predstavila zetovo osebnost. Monolog je Kezich spisal za Contradino igralko Ariello Reggio, ki je gospodovalno taščo igrala že v zabavni Kezichevi drami v tržaškem narečju L'ultimo carneval, katere glavni junak je bil ravno Italo Svevo. Monolog je La Contrada postavila že v poletju leta 2004 za niz Svevovskih večerov na Hortisovem trgu, vendar so morali zaradi močnega naliva uprizoritev prekiniti že po uvodnih stavkih, ki pa so bili dovolj, da so zbudili radovednost prisotnih za taščine besede. Po štirih letih so v Contradi vendarle našli priložnost, da delo spet uprizorijo obogateno z nekaterimi avtorjevimi dodatki in z nekoliko bolj razgibano režijo. Predstava, ki je bila konec tedna na sporedu v Bobbiovi dvorani, je po pričakovanju privabila veliko gledalcev, ki so si jo z navdušenjem ogledali. Predstava osvetljuje Svevov lik s človeške in družinske plati; čeprav naj bi o njem govorila stroga tašča, pred gledalci vstaja pozitivna podoba solidnega predstavnika takratne višje meščanske družbe, ki je bil trdna opora svoje družine in je imel smisel za posle, kljub literarni žilici in kančku porogljivosti, ki jo je bilo stalno zaznati v njegovem značaju. V pripovedi gospe Olge je nasuto vse polno podatkov iz pisateljevega življenja, denimo, o njegovi rojstni družini in ponesrečenih očetovih poslih, o njegovem delu v banki pred poroko, o tem, kako je tašča nasprotovala, da bi se hči poročila s trinajst let starejšim revnim uradnikom, ki je vrh vsega v prvem romanu pisal o mladeniču, ki se hoče priženiti v premožno družino. Sicer v Kezichevi monodrami Olga Veneziani poglobljeno razčlenjuje Svevove romane, da bi poudarila razlike med njimi in resničnim Svevovim življenjem. Kljub marsikateri Olgini pikri opazki na račun zeta pa se na koncu zazdi, da sta kar dobro shajala in da Svevo po vsej verjetnosti tašči nikakor ni ostajal dolžan, ampak ji je znal vedno odgovoriti z zanj značilno vljudno porogljivostjo. Ariella Reggio se je resnično vživela v lik gospodovalne Olge Veneziani in povsem prepričljivo upodablja njen značaj. V predstavi še posebej prepriča jezik, ki je posrečena mešanica italijanskega knjižnega jezika in izrazov v starem tržaškem narečju, tako da iz vsega vehe verodostojna slika okolja, v katerem je Svevo živel, čeprav je zgodovinsko obdobje prikazano dokaj neopredeljeno. Kakorkoli že, iz predstave jasno izhaja lik Itala Sve-va kot človeka, kar še dopolnjujejo besede pisateljeve hčere Letizie Fonda Savio, ki je v zadnjem intervjuju za tržaško radijsko postajo RAI spregovorila o osebnem odnosu z očetom, o materi in seveda o babici; s posnetkom intervjuja se predstava tudi začenja. Poleg Arielle Reggio nastopa Massimiliano Borghesi kot spoštljivi prireditelj predavanja. Monodramo je režiral Francesco Macedonio. (bov) V glavni vlogi nastopa Ariella Reggio HAMBURG 200-letnica rojstva Felixa Mendelssohna Marsikateri umetnik je postal slaven šele po svoji smrti, za Felixa Mendelssohna Bartholdyja, ki se je rodil na včerajšnji dan leta 1809 v Hamburgu, pa je veljalo ravno nasprotno. Sloves »Mozarta 19. stoletja«, kot ga je imenoval njegov skla-dateljski kolega Robert Schumann, je zbledel kmalu po njegovi prezgodnji smrti leta 1847. Felix Mendelssohn Bartholdy je veljal za čudežnega dečka, toda v Nemčiji ni dobil zasluženega priznanja. Njegov uspeh, popularnost in judovske korenine niso bile po godu Richardu Wagnerju. Ta ga je le tri leta po njegovi smrti očrnil s svojim protijudovskim pamfle-tom Judovstvo v glasbi (Das Judentum in der Musik). S tem se je začelo skoraj sto let trajajoče obdobje, v katerem so zavračali njegovo glasbo. Prav zaradi njegovega judovskega porekla so bile izvedbe in izdaje Men-delssohnovih del v času nacističnega režima prepovedane. Rodil se je v meščanski družini v Hamburgu, njegov ded je bil judovski filozof Moses Mendelssohn. Skupaj s sestro Fanny, ki je bila prav tako glasbeno nadarjena, sta bila vzgojena v krščanskem duhu in deležna najboljše glasbene in humanistične izobrazbe. Kasneje je družina prevzela priimek Mendelssohn Bart-holdy. Mladi Felix je pozornost prvič zbudil pri devetih letih - kot pianist. Pri 17 letih je napisal uverturo k Shakespearovemu Snu kresne noči. Številna potovanja so ga vodila v Italijo, Francijo in Anglijo. Leta 1835 je prišel v Leipzig, kjer je bil dvanajst let na čelu orkestra Gewandhaus, ustanovil pa je tudi prvi nemški konserva-torij. »Glasbeno mesto« Leipzig ima zato velik razlog za praznovanje. Mestni zgodovinski muzej je obletnico izrabil za novo razstavo »Leipziški Mendelssohn«, ki je na ogled od včeraj do 10. maja. (STA) trst - Koncert v dvorani Tripcovich Poklon Raffaellu de Banfieldu Ob prvi obletnici smrti se je gledališče Verdi spomnilo svojega dolgoletnega sodelavca in mecena Ob prvi obletnici smrti Raffaella de Banfielda se je operno gledališče Verdi poklonilo svojemu dolgoletnemu umetniškemu vodji in svetovalcu - pa tudi mecenu - s simfoničnim koncertom v dvorani Tripcovich: izbira je želela podčrtati radodarno potezo, s katero je pokojni z lastnimi finančnimi sredstvi spremenil bivšo avtobusno postajo v dokaj funkcionalno dvorano, ki je med prenovo gledališča Verdi služila kot nadomestilo, zdaj pa dopolnjuje mrežo koncertnih dvoran v Trstu. De Ban-field je bil rojen 2. junija 1922 na Angleškem kot sin barona Goffreda, znamenitega letalca avstroogrske vojske, in matere Marije iz družine premožnih dalmatinskih ladjarjev Tripcovich, svoje privilegije pa je izkoristil predvsem zato, da se je lahko ukvarjal z glasbo: najprej kot študent kompozicije pri uglednih mojstrih kot Gian Francesco Malipiero, Vito Levi in Nadia Boulanger, nato kot skladatelj, prijatelj in sodelavec mnogih velikih umetnikov 20. stoletja. V pariških letih je prijateljeval s Pi-cassom in Cocteaujem, svojo prvo uspešnico, balet Le Combat, pa je spisal za ko- reografa Rolanda Petita. Življenje v mednarodnem jet-setu, ki ga je delil z imeni kot Maria Callas, Herbert von Karajan, Wally Toscanini in mnogimi drugimi, mu je omogočilo gosto mrežo poznanstev, ki jih je nato smotrno izkoriščal kot umetniški vodja gledališča Verdi, nekaj let pa je isto funkcijo opravljal tudi za Festival v Spo-letu. Na tržaško gledališče je ostal vezan do konca svojega življenja, zato je spominski koncert v dvorano Tripcovich privabil veliko tržaških glasbenikov. Morda bi si ob tej priložnosti pričakovali koncert, ki bi slonel predvsem na de Banfiel-dovih skladbah, toda časovna stiska verjetno ni dopuščala veliko izbire. Orkester je bil ves teden zaposlen z uspešnimi ponovitvami Aide in dirigent Donato Ren-zetti se je odzval vabilu gledališča ter pripravil program, ki je le v zadnji točki vključil de Banfieldov samospev. Koncert je odprla Beethovnova simfonija št.5 v c-molu op. 67, ki je zazvene-la slovesno, toda ne povsem dodelano in sproščeno. V začetku prvega stavka je bilo med godali celo nekaj ritmičnih ne- Koncert je bil v dvorani, ki so jo obnovili z de Banfieldovimi sredstvi skladnosti, nato pa je glasba stekla s profesionalno korektnostjo. Drugi del programa je bil posvečen francoskima mojstroma, ki sta bila pokojnemu zelo pri srcu: prelestni Debussyjev Prélude a l'aprés-midi d'un Faune je potrdil preta-njeno muzikalnost solo flavtista Giorgia Di Giorgija, lepo se je odrezala tudi Miriam Del Don kot koncertni mojster, orkester pa nam ni nudil posebnega zvočnega razkošja. Podobno sliko smo doživeli tudi v Ravelovem Le Tombeau De Couperin, kjer smo pogrešali predvsem bolj odločno izklesano dinamiko, kot bi vzdušje narekovalo bolj blago, elegantno zaokroženo in nikdar kričeče muziciranje. Nežna blagozvočnost je končno našla svoje pravo mesto v de Banfieldovem samospevu La rosa del commiato (Vrtnica slovesa), ki ga je mezzosopranistka Tiziana Carraro podala z lepim občutkom in zaokroženim fraziranjem. Morda prekratek poklon protagonistu večera se je podaljšal s ponovitvijo nežne pesmi in hvaležnimi aplavzi občinstva. Katja Kralj ljubljana Umrl fotograf Leon Dolinšek Umrl je slovenski fotograf Leon Dolinšek. Smrt ga je zatekla minulo soboto na Golniku. Dolinšek je bil mojster reportažne in gledališke fotografije. Moderna galerija je leta 2005 pripravila prvo pregledno razstavo del iz obsežnega Dolinškovega opusa.Av-torica razstave Lara Štrumej je za prvo samostojno predstavitev ene osrednjih osebnosti slovenske reportažne fotografije druge polovice 20. stoletja izbrala reprezentativna dela vseh ustvarjalnih obdobij, naj gre za reportažno fotografijo, ki je nastajala po naročilih časopisnih hiš, za fotografije s snemanj filmov, iz gledališča ali umetniških ateljejev. Izbrala jih je izmed 1000 pregledanih posnetkov iz fotodo-kumentacije Dela, Arhitekturnega muzeja Ljubljana, Slovenskega gledališkega muzeja, Slovenske kinoteke in zasebnih zbirk. Dolinšek se je rodil 30. junija leta 1932 v Crikvenici. Njegova dela so pogosto nastajala po naročilu časopisnih hiš, kjer je največ objavljal, sicer pa je tudi Dolinšek sam menil, da fotografija močneje učinkuje v javnem prostoru. Do-linškovo delo je bilo vključeno tudi v pregledni razstavi Slovenska likovna umetnost 1945-1978 in 150 let slovenske fotografije. V šestdesetih letih je postal fotoreporter na Delu in tako stopil na pot poklicnega fotografa. Pozneje je objavljal tudi v reviji Tovariš, kjer je po zgledu tujih revij snoval fotozgodbe in slovensko reportažno fotografijo povzdignil na raven, primerljivo z vodilnimi evropskimi revijami. Ves čas je ohranil prepoznaven slog, je ob razstavi ugotavljala Lara Štrumej. S prihodom v ljubljansko Dramo je Dolinšek vnesel svežino tudi v gledališko fotografijo. K igri in igralcem je znal pristopil s posebnim občutkom. S fotoaparatom je prvi na Slovenskem prestopil gledališki portal, fotografiral je prizore med vajami ter gledališki fotografiji zagotovil živost in dinamiko. Posebno mesto v njegovem opusu zavzemajo fotografije s snemanj filmov. Intenzivneje je sodeloval predvsem z Matjažem Klopčičem. Vstopal je tudi v ateljeje slovenskih kiparjev in likovnikov. (STA) V Ljubljani romunska literatka Nora Iuga Na festivalu zgodbe Fabula se te dni mudi romunska vsestranska literarna ustvarjalka Nora Iuga. Ob tej priložnosti je v prevodu Aleša Mustarja v zbirki Beletrina izšel roman Šestde-setletnica in mladenič, »svež, duhovit roman o vsakem izmed nas,« so sporočili s Študentske založbe. Nora Iu-ga je študirala germanistiko. Nekaj let je delala kot učiteljica nemščine in kot bibliotekarka in urednica časopisa za kulturo v nemškem jeziku. Prevedla je številna dela iz nemščine. Znana je kot ena izmed najbolj inovativnih romunskih pesnic, ki je objavila 15 pesniških zbirk in tri romane. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena. Zgodba romana Šestdesetletnica in mladenič, ki je prejel nagrado Društva pisateljev Romunije, je na videz preprosta. Nekega popoldneva v Bukarešti zadržan mladenič na domu obišče svojo najljubšo pesnico, ostarelo lepotico Anno. Slednja mu v nekaj urah razkrije najbolj burne dogodke iz svojega razgibanega življenja. V njeni usodi, v usodi njene družine, prijateljev in kolegov se zrcali težko življenje v drugi polovici 20. stoletja v Romuniji. (STA) / KULTURA Sreda, 4. februarja 2009 13 stalno gledališče fjk - Ples in gib Ko na odru zavladajo ■ •VIII9 •• Vt domišljija, poezija, svežina Nastopila sta plesni ansambel Parsons in skupina Mummenschanz NOVO - Roman Sergeja Verča Mož, ki je bral Disneyjeve stripe Pri ljubljanski založbi Modrijan je pred nedavnim izšel najnovejši roman Sergeja Verča Mož, ki je bral Disney-jeve stripe. Knjigo bodo predstavili tako v Trstu kot v Ljubljani, neučakani bralci pa lahko pogledajo, če je že naprodaj v Tržaški knjigarni. Mož, ki je bral Disneyjeve stripe je večplastno grajena napeta kriminalka, ki se dogaja šest let pred iztekom prejšnjega tisočletja. Škandalozni bankrot najuglednejšega podjetja Slovencev v Italiji sproži vrsto verižnih reakcij, v katere so vpletene tako varnostnoobveščevalne službe kot posamezniki. Med tistimi, ki jih je stečaj najbolj prizadel in se z njim ne morejo sprijazniti, je bivši uslužbenec podjetja Raj-ko Budin, človek, za katerega se zdi, da uteleša vse odgovore na vprašanje, zakaj je neka skupnost dovolila, da jo razje črv dekadence. Ker po tem dogodku število na videz nerazumljivih umorov rase, je tudi komisarju Benu jasno, da ima opraviti z morilcem, ki se je v danem zgodovinskem trenutku odločil za povsem samosvoja pravila igre. Avtor Sergej Verč je književnik in režiser. Diplomiral je na ljubljanski AGRFT iz gledališke in radijske režije. Re-žiral je v gledališčih v Trstu, Ljubljani, Kranju in Dubrovniku. Leta 1980 je za režijo Strniševih Žab prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 1988 za dramo Evangelij po Judi Grumovo nagrado, leta 1994 za radijsko režijo celotne Dantejeve Božanske komedije pa nagrado Prešernovega sklada. Leta 1991 je objavil prvi kriminalni roman Rolandov steber. Sledila sta romana Skrivnost turkizne meduze (1998) in Pogrebna maškarada (2003). Slednji se je uvrstil med deset finalistov za nagrado kresnik. Kot soavtor podpisuje številne gledališke, radijske in televizijske satirične kabarete. Tako se je skupina Mummenschanz poslovila od tržaškega občinstva Domiselno, sveže, igrivo: pod ta skupni klobuk bi lahko stlačili dve različni predstavi, ki ju je Stalno gledališče FJK ob koncu prejšnjega tedna, z dvema ponovitvama vsake, ponudilo tržaškemu občinstvu. Najprej je bil na vrsti znani ameriški koreograf David Parsons, ki je z mlado skupino odličnih plesalcev predstavil »the best« od svojih kreacij. Za ameriškim sodobnim plesom pa je gledališče Rossetti gostilo švicarsko skupino Mummenschanz, svojstveno predstavnico umetnosti giba in iluzije. David Parsons je najprej zaslovel kot plesalec, leta 1985 pa je z light designerjen Howellom Binkleyem ustanovil plesno skupino, za katero je doslej ustvaril okrog 60 koreografij (izvajajo jih tudi druge skupine). Za tokratno turnejo, ki se je dva dni ustavila tudi v Trstu, je Parsons izbral nekaj svojih najbolj znanih kreacij. Program je startal v Braziliji: uvodna koreografija je povzela naslov po avtorju skladbe, Miltonu Nascimentu, plesalci pa so dinamično, sveže in veselo izžarevali veselje do življenja. V drugi točki so plesale ... roke: Hand dance na glasbo Kenjija Buncha je bila izredno domiselna. Tretjo predstavljeno koreografijo je Parsons zasnoval na slovito skladbo »beatla« Georgea Harrisona My Sweet Lord in je bila temu primerno indijsko obarvana (tudi v kostumih). Četrta, Caught, sodi med najbolj znane, gre pa za solo ples interpreta z lučmi na glasbo Roberta Frippa. In za konec In the End: z lučnimi prebliski Howella Binkleya, ki je sooblikoval tudi druge točke (razen četrte) in na glasbo Dave Matthews Banda je celoten ansambel vrtoglavo odplesal svoj program. Veliko bolj umirjene, zato pa nič manj očarljive, pa so bili domiselni prebliski, ki jih na odru znajo ustvarjati člani skupine Mummnschanz. Na odru zaživijo najrazličnejši predmeti, npr. najrazličnejše gmote ali cevi, ki stalno spreminjajo obliko, ob tem pa »čarajo« razne situacije, npr. dvorjenje in podobno. Gre za mojstrsko obvladovanje giba, prekritega z nenavadnimi »preoblekami«, vse pa se odvija v tišini, brez glasbe. Zanimivo je bilo spremljati odziv najmlajših, ki so se izredno zabavali nad na videz preprostimi domislicami. Gre za visok rezultat vežbanja, predvsem pa neskončne domišljije. (bip) nova gorica - Slovensko narodno gledališče Od četrtka dramski prvenec Andreja E. Skubica Slovensko narodno gledališče Nova Gorica bo kot tretjo letošnjo pre-miero uprizorilo dramski prvenec Andreja E. Sku-bica Neskončni šteti dnevi. To bo krstna postavitev te »tragikomične fan-tazme upora na robu družbe«, režiral jo je Matjaž Latin, glavni vlogi sta prevzela Marjuta Slamič in Primož Pirnat. Premiera bo v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri. Igra Neskončni šteti dnevi se dogaja v bifeju, kakršne je moč najti ob starejših samopostrežnih trgovinah. V njem se vsak dan izmenjujejo ene in iste stranke. Njihovo življenje poteka v ustaljenem ritmu, dokler nekdo ne pride do spoznanja: »Samo dneve štejeva. To ni človeka vredno življenje.« In se odloči za akcijo. Avtor v dramskem prvencu z občutkom za komično sooča intimni svet posameznikov s širšim družbenim okvirom in kritičnim pogledom na aktualne teme (tudi) slovenske stvarnosti, kot so nasilje med spoloma, problematika brezposelnosti, potrošništvo, tranzicijske spremembe, družbeni stereotipi, sen-zacionalizem medijev in ignoranca, so sporočili iz gledališča. Tekst je nastal iz podobe ženske, ki jo nasilni ljubimec priklene na radiator, vendar po osvoboditvi napade svoje osvoboditelje. Skubica je »vleklo« vprašanje, kdo sta v resnici ta človeka. Razmeroma fragmentarna kratka zgodba je z izčišče-vanjem njunih motivacij dobivala značaj dramatičnega konflikta in prerasla v spopad para s samega obrobja družbe s svetom, ki ga ne razumeta. »V neki fazi sta dobila tudi imeni: Matiček in Nežika, saj sem ju začutil kot nekakšni parafrazi legendarnih slovenskih junakov zgodbe o uspehu zdrave preproščine najnižjega razreda nad manipulativno gosposko - v novih časih. A v teh časih je 'kmečka pamet' subverzivna, moti red in se nazadnje izrodi v terorizem oziroma njegov improviziran poskus,« je o svojem delu zapisal avtor. Njuna zgodba, kot je še dodal, postaja vse bolj razbita na številne trivialne žanre, v katere nam današnji komunikacijski kanali prodajajo zapakirane resnične vsebine, zato je vsaka možnost zmage nad sistemom že vnaprej ujeta in predvidena za komercialne učinke. Vanjo pa zapleteta tudi druge, obiskovalce bifejčka, v katerem dela Nežika, od katerih ima z njo vsak svoje vrste fik-sacijo. Z režiserjem Latinom, ki je v no-vogoriškem gledališču že režiral predstave 'M te ubu, Kokoš in Orkester Ti-tanik, so sodelovali dramaturginja Martina Mrhar, lektor Srečko Fišer, scenografka Mojca Kocbek Vimos, kostu-mografka Tanja Zorn Grželj, avtor vi-dea Nejc Saje in oblikovalec luči Samo Oblokar. Poleg Slamičeve in Pirnata igrajo še Jože Hrovat, Mira Lampe Vu-jičic, Vojko Belšak, Maja Poljanec in Blaž Valič. Andrej E. Skubic je za svoj prvi roman Grenki med (1999) dobil nagrado kresnik in nagrado Združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije za najboljši prvenec. Nominacijo za kresnika si je prislužil tudi z drugim romanom Fužinski bluz (2001), katerega dramatizacijo so leta 2005 uprizorili v SNG Drama Ljubljana. (STA) tržič - Gledališka sezona v Občinskem gledališču Sodoben Goldoni Toni Servillo je po Srehlerjevem vzorcu priredil in režiral »počitniško trilogijo«, v kateri je tudi mojstrsko zaigral Toni Servillo tokrat kot Goldonijev Ferdinando Goldoni-Servillo: moral bi biti zmagoviti par, vendar pa odlična predstava, ki je samo nekaj dni prej prejela nagrado UBU za najboljšo italijansko gledališko uprizoritev leta 2008, in pa trenutno izredno priljubljen in slavljen Toni Ser-villo nista v tržaško Občinsko gledališče priklicala množice obiskovalcev. Predstavo, odigrali so jo dvakrat sredi prejšnjega tedna, so uvrstili v letošnji abonma že pred časom, zadnje čase pa je bila deležna še dodatnih priznanj. Glavno zaslugo, ob nesmrtnem avtorju seveda, ima Servillo v dvojni oz. trojni vlogi: »počitniško trilogijo« Trilogia della villeg-giatura je povzel po Strehlerjevi priredbi, jo režiral in v njej tudi (izvrstno) odigral vlogo Ferdinanda. Čeprav Goldoni-jeva priljubljenost med italijanskimi gledališčniki ni nikoli zamrla, se zadnje čase še najraje posvečajo »netipičnemu« Goldoniju, bolj trpkemu, z večjo družbeno ostjo, odmaknjenemu od Benetk in prijetne narečne govorice tega mesta. Kot je zapisal režiser Servillo, Goldoni v tem delu oz. spojitvi treh različnih gledaliških tekstov ponuja gledalcu lucidno in kruto analizo sveta, ki je tudi naš. Osrednja tema uvodne komedije je mondena zakonitost stanu »primernih počitnic«, ne glede na finančne zmogljivosti; druga izriše neizprosnost previsokih izdatkov, za zaključek pa »razumne« odločitve prevagajo čustva. Vse brez večjih olepšav, nasprotno, začinjeno s pekočo ironijo. Toni Servillo je vse like in situacije jasno izrisal, odličen ansambel interpretov pa je nazorno sledil režiserjevim izbiram. (bip) 1 4 Sreda, 4. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Politični odmevi na Visintinov odstop »V večini prenagljenost, nikakor ne obračunavanje« Gherghetta: Nihče me ne izsiljuje - Izbira naslednika v roku nekaj dni Enrico Gherghetta bumbaca »Znotraj leve sredine ni prišlo do obračunavanja. Večina složno zasleduje cilj, ki si ga je zastavila že v programu, in sicer nudenje podpore sorodnikom žrtev azbesta. Do razjasnitev znotraj leve sredine mora priti le v zvezi z metodo, preko katere dosegati rezultate. Ko predstavimo interpelacijo, se po navadi predhodno dogovorimo na seji večine. Tokrat se je pri tem zataknilo: prišlo je do prenagljenja, o katerem se bomo morali predstavniki leve sredine prav gotovo pogovoriti.« Načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v goriškem pokrajinskem svetu Gennaro Falanga je včeraj odločno zavrnil trditve opozicije, ki je v zvezi z odstopom pokrajinskega odbornika Marina Visintina izpostavila tezo o morebitni krizi znotraj leve sredine. Falanga je odgovor večine predstavil na srečanju z novinarji, ki ga je sklical sam predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, da bi zanikal šibkost uprave, in na katerem je bila prisotna tudi podpredsednica Roberta Demartin. »Delitev znotraj koalicije ni. Odločitev sem sprejel sam v dogovoru z Visinti-nom. Da bo do tega prišlo, je bilo že jasno v trenutku, ko je goriško sodišče zoper odbornika za delo odredilo sojenje. Takrat se je odbor takoj sestal in Visintin je pokazal pripravljenost na katerokoli posledico,« je povedal predsednik Gherghetta in nadaljeval: »Interpelaciji, ki sta bili predstavljeni prejšnji teden, nista imeli vpliva. Visintinov odstop sta kvečjemu pospešili. Moj namen je bil, da bi odbornika za delo nadomestil z večjo umirjenostjo. Vzel sem si čas, da bi se pogovoril tudi z drugimi. Nihče me ne izsiljuje.« Gherghetta je poudaril, da Visintinova vpletenost v sojenje zoper odgovorne za smrt visokega števila delavcev, ki poteka v Gorici, nikakor ne meče senc na njegovo odbor-niško delo. »Ni mogoče pa spregledati, da je bil vzrok odreditve sojenja umor visokega števila delavcev, in da je bilo odločno politično gorica - Bivši odbornik Visintin Z odstopom zaščitil levosredinsko upravo »Odstopil sem, ker nisem mogel dopustiti, da bi se znašla v težavah cela levosredinska uprava. Iz tega, kar sem prebral v časopisih, mi je bilo vse jasno, in dvomim, da so si novinarji izmislili izjave predstavnikov SKP, SIK in DL. Čeprav sem nedolžen, kot sem večkrat povedal, si prav gotovo nisem mogel prevzeti odgovornosti za padec ene izmed redkih levosredinskih pokrajinskih uprav v deželah FJK in Veneto.« Tako je ponedeljkovo odločitev, da odstopi z mesta goriškega pokrajinskega odbornika za delo, utemeljil Marino Visintin, ki se je zaradi vpletenosti v procesa zoper odgovorne za smrti zaradi izpostavljenosti azbestu znašel sredi politične nevihte. Prvi je šel v napad pokrajinski svetnik FI Marino De Grassi, ki je v interpelaciji opozarjal, da je Vi-sintinova prisotnost v odboru pravo nasprotje. Pokrajinski odbor je namreč 16. januarja sprejel dokument o vložitvi civilne tožbe v procesih za žrtve azbesta, Visintin, ki je bil sicer na seji odbora odsoten, pa je v enem procesu med obtoženci. Za De Grassijem je interpelacijo na Gherghetto naslovil tudi pokrajinski svetnik Demokratične levice Ennio Pi-roni, ki je ocenil, da bi moral biti Visin-tin zaradi vpletenosti v sojenje suspendiran. Nato sta se na časopisih oglasila še pokrajinska svetnika SKP Silvano But-tignon in SIK Alessandro Perrone, ki sta tudi opozorila na neskladje med civilno tožbo pokrajine in Visintinovo vpletenostjo v sodni postopek. »Razvidno je, Marino Visintin bumbaca da se je v večini nekaj zapletlo. Na to kažejo izjave predstavnikov SKP, SIK in DL, ki so predsednika pokrajine postavili pred odločitev. Demokratska stranka bo morala zahtevati pojasnila.« Visintin je izrazil prepričanje, da mora goriška pokrajinska uprava odločno nadaljevati z uresničevanjem svojega programa. »Uprava Enrica Gheg-hette si je zastavila program, ki ga je pomembno uresničiti. Naše območje si ne more privoščiti, da se cilji pakta za razvoj in načrti na področju logistike ne uresničijo, saj bi bile posledice zelo hude,« je poudaril Visintin, ki je podčrtal, da bo prepričano nadaljeval s svojo civilno angažiranostjo za uveljavljenje pravic žrtev azbesta. »S tem sem začel že kot zelo mlad v 70. letih, ko sem bil zaposlen pri ladjedelnici Italcantieri. Skupaj z nekaterimi somišljeniki smo sprožili sindikalni boj in spodbudili vodstvo ladjedelnice, da je izvedlo študije o učinkih izpostavljenosti azbestnim vlaknom.« (Ale) znamenje uprave nujno,« je dejal Gherghetta. Predsednik je še enkrat izpostavil, da je bila odločitev pokrajinske uprave, da vloži civilno tožbo v procesih za žrtve azbesta, del programa, s katerim je zmagal volitve. »Zato so izjave desne sredine absurdne. Ljudstvo svoboščin preprosto ne razume naše civilne zagnanosti. Odziv tržiške družbe, ko izreče- opozicija »Večina je sprta« mo besedo azbest, je podoben tistemu, ki ga imajo Goričani, ko se spominjamo okupacije titovcev,« je povedal Gherghetta. V zvezi z imenovanjem Visintinovega namestnika je povedal, da ga bo izbral v nekaj dneh po pogovorih s političnimi silami ter predstavniki gospodarskega in sindikalnega sveta. »Prepričan sem, da na našem te- Marino De Grassi bumbaca Desna sredina v pokrajinskem svetu je prepričana, da je »afera Visintin« le zadnji dokaz razprtja med silami, ki tvorijo levosredinsko koalicijo. »Čakamo na prepir, do katerega bo prišlo pri imenovanju odbornikovega naslednika. Morda bi bilo bolje, če bi Gherghetta ohranil resor za delo in gospodarstvo,« ocenjujeta načelnik skupine FI Marino De Grassi in načelnik NZ Gino Ma-niacco, ki nameravata na prihodnjem pokrajinskem svetu predstaviti resolucijo, s katero bosta zahtevala odstop predsednika pokrajine. »Iskali bomo tudi podporo drugih svetnikov,« sta še dodala. Včeraj pa je med de Grassijem in Gherghetto prišlo do neposrednega spora. Načelnik FI je skušal vstopiti v predsednikov urad, kjer je potekala novinarska konferenca, Gherghetta pa mu tega ni dovolil. »Gre za javni dogodek, ki se ga lahko udeleži kdorkoli, še toliko bolj, če gre za načelnika opozicije,« meni de Grassi, Gherghetta pa je poskus ocenil kot provokacijo. ritoriju ne manjka sposobnih ljudi, čeprav je nadomestitev solidnega odbornika, kot je bil Visintin, težavna. Najti bom moral osebo, ki ima izkušnjo in poznanstva tako med podjetniki kot med predstavniki delavskega sveta. Poudariti pa želim, da me ne bo pri imenovanju nihče izsiljeval,« je zaključil Gherghetta. (Ale) gorica - Občina Normi Cossetto posvečajo ulico Goriški občinski odbor je dobil zeleno luč društva za narodno zgodovino in je včeraj sprejel sklep o poimenovanju vzpenjajoče se ceste med ulicama Carso in San Michele po Normi Cossetto. Sklenil je tudi, da bo stopnišče med ulicama Manzoni in Pa-rini dobilo ime po Licurgu Oliviju, socialistu in članu goriškega odbora narodne osvoboditve, ki so ga aretirali leta 1945, ker naj bi sprejel predstavnike OF; odtlej je izginil neznano kam. Obenem je občina sprožila postopek za poimenovanje mestnih ulic ipd. po umetnostnem zgodovinarju Antoniu Mo-rassiju, gradeškem pesniku Biagiu Marinu in germanistu Ervinu Pocarju; sprva so sicer nameravali vsakemu od treh posvetiti alejo v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu, a so nazadnje ocenili, da zaslužijo pomembnejšo lokacijo. Zato so si na občini vzeli čas, da najdejo primerne kraje, šele nato pa bodo postopek za poimenovanje tudi izpeljali. Včerajšnjim sklepom občinskega odbora Ettoreja Romolija ne bi namenili posebnega poudarka - vsaka občinska uprava namreč vtisne svoj ideološki pečat tudi to-ponomastiki -, ko ne bi bilo med osebnostmi, ki jih bodo počastili z ulico, Norme Cos-setto. Nista še minili dve leti od dne, ko je bila goriška javnost seznanjena z namenom tedanje toponomastične komisije goriške občine, da bodo v poslopju italijanskega klasičnega liceja Dante Alighieri v Gorici namestili ploščo v spomin na Normo Cossetto in Milojko Štrukelj. Obe sta bili dijakinji liceja Alighieri in sta umrli med drugo svetovno vojno. 19-letno Milojko Štrukelj so leta 1944 ubili esesovci v Cerknem, 24-letno Normo Cossetto pa so leta 1943 usmrtili partizani in jo vrgli v fojbo. Predlog so dijaki liceja osvojili, z njim so načelno soglašali tudi svojci Milojke Štrukelj, saj so v tem videli simbol sprave med tu živečima narodoma in pre-moščanje bremena preteklosti. Zataknilo se je. Dvignili so glas tisti, ki se jim je zdelo vzpo-rejanje tragične usode Slovenke in Italijanke nesprejemljivo, bolj zmerni pa so ocenili, da za to čas še ni zrel. Pobuda o postavitvi skupne spominske table dekletoma je propadla. Izgubljena priložnost. Poimenovanje ulice po Normi Cos-setto, »žrtvi barbarskih titovcev«, kot navaja sporočilo občine, bo v nedeljo, 22. februarja, ob 11.30; udeležili se je bodo Normina sestra Licia, župan Ettore Romoli, predsednik Lege Nazionale Rodolfo Ziberna in župnik na Rojcah Arnaldo Greco. (ide) gorica - »Desna sredina zavira razpravo o resoluciji« Preverjanje prisotnosti azbesta v občinskih stavbah GORICA Občanska lista zahteva Zottijev odstop Občanska lista, ki jo v goriškem občinskem svetu predstavljata svetnika Franco Zotti in Andrea Alberti, zahteva Zottijev odstop. Predstavnik Občanske liste Fausto Brumat je pojasnil, da se po oceni članov vodstva svetnik ne drži načel in sklepov Občanske liste. »Ko sta Zotti in Alberti nasledila Erminia Tuzzija in Mauri-zia Gualdija, sta podpisala dokument, v katerem sta se obvezovala, da bosta sledila smernicam Občanske liste. Zotti pa danes dokazuje, da tega noče upoštevati. Zato vodstvo Občanske liste zahteva, da svetnik iz korektnosti odstopi, v kolikor ne predstavlja več volivcev, pač pa le samega sebe.« Občinski svetnik Demokratske stranke (DS) Aleš Waltritsch je vložil predlog resolucije, ki bo - v primeru odobritve - obvezovala občinsko upravo k strokovnemu in temeljitemu preverjanju prisotnosti azbesta v stavbah v občinski lasti. Kdaj bo o tem tekla razprava, ni še znano, saj predstavnika Nacionalnega zavezništva in Forza Italia Noselli in Tavella na seji načelnikov nista pristala na vključitev Wal-tritschevega predloga na dnevni red ene izmed februarskih sej, opozarjajo pri DS. »Uporaba azbesta je bila prepovedana z zakonom 257/1992, kasnejši državni in deželni predpisi pa so postavili pravila za preverjanje prisotnosti tega materiala ter njegovo odstranjevanje. Izpostavljenost azbestu namreč povzroča našemu telesu hude posledice tudi po dolgem času,« piše Waltritsch in dodaja: »Azbest je lahko potencialno prisoten v vseh stavbah, ki so bile zgrajene do 70. let, pa tudi na območjih, ki so jih izkoriščali kot odlagališča.« Waltritsch se priporoča, naj občinska uprava zaščiti zdravje svojega osebja in vseh občanov, ki zahajajo v njene stavbe, s tem da preveri prisotnost azbesta v njih. Ob tem bi bilo po svetnikovem mnenju treba zahtevati tudi od podjetij, katerih je občina solastnik, da preverijo prisotnost azbesta v svojih poslopjih. Z deželnimi uradi naj bi uprava preverila tudi stanje stavb v lasti drugih subjektov, v roku dveh mesecev pa bi morala o prisotnost azbesta podrobno poročati v občinskem svetu. Wal-tritsch predlaga, naj občina izdela načrt za saniranje azbesta in naj bodo v novem proračunu že predvidena namenska sredstva. Načelnik skupine DS Federico Por-telli je izrazil ogorčenost nad dejstvom, da sta se Tavella in Noselli uprla čim prejšnji razpravi o problematiki azbesta in ocenila, da ne predstavlja nikakršne urgence. »To jasno dokazuje verodostojnost Ljudstva svobode: medtem ko so desnosredinski svetniki v pokrajinskem svetu demagoško napadali odbor Enrica Gherghette, so njihovi somišljeniki v občinskem svetu zavračali predlog razprave, ki ga je predstavila DS. Večina, ki podpira Romolija, dokazuje, da ji zdravje občanov ni pri srcu,« meni Portelli. (Ale) turjak - V vegetativnem stanju Claudia Durigatti kot Eluana Englaro V noči s 3. na 4. november 2005 je 57-letno žensko iz Turjaka, Claudio Durigatti, doletela ista usoda, zaradi katere naj bi v kratkem v videmski zdravstveni strukturi izklopili umetno prehranjevanje Eluane Englaro, dekleta iz Lecca. Tudi Durigattijeva je v vegetativnem stanju, v katerega je padla pred dobrimi tremi leti zaradi deset-minutnega zastoja preskrbe možganov s kisikom v oddelku za anestezijo in oživljanje tržiške bolnišnice. Tja so jo sprejeli zaradi hudega napada astme. Primer Claudie Durigatti, s katerim javnost do včerajšnjega dne ni bila seznanjena, ima tudi sodno plat, saj se bodo morali pred sodnikom zagovarjati zdravnik, 62-letni Giuseppe Di Salvo iz Štarancana, in tri bolničarke (42-letna Adriana Deluisa iz Romansa, 41-letna Lucia Zollia iz Doberdoba in 39-letna Doris Ziz iz Tržiča). Osumljeni so soudeležbe pri povzročitvi poškodb v obtežilnih okoliščinah. Včeraj naj bi se začela sodna obravnava pred goriško sodnico Ema-nuelo Bigattin; zdravnika in bolničarke zagovarja odvetnik Riccardo Cat-tarini, medtem ko svojce nesrečne ženske zastopa odvetnik Massimo Bruno. V resnici pa je bil proces še pred začetkom odložen. Sodnica je namreč vzela na znanje napoved družine Clau-die Durigatti, da bo vložila civilno tožbo, zaradi česar bi lahko tudi prišlo do poravnave z osumljenci. Zaradi tega je sodnica - v dogovoru z državno tožilko Annunziato Puglia, ki je vodila preiskavo, - preložila proces na 29. september ob 9. uri. Tožilstvo trdi, da je ženska v nepovratnem vegetativnem stanju zaradi izbire neustreznih terapevtskih pristopov. Ob prihodu v bolnišnico so Durigattijevi sicer s takojšnjo intuba-cijo zagotovili nanos kisika, vendar je zaradi bruhanja cevka izpadla, preskrba kisika pa je bila zato prekinjena. Za žensko odtlej skrbijo svojci na njenem domu v Turjaku. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 4. februarja 2009 15 nova gorica - Šest županov na pogovorih z ministrico za kulturo Obnavljali bodo grad Rihemberk, Mušiču posvetili spominski park Širca: »Imate neverjetne in krasne pobude, od muzeja kontrabanta do projekta o aleksandrinkah« gledališče Širca: »Še so možnosti za dialog« Ministrica za kulturo Majda Širca je ob včerajšnjem obisku v Novi Gorici prevzela tudi peticijo nekaterih zaposlenih v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica (SNG), ki niso zadovoljni z delom direktorja Mojmirja Koniča. S tem v zvezi je povedala, da do zdaj ni bila seznanjena z nezadovoljstvom te druge strani. »Problemi, ki so trenutno precej pereči, me skrbijo, še posebej zato, ker so lahko posledice takih nesporazumov bolj dolgoročne, kot si mislimo. Menim, da še niso porabljene vse možnosti dialoga in reševanja razmer znotraj gledališča, in da do takrat ni potrebno, da se ukrepa od zunaj,« je svoj pogled na razmere v SNG-ju predstavila ministrica ter dodala, da bo država, v primeru, da do nekega konsenza oziroma rešitve res ne bo prišlo, potegnila tiste poteze, ki bodo v korist gledališču. »Sredi februarja, ko javni zavodi, tudi tisti na področju uprizoritvenih dejavnosti, podajajo svoja poročila o poslovanju, doseženih uspehi in ciljih za prihodnje leto, bo ministrstvo kot ustanovitelj zelo natančno pregledalo poročilo gledališča in ocenilo, ali je bilo delo v preteklosti zadovoljivo opravljeno,« je še povedala in poudarila, da ministrstvo lahko potegne poteze in nekoga zamenja, če dela ni dobro opravil. Svoj komentar v zvezi z zapleti je včeraj javno podal tudi novogoriški župan Mirko Brulc. »Pogovarjal sem se z obema stranema in vedno poudarjal, da si želimo v Novi Gorici kvalitetno gledališče, saj njegova naloga ni le vzgajati in zabavati nas, ampak tudi posegati onkraj meje, pomagati gledališču v Trstu in še marsikomu,« je pojasnil in dodal, da bo treba preko organov zavoda zelo hitro priti do rešitve. »Če bi se glave malo ohladile in bi se to zgodilo do 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika, bi bilo to izjemno darilo vsem nam,« je zaključil. (nn) Slovenska ministrica za kulturo ob novogoriškem županu foto n.n. Na povabilo župana Mirka Brulca je Novo Gorico včeraj obiskala ministrica za kulturo Majda Širca. Dopoldne se je srečala z župani vseh okoliških občin, v popoldanskem času pa si je v Brulčevem spremstvu ogledala še razmere na gradu Rihemberk nad Branikom. Kot je po srečanju povedal Brulc, so ministrici uvodoma predstavili pomen kulture na območju ob meji. »Ko se na tem področju primerjamo s sosednjo Gorico ali Furlanijo-Ju-lijsko krajino, smo v marsičem boljši,« je poudaril in v nadaljevanju predstavil najzanimivejše projekte po posameznih občinah, o katerih so seznanili ministrico. Na območju novogoriške občine je bil poudarek na Vili Bartolomei v Solkanu; zanjo naj bi pridobili evropska sredstva. Goriški muzej želi tam urediti nove poslovne prostore, grad Kromberk, kjer ima trenutno sedež, pa nameniti razstavni dejavnosti. Urediti želi tudi prostor za zbirko slikarja Vladimirja Ma-kuca. Predstavljen je bil dalje projekt amfiteatra ob novogoriškem gledališču, pa tudi obnova gradu Rihemberk; med drugim tam načrtujejo muzej o izseljenstvu. Brulc je opozoril, da obstaja potencialni zasebni kupec, ki bi del gra- du namenil javnosti. Na območju Brd je bila izpostavljena problematika Šmartnega in gradu Vipolže, ki zahteva precejšnjo investicijo. Spomenik na Cerju je bil glavna tema za območje občine Miren-Kostanjevica; določena sredstva so jim obljubili že v proračunu za minulo leto, a niso bila izplačana. Širca se je zato zavezala k poplačilu dolga, kajti želja ministrstva je, da bi investicijo dokončali. Šempe-trski župan Dragan Valenčič je predstavil problem Coroninijevega dvorca, župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik pa se je osredotočil na pobude ob stoletnici rojstva slikarja Zorana Mušiča, ki mu želijo posvetiti spominski park. Kanalski župan Andrej Maffi je opozoril na potrebo po nekaterih manjših investicijah, predvsem na Kontradi. »Ministrico smo seznanili tudi z našim sodelovanjem s Kulturnim domom in Kulturnim centrom Lojze Bratuž v Gorici,« je pojasnil Brulc in izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je ministrica glede nekaterih pobud obljubila dogovore in pogovore. »Današnje srečanje sem razumela kot neke vrste inventuro in osnovo za kakšno korekturo v prihodnosti. Zadovoljna sem, da smo evidentirali stanje in ugotavljali, kako projekte, ki jih imate, združiti z načrti, ki jih ima država. Stičnih točk je kar nekaj, velja pa poudariti, da je za realne in dobre proračunske plane potrebno pravočasno in čimbolj temeljito in strokovno pripraviti načrte,« je vtise s srečanja povzela ministrica in pojasnila, da je ob pripravljanju rebalansa državnega proračuna zgrožena nad tem, da se v preteklosti niso dovolj dobro izrabljala sredstva, ki jih nudi Evropa. »Strah me je, da zaradi tega ne bomo počrpali sredstev do leta 2013, zato sem toliko bolj zadovoljna, ko vidim, da so tukaj določeni projekti v teku,« je dejala. »Imate neverjetne in krasne pobude, od muzeja kontrabanta do projekta o aleksandrinkah. Morda vam manjka malo več fleksibilnosti in agresivnosti pri iskanju sredstev drugje, izven lokalnih logov,« je pripomnila in izrazila prepričanje, da je kulturno življenje na območju kvalitetno in ambiciozno zastavljeno. »Država ga ne bo gledala od daleč, kot opazovalka, a bo skušala aktivno pomagati, še posebej pri tistih projektih, kjer je tudi interes države dovolj velik,« je zaključila ministrica Majda Širca. Nace Novak goriška - Prvo srečanje Diabetiki snujejo čezmejno združenje Prejšnji teden so se prvič na Goriškem sestali predstavniki diabetikov z območja ob goriški meji. Srečanja so se udeležili člani Društva diabetikov Nova Gorica in združenja posoških diabetikov (Associazione isontina diabetica) iz Italije, ki so se jim pridružili še predstavniki goriške pokrajine. »Ugotovitev, da imamo bolniki podobne težave pri zdravljenju epidemije dvajsetega stoletja in da živimo na skupnem prostoru, ki pogojuje širjenje sladkorne bolezni (prehrana, igralništvo, dokaj visok življenjski standard, premajhna fizična aktivnost itd.), nas spodbuja k skupnemu delovanju,« je povedal Dominik Soban, predsednik no-vogoriškega društva. »Osnovna ugotovitev, da je obolelost prebivalstva ob meji približno enaka - med 6,5 in 7-odstotna - ter da imamo podoben način in kvaliteto življenja, narekuje določene skupne aktivnosti. Razmišljanja so šla tudi v smer skupne organiziranosti enega društva na obeh straneh meje. Zakonodaja o društvih nam to omogoča, oboji smo v Evropski uniji, največji problem je izmenjava zdravstvenih storitev in strokovnjakov, zlasti diabetologov, zaradi različnih zakonskih zdravstvenih sistemov,« je vsebino pogovorov povzel Soban in dodal: »Na srečanju smo se dogovorili za skupne pobude v letošnjem letu. Sprejet je bil okviren program sodelovanja, in sicer priprava skupnega kongresa oz. mednarodnega posveta o diabetesu na meji, na katerem bi sodelovali strokovnjaki dia-betologi z obeh strani meje, medicinsko osebje in prostovoljci iz obeh društev oz. iz obeh držav. To naj bi se zgodilo v mesecu oktobru. Novembra letos, ob svetovnem dnevu diabetesa (14. november), bomo pripravili skupno srečanje na goriškem gradu in osvetlili grad v modro barvo, kar je usmeritev svetovne diabetične organizacije, kar se že dogaja v evropskih prestolnicah in tudi v nekaterih mestih (v Sloveniji na primer v Velenju, Ljubljani in Ilirski Bistrici). Seveda se bomo odzivali tudi na aktivnosti v posameznih društvih. Tako smo italijanske diabetike povabili na vseslovensko športno srečanje junija v Kopru.« Predstavniki goriške pokrajine so jim ponudili pomoč in ugotavljali, da so takšna srečanja koristna, saj hkrati dokazujejo, da je želja po izmenjavi vedno večja. »Veliko več se moramo pogovarjati o načinu in kvaliteti življenja zlasti med mladimi. Potrebno je čim več mladih vključiti med prostovoljce, tako bi lahko tudi pridobili evropska sredstva in pripravili posebne nagrade za mlade. K realizaciji tega programa bomo povabili tudi občinske uprave Gorice, Nove Gorice in Šempe-tra-Vrtojbe, ki že sodelujejo, in jih pozvali, naj naše aktivnosti vključijo v skupne programe,« je povedal Soban. gorica - CGIL o protestih črpalkarjev »Servisi naj se opremijo za vozila na metan« Namesto ponovne uvedbe neobdavčenega goriva in proste cone v Gorici, za katero se zavzemajo goriški črpal-karji, bi bilo treba bencinske servise opremiti, da bi se jih lahko posluževali tudi vozniki avtomobilov na metan. Le-ta predstavljajo po besedah pokrajinskega tajnika sindikalne zveze CGIL Paola Live prihodnost, trenutno pa so v deželi Furlaniji-Julijski krajini primerno opremljeni le trije servisi. »Protest goriških črpalkarjev razumem. Zapreti lastno dejavnost in odsloviti delavca je vedno dramatična izkušnja. Ob manifestiranju pa je po mojem treba tudi predlagati nekaj alternativnih rešitev, ki bi lahko ustvarile upanja za prihodnost,« meni Liva in nadaljuje: »Težko uresničljiv predlog ponovne vzpostavitve proste cone ne bo rešil težav, saj je dežela FJK že določila, da bo potreba razpoloviti število bencinskih črpalk. Naftne družbe niso nikoli imele potrebo po ponujanju konkurenčnih cen v naši pokrajini, naj se sedaj lotijo nižanja cen, da bodo lahko konkurirale s Slovenijo!« Liva je prepričan, da bi morali namesto petroleja začeti uporabljati druge snovi za pogon vozil. »Primer je metan. Bencinske črpalke bi bilo treba opremiti, da bi lahko nudile to storitev, saj obstajajo v deželi le trije tovrstni servisi. Črpalkarji bi zato lahko vprašali tudi za olajšave in prispevke, na primer iz Goriškega sklada,« je prepričan Liva. cisl - Predlog Prevozniki potrebujejo pomoč V pričakovanju na današnje srečanje o kriznih področjih med predsednikom dežele Furlanije-Ju-lijske krajine Renzom Tondom in deželnim sindikatom CISL je goriško vodstvo sindikata opozorilo na težave goriških prevoznih podjetij. »Danes se ta podjetja morajo odločati med zaprtjem in dopolnilno blagajno, saj nanje ne pritiska le gospodarska kriza, pač pa tudi zahteve in obrestne mere bank. Na ta način postanejo podjetja, ki se že spopadajo s težavami, še bolj šibka,« pravijo pri sindikatu CISL; po njihovih podatkih se z resnimi težavami spopada kakih petnajst prevoznih podjetij, pri katerih tvega izgubo delovnega mesta približno osemdeset delavcev. Tem gre prišteti tudi tiste, ki so službo že izgubili. Sindikat CISL zato apelira na banke, naj pomagajo goriškim podjetjem in njihovim delavcem, saj bodo drugače posledice zanje zelo hude. dan spomina Neokusno in žaljivo, razočarani so odšli V minulem tednu, ob dnevu spomina na holokavst, je v javnosti odmevala vest, da so slovenski goriški višješolci iz ne ravno najbolje razumljivih razlogov odšli s spominske prireditve. Kot navaja profesorica, ki je razred spremljala, so bili razlogi za odhod globlji in razumljivejši od njegovega odmeva. V torek, 27. januarja, sem dijake petega in prvega razreda turistično-tehničnega zavoda Ivan Cankar iz Gorice pospremila na svečanost, ki jo je priredil šolski sindikat UIL v goriškem deželnem avditoriju. Po zanimivem nagovoru deželnega tajnika sindikata UIL Scuola Uga Previtija, župana Ettoreja Ro-molija in prefektinje Marie Auguste Maro-su, ki je ob tej priložnosti podelila zlate kolajne bivšim deportirancem in njihovim sorodnikom, smo nestrpno pričakovali naslednjo točko na programu, ki ga je taboriščem posvetilo sicilijansko združenje »Quel-li della rosa gialla«: muzikal na temo holo-kavsta. V kolikor je danes ta gledališka zvrst v Italiji priljubljena, smo bili še toliko bolj radovedni na njeno obliko in vsebino, upoštevajoč občutljivo temo. Opazila sem, da dijaki kažejo zanimanje in navdušenje. Spomnila sem se tudi besed prof. Renze Pelesson, ki je ponosno izjavila, da se je lani nekaj letošnjih dijakov petega razreda z Vlakom spomina odpravilo v taborišče smrti in da se jih bo nekaj tudi letos udeležilo te pobude. Kdor prekorači vrata Auschwitza, vrata pekla, obmolkne. In v tisti gluhi tišini zasliši jvenje žrtev. Za vedno zapečateno v dragocenem kotičku spomina. Ob koncu svojega govora so se de-portiranci poslovili in odšli pred predvajanjem posnetega muzikala z naslovom » Mai piu cosi«. V dvorani smo ostali profesoj z dijaki. Pripravljeni. Start in play. Prizor v dnevni sobi. Simulacija privatne zabave. Ob poskočnem ritmu funkyja skupina dvajsetih mladostnikov koordinirano izvaja skupinsko koreografijo. Ob koncu zabave vstopi starejši moški, ki mladim začne pripovedovati o tragični izkušnji. Tema. Prazna dvorana. Prizor taborišča. Mame in otroci se preplašeno stisnejo v krog, esesovec jih ločuje kot čredo ovc. Spet tema. Pozornost preusmerimo na skupino deportiranih otrok. Brezskrben otroški pogovor v taborišču. Tedaj priskaklja namišljena pripovedovalka, ki kot šovman začne razposajeno predstavljati pravljične like. Na oder prikorakajo Sneguljčica s sedmimi palčki, morske deklice, ki radostno zaplešejo in zapojejo pesem »In fondo al mar«. V globini morja. V globini pekla. Globoka zadrega. Bodica v srce, naš pravični sodnik, kot ga imenuje Cankar, nam nagonsko svetuje, naj izrazimo naše neodobravanje. V vlogi šolnika in predstavnika slovenske šolske ustanove bi imel moj odhod posledice ne le zame, a tudi za slovensko šolo, ki ji italijanska država v teh težkih časih ni najbolj naklonjena. Še zadnji pogled na projekcijo. Preveč me moti. Dijaki so besni. Po pouku se bodo srečali z nekim deportirancem. Sprašujejo me, katera vprašanja bi mu lahko postavili. Tedaj pade moja odločitev. Prepričana v to, da muzikal ni posredoval vzgojnega sporočila, globoko razočarani zapustimo dvorano. V kolikor kot prvi odidemo, me tajnik šolskega sindikata UIL Ugo Previti upravičeno vpraša, čemu odhajamo. »Žalitev!« odvrnem. Kasneje mi sporočijo, da so dvorano užaljeni zapustili tudi predstavniki judovske skupnosti in še nekaj italijanskih šol. Vsi iz istega razloga. Razumem, da je režiserka hotela ustvariti muzikal v obliki pravljice na podlagi Benignijevega filma Življenje je lepo, srčne zgodbe o moči smeha, da prevzame človeško srce, in o moči domišljije, da zavaruje človeškega duha. Njeno delo pa je ubralo čisto drugačno pot, ki je šla čez mejo okusa. O moči smeha ne duha ne sluha, o moči domišljije pa še manj. Ne dvomim v režiserkine dobre namere. Dante je v Božanski komediji zapisal, da je pot za pekel tlakovana z dobrimi namerami. Razumem, da je hotela uporabljati nov jezik, jezik mladostnikov. To pa je jezik, ki ga razumejo le gledalci (ne)resni-čnostnih šovov tipa »Otoka znanih«. A slednje ne morda financira ravno tisti, ki je septembra 2004 izjavil, da »Mussolini ni ubijal nikogar, temveč je ljudi pošiljal na počitnice«? Tjaša Ruzzier 6 Četrtek, 5. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR sovodenjska poje - V organizaciji kulturnega društva Ubrano prepevanje pod žensko taktirko Zborovska revija je bila letos posvečena romantičnim pesmim Pahor v Štarancanu / V avditoriju šole Einaudi-Marconi v Štarancanu bo danes ob 19. uri srečanje s slovenskim pisateljem Borisom Pahorjem. Prirejajo ga v sodelovanju z občinsko knjižnico in pod pokroviteljstvom tržiškega kulturnega konzorcija, ki je založil prvi dve italijanski izdaji Pahorjeve Nekropole. Spomini bledijo é 1 Kulturno društvo Sovodnje je spravilo pod streho tudi 26. Sovodenjsko poje, zborovsko prireditev, ki je prirasla k srcu ljudem ob sotočju Soče in Vipave. Zaradi gripe, ki že nekaj tednov razsaja tudi pri nas, je nastop žal odpovedal mešani pevski zbor Rupa-Peč, pa tudi ostali sestavi so nastopili v nekoliko okrnjenih zasedbah. Vsekakor pa so pevci in pevovodkinje - vse nastopajoče zbore so vodile ženske - pred pozorno publiko sooblikovali prijetno zborovsko revijo. Rdeča nit je bila letos ljubezen oz. romantična pesem, ki je zelo prisotna v našem bogatem zborovskem izročilu tako v narodnih napevih kot tudi v novejših pesmih. Takšni napevi so sanja-vi ali hudomušni, včasih zaskrbljeni, drugič pa polni upanja in radosti. Po pozdravnem nagovoru Romine Cijan, ki pripada mlajši generaciji zelo delovnega sovodenjskega društva (Cijanova je tudi napovedovala potek večera), so na oder stopila Sovodenjska dekleta. Gre za skupino, ki že veliko let daje pečat tej priljubljeni prireditvi in je pevsko popoldne uvedla s Pozdravno pesmijo Radovana Gobca. Vokalno skupino, ki se je predstavila s štirimi pesmimi, vodi Sonja Peli-con. Štiri pesmi z ljubezensko motiviko je odpel tudi moški zbor Skala iz Gabrij, ki je stalen gost sovodenjske revije. Šlo je tudi za prvi »uradni« nastop zbora pod vodstvom mlade in energične zborovodkinje Zulejke Devetak, ki je pred nekaj meseci prevzela njegove vajeti; več let je namreč zbor uspešno deloval pod vodstvom Jasmine Gorjanc, ki je Gabrce »zapustila« zaradi drugih zadolžitev. Ljubezensko naravnan je bil tudi nastop ženske vokalne skupine Danica z Vrha, ki jo vodi Pa-tricija Rutar Valič. Dekleta so se predstavila kot dobro utečena pevska zasedba in so se s pesmijo sprehodile po raznih slovenskih deželah, od Rezije do Istre in Bele krajine. Nadvse ubrano je zapela tudi dekli- ? Vi ška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha, ki kljub mladosti članic sega po zahtevnejših skladbah. Dekleta, ki jih vodi Mateja Černic, so se odlično izkazala tudi v solističnih vložkih. Navada je, da na Sovodenjski poje nastopi tudi zbor, ki ne prihaja iz sovo-denjske občine. Tokrat je v goste prišel oktet Castrum iz Ajdovščine, ki ga vodi temperamentna Nadja Bratina. Ajdovski pevci v svoj repertoar radi vključujejo manj poznane narodne in ponarodele pesmi ter jih tako vračajo v skupno pevsko zavest. Zbor je tudi izdal nekaj zgoščenk, med katerimi zgoščenko z uglasbenimi poezijami Simona Gregorčiča. Lepemu zborovskemu večeru je sledila družabnost s ponudbo raznovrstnih dobrot, ki so jih pripravile članice sovo-denjskega društva. Slovenska pesem se je ob kozarcu domače kapljice razlegala še pozno v noč. (vip) Sekcija VZPI-ANPI za Jamlje in Dol prireja drevi v sodelovanju z društvom Kre-menjak in društvom Kras večer z naslovom Spomini bledijo - Vpogled v italijanski neofašizem. Ob 20. uri bo na vrsti ogled dokumentarca o delovanju italijanskih neofašističnih in neonacističnih skupin Nazirock, ki ga bosta uvedla zgodovinarka Alessandra Kersevan in podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Mario Lavrenčič. Večer bo potekal v kulturnem centru v Jamljah. Seminar za starše V prostorih novogoriške enote Zavoda za šolstvo na Erjavčevi ulici bo danes od 17. do 20. ure potekal seminar za starše z naslovom »Kako reči NE mirne vesti«. Seminar organizira Familylab Slovenija, ki deluje v okviru mednarodne organizacije Familylab, katere glavni namen je, da družinam nudi podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetence. Projekt je na podlagi štiridesetletnih izkušenj zasnoval danski družinski terapevt in pisec Jasper Juul. (nn) Fishwatching v laguni Danes ob 15.30 se bo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici začel tečaj Fishwatching v laguni, ki ga za učitelje in profesorje prireja zveza Legambiente. Tečaj je brezplačen in ga sestavlja pet triurnih lekcij. O civilizaciji kamna V okviru cikla Soočanja s sodobno umetnostjo bo v mali dvorani novogoriške-ga kulturnega doma jutri ob 19. uri predavaje Marka Pogačnika z naslovom »Civilizacija kamna in zavest Zemlje«. Pogačnik, ki vse od leta 1979 deluje tudi na področju poglobljene ekologije in zdravljenja zemlje, je prepričan, da je skrivnost kamna v tem, da je gibek kot zavest, pa čeprav je v materiji videti tog. Pogačnik tudi verjame, da so kamni priča najstarejše civilizacije na Zemlji in v tem smislu naši pradedje, zato ni slučaj, da je pri svojih projektih komunikacije z zavestjo Zemlje izbral kamen. (nn) doberdob - O Palestini na sedežu društva Jezero Ozadje nasilja Ob predavanju Giorgia Sterna na ogled tudi fotografska razstava Erike Buzin V Modra's dvorani na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu je v soboto potekalo prvo predavanje v organizaciji novoizvoljenega društvenega odbora. Gost večera je bil profesor Giorgio Stern, predstavnik dobrodelne skupine Salaam - Ragazzi dell'Olivo, ki je podrobno analiziral zgodovinske dogodke in politične odločitve, ki so pred nedavnim privedli do smrti številnih palestinskih civilistov, med katerimi ni manjkalo otrok. Radovedni publiki je razkril veliko informacij o politični igri evropskih držav in ZDA za uporabo surovin, Doberdobsko predavanje Giorgia Sterna bumbaca o delitvi moči na teritoriju ter o terorističnih skupinah, ki jih mediji večkrat sploh ne posredujejo. Začetni govor podpredsednika društva Jarija Jarca je predstavil tudi fotografsko razstavo Palestina: tihi vzroki - uničevalne posledice mlade umetnice Erike Buzin, ki v svojih reportažah prikazuje trenutke vsakdanjega življenja v izrednih razmerah. Razstava bo na ogled do 15. februarja od ponedeljka do sobote med 18. in 21. uro. Po predavanju je potekalo družabno srečanje, kjer se je publika še dolgo pogovarjala z gostom večera. (jj) gorica - Občinski prispevki Petdesetim društvom skupno 25.784 evrov Goriški občinski odbor je dodelil prispevke društvom in ustanovam, ki delujejo na območju občine. Skupno je dobitnikov petdeset, med njimi so tudi društva oz. organizacije, ki delujejo v okviru manjšine ali pa tesno sodelujejo s slovenskimi sredinami. Naj omenimo društvo Skultura 2001 (prejelo bo 900 evrov), Zvezo slovenske katoliške prosvete (400 evrov), Kulturni dom Gorica (1.000 evrov), združenje Florestan (1.200 evrov), društvo Graphiti (200 evrov), fotoklub Skupina 75 (700 evrov), Kinoatelje (500 evrov), ArsAtelier (500 evrov), kulturno zadrugo Maja (500 evrov), Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel (700 evrov), kulturno društvo Oton Župančič (200 evrov), prosvetno društvo Štandrež (400 evrov), Kulturni center Lojze Bratuž (200 evrov) in mešani pevski zbor Lojze Bratuž (300 evrov). Iz občine sporočajo, da so kljub splošni krizi in potrebi po varčevanju tudi za leto 2008 zagotovili konkretno oporo društvom, ki sooblikujejo goriško kulturno sceno; nekaterim so celo povišali finančno pomoč. Prispevki gredo od minimalnega, ki znaša 200 evrov, do najvišjega v znesku 1.684 evrov, ki ga je prejela univerza za tretje starostno obdobje; dodeljeni denar skupno znaša 25.784 evrov. Seznam dobitnikov in višino prispevka je preučila svetniška komisija za kulturo ob udeležbi predstavnikov večine in opozicije ter odbornika Antonia Devetaga. Včeraj je občina razposlala pisma, s katerimi obvešča društva o nakazilu denarja. NOVA GORICA Preučujejo interakcijo med aktivnostjo sonca in zemeljsko ionosfero V letošnjem januarju so se fiziki Univerze v Novi Gorici uradno pridružili mednarodni skupini raziskovalcev VER-SIM, ki proučuje procese v zgornjih, nabitih plasteh zemeljske atmosfere - ionosferi in magnetosferi s pomočjo radijskih valov. Novogoriška univerza že od leta 2004 aktivno sodeluje z Inštitutom za fiziko iz Beograda pri meritvah in modeliranju pojavov v spodnjih slojih ionosfere. Zamisel o sodelovanju se je porodila leta 2003 z namestitvijo sprejemnika elektromagnetnih signalov zelo nizkih frekvenc (pod 30kHz) v beograjskem inštitutu. Sprejemnik beleži spremembe amplitud in faz signalov dolgovalovnih oddajnikov iz Velike Britanije, Francije, ZDA in Avstralije, ki na svoji poti okoli Zemlje interagirajo z njeno ionosfero. Rezultati meritev so že v začetni fazi obratovanja observatorija prispevali k boljšemu razumevanju procesov v spodnji, t.i. D-plasti ionosfere, ki se nahaja na višini od 60 do 90 kilometrov nad površjem in je prvi pas naravne plazme na poti v vesolje. / GORIŠKI PROSTOR gorica - V petek v Kulturnem domu Mala Prešernova proslava V gosteh tokrat orkester Jedro simfoničnega orkestra sestavljajo učitelji ter sedanji in nekdanji gojenci novomeške glasbene šole Simfonični orkester novomeške glasbene šole bo letošnji gost Male Prešernove proslave, ki bo potekala v petek, 6. februarja, ob 19. uri v goriškem Kulturnem domu. Počastitev dneva slovenske kulture za otroke prirejata Dijaški dom Simon Gregorčič in Kulturni dom iz Gorice pod pokroviteljstvom Kinemaxa; vstop bo prost. Novomeški simfonični orkester je nastal leta 1989 pri Glasbeni šoli Marjana Kozine. Pohvali se lahko z nekaj krstnimi izvedbami iz doslej prezrte zakladnice slovenske glasbene klasike. Njegovo jedro sestavljajo učitelji ter sedanji in nekdanji gojenci, kar pa nikakor ne pomeni, da so njegova vrata za druge poustvarjalce zaprta. Prav nasprotno: orkester že vrsto let plodno sodeluje s številnimi poklicnimi solisti, zlasti s pevci iz različnih držav in kulturnih okolij. Orkester, ki ga vodi dirigent Sandi Franko, se je doslej uspešno preizkusil tako v simfoničnem repertoarju kot tudi v operno-operetnem in »popularnem« žanru. Njegovi napori so bili deležni zasluženega priznanja občinstva in strokovne kritike ne samo v domačem okolju, temveč tudi v tujini. Poslanstvo novomeškega simfoničnega orkestra je že davno preseglo običajne »pedagoške dimenzije« in je usmerjeno k umetniškim ciljem, zato pa bo petkov koncert zanimiv , . , , ,. , ,, v . Simfonični orkester za otroke in odrasle spremljevalce. V goste namreč pri- novomeške haja eden pomembnejših slovenskih orkestrov te vrste. glasbene šole [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v petek in soboto, 6. in 7. februarja, ob 20.45 gledališka predstava Cesareja Lievija »La badante«; v torek, 10. februarja, ob 20.45 bo koncert vio-lončelista Stevena Isserlisa in pinista Ollija Mustonena; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v petek, 6. februarja, ob 20.45 bo glasbena predstava »The Sisters«; nastopila bo Theresa Thomason; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici: v četrtek, 5. februarja, bo ob 20. uri nagrajevanje natečaja Mladi oder. Nastopila bo otroška dramska skupina SKPD F.B. Sedej z igrico Naočniki. V petek, 13. februarja, bo ob 20.30 gledališka predstava Kaj bodo rekli ljudje Bransilava Nušica v režiji Jožeta Hrovata v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo v četrtek, 5. februarja, tretja premiera gledališke sezone Odjuga, krstna uprizoritev dramskega prvenca Neskončni šteti dnevi Andreja E. Skubica. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 7. februarja, ob 16.30 bo predstava »La leg-genda di coniglio Volante« skupine De Bastiani/Puche; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Italians«. Dvorana 3: 17.45 »Beverly Hills Chihuahua«; 20.00 - 22.10 »Milk«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Operazione Valchiria«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Revolutionary Road«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Ita-lians«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il dubbio«. Dvorana 5: 18.00 »Viaggio al centro della terra«; 20.30 »Australia«. fl Razstave V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 12. uri odprtje fotografske razstave udeležencev mednarodnega natečaja Venice International Photo Contest; na ogled bo do 27. februarja. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri odprtje fotografske razstave Rajka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Umetnika bo predstavil Vladimir P. Štefanec. Razstava bo na ogled do 27. februarja. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri odprtje razstave Lucijana Bratuša Listi iz skicirk, akvareli, kaligrafija; na ogled bo do 27. februarja. Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 v okviru niza Across the Border 2009 koncert skupine Antidotum Tarantulae iz Apu-lje; informacije na tel. 0481-33288. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 6. februarja, ob 20.45 bo nastopil The Terem Quartet iz St. Peterburga; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040-365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). Obvestila SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 8. februarja nadaljevali smučarski tečaji na Zlebeh (Nevejsko Sedlo) po ustaljenem urniku. Avtobus odpotuje ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte in-fo_karnival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pusto-vanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v nedeljo, 8. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmske-ga parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v sodelovanju z ribiškim društvom Vipava v nedeljo, 15. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Vipave. Zbirališče bo na parkirišču občinske telovadnice v Sovodnjah ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prva-čini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. KD SOVODNJE organizira tečaj obrezovanja sadnega drevja. Prvo srečanje bo v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, drugo bo v soboto, 7. febuarja, v popoldanskih urah in bo namenjeno vaji na terenu (cena je 15 evrov, 10 evrov za člane društva); informacije in vpisovanje na tel. 349-3666161 (Erik, v večernih urah) ali 329-5963950 (Anja). ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu nadaljujejo glasbena srečanja Odraščajmo z glasbo vsako sredo med 16. in 17. uro za otroke od 3. do 4. leta starosti, med 17. in 18. uro za otroke od 5. do 7. leta starosti; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA -ŠTANDREŽ vabi k vsakoletni Marijanski procesiji v župnijski cerkvi v Štandrežu v nedeljo, 8. februarja, ob 19. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo danes, zaprta zaradi izpopol-njevalnega tečaja osebja. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Sovodenj prireja sestanek sekcije SSk iz Sovodenj v torek, 10. februarja, ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Rupa-Peč pod cerkvijo v Rupi. Na dnevnem redu bodo politično poročilo in stanje na občini Sovodnje, pregled in predlogi za občinski proračun za leto 2009, predlogi, možnosti in priprava na občinske volitve 6. in 7. junija, razno. 0 Prireditve FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi ob dnevu slovenske kulture na odprtje Galerije 75 v Kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu v petek, 6. februarja, ob 20.30. Na programu bo slavnostni govor predsednika ZSKD Marina Mar-siča, nastop gojenke Glasbene Matice Silvie Lepore in vokalne skupine Sraka ter recital poezij Jasmin Kovic in Jurija Klanjscka. KD DANICA vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob Sreda, 4. februarja 2009 18. uri v dvorani KC Danica na Vrhu. Po kratkem uvodu otrok društvene animacijske skupine bo na odru nastopila dramska skupina Opatje selo s komedijo Roditeljski sestanek. KD SABOTIN iz Štmavra prireja letos prvič tridnevno praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: v petek, 6. februarja, v večernih urah skupini The Maff show in Simplex; v soboto, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v petek, 6. februarja, ob 10.30 predstavitev publikacije »L'ecosistema fluviale nel Collio Goriziano - ambiente, territorio, paesaggio«, ki jo je uredila Sonia Kucler. SEKCIJA VZPI-ANPI ZA DOL IN JAM-LJE v sodelovanju z AŠKD Kremenjak in KD Kras Dol-Poljane prireja večer z naslovom Spomini bledijo (vpogled v italijanski neofašizem) danes, 4. februarja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Prisotna bosta zgodovinarka Alessandra Kersevan in podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško Mario La-vrenčič, ki bosta uvedla predvajanje dokumentarca o delovanju italijanskih neofašističnih in neonacističnih skupin Nazirock. TRINKOV KOLEDAR 2009 bodo predstavili v petek, 13. februarja, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. Predstavitev zbornika in srečanje z beneškimi ter rezijanskimi kulturnimi delavci prirejajo SKGZ, ZSKD in knjižnica Damir Feigel. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo v četrtek, 5. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige pisatelja Gian-nija Spizza »Passioni della cattivita«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri v okviru male Prešernove proslave koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto. Prireditev prirejajo v skupnem sodelovanju Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič, Kulturna zadruga Maja, Kulturni dom Gorica in Športno združenje Dom Gorica; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 4. februarja, ob 19. uri Marko Pogačnik predaval na temo Civilizacija kamna in zavest zemlje. 0 Mali oglasi BELE SIMPATIČNE ZAJČKE primerne za družbo otrok in starejših oseb podarim ljubiteljem živali; tel. 048178107 v popoldanskih urah. DIATONIČNO HARMONIKO prostor oglašeno B, ES, AS prodam za 1.600 evrov; tel. 335-5387249. Hi Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Maria Malusa por. Castellan s pokopališča v cerkev na Rojcah in na pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 10.30, Laura Nanut por. Leon z glavnega pokopališča v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 14.00, Giovanni Mez-zorana (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 14.00, Gino Sinico (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Luigia Si-monetti vd. Merlo v cerkvi Sv. Lovrenca in v Videm za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.00, Carmela Po-cecco vd. Lubiana iz bolnišnice v cerkvi Sv. Nikolaja in v Spineo za upepe-litev. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISONZO: 14.00, Modesta Manzan vd. Zuttion (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sreda, 4. februarja 2009 SVET / nemčija - Negacionistična stališča britanskega škofa Williamsona še v središču polemik Merklova kritizirala papeža zaradi škofa, ki je zanikal holokavst Vatikan: Papeževa obsodba holokavsta »ne bi mogla biti bolj jasna « BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj kritizirala Vatikan, češ da se ni dovolj jasno izrekel v primeru britanskega škofa Richarda Williamsona, ki je zanikal obstoj holokavsta. Merklova je papeža Benedikta XVI. še pozvala, naj se jasno izreče v primeru Williamsona. "Po mojem mnenju to ni le stvar krščanske, katoliške in judovske skupnosti v Nemčiji, papež in Vatikan pa bi morala nedvoumno dati vedeti, da zanikanja holokavsta ne sme biti, in da morajo obstajati pozitivni odnosi z judovsko skupnostjo na splošno," je povedala kanclerka. Britanski škof Williamson, eden od pripadnikov nedavno pomiloščene bratovščine svetega Pija X., je v svetu sprožil številne kritike z zanikanjem, da so bile v nemških koncentracijskih taboriščih plinske celice in da so nacisti med drugo svetovno vojno pokončali šest milijonov Judov. Williamson je za švedsko televizijo dejal, da je bilo v koncentracijskih taboriščih ubitih zgolj od 200.000 do 300.000 Judov. Njegove besede so odmevale zlasti med Judi in katoliki v papeževi rodni Nemčiji, kjer je zanikanje poboja šestih milijonov Judov kaznivo dejanje. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, nemški tožilci še preučujejo, ali bodo britanskega škofa kazensko ovadili. Williamson se je že opravičil papežu Benediktu XVI. in izrazil obžalovanje za težave, ki jih je povzročil z zanikanjem holokavsta. V pismu Vatikanu pa je svoje izjave še označil kot nepremišljene. Benedikt XVI. je prejšnji teden izrazil solidarnost z Judi in poudaril, da holokavsta ne sme nihče zanikati. Nemška kanclerka, ki je sicer luteran-ka, je včeraj dejala, da običajno ne komentira zadev znotraj Cerkve, vendar gre pri omenjenem za načelno vprašanje. Dodala je, da izjava Vatikana proti zanikanju holokavsta ni bila dovolj jasna, poroča dpa. Iz Vatikana so medtem Merklo-vi že odgovorili, da papeževa obsodba holokavsta "ne bi mogla biti bolj jasna". Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lom-bardi, "je papež svoje misli o holokav-stu jasno izrazil že v sinagogi v Kölnu" avgusta 2005 in "v koncentracijskem taborišču Auschwitz 28. maja 2006". (STA) Papež Ratzinger in Angela Merkel septembra 2006 v Münchnu vesolje - Različni odzivi v mednarodnih krogih Iran je izstrelil prvi satelit domače izdelave TEHERAN - Iran je v ponedeljek zvečer izstrelil svoj prvi doma izdelani satelit. "S to izstrelitvijo je islamska republika Iran uradno prisotna v vesolju," je ob dogodku dejal iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Kot so poročali iranski mediji, je satelit Omid (upanje) v vesolje ponesla nosilna raketa Safir 2, ki je prav tako plod domačega znanja. Ahmadinedžad je poudaril, da satelit svetu prinaša sporočilo miru in bratstva, pri čemer je zavrnil namige, da ima iranski vesoljski program vojaške cilje. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je v Adis Abebi pojasnil, da je satelit namenjen zbiranju okoljskih podatkov in drugih potrebnih informacij. Zagotovil je, da je satelit namenjen izključno miroljubnim namenom, iranske vojaške zmogljivosti pa izključno obrambi. Prvi v celoti doma izdelani iranski satelit bo Zemljo obkrožil 15-krat na dan. Prvi iranski satelit ruske izdelave je z rusko nosilno raketo v vesolje poletel oktobra 2005. ZDA so sporočile, da so zaznale izstrelitev rakete, za zdaj pa še ne morejo potrditi, ali je raketa nosila satelit. Tudi Francija je potrdila izstrelitev, ob tem pa izrazila zaskrbljenost zaradi "razvoja zmogljivosti, ki jih je mogoče uporabiti v balističnem okviru", je sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva. Velika Britanija pa je sporočila, da še preverjajo informacije o izstrelitvi iranskega satelita. Zaskrbljenost glede Irana je velika glede na to, da krši vseh pet resolucij ZN, povezanih z njegovih jedrskim programom," je povedala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva. (STA) Kitajska protestirala zaradi incidenta s čevljem PEKING - Kitajska je včeraj sporočila, da je britanski vladi izrazila odločno nezadovoljstvo zaradi incidenta med obiskom kitajskega premiera Wen Jiabaa v Veliki Britaniji, ko je eden od protestnikov proti njemu zalučal čevelj. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Jiang Yu je ob tem sicer dodala, da je britanska vlada izrazila globoko obžalovanje in da je policija vložila ovadbo proti 27-letnemu moškemu, ki je vrgel čevelj v Wena med njegovim govorom na univerzi v Cam-bridgeu. "Britanska stran je sporočila, da bo kaznovala to osebo v skladu z zakoni," je dodala. Kirgizistan znova napovedal zaprtje ameriške zračne baze MOSKVA/BIŠKEK - Kirgizistanski predsednik Kurmanbek Bakijev je včeraj po pogovorih z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom znova napovedal, da bo Kirgizistan zaprl ključno ameriško zračno bazo za podporo operacijam v Afganistanu. Odločitev o zaprtju naj bi v Biškeku sprejeli že kmalu. ZDA sicer upajo, da bodo bazo v Kirgizistanu lahko uporabljale še naprej. Bakijev je po pogovorih z ruskim predsednikom Med-vedjevom pojasnil, da se je kirgizi-stanska vlada odločila določiti rok za zaprtje ameriške baze Manas na obrobju kirgizistanske prestolnice Bi-škek. "Odločitev bomo sporočili kmalu," je napovedal kirgizistanski predsednik. Medvedjev pa je ob tem sporočil, da bo Rusija Kirgizistanu zagotovila posojila v vrednosti dveh milijard ameriških dolarjev in finančno pomoč v vrednosti 150 milijonov ameriških dolarjev. ZDA: Daschle ne bo minister za zdravstvo WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je danes z obžalovanjem sprejel odstop nekdanjega vodje senatne večine Toma Daschlea od kandidature za novega ameriškega ministra za zdravstvo. Njegovo odločitev so sporočili potem, ko se je v javnosti vse pogosteje zastavljalo vprašanje, zakaj ima toliko kandidatov za ministre težave s plačevanjem davkov. Obamov prevzem administracije se je začel z obljubami o ostrejših etičnih standardih, ki pa so se začele krhati že ob napovedanem rešitelju finančne krize, kandidatu za finančnega ministra Timothyju Geithnerju. Geithner-ja je senat potrdil, vendar pa bo vodil finančno ministrstvo, ki ima pod seboj davčno upravo, ki ji pred leti sam ni plačal skoraj 40.000 dolarjev davkov. (STA) eu - O tem naj bi razmišljali tudi Švedska in Danska Almunia: Možnosti za vstop Velike Britanije v območje evra velike MADRID - Možnosti, da bo Velika Britanija v prihodnosti prevzela evro so zelo velike, je v nastopu pred španskimi gospodarstveniki poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Obenem je zatrdil, da je zelo malo možnosti za to, da bi katera od držav, ki delijo skupno valuto, izstopila iz evrskega območja. Almunia je v ponedeljek povedal tudi, da je možen tudi vstop Švedske in Danske v območje evra, pri čemer pa ni podal nobene časovnice za tak scenarij. "Možnosti za to, da bodo članice EU, ki trenutno niso v območju z evrom, izpolnile pogoje za vstop, so velike," je še dejal komisar. Zaradi finančne in gospodarske krize, ki je realni in finančni sektor na Otoku močno prizadela, je vrednost britanskega funta v primerjavi z evrom v zadnjih mesecih močno padla in prvič v desetletni zgodovini skupne evropske valute sta funt in evro skoraj izenačena. Takšen razvoj dogodkov je v britanskih političnih in ekonomskih krogih vnovič sprožil razprave o prevzemu evra, ki jih je laburistična vlada ob začetku svoje vladavine konec 90. let prejšnjega stoletja opustila, saj naj vstop v območje evra ne bi koristil britanskemu gospodarstvu, ki je takrat neprekinjeno raslo. Proti prevzemu evra v Veliki Britaniji pa je že vsa ta leta britansko javno mnenje, saj glede na zadnje ankete uvedbi skupne evropske valute nasprotuje kar 71 odstotkov Britancev. Almunia svoj optimizem sicer izreka v času, ko spričo finančne in gospodarske krize nekateri ekonomisti opozarjajo, da je skupna evropska valuta pred največjo preizkušnjo v svoji desetletni zgodovini in da bi nekatere od članic evrskega območja utegnile opustiti skupno valuto ter se tako z lastno monetarno politiko boriti proti gospodarski recesiji. Vrnitev na nacionalne valute bi članicam sicer omogočila, da z devalvacijami valute krepijo svojo cenovno konkurenčnost in tako spodbudijo izvoz, vendar pa bi bili po prepričanju Almunie stroški takega koraka tako veliki, da se zanj ne bo odločila nobena država. Evropski komisar se je v svojem nastopu dotaknil tudi možnosti uvedbe posebnih 'slabih bank' pod državnim nadzorom. Te bi od bančnega sektorja odkupile slabe naložbe, ki so si jih banke nakopičile zaradi špekulacij z vrednostnimi papirji, oblikovanimi na temelju ameriških drugorazrednih hipotekarnih posojil. Za rešitev skozi uvedbo 'slabih bank' se je pri reševanju bančne krize v 90. letih z dobrimi rezultati odločila Švedska, Almunia pa je zatrdil, da bo o tej možnosti beseda tekla tudi na vrhu skupine 20 industrijsko najbolj razvitih držav in hitro rastočih gospodarstev (G20). "Mislim, da bi bila učinkovita rešitev, če bi uspeli pri bankah vzbuditi zaupanje v premoženje, ki ga imajo ostale bančne institucije v svojih bilancah. Sedaj govorimo o možnosti 'slabih bank', o tem, da bi z bilanc bank odstranili slabe naložbe," je pojasnil Almunia. Evrospki komisar sicer napoveduje, da bi se gospodarsko okrevanje po najboljšem scenariju lahko začelo konec leta oz. v začetku 2010. (STA) bližnji vzhod oblasti priznale pristojnost ICC HAAG - Palestinske oblasti so priznale pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), kar bi sodišču omogočilo uvedbo preiskave o morebitnih vojnih zločinih med nedavno izraelsko ofenzivo na območju Gaze. Tožilec ICC Luis Mo-reno-Ocampo je sicer dejal, da bo najprej preučil, ali palestinske oblasti lahko kot država pristopijo k ICC. Palestinski minister za pravosodje Ali Kašan je pismo, v katerem priznava pristojnost ICC, sodišču poslal 21. januarja, slednje pa je pismo javnosti predstavilo včeraj. "Moja naloga sedaj je analizirati, ali je to skladno s pravom," je povedal More-no-Ocampo in dodal, da odločitve ne bo sprejel hitro. Sodišče lahko preiskavo uvede le, če to zahteva Varnostni svet Združenih narodov ali vpletena država, ki je priznala pristojnost sodišča. Slednje lahko v skladu z Rimskim statutom, ki je ustanovilo sodišče, stori le država. Izrael pristojnosti sodišča ni priznal, medtem ko je nejasno, ali to lahko storijo Palestinci, ki še nimajo svoje države. "Kdo je država v Gazi?" se je vprašal Moreno-Ocampo. "Kaj je država po mednarodnem pravu, predvsem na območju Gaze? To je zapleteno vprašanje," je novinarjem v Haagu še povedal tožilec ICC. Izraelska ofenziva je glede na podatke zdravstvenih virov v Gazi terjala 1330 smrtnih žrtev in najmanj 5450 ranjenih. Okoli 65 odstotkov smrtnih žrtev je bilo civilistov, med njimi 400 otrok in 100 žensk. Na drugi strani je med ofenzivo umrlo 13 Izraelcev, med njimi deset vojakov in trije civilisti. (STA) / PRIREDITVE Sreda, 4. februarja 2009 19 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ DAN SLOVENSKE KULTURE »...in čujem te; klavir igra...«, / Posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Scenarij - Tatjana Rojc, izvirna glasba - Aleksander Ipavec, režiser -Gregor Geč. V nedeljo, 8. februarja ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. TRST Slovensko stalno gledališče MALA DVORANA Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-le-tnici njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: v četrtek, 26. ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), v petek, 27. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), v soboto, 28. ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) ter v nedeljo, 29. februarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Joseph Conrad: »L'Agente segreto« / Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Alice Arcuri, Gianluca Gobbi. Urnik: danes, 4. ob 20.30, jutri, 5. ob 16.00 in 20.30, v petek, 6. in v soboto, 7. ob 20.30 ter v nedeljo, 8. februarja ob 16.00. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Jutri, 5. februarja ob 20.00 / V okviru niza "Iskrivi smeh na ustih vseh" bo nastop otroške dramske skupine Društva F: B. Sedej iz Števerjana z igro »Naočniki« v režiji Kristine Corsi. Podelitev nagrad Mladi oder. V petek, 13. februarja ob 20.30 / V okviru niza "Iskrivi smeh na ustih vseh" bo nastop dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež s komedijo Branislava Nušica: »Kaj bodo rekli ljudje...?« v režiji Jožeta Hrovata. TRŽIČ Občinska dvorana V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.45 / »La badante«, CTB Teatro Stabile di Brescia, tekst in režija Cesare Lievi. Nastopajo: Ludovica Modugno, Emanuele Carucci Viterbi, Leonardo De Colle, Paola Di Meglio in Giusep-pina Turra. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 6. februarja ob 20.00 / Špas teater Mengeš: »Hrup za odrom«. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Jutri, 5. februarja ob 20.00 / Andrej E. Skubic: »Neskončni šteti dnevi«, krstna uprizoritev. Režiser Matjaž Latin. OTLICA NAD AJDOVŠČINO Kulturni dom V nedeljo, 8. februarja ob 17.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 4. februarja ob 11.00 in 18.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Sca-pinove zvijače«. Jutri, 5. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V petek, 6. februarja ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Gostuje Slovaško narodno gledališče Bratislava. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 9. februarja ob 19.30 / Terry Johnson: »Diplomiranec«. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 18.00, v četrtek, 12. ob 17.00 in v soboto, 14. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Mala drama Jutri, 5. februarja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 10. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 4. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Jutri, 5. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 19.30, v četrtek, 12. ob 20.00 in v soboto, 14. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V petek, 13. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Mala scena Danes, 4. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. Jutri, 5. februarja ob 18.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina »Hagada«. V petek, 6. februarja ob 19.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 7. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V torek, 10. in v sredo, 11. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 12. februarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 13. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 14. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 5. februarja ob 17.00 / A. Nico-laj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva«, (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V ponedeljek, 9. in v torek, 10. februarja ob 17.00 / J. Austin - J.Jory: »Prevzetnost in pristranost«.Romanti-čna komedija v režiji Z. Šedelbauerja. V sredo, 11. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V petek, 13. februarja ob 11.00 / W. Allen: »Bog«, (komedija), režija in priredba Gašper Tič. Cankarjev dom Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: od petka, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00, Dvorana Duše Počkaj / Koncept in režija: Irena Tomažin. Ustvarjalca in izvajalca: Primož Bezjak in Irena Tomažin. glasba - V petek v SNG Maribor premiera Parmovega Zlatoroga Več kot romantična opera Gre za zadnje in najpomembnejše delo tržaškega skladatelja Viktorja Parme (1858-1924) V Veliki dvorani SNG Maribor bo v petek premiera opere Viktorja Parme Zlatorog pod taktirko Simona Robinsona in v režiji Vita Tauferja. V glavnih vlogah bodo nastopili Matjaž Stopinšek, Sabina Cvilak, Mirjam Kalin, Irena Petkova, Jaki Jurgec, Janko Volčanšek, Amanda Stojovič in Andreja Za-konjšek Krt.Scenograf mariborske predstave je Viktor Bernik, kostumografija pa je delo Barbare Podlogar. Oblikovalec luči je Andrej Hajdinjak, avtor videoprojekcij Nejc Saje, koreograf Branko Potočan, zborovodja Robert Mraček, za lektoriranje pa je poskrbela Metka Damjan. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril umetniški vodja mariborske Opere in baleta Janko Kastelic, smo Slovenci lahko ponosni, da imamo takšno opero. Po njegovem mnenju je Zlatorog najboljša romantična opera v slovenski glasbeni zakladnici. Kastelic je prepričan, da bo občinstvo vzljubilo Parmovo opero. Po njegovih besedah Zlatorog »pokaže našo nacionalno plat in prinaša izrazito slovenske prizore«. Da bo mariborska predstava naletela na dober odziv občinstva, je prepričan tudi Robinson. Kot je dejal, je Zlatorog »v vseh pogledih velika opera«. Po besedah Robinsona iz Zla-toroga veje skladateljev značaj, njegova natančnost in skrb za nacionalno zavest. Tauferja pa je v »na videz preprosti pravljici« najbolj pritegnila veristična osnova: »Psihološki oris je zelo natančen in čitljiv. Zlatorog je več kot romantična opera, saj prepričljivo posega tudi v sodobne koncepte,« je pojasnil. Kot je opozoril Taufer, je v glavnem junaku Janezu skrit arhetip slovenskega junaka. Bernik pa je o svojem scenografskem pristopu dejal, da je poskušal vzpostaviti stik z glasbo in zgodbo ter jo postaviti v sodobni čas. Po njegovih besedah je obravnava mita iz Zlatoroga smiselna tudi v sodobnem času. Stopinšku je bila zaupana vloga Janeza, Kalinovi pa vloga Katre. Po besedah Stopinška je Janez pevsko zelo zanimiva in razgibana vloga. Kalinova pa je menila, da se Slovenci premalo zavedamo svoje operne zakladnice. Po njenih besedah je Zlatorog »pravi zaklad slovenstva«. Glede vloge Katre pa je dejala, da gre za karakterni lik, ki veliko doprinese v dramskem smislu. Viktor Parma (1858-1924) je pomembno zaznamoval zgodovino slovenskega gledališča, njegova glasbeno-gledali-ška dela pa so tudi med občinstvom doživela ugoden in širok sprejem. Z glasbo je prišel v stik že v otroštvu v rodnem Trstu, kasneje se je med študijem prava na Dunaju dodatno glasbeno izobraževal. Obiskoval je predavanja Antona Brucknerja na dunajskem konservatoriju. Vse življenje je ob pravniških službah tudi neutrudno komponiral. Po upokojitvi po prvi svetovni vojni se je preselil v Maribor, saj si je prislužil naziv častnega dirigenta v narodnem gledališču. V Mariboru je živel do smrti. Parmovo zadnje in najpomembnejše delo je opera Zla-torog. Ta je za zgodovino slovenske opere pomembna zato, ker obuja slovensko pravljico in na ta način jasno razkriva Par-movo željo po približevanju slovenskemu nacionalnemu idio-mu, kar je bilo v tistem času sicer značilno za vse evropske narode, ki še niso dokončno razvili svoje nacionalne samobitnosti. Ambiciozno in zastavljeni tematiki primerno - Parma je za libreto naprosil avstrijskega pisatelja Richarda Brauerja - je skladatelj izbral tudi kompleksnejšo kompozicijsko tehniko. Tako se ne zadovoljuje več z v jasne točke ujeto šablonsko me-lodiko in dramaturgijo, prevzeto iz italijanske opere 19. stoletja, temveč išče bolj osebni slog, ki se napaja tudi pri wa-gnerjanskih idejah. Lani je bila 150-letnica Parmovega rojstva. Tega se ni spomnila nobena od slovenskih opernih hiš. Z enoletno zamudo se mu bo po naključju poklonila mariborska Opera z uprizoritvijo Zlatoroga, ki se je znašel na programu, ker Pavle Mihelčič ni uspel pravočasno končati partiture za svojo novo opero Kasandra. Parmovo opero Zlatorog so v slovenskem Narodnem gledališču v Mariboru uprizorili v sezoni 1923/1924, premiera je bila 9. oktobra 1923. Drugič so Zlatoroga v Mariboru postavili šele čez 54 let, v sezoni 1977/1978. Robinson je izrazil zadovoljstvo, da Zlatorog po treh desetletjih ponovno prihaja na mariborski oder. (STA) V četrtek, 12. in v petek, 13. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ari Rasilainen. Solistka: Hisako Kava-mura - klavir. Šentjakobsko gledališče V soboto, 14. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana de Banfield - Tripcovich »Tetraktys« / Baletna predstava na Haendlejevo glasbo. Urnik: danes, 4. februarja ob 10.30 in 21.00, jutri, 5. februarja ob 10.30 in v petek, 6. februarja ob 10.30 in 21.00. GORICA Kulturni dom V petek, 6. februarja ob 19.00 / »Mala Prešernova proslava 2009«, koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto. Vstop prost. V torek, 10. februarja ob 20.45 / "Across the border 2009", koncert »An-tidotum Tarantualae« iz Apulije - po-klon kantavtorju Matteju Salvatoreju. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 10. februarja ob 20.45 / Steven Isserlis - violončelo in Olli Mustonen - klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku: Jure Tori - harmonika in Ewald Oberlaitner - kontrabas. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letni-ci glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. V sredo, 11. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Iveta Apkalna - orgle. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Peterlinova dvorana, (Ul. Donizetti 3): do 9. februarja je odprta razstava »Od linotypa do računalnika«. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Galerija Rettori Tribbio 2: do 13. februarja bo pod naslovom »Un intimità preziosa« razstavljal slikar Tiziano Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 16. februarja je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyor-gy (Madžarska), Endre Gonter (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Ka-racsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). Državna knjižnica, (Ul. Mameli): v ponedeljek, 9. februarja, ob 12. uri odprtje fotografske razstave udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; na ogled bo do 27. februarja, od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ HRPELJE Kulturni dom: do 9. februarja je razstava slik likovnega krožka Hrpelje - Kozina, ki deluje v okviru Društva likovnih pedagogov Primorja. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: od petka, 6. februarja bo na ogled likovna razstava Marjana Miklavca. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. NOVA GORICA Kulturni dom: v petek, 6. februarja, ob 19. uri bo odprtje fotografske razstave Rajka Bizjaka Zvezdni prah - inkarna-cija. Umetnika bo predstavi Vladimir P. Štefanec. Razstava bo na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 2. februarja bo na ogled fotografska razstava Oskarja Moleka »Andske sledi in vtisi«. CERKNO Cerkljanski muzej: od jutri, 5. februarja do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Porezna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (3. 2. 2009) Vodoravno: pslca, osa, atlas, met, S. A., Renato, TLT, Nek, Milan, Zaka, Sarenica, Al, fakt, rakovina, Akar, omega, rlbon, Elis, R. V., ura-noplastika, karate, J. O., kal; na sliki: Mllan Skabar. 2 0 Sreda, 4. februarja 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it smučanje - Ženski superveleslalom na SP v Franciji Vonnova zmagala kljub težkim razmeram Slaba vidljivost oškodovala mnoge tekmovalke - Tina Maze 5., Nadia Fanchini 9. Izidi ženskega superveleslaloma Vrstni red: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1:20,73; 2. Marie Marchand-Arvier (Fra) +0,34; 3. Andrea Fischbacher (Avt) +0,40; 4. Anna Fenninger (Avt) +1,28; 5. Tina Maze (Slo) +1,33; 6. Elisabeth Görgl (Avt) +1,54; 7. Lara Gut (Švi) +1,61; 8. Maria Riesch (Nem) +1,71; 9. Nadia Fanchini (Ita) +2,02; 10. Viktoria Rebensburg (Nem) +2,07. Danes ob 13. uri moški super-G - Na progi Bellevarde bo danes na programu moški superveleslalom. Slovenci: Slovenci Jerman,ok Perko in Gor-za; Italijani: Innerhofer, Staudacher, Heel, Fill. Favorit: Defago (Fra). naš pogovor - Matej Crismancich »Vonnova se je morala zanesti le na občutke« »Superveleslalom je bil res težak. Nekateri prehodi so bili zelo zahtevni. Zanima me, kako se bo izšel nedeljski smuk na isti progi. Mislim, da bo spektakularen in obenem zelo nevaren,« je v eni sapi povedal bivši tekmovalec Devina Matej Crismancich. 25-letnik je že pred nekaj leti opravil tečaj za učitelja smučanja v Italiji, sedaj pa vodi skupino babyjev in cicibanov pri smučarskem klubu Sci Cai XXX Ottobre. Včerajšnji superveleslalom si je ogledal skoraj v celoti, v naslednjih dneh pa bo sledil svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru vsakič, ko mu bodo delovne in študijske obveznosti to dovoljevale. Ob treniranju mladih smučarjev študira farmacijo na tržaški univerzi in opravlja prakso v lekarni. »Danes je zmagovalka Vonn imela res nekaj več od ostalih. Zaradi slabe svetlobe snežne podlage sploh ni videla, kako smuča, kljub temu pa je bila najhitrejša. Ob taki vid-ljivostji se mora tekmovalka popolnoma zanesti na občutke. Vesel sem za drugouvrščeno Arvier, ki ni dosegla še tako dobrega rezultata.« Kako pa ocenjuješ nastope Slovenk in Italijank? Vesel sem za Tino Maze, ki je letos bolj konstantna. Sicer pa njenega spusta nisem videl. »Azzurra« Nadia Fanchini pa je naredila napako na začetku, potem pa tega ni uspela nadoknaditi. Slediš vsem panogam? Seveda! Vse mi je zelo všeč, nimam najljubše panoge. Štiriindvajsetletna Lyndsey Vonn je dosegla tri zmage v zadnjih petih dneh in prvič osvojila zlato na velikem tekmovanju ansa VAL D'ISERE - Američanka Lindsey Vonn je osvojila prvo zlato na 40. svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki se je začelo v francoskem Val d'Iseru. Na superveleslalomu (1:20,73) je bila ne-nadejano druga domačinka Marie Marchand Arvier (+0,34), tretja pa Avstrijka Andrea Fischbacher (+0,40). Tina Maze je kot najboljša Slovenka zasedla peto mesto (+1,33). »To je izjemno. Ze zdaj sem osvojila zlato medaljo, kar je bil moj cilj za celotno SP. Odslej bom lahko nastopala še bolj sproščeno,« se je smejalo Vonnovi. Nastopila je kot 21. po vrsti. »Vedela sem, da bo vidljivost slaba. Postajalo pa je vse temnejše. Tekmovalke, ki so nastopile precej pred mano, so bile na prvih mestih, kljub temu pa sem si dejala, da moram napadati in prikazati svoje znanje. Na koncu se je moje dolgoletno delo poplačalo,« je dodala Vonnova. Ze pred prvenstvom je bila Američanka velika favoritinja in je v Francijo prišla po dveh zaporednih zmagah v Gar-misch-Partenkirchnu. Vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala in branilka lanske skupne zmage je izvrstno odpeljala zlasti zgor- nji in spodnji del proge ter ugnala tudi presenetljivo uspešno Marchand Arvier-jevo, najboljšo v srednjem delu tekmo-vališča. Francozinja namreč še ni zmagala v pokalu, dvakrat pa je bila tretja na smukih, kar so njene edine stopničke za zmagovalke doslej, med deseterico v super-veleslalomih pa se je prebila enkrat sam-krat. Tik pred SP je bila v nedeljo v Gar-mischu deveta. Štiriindvajsetletna Vonnova je tako dosegla tri zmage v zadnjih petih dneh in prvič osvojila zlato na velikem tekmovanju. Pred dvema letoma je bila na SP v Aa-reju dvakrat srebrna, tudi na supervele-slalomu. Tedaj je bila najboljša smučarka prvenstva Švedinja Anja Parson. Slednja ni najbolje začela obrambe naslova in je pri prvem merjenju časa za tedaj vodilno Marchand Arvierjevo zaostajala že skoraj sekundo, na drugem pa skoraj za dve. Proti koncu proge je napravila napako in odstopila. Poleg nje je na istem mestu odstopila tudi Avstrijka Renate Gotschl, ki je s 46 zmagami v svetovnem pokalu na tretjem mestu večne lestvice ter je bila leta 2007 na SP v Aareju na superveleslalomu bronasta. Mazejeva je nastopila kot peta in po prihodu v cilj bila na tretjem mestu, na startu pa je bila še večina najboljših v tej sezoni. Toda na tehnično zahtevni novi progi Rhone Alpes se v nekoliko slabših razmerah večina ni znašla najbolje in Ma-zejeva je na koncu ponovila peto mesto, ki ga je kot najboljšo uvrstitev na velikih tekmah doslej dosegla leta 2003 na SP v St. Moritzu. »Nastop ocenjujem z mešanimi občutki. Želela sem priti do medalje in do nje mi ni manjkalo veliko. Zadovoljna pa sem s samo vožnjo, saj je bil to v tej zimi moj najboljši superveleslalom. Izkoristila sem tudi boljše pogoje, saj je bila vidljivost pri prvih startnih številkah boljša kot pozneje,« je priznala Mazejeva. Veliko več je od svojega nastopa pričakovala tudi »azzurra« Nadia Fanchini, ki se je morala zadovoljiti z 9. mestom. »Žalostna sem, pričakovala sem drugačen razplet, vendar se ne smem predati ma-lodušju, ker me v nedeljo čaka smuk. Naredila sem napako že pri drugih vratcih, to napako pa nato 'vlekla' od vrat do vrat,« je bila slabe volje Fanchinijeva. košarka - NBA 61 točk Kobeja Bryanta Košarkarska liga NBA slavi novega - starega junaka. Igralec ekipe Los Angeles Lakers Kobe Bryant je v noči na torek na srečanju proti New York Knicks (126:117) ob zmagi Jezernikov dosegel kar 61 točk in postavil nov rekord legendarne dvorane Madison Square Garden. Bryant je bil nedvomno prvo ime srečanja med domačimi Kratkohlačni-ki in Jezerniki, saj je za nov rekord legendarnega Madison Square Gardna dosegel kar 61 točk. Bryant, iz igre je zadel 19 od 31 metov ter vseh 20 prostih metov, je presegel mejnik 60 točk, ki jih je dosegel Bernard King na Manhattnu na božični večer 25. decembra 1984. To se je zgodilo še pred uvedbo trojk, po njej pa pa eden najboljših košarkarjev vseh časov, Michael Jordan, dosegel 55 točk. DRŽAVNI POKAL Danes četrtfinale Juventus-Napoli TURIN - Iz različnih razlogov Juventus in Napoli ne preživljata najboljših trenutkov, zato lahko obliž na rane (ali pa poglobitev krize) pomeni tudi pokalna četrtfinal-na tekma, ki se bo na olimpijskem stadionu v Turinu pričela danes ob 20.45 (TV raiuno). »Pokalni uspeh lahko vodi tudi v Evropo,« opozarja ločniški trener Napolija Edy Reja, ki bo na igrišče uvrstil najboljšo možno postavo. Precej več težav zaradi velikega števila poškodb ima Ranieri na Juventusovi klopi, zato postave še ni sporočil. Matej Crismancich Imaš pa svojega idola? Prav včeraj sem razmišljal o tem. Rekel bi, da imam v vsaki disciplini po enega. Sicer pa menim, da so glavni favoriti Benjamin Reich, ki je polivalenten, Ted Ligety in Bode Miller. Presenetil pa je mladi Hirbsc-her, 18-letni Avstrijec, ki je zelo elastičen. Kdo izmed »azzurrov« lahko doseže dober rezultat? Več jih je. Mislim, da lahko Manfred Molgg stopi na stopničke zmagovalnega odra v slalomu in v veleslalomu. Giorgio Rocca je bil prejšnji teden v slalomu drugi: upam, da to ni bila le muha enodnevnica. V veleslalomu pa lahko preseneti tudi Massimiliano Blardone. Kaj pa Slovenci? Med moškimi mislim, da nima nihče realnih možnosti za vrh. Smukač Andrej Jerman je pod pri-tistkom. Lahko pa se zgodi tudi obratno, torej da mu prav to da dodatnega elana. Tina Maze pa ima prav gotovo dobre možnosti v veleslalomu. (V.S.) nogomet - Konec zimske »kupoprodajne borze« v A-ligi Nova Milanova ponudba za Beckhama? »Mercato« v znamenju varčevanja RIM/MILAN - Svetovna finančna kriza je prav gotovo negativno vplivala na »cal-ciomercato« v nogometni A-ligi. Večjih premikov ni bilo. Klubi niso na široko odprli denarnic. Medijsko najbolj odmevna je bila »zimska« selitev Davida Beckhama k Milanu, ki pa je že zgodovina. Angleški zvezdnik se bo moral kmalu vrniti čez lužo. Z Milanom bo lahko igral le do 9. marca, nato pa ga čakajo v Los Angelesu pri klubu Galaxy. Čeprav je angleški tabloid The Sun včeraj napisal, da naj bi Milan za Beckhama Američanom ponudil 15 milijonov evrov. Milan je od Fluminenseja odkupil Thiaga Silvo, za katerega so odšteli 10 milijonov evrov. V Milan pa bo prišel šele junija. Nekoliko (ne)pričakovano pa je Inter zapustil portugalski nogometaš Ricardo Quaresma, ki si ga je trener Mourinho srčno želel na začetku sezone. Quaresma bo do konca sezone igral pri angleški ekipi Chelsea kot posojen nogometaš. Inter je poleti zanj odštel 20 milijonov evrov. Na Otok se je preselil tudi Olivier Dacourt, ki bo odslej igral za Fulham. Inter je najel le vratarja Emiliana Viviana, ki pa bo do konca sezone igral Amauri (Juventus) ansa pri Brescii. Inter naj bi tako znova poskušal v svoje vrste privabiti Drogbaja (Chelsea), kar pa so v Angliji zanikali. Okrepitve so iskale predvsem ekipe pri dnu lestvice. Chievo je tako najel Ma-kinwo in Coluccija, Bologna Mutarellija, Os-valda in Bellerija, Torino pa Dellafioreja, Ri-valta in Gasbarronija. Potem ko je že kazalo, da s prestopom ruskega reprezentanta Andreja Aršavina k Arsenalu ne bo nič, se je prav v zadnjih trenutkih zimskega prestopnega roka zgodil preobrat. Sedemindvajsetletni Rus, ki je navdušil na Euru 2008, je namreč s »topničar-ji«, ki so zanj Zenitu iz St. Peterburga plačali 13,3 milijona evrov, podpisal pogodbo do junija 2012. Konec sezone bo zapadla pogodba številnim asom: Crespu, Nedvedu, Vieriju, Toldu, Cruzu, Corradiju, Cozzi, Fricku, Fi-gu in Stovoniju. Amauri si želi brazilski dres »Ni prav nobene možnosti, da bi na prijateljski tekmi Italija - Brazilija v Londonu, igral v dresu 'azzurrov',« je za brazilske medije dejal Juventusov napadalec Amau-ri, ki je še dodal, da je zelo ponosen, da je brazilski selektor Dunga pomislil nanj, ko je se je poškodoval napadalec Luis Fabiano. Amauri ima namreč tudi italijansko državljanstvo, tako da bi lahko nastopal tudi z / ŠPORT Četrtek, 5. februarja 2009 2 kotalkarska šampionka tanja romano zavrnila ponudbo milanskega kluba agora' Na ledu? Ne, hvala! Po dvodnevnem preizkusu so ji prerokovali »boj« s Karolino Kostner - O razlogih za »ne« »Odločila sem se, da ponudbo zavrnem. Šlo je navsezadnje za zelo težko življenjsko izbiro. Stara sem 26 let in tveganje bi bilo preveliko, saj je bilo v te izbiri vendarle preveliko neznank. Konec koncev pa je prevladalo predvsem to, da sem v svoj šport preveč zaljubljena, da ga bi kar tako izdala. Zato sem rekla ne, hvala.« Zastor nad skoraj mesec dni dobro varovano skrivnostjo naše najboljše športnice, kotalkarske super šampionke Tanje Romano, je zdaj padel. V petek, 9. in soboto, 10. januarja je sprejela povabilo milanskega kluba umetnostnega drsanja Agora, ki je med drugim vzgojil tudi znameniti drsalni par Barbara Fusar Poli in Mau-rizio Margaglio, in na njegovem drsališču v Milanu opravila dva preizkusna treninga. Izid preizkusa je bil tako dober, da je klub ponudil Poletovi kotalkarici pogodbo o sodelovanju. Kdaj so te pravzaprav kontaktira- li? Kmalu po lanskem svetovnem prvenstvu na Tajvanu. Bila sem skeptična, a sem vabilo vseeno sprejela, predvsem iz radovednosti. In si se odpravila v Milan. Kaj pa oprema? Drsalke sme imela s sabo, saj mi jih je dal sponzor Risport, ki je tudi dobavitelj mojih kotalk. Si bila na drsališču sama? Ne, z mano je bila še ena kotalkari-ca in en kotalkarski par. Opravila si dva treninga. Kaj si pravzaprav delala? Zanimalo jih je predvsem, kako se znajdem na drsalkah, zato sem vadila osnove. Izvedla sem tudi nekaj enojnih in dvojni skokov, vendar nisem pretiravala, saj sem se bala morebitnih poškodb. Kakšen je bil tvoj občutek? Dober. Vse skupaj se mi je zdelo precej lažje kot na kotalkah. Zdi se mi, da je za kotalkarja precej lažje preiti s kotalk na drsalke, obratno pa je zagotovo težje. Drsalke so bistveno lažje, lažje je tudi skočiti. Saj si si verjetno kdaj v preteklosti že obula škorenj z drsalkami... Ne. nikoli oziroma samo enkrat na počitnicah, kot otrok! Si bila torej presenečena sama nad sabo? Vsekakor sem mislila, da bo težje, ja. Saj ni, da je šlo vse kot po olju, ampak ob-čtuek imam, da bi se bistveno izboljšala že po enem samem mesecu vadbe. Kaj pa so povedali strokovnjaki Agoraja? Bili so zelo zadovoljni. Samo zadovoljni? Več. V meni so videli perspektivo in vztrajali so, da se moram preusmeriti v umetnostno drsanje in ponudili strokovno pomoč in kritje vseh stroškov, vključno z bivanjem. In kaj si odgovorila? Da ne grem v to avanturo, če nimam možnosti, da se uveljavim in če pogoji, vključno s finančnimi, niso bistveno boljši kot jih imam kot kotalkarica. Oni pa... ... trdili so, da se lahko razvijem v tekmovalko, ki lahko konkurira s Karolino Kostner. Zato sem si vzela čas za premislek, vendar sem na koncu vseeno odgovorila ne. Zakaj? Razlogov je več, eden prevladuje nad ostalimi, to je ljubezen do mojega športa. Kotalkanju sem doslej posvetila skoraj celo svoje življenje. To je moj svet. Kotalkam 20 let, imela sem veliko zadoščenj in še vedno rada kotalkam. Kljub uspehom nisem in ne bom obogatela, ampak sem si življenje nekako uredila, imam določena jamstva. Poleg tega sem že pred odhodom v Milan čutila, da na drsališču ne bom uživala tako kot na kotalkališču. In tako je dejansko tudi bilo. Tudi okolje me ni preveč privlačilo. Vendar, če bi se uresničile napovedi strokovnjakov Agoraja, bi se ti morda izpolnila želja o nastopu na olimpijskih igrah... Ampak kdaj? Ne pred letom 2014. Obljube in napovedi so eno, realnost pa je drugačna. Klubu je lahko obljubljati, oni z mano nimajo kaj izgubiti,kvečjemu lahko pridobijo, jaz pa bi veliko tvegala, staviti bi morala na kocko vso svojo dosedanjo pot, ves svoj ugled. Začeti bi morala vse znova. Če bi v umetnostnem drsanju hotela biti uspešna na najvišji ravni, bi morala trenirati še veliko več kot zdaj. In ne treniram malo. Bi zdržale moje noge ali bi se ponovile težave s poškodbo mečenic? Bi uspela? Tega vnaprej ni mogoče vedeti. Poznam svet vrhunskega športa. Za bliščem se skriva tudi beda. Kostnerjevo vsi poznajo, že druga najboljša drsalka v Italiji pa je povsem nepoznana. Priznam, olimpiada je bila motiv, da se odzovem vabilu, vendar sem se na koncu prepričala, da bi bilo tveganje preveliko. Če bi me poklicali, ko sem bila stara 15 let, bi morda ravnala drugače. Zdaj je prepozno. Ti je zdaj morda celo žal, da si se preizkusila v Milanu? Nasprotno, prav je, da sem šla tja. Tako imam zdaj jasnejše pojme. In svoje odločitve se ne kesam. A. Koren Tanja Romano, trinajstkratna svetovna prvakinja v umetnostnem kotalkanju, se je na treningu umetnostnega drsanja v Milanu, mudila prav na dan svojega 26. rojstnega dne corbelletti da ali ne? Ponudba, ki Tanje ni omamila »Kraljica umetnostnega kotalkanja izzvala Karolino Kostner«, je efekten časopisni naslov, ki bi morda zamikal tudi urednike Gazzette dello sport. Ne gre izključiti možnosti, da bi bilo okrog prestopa Tanje Romano v vrste medijsko bolj izpostavljenih umetnostnih drsalk mogoče ustvariti medijsko kampanjo, bolj ali manj odmevno, ki bi tudi vzbudila zanimanje kakega večjega sponzorja. Navsezadnje gre tudi za možnost nastopa na olimpijskih igrah, ki so za kotalkarice za sedaj še vedno neuresničljive sanje, čeprav ne smemo pozabiti, da bi se Tanja do njih morebiti dokopala šele leta 2014 (Salt Lake City 2010 je preblizu), ko bo stara 31 let. Izziv je bil mikaven, vendar Pole-tove šampionke ni omamil. Ji je zmanj- kalo poguma? Ne, preprosto so pri njej prevladale treznost, zrelost in pridobljene izkušnje. Tanja predobro pozna svet vrhunskega športa, v katerem ni vse tako lepo kot se zdi navzven, nič ni podarjenega in o katerem mnogi samo be-sedičijo. Na svoji koži občuti, koliko truda in bolečin (tudi fizičnih) zahteva vrhunski šport, ve, kako si vsi lastijo uspehe športnikov, a jim obračajo hrbet, če jim gre slabo, ve tudi, da se za obljubami (večkrat neizpolnjenimi) skrivajo včasih bolj pritlehni interesi skupin in posameznikov. Odločitev, da ostane zvesta kotal-kanju, v nobenem primeru ne more okrniti njenega ugleda. Nasprotno, celo v čast ji je. Aleksander Koren tenis - Položaj Gajinih članov na državnih teniških lestvicah Ciguijeva št. 28 v Italiji Med moškimi je Aleš Plesničar kljub manjši aktivnosti še vedno na dobrem 186. mestu - Kmalu vpisi v prvenstva Zimski meseci minevajo brez poročanja o delovanju Gajinih teni-sačev, to pa še ne pomeni, da se na igriščih na Padričah nič ne dogaja. Ravno nasprotno: treningi se odvijajo vsak dan, na njih se zvrsti tedensko približno štirideset mladih teni-sačev, ki pod vodstvom svojih učiteljev redno vadijo in se pripravljajo na tekmovanja, ki se bodo začela v prihodnjih mesecih. Tekmovanja bodo gajevci začeli z novimi uvrstitvami na državnih lestvicah, saj je teniška zveza konec lanskega leta objavila nove ja-kostne lestvice, na katerih je za ga-jevce nekaj pomembnih napredovanj, nekaj potrditev, žal pa tudi kako nazadovanje. Najboljša pri dekletih je seveda Paola Cigui, ki se je povzpela v drugo skupino druge kategorije in je tako utrdila svoje mesto med najboljšimi italijanskimi tenisačicami, med katerimi je na odličnem 28. absolutnem mestu. Najboljši pri mo- Paola Cigui kroma Aleš Plesničar kroma ških je še vedno Aleš Plesničar, ki je z lanskimi rezultati, potrdil še vedno zelo dobro 186. absolutno mesto in kategorijo 2.4, čeprav je razen li-gaških srečanj nastopil le na kvalifikacijah mednarodnega turnirja v organizaciji TC Triestina. Kljub dej- stvu, da ni nastopal na turnirjih, je od članov najbojše Gajine postave svojo kategorijo obdržal Matjaž Pogačnik (2.7), isto pa ni uspelo Pao-lu Surianu ( 2.8) in Borutu Plesni-čarju ( 3.4), ki sta izpadla v nižjo skupino. V kategoriji 3.4 bosta letos tudi Matej Cigui in Daniele Moros-si, člana ekipe, ki nastopa v D1 ligi. Po sledeh Ciguieve pa se dekleta prebivajo naprej: Carlotta Orlando je pristala v kategoriji 2.6 in dosegla 153. mesto na absolutni lestvici, Nicoletta Furlan, lanska deželna prvakinja U12 je prestopila v 4.1 kategorijo, njena ekipna tovarišica Petra Corbo je v enem samem letu prišla do 4.4 kategorije. Tudi Devettije-vi je videti, da je omejila svoje nastope, tako je iz 4.1 kategorije izpadla v nižjo, 4.2. V naslednjih dneh bodo formalizirane prijave na letošnja ekipna prvenstva in s tem potrjene postave, s katerimi se bodo gajevci lotili devetih različnih tekmovanj, od katerih bodo tri mladinska, najpomembnejše pa prvenstvo ženske B lige. Zagotovo bodo še nastopali tudi dolgoletni člani državnih prvenstev: brata Plesničar, Paolo Surian in Matjaž Pogačnik so namreč potrdili, da bodo odigrali C ligo. smučanje Na Trbižu zapadlo preveč novega snega TRBIŽ - Zaradi preobilice novega snega, ki je prekril progo Di Prampero na Trbižu, so preložili za danes in jutri predvidene tekme evropskega ženskega pokala, to so smuk, superkombinacija in super-veleslalom. Organizatorji so se v dogovoru z mednarodno zvezo FIS v rekordnem času dogovorili, da bodo tekme poskušali izvesti v ponedeljek, 23. in torek, 24 februarja, to je takoj po tekmah svetovnega ženskega pokala, ki bosta na Trbižu med 20. in 22. februarjem. »Želimo nuditi zimskim športom čim večjo vidljivost, menimo, da bo bomo pri nas med 20. in 25. februarjem doživljali navdušujoče dneve tako s športnega kot turističnega vidika,« je povedal vodja organizacijskega komiteja Peter Gerdol. DOPING - Grška atletinja Athanasia Tsoumeleka, ki je na olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 v hitri hoji na 20 km osvojila zlato odličje, je bila dva dni pred začetkom lanskih poletnih olimpijskih iger v Pekingu pozitivna na dopinškem preizkusu. V krvi 27-letne Grkinje so odkrili sledi prepovedanega eritropoetina (EPO). Atletinji, ki je v Pekingu na 20 km zasedla deveto mesto, zdaj grozita tudi dve leti zapora. KANDIDATI - Mednarodna nogometna zveza FIFA je prejela še nekaj prijav za organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu za leti 2018 in 2022. Ta največji športni dogodek na svetu si želijo v Južni Koreji, na Japonskem, v ZDA, Kanadi, Mehiki, Angliji, Rusiji, Katarju, Indoneziji, Avstraliji. Za omenjeno prvenstvo sta tudi skupni kandidaturi Portugalske in Španije ter Nizozemske in Belgije. SP 2010 bo gostila Južnoafriška republika, medtem ko bo SP 2014 v Braziliji. PHELPS - Mednarodni olimpijski komite je sprejel opravičilo plavalnega superzvezdnika Michaela Phelpsa, ki so ga britanski tabloidi v nedeljo "zasačili" pri kajenju mari-huane. Športnik je svoje dejanje priznal in se javno opravičil. 2 2 Sreda, 4. februarja 2009 ŠPORT / nogomet - Po Štandrežu še en »odstrel«, tokrat na Proseku Tudi trener Primorja Nevio Bidussi ni nedotakljiv pr Na klopi ekipe proseškego društvo go je zamenjal trener vratarjev Bojan Gulič smučanje Minej Purich izboljšal svoje točke FIS Trije zaporedni porazi Primorja v 2. amaterski ligi so bili usodni za trenerja Nevia Bidussija, ki od ponedeljka zvečer ni več trener ekipe proseškega društva. Že sinoči je prvi trening vodil Sežančan Bojan Gulič (sin Saša igra pri San Sergiu v promocijski ligi), ki je na Proseku že vrsto let trener vratarjev. »Za Bojana pravzaprav to ne bo krstni nastop, ker je ekipo vodil že v lanski sezoni, preden bi moštvo v roke prevzel Bidussi,« nam je povedal predsednik Primorja Roberto Zuppin, ki je še dodal: »Odločitev ni bi lahka, saj smo pri Primorju zelo navezano na lik Nevia Bidussija, ki je odličen poznavalec deželnega amaterskega nogometa. Povrh tega se je na Proseku že izkazal s številnimi dobrimi rezultati in napredovanji. Neviu smo zelo hvaležni, saj je doslej delal zelo dobro. Res mu nimamo kaj očitati. Razšli smo se prijateljsko. Rezultatov pač ni bilo, pa čeprav smo igrali dobro. Fantje očitno potrebujejo nove motivacije. Pri nogometu je pač tako, za slabe izide plačajo vedno trenerji.« V nadaljevanju je Zuppin dejal: »Gulič pozna vse igralce in je strokovno zelo dobro pripravljen. Klub in fantje mu zaupajo, tako da sem prepričan, da bomo v nadaljevanju prvenstva uspešnejši.« Pri Primorju so Bidussiju predlagali, da bi v klubu ostal kot svetovalec. »V prihodnji sezoni pa bi ga radi angažirali kot športni direktor moštva. A o tem se bo treba še pogovoriti,« je dodal Zuppin. Trener Nevio Bidussi (na Faceboo-ku ima tudi navijaško skupino Todos Ne- Novi trener proseškega Primorja Bojan Gulič (levo) in zdaj že bivši Nevio Bidussi (desno) kroma vio Bidussi, ki šteje okrog 80 članov) je »odstrel« sprejel s kančkom grenkobe. »Resnici na ljubo nisem pričakoval te odločitve. Vsekakor brez vsakršnih zamer, sprijazniti se moramo s tem, da je v nogometu to pač normalno. V to ekipo sem vložil veliko truda. Igrali smo dobro, ustvarili smo številne priložnosti za gol, v zadnjih krogih pa žal nismo imeli dobrih rezultatov. Prepričan pa sem, da sem Guliču pustil dobro pripravljeno ekipo, ki se bo dobro odrezala v nadaljevanju prvenstva,« je komentiral Bidussi, ki je še dodal, da se bo odslej posvetil kolesarjenju. Na vprašanje, če bo še ostal pri pro-seškem klubu kot svetovalec ali s kako drugo funkcijo, nam je Bidussi odgovoril, da se bodo o tem še pogovorili. (jng) Danes Breg in Primorje, Zarja Gaja prihodnji teden Tekmo Zarja Gaja - Fiumicello, ki bi morali igrati danes v Trebčah, so zaradi razmočenega igrišča že preložili na prihodnji teden. Rumeno-modri bodo tako zaostalo tekmo igrali prihodnjo sredo, 11. februarja, v Trebčah ob 15. uri. Danes ne bodo igrali niti tekme Pertegada - Staranzano v promocijski ligi. Preložili so jo na 18. februarja (ob 20.30 v Latisa-ni). Nocoj pa bosta stopila na igrišče Breg in Primorje. Brežani bodo ob 20.30 v Žavljah gostili Rudo. Primorje pa bo ob 20.30 gostoval pri Romani v Tržiču. »naše številke« - Negativni krog Primorje je zadnjič zmagalo novembra lani V tretjem povratnem krogu so naše enajsterice zbrale le 11 od 27 razpoložljivih točk. Tri zmage, dva neodločena rezultata, štirje porazi, 9 danih, 9 prejetih golov in tri izključitve prav gotovo so pustili nekoliko grenkobe marsikateremu od naših navijačev. Za največje presenečenje, tokrat v negativnem smislu, je poskrbel Kras, ki je po seriji 17 pozitivnih nastopih (14 zmag, 3 neodločeni rezultati) nepričakovano doživel prvi prvenstveni poraz proti 14-uvrščenemu Marianu. Kljub temu pa so krasovci obdržali 12 točk prednosti pred Virtus Corno, s katerim se bodo srečali v nedeljo v Repnu. Dobesedno pa je še enkrat odpovedalo proseško Primorje, ki je proti Esperii doživelo tretji zaporedni poraz. Če računamo da Prosečani že tri mesece niso prišli do zmage, zadnji uspeh smo zabeležili 2.11.2008 proti Beglianu 3:1 je razumljivo, da je položaj na lestvici »rdečo-rumenih« postal že kritičen. Primorje ima za petami le štiri ekipe, saj deli 12. mesto z Romano, s katero se bo pomerilo danes zvečer v Tržiču na zaostali tekmi 13. kola. Omeniti treba tudi, da smo v nedeljo zabeležili pri Primorju že sedmo izključitev, tako da so Prosečani, vsaj kar se tiče izključitev med našimi ekipami, na... prvem mestu. Sledita Primorec, Vesna in Zarja Gaja s šestimi izključitvami. V nevarnih vodah (14. mesto) se nahaja tudi trebenski Primorec, ki se je četrtič v zadnji petih nastopih moral zadovoljiti z delitvijo točk. Tre-benci so namreč do zadnje zmage prišli 7.12.2008, ko so na domačih tleh kar s 7:3 premagali tretjeuvrščeno ekipo Ronchi. Sreča, da nedeljski nasprotnik Gradese, je zastreljal 11-me-trovko, tako da Primorec na lestvici zaostaja le dve točki za San Canzia-nom, ki je v soboto premagal Turria-co z golom, ki je padel v sodnikovem podaljšku. Dobre novice pa prihajajo iz Križa. Vesna je po zmagi nad San-giorgino na sedmem mestu lestvice dohitela Pro Gorizio. Prvi gol za Vesno je dal Leone iz 11-metrovke in to je bil tudi prvi zadetek, ki ga je dosegel v letošnji sezoni. Obenem je bila nedeljska tekma za Leoneja 100. prvenstveni nastop v članski ekipi Vesne. Leone je od S.Luigija prestopil k Vesni v sezoni 2005/06, ko je v promocijski ligi odigral 28 tekem in dal 2 gola. V naslednji sezoni ga je trener Calo, vedno v promocijski ligi, poslal na igrišče 28-krat, dal pa je 5 golov (4 iz 11-metrovk). V lanski sezoni je igral 27 tekem in dal 4 gole ter bil izključen proti Gonarsu, tako da je letos z nedeljskim 17. nastopom prišel do stote prvenstvene tekme. Bruno Rupel 100. tekma Emiliana Leoneja, ki je k Vesni prestopil v sezoni 2005-06 kroma košarka - Deželno prvenstvo under 19 Proti zelo skromnima nasprotnikoma lahka zmaga Jadrana ZKB in Bora NLB Jadran Zadružna kraška banka -Servolana B 86:50 (22:9, 43:24, 57:32) JADRAN: Malalan 22, Semolič, Košuta 3, Gantar 5, Starec 5, Pegan 4, Longo, Sossi 14, Regent 9, Žužek 8, Hrovatin 16, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Malalan 2, Hrovatin in Košuta 1. Jadranovci so brez vsakršne preglavice ugnali povprečno Servolano B, ki sicer nima kvalitete, vendar razpolaga z visokimi igralci. Proti njim se je tokrat odlično izkazal Matej Malalan, ki je bil najboljši mož na igrišču in potrdil že nakazan napredek. Gostitelji so v čisto mirni tekmi vseskozi večali prednost, soigralce sta uspešno ra-zigravala razpoložena organizatorja igre Gantar in Sossi. Trener Gerjevič je vsem igralcem odmeril dokaj podobno minutažo, veliko časa so tako na igrišču ponovno ostali tudi najmlajši posamezniki, ki v prvenstvu do 17. leta nimajo toliko možnosti za nastopanje. Matej Malalan Fogliano - Bor Nova Ljubljanska banka 76:94 (10:20, 30:48, 53:65) BOR: Pertot 33, Filipac 13, Gom- bač 2, DAmbrosio 4, Pescatori 6, Pan-crazi 1, Formigli 13, Preprost, Celin 14, Devčič 8, trener Fabio Sancin. PON: Filipac (37'), Preprost (38'). TRI TOČKE: Pertot 5, Celin 3, Filipac 1. Na igrišču skromne pepelke Fo-gliana so borovci brez težav dosegli pričakovano zmago. Učinek gostov je bil sicer precej nihajoč: prva peterka je na primer tekmo začela zelo zbrano v napadu, po številnih menjavah se je položaj občutno izboljšal, v tretji četrtini Sancinovi fantje celih pet minut niso dali koša, v poslednjem delu pa je standardna postava le pokazala svoje pravo lice. Bolje kot na zadnjih tekmah so fantje - proti resnici na ljubo zelo šibkemu tekmecu - delovali v napadu, kjer se je odlikoval zlasti razpoloženi Andro Pertot, ki zasluži tokrat pohvalo za odlično igro. Na svoj račun so vsekakor prišli vsi igralci. Vrstni red: Jadran ZKB 20, Bor NLB 12, Barcolana, San Vito in Servolana A 8, Servolana B 4, Fogliano 2. LIGA PRIJATELJSTVA Četrta zaporedna zmaga Jadran - KK Izola 57:33 JADRAN: Krevatin, Kojanec 13, Ridolfi 14, Ušaj 8, Bensa 2, Bo-gatec, Ferfoglia, Pernarcich, Abra-mi, Peric 5, Pitar 4, Devetak 11, Pe-teani, trener: Peter Brumen. Združena ekipa Jadran (za katero igrajo igralci nabrežinskega Sokola in goriškega Doma) je osvojila proti solidnemu nasprotniku četrto zaporedno tekmo v Ligi prijateljstva in ostaja tako neprema-gana na prvem mestu v lestvici. Tekmo so že od vsega začetka imeli v rokah Brumnovi varovanci, ki so z odlično igro Patrika Kojan-ca in Martina Ridolfija takoj po-vedli in prednost obdržali do konca tekme. Poleg njiju bi pohvalili solidno igro celotne ekipe, ki jo je spretno vodil organizator igre Jurij Devetak. (av) Mladinci združene ekipe Ski pool Gadi so minuli teden nastopili tudi na dveh tekmah FIS na Zoncolanu. Zaradi obilnega sneženja so bili tekmovalni pogoji zelo težki, saj je bila predvsem za tekmovalce, ki so startali z visokimi startnimi številkami, proga zelo načeta. Med našimi mladinci je bil na obeh tekmah najboljši Minej Purich (Mladina), ki je bil v petek 33., v soboto pa 32. Po prvem spustu mu za las ni uspela uvrstitev med prvih trideset, kar bi mu omogočalo boljši startni položaj v drugem spustu. Kljub temu pa je z uvrstitvijo izboljšal točke in bo torej na naslednjih tekmah lahko startal z boljšo startno številko. Goran Kerpan (Mladina) je bil v petek 38., v soboto pa je odstopil v drugem spustu; Matej Škerk (Devin) je zaključil obe tekmi: prvo na 56., drugo pa na 51. mestu. Na petkovem veleslalomu se je Mattii Rožiču in Gregorju Nanutu (oba Devin) odpela smučka, v soboto pa sta uspela izpeljati uspešno oba spusta. Nanut je bil na koncu 37., Rožič pa 42. V soboto je nastopil tudi Danijel Simonettig (Devin), ki je bil 40. V ženski konkurenci sta v petek tekmovali Meri Perti in Lara Purič, ki sicer trenirata na trbiški šoli Bachmann, a sta članici kriške Mladine. Pertijeva je odstopila, Puričeva pa je bila 25. V soboto pa je nastopila tudi Veronica Tence (Mladina), ki je bila na koncu 19. (tekmo je zaključilo 43 smučark). Lara Purič je bila 23., Meri Perti pa je odstopila. Trener godov Aleš Sever je bil vsekakor z nastopi zadovoljen: »Pogoji so bili zelo težki, tako da sem vesel, ker je večini uspelo zaključiti oba spusta, tako v petek kot v soboto. Vsi mladinci so izboljšali točke FIS, kar pomeni, da bodo v veleslalomu na naslednjih tekmah startali više.« ORIENTACIJSKI TEK Gajevci nabirali izkušnje v Benetkah Člani in članice orientacijske skupine pri gropajsko-padriški Gaji so konec tedna nastopili na zahtevnem orientacijskem teku pri Benetkah, na katerem je nastopilo 3800 tekmovalcev iz 34 držav. Peter Ferluga je v težki kategoriji MB zasedel mesta na sredini lestvice. Claudio Sepin je imel v kategoriji M60 nekaj smole in je prav tik pred koncem naredil napako ter zamudil za celih petnajst minut. Tudi Paola Spinelli in Monica De Cata sta imeli precej smole, saj sta preskočili zadnjo kontrolno točko. Solidno uvrstitev na sredini lestvice pa je dosegel tudi Fulvio Pacor. Tekmovalci Gaje bodo 15. februarja nastopili na četrti in zadnji preizkušnji Zimskega prvenstva, ki bo v Tržiču. Ü] Obvestila ZSŠDIsporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 4. februarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! - Izlet v modro laguno 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament, vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik 20.30 Nogometna tekma: Juventus vs. Napoli, It. pokal, četrt finale 23.00 Dnevnik 23.05 Aktualno: Porta a porta 0.40 Nočni dnevnik Rai Due 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni show: X Factor 7.00 Variete: Cartoon Flakes 7.25 Risanke 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik 10.55 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, super VLS 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nad.: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Dok.: La storia siamo noi 0.20 Aktualno: Magazine sul 2, sledi Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 13.05 14.00 14.50 15.15 16.00 17.00 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.15 0.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 1.10 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Speciale Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, sledi Agritre Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Dnevnik - GT Ragazzi Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Nan.: Un caso per due Variete: Parla con me Deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nad.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 15.55 Film: Salvo DAcquisto (dram., It, i. M. Ranieri) 18.35 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 21.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: I 2 superpiedi quasi piatti (kom., It., '77, r. E.B. Clucher, i. T. Hill, B. Spencer) Film: Gli spietati (western, i. C. Eastwood) Dnevnik in pregled tiska Canale S Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Chi vuole essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Resničnostni show: Amici (v. M. De Filippi) 0.00 Aktualno: Matrix (v. E. Mentana) 1.30 Nočni dnevnik C/ Italia 1 6.10 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: I Simpson 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: CSI Miami 22.05 Nan.: CSI: NY 23.05 Nan.: The Closer 23.55 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno 1.30 Studio Sport 1.55 Dnevnik in pregled tiska ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 15.35 Dokumentarec o naravi 8.10 Pregled tiska 8.50 14.30 Klasična glasba 10.35 Nan.. Don Matteo 6 12.00 Kratke vesti 12.50 Attenti al cuoco 13.15 Speciale Premio Nonino 2009 13.50 Aktualno: ... Attualita 17.00 Risanke 19.00 La Provincia ti informa 20.05 Qui Tolmezzo 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Fra ieri e oggi 21.00 Film: La vendetta e' un piatto che si serve freddo 22.30 Variete: Di Roccia e di cielo 23.50 Film: Il gatto (kom., It., '77, r. L. Co-mencini, i. U. Tognazzi, M. Mela-to, D. Di Lazzaro) LA 7.00 10.10 10.20 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La l Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik, športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: La leggenda di Robin Hood (pust., ZDA, '38, r. M. Curtiz, W. Keighley, i. E. Flynn) Nan.: Mac Gyver Dok.:Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Cold Squad Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Film: Baby boom (kom., ZDA, '87, r. C. Shyer, igra Diane Keaton) 23.05 Nan.: Sex and the City 23.40 Nan.: The L Word 0.40 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risan. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 9.30 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelj s pri- soj (pon.) 9.55 Potplatopis (pon.) 10.15 Nan.: Berlin, Berlin 10.40 Knjiga mene briga (pon.) 11.00 Z glavo na zabavo (pon.) 11.25 Dok. serija: Družina 12.00 Dok. odd.: Slovenija gre naprej (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Polemika (pon.) 14.30 Rakovec na rakovi poti (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.. Nils Holgerson 16.10 Pod klobukom 16.45 18.10 Risanke 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Hum. nad.: Fina gospa 18.00 Žrebanje lota 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Filmski spodrsljaj 20.05 Film: Vsemogočni Bruce 22.00 Odmevi, kultura, sport, vremenska napoved 23.05 Omizje 0.20 Turbulenca 1.10 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 04.02.1991 (pon.) 1.35 Dnevnik 2.10 Dnevnik zamejske Tv {T Slovenija 2 6.30 9.30, 0.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.45 16.55 Val d'Isere: SP v alpskih disciplinah, super VLS (M) 12.15 Vrhunci angl. nogometne lige (pon.) 13.50 Ob 100-letnici rojstva Boga Le- skovica (pon.) 14.40 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 04.02.1991 (pon.) 15.05 Prava ideja! 16.05 Črno beli časi 16.25 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Slovenija danes 18.25 18.35 19.00 20.00 20.55 21.15 22.20 23.55 13.45 14.00 14.20 15.10 16.10 16.40 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.15 22.45 23.15 Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Nad.: Kmetje (pon.) Turbulenca Dok.: Začasna tovarna Koncert: Ansambel Dori Domink Smole: Zlata čeveljčka - Tv prir. predstave SNG Drama Ljubljana Slovenska jazz scena Koper Dnevni program 0.20 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews, sledi Globus Film: Saj ni nič resnega (kom., i. V. De Sica, E. Cegani) Biker explorer Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, super VSL (M) Primorski mozaik Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.05 Vsedanes - TV dnevnik Šport Dok. oddaja Pogovorimo se o... Dok.odd.: City Folk Mediteran Festival Dok. oddaja: Via Francigena Artevisione Iz arhiva vaših želja Tv Primorka 11.00 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Če me spomin ne vara 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 19.55 EPP 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Polka in Majolka (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Na lepše; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Naprej od spomina in pozabe; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan il pol; 10.00 RK svetuje; 10.45 Spoznajmo Moški pevski zbor Krasje iz Sežane; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo tedna; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 val d'Isere, SP v alpskem smučanju, SVL (M); 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski koncertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 4. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 1010 1000 990 980 AMSTERDAM —-LONDON O ^ o j/3 -5/0 2/3 BERLIN 0/2 o VARŠAVA o -4/1 OBRUSELJ O PARIZ 2/3 -4/5 ŽENEVA -1/4 o MILAN .» 0 0/3 ^ v DUNAJ -1/2 O LJUBLJANA o-1/1 C BEOGRAD o 2/8 SPLIT 12/17 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. r, o gradec -1/6 tolmeč o 2/11 trbiž o -1/5 o -2/2 kranjska g. x\ videm o 3/12 o pordenon 4/11 čedad o 4/11 gorica o 6/12 celovec o 0/3 0<-5 tržič -1/3 O kranj O -1/3 s. gradec celje 1/5 O maribor o 0/6 m. sobota o 0/5 ptuj O o n. gorica O.IO ljubljana 1/4 postojna o 1/4 kočevje n. mesto 1/5 O zagreb 3/6 reka 6/11 ^NAPOVED ZA DANES SKOPJE O v6/8 V ' \VATENE v , J1/16°-.. ^Danes bo spremenljivo do oblačno, najverjetneje brez dežja. Še bo pihala zmerna burja. Pretežno oblačno bo, a večinoma suho vreme. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 10 stopinj C. J Med Italijo in Balkanom se še zadržuje nizek pritisk, ki Nad večjim delom Evrope in tudi nad našimi kraji je ob- delno vpliva na naše kraje. Jutri bodo z jugozahoda začeli sežno ciklonsko območje. Z jugozahodnimi višinskimi ve-prihajati vlažni tokovi, ki bodo intenzivnejši konec tedna. trovi doteka nad naše kraje nekoliko toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.14 Dolžina dneva 9.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.34 in zatone ob 1.28 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv še obremenilen, popoldne bo obremenitev prehodno nekoliko oslabela in se ponoči ponovno okrepila. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 3.01 najvišje 33 cm najvišje 5 cm, ob 21.36 Jutri: ob 4.33 najvišje 30 cm ob višje 16 cm. ob 11.32 najnižje -29 cm ob 20.30 najnižje 5 cm. 15.52 najnižje -40 cm ob 20.20 naj- SNEZNE RAZMERE (v cm) Kanin.................800 Piancavallo..........400 Vogel.................370 Forni di Sopra........300 Kranjska Gora........165 Zoncolan............320 Krvavec..............300 Trbiž..................350 Cerkno...............180 Na Žlebeh...........500 Rogla.................200 Mokrine..............350 Mariborsko Pohorje . 195 Podklošter...........225 Civetta...............260 Bad Kleinkirchheim . 180 O gradec 0/9 celovec o 1/6 tolmeč o 2/9 trbiž o -1/4 o -1/5 kranjska g. videm o 3/10 o pordenon 4/9 čedad o^ 4/9 gorica o 6/10 o n. gorica 5/9 O tržič 0/5 o kranj ljubljana 2/7 postojna o 5/7 kočevje reka 7/11 (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri bo oblačno po vsej deželi z veliko možnostjo rahlih Jutri in petek bo v zahodnih krajih oblačno z rahlih padavin ali rahlega sneženja nad 1000 m nadmorske dežjem, drugod bo delno jasno. Pihal bo jugozahodni višine. veter, topleje bo. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER z D a - Med indijanskimi legendami in krščanskim praznikom svečnice Svizec Phil iz Pensilvanije napovedal še šest tednov zime PITTSBURGH - Svetovno znani svizec po imenu Punxsutawney Phil je v ponedeljek zjutraj v istoimenskem okrožju ameriške zvezne države Pensilvanije pred 13.000 ljudmi napovedal, da bo zima trajala še šest tednov. To je storil tako, da je videl svojo senco. Okrožje Punxsutawney ima svoj klub, ki spremlja svizce že od leta 1887, pri čemer združujejo indijanske legende s krščanskim praznikom svečnico, ki so ga v omenjene kraje prvi prinesli nemški priseljenci. Krščanska legenda pravi, da bo zima, če je vreme na sve-čnico lepo, trajala še tja do spomladanskega enakonočja. Če je vreme slabo, torej tako, ki ne meče sence, pa bo zima kratka. Na hribu Gobbler's Knobb tako vsako leto iz zimskega spanja predramijo svizca po imenu Phil in klub nato obelodani njegovo napoved z izjavo za tisk, ki je letos omenila tudi nedeljsko zmago ekipe Pittsburgh Steelers v finalu ameriškega nogometa superbowl proti ekipi Arizona Cardinals. Gobbler's Knobb je od Pittsburgha oddaljen nekaj več kot sto kilometrov. Slavnostni dogodek je spremljala velika množica radovednežev in novinarjev, ki morajo potrditi Philovo nezmotljivost. Doslej naj bi 97-krat napovedal dolgo zimo, 15-krat kratko, za devet let pa nimajo evidence. Člani kluba in prebivalci Pensilvanije so dolge zime veseli, saj ima država številna smučišča, kar pomeni več turističnega denarja. Medtem ko je bil Phil miren kot vedno in ga bujenje ni motilo, pa se je na podoben dogodek drugače odzval newyorški svizec po imenu Chuck s Sta-ten Islanda, ki je župana New Yorka Michaela Bloomberga prav tako v ponedeljek za kratenje spanca nagradil z ugrizom v roko. Milijarder je malce krvavel, vendar naj ne bi bil v nevarnosti, da dobi steklino. Vreme je bilo sicer na ameriškem severovzhodu v nedeljo in ponedeljek presenetljivo toplo in temperature so v New Yorku presegle deset stopinj. (STA) severna koreJa - Ob hudem pomanjkanju Slaščice za rojstni dan »ljubljenega vodje« Kim Jong-Il SEUL - Otroci iz severnokorejske prestolnice Pjongjang se bodo ta mesec ob rojstnem dnevu "ljubljenega vodje" Kim Jong-ila razveselili slaščic z arašidi. V darilnih vrečkah s slaščicami in prigrizki bodo letos tudi arašidovi bonboni, ki jih proizvajajo v novi tovarni v Pjongjangu. Darilne vrečke, ki jih oblasti razdeljujejo ob Kimovem rojstnem dnevu 16. februarja in ob rojstnem dnevu njegovega pokojnega očeta Kim Il-sunga 15. aprila, bodo dobili tudi odrasli. V njih bodo pijača, sadje in vsakodnevne potrebščine. Južnokorejska človekoljubna organizacija sicer trdi, da oblasti stvari za darilne vrečke običajno vzamejo kar državljanom. "Vlada prispeva, kar zbere, a tudi to pomaga revnim ljudem," je povedala koordinatorka organizacije Good Friends Lee Seung-yong. ZN ocenjujejo, da bo zaradi slabe letine okoli 40 odstotkov Severnokorejcev - 8,7 milijona ljudi - v prihodnjih mesecih potrebovalo nujno pomoč v hrani. Pomanjkanje bo najbolj prizadelo otroke, nosečnice in starejše. (STA) ŠVICA Vinjen voznik zapeljal v grob ŽENEVA - Švicarski voznik, ki je očitno pregloboko pogledal v kozarec, je med nedeljsko vožnjo pristal na pokopališču, ki je ležalo tri metre niže ob cesti. Pri tem jo je odnesel brez poškodb. Njegovo vozilo se je po bližnjem srečanju z robom cestišča zakotalilo po pobočju in končalo svojo pot na pokopališču v mestu Renan v osrednji Švici. Voznik je sam našel pot iz vozila in zapustil kraj nenavadne nesreče. Reševalci, ki ob prihodu niso vedeli, če je voznik zagozden pod avtomobilom, so klicali celo gasilce, katerih uslug pa na koncu niso potrebovali. (STA)