Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Dolgo in vroče poletje Vroče poletje je izsušilo tudi peresa naših redkih dopisnikov. Večina vas je bila v pasje vročih dneh na dopustu, zato smo na seji uredniškega odbora sklenili, da poletni številki (julij, avgust) združimo v eno, kakor dela tudi večina drugih delovnih organizacij in celo uredništva drugih mesečnih revij. V času pomanjkanja papirja je to toliko bolj prav. Na naslovni strani vam ne ponujamo nič kaj osvežujočega, marveč orodje, fotografijo, ki jo je, kakor vse ostale, pripravil naš mojster Stojan Kerbler. Mislim, da je za naš trenutek tudi zelo primerna. To poletje je bilo delovno, ko so nas, bolj kot sonce, pogrevali besedni boji na raznih sestankih. Stiskalo nas je z vseh strani: sestajali so se sindikat, partija, samoupravni organi, vodstvo, prihajali so celo iz Ljubljane, da bi pomagali rešiti odnose v TGA. Prihajali so tudi novinarji, sedeli na naših dolgih sestankih, vsak po svoje videli situacijo in nas potem v najslabši luči razkrili slovenski javnosti. Na to ni reagiral nihče, razen posameznikov, predvsem dolgoletnih članov TGA, ki so se ogorčeno oglašali. Trenutno je zavladalo zatišje. Kaj nam bo prinesel čas, bomo videli septembra, ko bomo spočiti in polni moči morda pametneje presojali. Orodje Zgodilo se je pred Ob prazniku občine dvajsetimi leti Ptuj Pred 'dvajsetimi lieti, ti'k pred praznikom vstaje slovenskega 'naroda;, je izšla prva števiilika glasila Aluminij. Z mavdušenjiem im skrbjo so ijo sestavili prvi člani uredniškega odbora: Marjan Bizovičar, predsednik, Anica Klajnšek, Vida Detiček, Ivan Ma-zera, Anton Kozoderc, Franc Me- Vsak dan startajo nove elektrolitske peči. Od 14. junija 1963 v elektrolizi B skoraj irti dneva, ko ne bi Mo za tam zaposlenega ndkaj novega, po svoje zanimivega in razveseljivega za celoten kolektiv, pa tudi za zunanji svet. Rekonstrukcija obrata glinice- gradbena in montažna dela so se začela že v letu 1961 in se izvajajo vzporedno brez večjih prekinitev ... V tem času so 'dela na rekonstrukciji glinice v največjem razmahu .. . Na koordinacijskih sejah pri tehničnem direktorju so ostre borbe predstavnikov vseh 'izvajalcev dell, za vsak teden, za vsak dan, da bi se dain Vključitve v pogon čimbolj priibliiža'l. Sodelovanje in koordinacija dela vseh izvajalcev je odločilnega pomena za skrajšanje rokov montažnih deli. lovni teden. O tem je že razpravljal centralni delavski svet, drugi organi upravljanja, sindikalne organizacije ter strokovnovo vodstvo podjetja. Centralni delavski svet je imenoval posebno komisijo z nalogo, naj ugotovil možnosti in pogoje za prehod na skrajšan d01 ovni čas. Statut je že v delu. Komisija pripravlja statut delovne organizacije. Med drugim so zapisali »da bo našel vsako iz kolektiva v statutu svoje dolžnosti im pravice in jiih iho znal tudi v vsakdanjem življenju praktično povezati, bo lažje ugotavljati uspehe v kolektivu In svoj osebni uspeh v njem«. Delavski svet je rešil več važnih vprašanj -sprejeli1 je finančni plan, odobril sredstva za nabavo elektrolize B im rekonstrukcijo Vlivanje ško, Simon Pešec, Ivo Tušek, Franc VFlič, Mirko Zupanič im odgovorni urednik Jože Vrabl. Skrbno 'Spravljena v arhivu nosi marsikatero resnico in predvsem veselo novico. Mojo pozornost so pritegnilii naslednji naslovi: glinice, za počitniški dom v Crikvenici ije namenil 1.451,000 dim iz sklada skupine porabe in 1,070,000 din dotacij, lepo vsoto je dobil 'NK Aluminij im DPD Svoboda, imenoval je komisijo za pripravo predloga o 42 urnem delavniku, razpravljal pa je tudi o Izobraževalnem centru lin ugotovil, da je še vedno najpomembnejša naloga odprava nepismenosti. Letni oddih članov kolektiva- Naš počitniški dom ima glede na število zaposlenih zelo nizko kapaciteto, vendar kljub temu niso v nobenem mesecu zasedena vsa ležišča. Vzroki za to so znani. Naše podjetje zaposluje v glavnem delavce iz bližnje o-koiice in večina teh poseduje nekaj lastne zemlje in porabijo svoj dopust za delo doma. Kidričevo z novim kopališčem - če bo le mogoče, se bodo prvi kopalci lahko ohladili! v novem bazenu že 22. julija ob dnevu vstaje slovenskega naroda, ki bi naj bila po prvotni zamisli otvoritev kopališča s priznanji vsem, ki so pomagali, da je dobilo Kidričevo svoje lepo urejeno kopališče. Za mrzel ali topel obrok malice?-to je faiilo pred dvajsetimi leti še odprto vprašanje, imeli pa smo ibife v sanitarni, kjer je bilo zaposlenih ipet ljudi, v 'njem pa je bilo mogoče kupiti: mesne Izdelke, konzervirano zelenjavo, drobno pedivo, kruh, bonbone, cigarete in podobno. Aluminij zasluženo v slovenski ligi - s kvalifikacijsko tekmo, ki je bila 14. julija 1963 v Tržiču si /je Aluminij zagotovil vstop v slovensko ligo. Občani ptujske občine smo 8. avgusta zopet obudili spomin, na čas, ko je po zaslugi izdajalca v majhnem gozdičku pri Mostju padla slovenskogoriška četa, medtem pa so gestapovci zajeli' oziroma ujeli Jožeta Lacka, ki je bil eden izmed glavnih organizatorjev in vodja oboroženega odpora proti okupatorju v tem delu naše domovine. Ob tem dnevu se spominjamo hrabrih borcev te čete, ki >so, kot sem že poudaril, padli ali pa so bili ujeti in kasneje ustreljeni kot talci. Narodni heroj Jože Lacko je takrat padel v roke žaodarjem In gestapovcem, ki so ga odpeljali v ptujske zapore in ga tam strahovito mučili, tako da je umrl. Iz raznih virov smo dobili podatke, da je bila Partizanska eno-tai ustanovljena aprila leta 1942 po odločitvi Pokrajinskega komiteja Komunistične Partije Slovenije za Štajersko in okrožnega komiteja KPS za Ptuj. S svojimi borbenimi akcijami in razgibanim političnim delom na območju tega dela Slovenije je Slovensko-goriška — Lackova četa ustvarjala pogoje za razmah narodnoosvobodilnega gibanja. Ime narodnega heroja Jožeta LACKA bo ostalo za vse čase vpisano v knjigi zgodovine našega boja za svobodo in pravice. Spomin na tega narodnega heroja pa nas bolj kot kdajkoli prej obvezuje, da nikoli ne smemo dovoliti, da bi se kaj takega še sploh ponovilo. Vemo, da v svetu še vedno padajo glave takih herojev, ki se prav tako borijo za svoj obstoj in človeške pravice. Spomin na tiste krvave dni pred tolikimi leti nam bodo ostali kot živ opomin, da se take tragedije ne bi dogajale nikoli več in lepo bi bilo, če bi tako bilo povsod v svetu. Ob tem prazniku se prav tako spominjamo vseh komunistov in aktivistov, ki so s svojim naprednim političnim delom: ter z aktivnim idejnim ideološkim delom vzbujali in oblikovali razredno pa tudi nacionalno zavest. Ob temi našem prazniku je dobro, če se spomnimo, da poteka letos že 41 let od ustanovitve in tudi poslednjega boja slovensko-goriške — Lackove čete. Čeprav se zavedamo, da smo v zelo težki situaciji in da nas na vsakem koraku pestijo nenehne težave in problemi, pa sl vseeno moramo prizadevati, da si oblažimo svoj sedanji’ položaj — kar sicer ne bo niti,malo lahko. Zavedam se, da nam je beseda »stabilizacija« že mnogokrat odvečna in morda celo poipma, toda poti nazaj ni, to vemo prav vsi — oz. bi morali vedeti in ne največkrat prav le predvsem delavci in združeno delo. Ko je 10. junija 1959 takratni občinski ljudski odbor na svoji rednil seji sprejel odlok o proglasitvi osmega avgusta za občinski praznik občine Ptuj, prav gotovo nismo slutili niti verjeli, da bomo toliko let pozneje mo- rali dati vse od sebe in se odreči marsičemu, da prebrodimo težave, pa vsekakor vse to tudi ni treba jemati kot tragedijo ali kaj drugega in napak bi bilo, če hi se zares spustili v popolno malodušje (mnogi so se prav tako že], ampak malo jasneje in konkretneje povedati, kdo so taki in podobni, ki jim je malo mar za razplet teh naših težav, s katerimi se nenehno in povsod krepko srečujemo. Vendar pa praznovanja občinskega praznika naše občine, ki bo tokrat v dobro znani Gorišnici ne smemo zanemariti, ampak storiti vse, da bo praznovanje, čeprav precej stabilizacijsko, pavendarlo tudi delovno in družbeno aktivno na prav vseh področjih. Na eni izmed sej (menda celo prvi) odbora za organizacijo prireditev, ki obstoja pri Skupščini občine Ptuj, so se konkretno dogovorili, predstavniki krajevne skupnosti Gorišnica, da letošnja osrednja proslava ob občisnkem prazniku občine Ptuj v njihovem kraju. Znano je tudi že, da bodo mnoge prireditve v počastitev občinskega praznika potekale od konca meseca julija pa vse tja do konca meseca avgusta. Seveda bo ob tem prazniku tudi slavnostna seja zborov skupščine ter vodstev DPO občine Ptuj, sama ta proslava pa bo v nedeljo 7. avgusta 1983 v kulturni dvorani v Gorišnici. Sledil bo tudi kulturni program v katerem bodo sodelovali učenci OŠ »Franc Belšak — Tone, ptujski pihalni orkester ter mešani pevski zbor iz Gorišnice. Prav gotovo bomo s tem praznovanjem mnoge spomnili na to, da je občinski praznik ne le spomin na našega narodnega heroja, kmeta in prekaljenega komunista Jožeta LACKA, ampak da se bomo seznanili tudi z našimi dosedanjimi dosežki in si še bolj izrekli smernice za naše bodoče delo, do naslednjega občinskega praznika, ki bo prav gotovo ponovna v eni izmed krajevnih skupnosti občine Ptuj. Tudi problemi, ki so v naši DO nam ne smejo vzeti volje še manj pa poguma, da ne bi še naprej nadaljevali naših aktivnosti in uspehov pri vsakdanjem delu, saj vemo, da bomo enkrat le uspeli — vendar le pod pogojem, ki je stalno prisoten — to je, da se v vsa taka prizadevanja sklenejo s skupnimi močmi prav vseh (ne samo delavcev), pa bomo morda ob prihodnjem prazniku naše občine priča boljšim uspehom. Vsem občanom naše občine prijetno praznovanje! France Meško Aluminij je vaše glasilo že dvajset let aluminij 2 Neresni in neodgovorni Če odkrito povem na samem začetku mojega krajšega sestavka, zadnje čase marsikdo (pa tudi sam) več povsem zagotovo ne vemo, kaj se v resnici dogaja. Nenehna zasedanja raznih forumov ter mnogi obiski najvišjih tovarišev iz družbenopolitičnega življenja naše republike in regije, samo dajejo slutiti, kake razsežnosti so zajele našo enotnost in resnično prizadevnost pri povišanju proizvodnje tudi kljub mnogim že davno odpisanim, če tako rečem, napravam, ki pa še vedno nekaj dajejo, saj iz njih skušamo iztisniti kar se da največ. Povod za to razmišljanje so bile NOVICE št. 13 (ne najbolj prijetna številka, pravijo nekateri) od dne 12. julija 1983, ki najbolj verno dokazujejo, s čim se v zadnjem času najbolj ukvarjamo in ne vem, če se tudi zavedamo, koliko dragocenega časa zapravimo na raznih sejah in sestankih po cele ure, ne da bi raje toliko več svojega truda vložili v boljši proizvodni uspeh. Nikoli nisem trdil,: da razni sestanki niso potrebni in tudi morajo biti, vendar v nedogled reševanje nekega problema zares ne more iti, pa naj bo karkoli. Sedanja medsebojna obtoževanja, razni ukrepi v teij ali oni smeri (vsaj za mene niso) prava rešitev, ker nisem prepričan, da se: bo iz tega le rodilo kaj pametnega in uspešnega za bodoče delo. Sem vnet pristaš delovne discipline ,ki mora biti! (ker je je že mnogo premalo), vendar sl postavimo vsi skupaj vprašanje,' kdo je tukaj še sploh kaj odgovoren. Poznam primer, ko je bil moj sodelavec prijavljen v disciplinski postopek, ker je pač naredil tako napako, ki niti malo ni vplivala na zmanjšanje proizvodnje ali kaj podobnega, medtem pa so se drugod dogajale stvari, o katerih sicer dolgo nismo vedeli, so pa le bile pomembne. Ker ne poznam vseh korenin dogodkov,ki se dogajajo predvsem v našem sosednjem tozdu, prebral in slišal pa sem tudi kaj, čeprav take informacije niso vedno najboljše in več škodujejo kot pa komu koristijo. Trdim, da smo prav komunisti naredili pri vsem tem največ napak in nismo nikoli šli nekim zadevam do konca, ampak smo le vse največkrat prelagali iz časa v čas in iz ramena na rame. Danes si delamo utehe s tem, da predlagamo tega ali onega v disciplinski postopek, pozabljamo pa, da taki problemi in stvari niso nastale kar preko noči. Prav gotovo smo največ pozabljali na našo odgovornost in mnogokrat raje razmišljali pred določenimi problemi in dejanji. To se nam danes že nekako maščuje in na vseh straneh so govorili kaj se v Kidričevem v TGA dogaja. Mnogi sestavki v raznih časopisih, revijah, po radiu in televiziji so nas predvsem bolj sramotili, kot pa nam pomagali. Tudi mnogi, ki nam danes berejo lekcije so v časih, ko je pri nas cvetelo in pozneje počelo počasi veneti, pozabili, da delovni kolektiv, ki pride v določene težave ne potrebuje nobenih lekcij, ampak konkretne recepte (če jih seveda imajo) za ugodno in zadovoljivo rešitev. Če danes ugotavljamo, da smo nekoč ie malce preveč uporabljali določene kriterije za nekatere zaposlene v TGA, saj dobro vemo, kdo je pri vsem potegnil najkrajši konec, potem je sedanje stanje le našlo določeno smer drugačno pot, žal pa ne vem, če le ni tudi že malce zakasnela, kajti odnosi se le počasi popravljajo, trpi pa naše delo in dostikrat tisti, ki je pri tem imel najmanj za opraviti. Niti najmanj ne mislim, da je prišel kak čas za sekanje glav (kot takim zadevam največkrat rečemo), je pa prišel čas, ko je potrebno dokončno pa le urediti red in postaviti za vse zaposlene določene stopnje odgovornosti, ki pa naj bo pravilno definirana in naj ocenjuje delo potem, kakšna je teža določenega problema. Čeprav imamo razglasno postajo (le-te v mnogih obratih ni), svoje glasilo in Novice, pa še vedno nisem prepričan, da naši delavci vedo vsaj približno za dejansko in resnično stanje. Naj bo kakorkoli, upam, da bo čas prinesel svoje in, da bi do tega res morali priti čimprej, kajti »kar lahko storiš danes ne odlašaj na jutri« — to pa se je pri nas (no pa ne le pri nas) kaj rado in predolgo dogajalo. France Meško ZAHVALA Podpisani Anton FERLEŽ se prek našega glasila najtopleje zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam, ki so mi kakorkoli pomagali ob nepričakovani smrti moje žene Terezije. Zahvala vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Proizvodnja aluminija in Predelava aluminija ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Mož Anton, sin Branko in hčerka Jožica Dopisujte v Aluminij! Iznajditeljstvo /NVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. za z naslovom »SUŠENJE IN KALCI-NiRANJE INDUKTORJA ZA INDUKCIJSKE PEČI« je prijavil inovator Đorđe Panzalovič iz TOZD Predelava aluminija. Inovator je že leta 1975 predlagal, da hi sušenje in kaloinira-nje industorjev v livarni uvedli na principu delovanja indukcijske peči. Na nov, neposušen in-dulctor bi montirali indukcijske tuljave, v kanale induktorja (horizontalnega in vertikalne) pa bi vstavili metalne vložke in jih medsebojno zvezali tako, da bi bil sklenjen sekundarni tokokrog. Na tako pripravljen Induktor bi potem priključili tok, in sicer na začetku z nižjo napetostjo, ki bi jo potem zvišali ustrezno toplotni potrebi. Za sušenje in kalciniranje in-duktorjev v livarni so namreč uporabljali uporovne spiralne grelce. Sušenje in kalciniranje z njimi pa je imelo to slabo stran, da je s pogostim vklapljanjem in izklapljanjem grelca sunkovito naraščala oz. padala temperatura mase industorja v neposredni bližini spiral grelca, kar je neugodno vplivalo na Samotni material. Razen tega pa so ti grelci imeli premajhno moč in skoraj nikoli niso z njimi dosegli predpisanih temperatur kalcinlranja. V TOZD Tovarna aluminija (takrat sta bile Proizvodnja in Predelava še ena TOZD), so se leta 1976 odločili za izvedbo poizkusa po inv. predlogu, vendar pa časa poizkusa niso mogli vnaprej predvideti, ker je bil odvisen od zamenjave induktorja. Do leta 1978, ko je bila ustanovljena Služba za inventivno dejavnost, je predlog potem miroval. V letu 1979 so se potem v TOZD Predelava odločili za poizkus in za sistemsko zasledovanje delovanja induktorjev, sintra-nih po starem načinu in po inventivnem predlogu in obljubili, da bodo v drugi polovici leta 1980 dali dokončne osnove za izračun koristi po inventivnem predlogu. Po večkratnem posredovanju Službe za inventivno dejavnost pa so v aprilu letos v TOZD Predelava izjavili, da prihrankov ni možno eksaktno izračunati, ker je kopica dejavnikov, ki vplivajo na življenjsko dobo induktorja in predlagali, da se primer zaključi z enkratno odškodnino. V soglasju z avtorjem je Služba za inventivno dejavnost pripravila predlog izračuna posebnega plačila v obliki enkratne nagrade v znesku din 10.170,00. DS TOZD Predelava je tak predlog potrdil. Avtorju smo že nakazali nagrado. Tov. Panzalovič se je doslej že štirikrat vpisal med inovatorje, vendar pa je to njegov prvi predlog, ki je sprejet in se uporablja v TOZD. Bojimo se, da mu je ob počasnem reševanju predlogov v TOZD pošla volja po inventivnem razmišljanju. Morda pa ne? Inventivni predlogi štev. 300, 301, 302, 303, 304 in 305 z naslovi: — »INTERNE PALETE ZA NOTRANJI TRANSPORT ULITKOV IN POVRATNEGA MATERIALA ZA PRETALJEVANJE V TOZD LLBK TRBOVLJE«, — »SKLADIŠČENJE POVRATNEGA AL PRI TALILNIH PEČEH Z LONCEM V TOZD LLBK TRBOVLJE«, — »ZALAGANJE TALILNIH PEČI Z LONCEM S POSEBNIM KOVINSKIM ZABOJEM Z NOSOM V TOZD LLBK TRBOVLJE«, — »PIŠTOLA NA ZRAK ZA SPI-HOVANJE PRAHU NA TALILNIH PEČEH Z LONCEM V TOZD LLBK TRBOVLJE«, — »ZAJEMALKA ZA DEGAZIRA-NJE TALINE PRI TALILNIH PEČEH Z LONCEM V TOZD LLBK TRBOVLJE«, — »RACIONALIZACIJA RAZSVETLJAVE V LIVARNI V TOZD LLBK TRBOVLJE« so delo inovatorjev Zvoneta Keršiča, dipl. inž., pripravnika v TOZD LLBK, Dušana Čamerja, strojnega tehnika v TOZD LLBK in Sivac Šulja, KV topilca v TOZD LLBK Trbovlje. — S prvim predlogom sta predlagala avtorja Keršič in Čamer, da bi namesto sedanjih palet z V aluminij 3 Iznajditeljstvo — Iznajditeljstvo — Iznajditeljstvo lesenim dnem in ograjo iz mreže, ki ijiih uporabljajo za notranji transport, izdelati palete iz pločevine tako, da ideici, odduškov in odlitkov ne bi izpadali ilin se raznašali po livarni. Izdelali-bi |ih tako, da bi na spodnjem delu zavarili dva kvadratna profila, da bi viličar z vilicami lahko zagrabil paleto, jo odpeljal do ipeč: za pretaljevanje, zavrtel vilice in iztresel odpadni aluminij. — Z drugim predlogom je predlagal avtor Keršič Zvone, da bi povratni materiali za pretal jeva-nje stresali v dva velika zaboja, ki bi bila zraven talilnih peči, saj je za njiju dovolj prostora. Zaboja h: bila iz jeklene pločevine, spredaj bii imela dvižna vrata, skozi katera bi pri dvigu padal material v poseben majhen kovinski zaboj, s katerim bi z vilii-čaarjem zalagali talilne peči z loncem. Po starem načinu dela je material za pretaljevanje ležal na tleh, kjer je veliko prahu in dnuglih nečistoč, topilec pa je pri zalaganju peči vse skupaj zmetal v peč, kar je slabo vplivalo na kvaliteto taline. — S tretjim predlogom je predlagal avtor Keršič Zvone, da bi topilec zalagal peč s posebnim kovinskim zabojem z nosom. Ta zaboj bi z Viličarjem postavil pod zaboj 'iz predhodnega predloga, dvigmil vrata im material bi se vsul v zaboj z nosom. Z viličarjem bi potem pripeljal zaboj do peči z loncem in iztresel material v peč. Viličar ima mehanizem za obračanie vitic, tako da lahko nagiba in Iztrese vsebino zaboja. Po starem načinu dela je posluževal ec talilnih peči z lopato metal odpadni material ,v dve talilni peči z loncem. Pri tem je moral lopato z zajetim materialom dvigovati. oca 1,5 m visoko, kar predstavlja velik fizični napor, če pomislimo, da je moral, po podatkih iz proizvodnje, topilec v letu 1982 mesečno založiti 33 ton materiala. — S četrtim inventivnim predlogom je avtor Krušič Zvone predlagal, da bi prah na gornjem delu talilnih peči spihoval; s pištolo z zrakom, ki! bi imela cca 1 m dolgo cev - zaradi vročine, ki seva Iz lonca. Prah, ki se je nabiral pri zalaganju z lopato pri talilnih pečeh z lancem, so čistili z metlo. Ker pa je temperatura pokrova cca 500° C, je metla bilia uničena v 8 urah, prah pa je največkrat ostal na vrhu peči in je prii izlivu taliiine, ko se je peč nagnila, padel v lonec za transport In onesnažil talino. — S petim inventivnim predlogom je avtor Keršič Zvone predlagal, da bi talino degazlirali tako, da bi degazator topilec vstavi! v valj, ki bi: imel luknje, skozi katere bi1 degazafòr deloval. Valj bi bil na 2,5 dolgem držalu, in bi ga lahko topilec brez nevarnosti, da bi mu degazator Izpadel, ipo-mikal po talini. Po starem načinu dela so talino degazSralii talko, da je topilec potopil kos degazatorja na dno lonca peči s sitom, ki je imelo cca 2,5 im dolgo držalo. Pri1 tem je degazator v talini miroval, topilec ga ni mogel premikati po talni, saj bi mu lahko izpadel izpod sita in splaval na površino taline. — S poslednjim, šestim predlogom pa sta avtorja Keršč in Sivac prediaga'a racionalizacijo razsvetljave v TOZD LLBK. Predlagala sta, da bi vsak tlačni stroj za vlivanje, talilne peči' itn transportne poiti osvetljevali posebej. Razsvetljava pri strojih bi bila takšna, da bi lahko za vsak stroj poseber vključili ali izključili električni tok. Tako ne bi' več osvetljevali strojev, ki niso v o-bratovanjiu. Avtorja sta nakazala način izvedbe racionalizirane razsvetljave, prihranek električne energije in druge prednosti, kot so: boljša osvetljenost delovnih mest, lažja popravila električne napeljave, menjava in čiščenje napeljave, menjava im čiščenje ter boljša izkoriščenost žarnic. Menila sta še, da bi enak sistem lahko uporabili tudi v obratu orodjarne in čistilnice, kjer bi lahko prav tako osveti j evali delovna mesta posamično. Strokovne službe v TOZD LLBK so ugodno ocenile inventivne predloge svojih sodelavcev. Komisija za 'inventivno dejavnost, ki si je zaradi obilice predlogov iz TOZD LLBK ogledala predloge oa kraju samem, pa je predlagala delavskemu svetu TOZD LLBK, naj naroči svojim strokovnim službam, da realizirajo inventivne predloge, avtorjem pa prizna odškodnino v obliki enkratne nagrade, im sicer: 6 inventivnih predlogov-10.0000 — Keršič Zvonetu - za uporabo 6 inventivnih predlogov -10.000,00 din, — Čamer Dušanu-za uporabo 11nventivnega predloga -1,000,00 din, — Sivac Solju-za uporabo 1 inventivnega (predloga \- 1,000,00 din. Delavski svet je tak predlog potrdil. Zanimivo in pohvalno je, da so sodelavci iz TOZD LLBK Trbovlje v obdobju od junija lani do danes Vložili kar 25 inventivnih predlogov, 9 je že sprejetih, ostale rešujemo. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 317 z naslovom »PRIPRAVA ZA CENTRIRANJE IN VPENJANJE OS! MEŠALA ZA AVTOKLAVE« je prijavil inovator Ignac GOLOB, VKV strugar iz TOZD Vzdrževanje. Pred struženjem prirobnlce na osi mešala za avtoklave je vedno nastajal problem centriranja in vpenjanja. Za vsak primer po-.sebej so morali zaradi neenakih dimenzij prirobnic in cevi izdelati oz. stružiti poseben nastavek. Ta je moral biti točno prilagojen. Za njegovo izdelavo je bila potrebna pločevina, rezanje z avtogenim aparatom in struženje. Avtor je, da bi pripravo za centriranje in struženje poenostavil in izboljšal, izdelal univerzalno pripravo za te operacije. Sestavljena je iz 25 mm debele krožne centrtirne plošče, v katero so vstavljene 4 okrogle matice za reguliranje vijakov. S po- močjo posebnih vijakov se ta centrima oz. vpemljalna plošča točkovno vpne v notranji premer prirobnice osi. S tem se omogoči hitro in točno centriranje in vpenjanje osi za struženje in prihranek na času in materialu. V TOZD Vzdrževanje so ugodno ocenili predlog. Glede na to, da je vsako leto cca 5 struženj osi, so smatrali, da ne bi bilo umestno spremljati letne gospodarske koristi. Predlagali so, da hi avtorja za njegovo idejo enkratno nagradili Služba za inventivno dejavnost je upoštevala mnenje strokovnih služb in pripravila delavskemu svetu TOZD Vzdrževanje predlog enkratne nagrade avtorju v znesku din 8.036,00. Delavski svet je taik predlog potrdil. Avtorju smo že nakazali nagrado. Tovariš Golob se je s tem inventivnim predlogom prvič vpisal med inovatorje. Upamo, da bo o-stai »aktiven«! INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 329 z naslovom »IZDELAVA VZVODOV ZA ODPIRANJE ČISTILNIH ODPRTIN NA JAŠKIH ZA DOVOD PREMOGA NA VT-KOTLIH ŠT. 1 in 2« je prijavil inovator Štefan MOGE, mat. št. 3698, VKV kurjač iz TOZD Tovarna glinice. V Kotlarni so pričeli v letu 1982 kuriti VT-kotle s premogom slabše kvalitete, kar povzroča motnje pri transporti ran ju oz. doziranju premoga v kote!. V bunke rjo večkrat nastane tunel, ki ga je treba zrušiti. To delo so opravljali skozi jaške, ki pa so zelo težko dostopni. Jašek je treba najprej ročno odpreti, nato pa se spustiti 3 metre nižje in prebijati z drogom. Večkrat je prišlo tudi do zasutja, ker ni bilo mogoče takoj zapreti odprtine. Avtor je predlagal, da bi odpiranje teh jaškov uredili s premično loputo, ki bi se lahko premikala s pomočjo vzvoda s spodnje strani podesta, kjer se vrši prebijanje. V primeru, ko bi grozila nevarnost zasutja, bi zvzvo-dom takoj blokirali odprtino. V TOZD Tovarna glinice so ugodno ocenili predlog in ga realizirali na štirih jaških. Predlagali so, da se avtorja za njegovo idejo nagradi z enkratno nagrado. Služba za Inventivno dejavnost je pripravila komisiji predlog izračuna posebnega plačila v obliki enkratne nagrade, ker prihranka ni mogče 'izračunati. Upoštevaje odnos avtorjevih rednih nalog in opravil do Inventivnega predloga je bii predlog za enkratno nagrado v znesku 10,458,00 din. Komisija se je s predlogom strinjala in tudi DS TOZD Tovarna glinice je tak predlog potrdil. Avtorju smo že nakazali nagrado. Tov. MOGE je doslej že velikokrat prijavljal svoje ideje kot inovacije, vendar doislej ne preveč uspešno. Strokovne službe v TOZD se namreč za njegove ideje preveč ne navdušujejo ali pa ugotovijo, da predvidene koristi ne bodo takšne, kot priča- kuje avtor. To mu sicer včasih pobija njegovo veliko žeijo po inventivnem razmišljanju, vendar inovator v njem ne miruje. INVENTIVNI PREDLOG ŠTEV. 310 z naslovom »PREDLOG SPREMEMBE NA NOSILCIH OD JAK-SOV, S KATERIMI SE SPUŠČA IN DVIGA ANODNI DEL EL. CELICE V ELEKTROLIZI HALE B« je prijavil inovator Stanko ZAMUDA, mat. št, 1160, vodja izmene v hali B. Avtor je predlagal spremembo pritrditve nosilca j alesa, iim sicer tako, da v slučaju nasedanja anoge ali plinskega plašča na katodni del el. celice ne more priti do loma betonskega stebra. Nosilec z jaksi se prične dvigati, ne da bi; se z!omiI betonski steber. Če anoda nasede na katodni del, se jaksi lahko dvignejo več kot 20 cm, ne da bi pri tem prišlo do okvar. Nato se lahko spustijo po vodilih, da sedejo na svoje prvotno mesto. Pred avtorjevim predlogom je namreč zaradi nasedanja plinskega obroča alii anode na kriolitno skorjo ali katodne vence v hali B prihajalo do loma betonskega stebra, na katerem je obešen anodni del el. celice. Strokovne službe >v TOZD Proizvodnja aluminija so predlog proučile in ga zečele uporabljati na vsaki novo nemontirani celici. Komisija za inventivno dejavnost je predlagala delavskemu svetu TOZD Proizvodnja aluminija, da sprejme ta inventivni predlog kot tehnično izboljšavo, za katero je možno ugotavljati letno gospodarsko korist. Pri ugotavljanju letne gospodarske koristi se upošteva, da so se zaradi loma preprečili stroški izdelave jeklene objemke zaradi začasne usposobitve stebra. Povprečna uporaba objemk je ena objemka na tri betonske stebre. Za izdelavo in montažo ene objemke se je uporabilo 64! ur strojnega vzdrževanja, materiala se je uporabilo za din 11.276,00 za injiciranje (sanacijo) je bilo povprečno porabljenih 9 Čapov. Strošek za injiciranje enega čepa je bil povprečno 630,00 din oz. 5.670,00 din po srebru (v letu 1982). Od 'koristi se upoštevajo stroški predelave (spremembe) nosilca po inv. prediogou, ki jih predstavljajo stroški materiala ^ za en nosilec, ki so nastali v znesku din 1.386,00 in 15 ur strojnega vzdrževanja za predelavo. Delavski svet je tak predlog potrdil. Za obdobje od 1. 2, do 31. 12. 1982 pripada na osnovi izračunane koristi 384.596,00 din posebno plačilo avtorju v znesku 37.311,00 din. Za preostalo obdobje, ko bomo spremljali gospodarsko korist predloga, bomo vsako leto po potrditvi zaključnega računa TOZD izračunali posebno plačilo avtorju. Tov. ZAMUDA se je tokrat že tretjič vpisal med Inovatorje. Vsi njegovi predlogi so bili sprejeti v TGA, in se uporabljajo. Čestitamo! C. P. aluminij 4 Kako smo poslovali I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Iz tabele I. in II. je razvidno, kako smo poslovalii v mesecu juniju. Kolona indeksi v tabeli I. prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z začasnim planom poslovanja 1983. Enota mere Začasni plan DOSEŽENO INDEKS TOZD/PROIZVOD poslovanja 19 82 1983 1883/1982 1983 VI. l.-VI. VI. l.-VI. VI. l.-VI. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 A 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Al 203 t 9.572 52.927 8.576 51.606 8.060 51.650 94 100 84 98 —• od tega: predelava t 334 2.550 — — 749 3.280 — — 224 129 Kaloinirana glinica t 8.126 49.927 8.900 52.254 8.507 50.463 96 97 105 101 Prodani hidrat — Al 203 t 334 2.550 139 1.231 708 3.239 509 263 212 127 Skupaj (kale. gl. + pr. hid.) t 8.460 52.477 9.039 53.485 9.215 53.702 102 100 109 102 Raztop, vodno steklo t 452 2.727 472 1.732 455 2.102 96 121 101 77 Zeal it A — suhi t TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 141 853 48 160 47 219 98 . 137 33 26 Elektroliza Al — hala A t 1.721 10.381 1.723 10.310 1.723 10.463 100 101 100 101 Elektroliza Al — hala B t 2.066 12.467 2.104 12.649 2.049 12.550 97 99 99 101 Skupaj hala A + B t 3.787 22.848 3.827 22.959 3.772 23.013 99 100 100 101 Anodna masa TOZD PREDELAVA ALUMINIJA t 2.454 14.085 2.143 13.130 1.281 13.480* 64 103 56 96 Al formati t 1.404 8.473 1.373 11.240 1.818 11.352 132 101 129 134 Al žica t 502 3.025 521 2.214 629 3.523 121 159 125 116 Al trak — ozki za rond. t 247 1.488 — 205 190 446 — 218 77 30 Al trak — široki za prod. t 575 3.471 661 2.658 206 1.418 31 53 36 41 Rondel i ce t 123 744 2 2 65 193 — — 53 26 Izpari,Iniki t 58 347 — — 40 114 — — 69 33 Al zlitine: gnetne t 575 3.471 534 3.281 722 3.986 135 121 126 115 livarske t 723 4.364 626 3.983 212 2.893 34 73 29 66 Predettine: lastna poraba t 84 507 70 394 105 598 150 152 125 118 za prodajo t — — 28 52 — 39 — 75 — — Drogi za kline + stilkalla t 9 56 — 70 — 25 — 36 — 45 LIVARNA SKUPAJ t 4.300 25.946 3.815 24.099 3.987 24.587 105 102 93 95 Pretapljanje Al * inventurni višek 2.543 t t 493 2.975 1.135 3.230 615 2.394 54 74 125 80 TOZD TOVARNA GLINICE nega stekla, to je 3 tone več kot II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO V mesecu juniju smo proizvedli 8.060 ton Al hidrata AI203, od tega znaša predelava Al hidrata 749 ton in ,s to količino nismo dosegli planirane proizvodnje v začasnem poslovanju za 1.512 ton oz. 16 %, proizvodnje v istem mesecu preteklega leta pa nismo dosegli za 516 ton oz. 6%. V prvi polovici leta znaša redna proizvodnja Al hidrata AI203 48.370 ton, predelava Al hidrata pa 3.280 ton, to je skupaj 51.650 ton in je manjša pd planirane za 1.277 ton (indeks 98), od istega obdobja v preteklem letu ipa je večja za 44 ton. Proizvodnja koilcinirane glinice je v juniju dosežena z 8.507 ton (od tega 41 ton predelava), Al hidrata AI203 za prodajo pa smo predelali 708 ton, kar znaša skupaj 9.215 ton in presega planirano za 755 ton (indeks 109). V obdobju l-VI znaša skupna proizvodnja (kalcmirana glinica in prodani hidrat AI203 iz predelave) 53.702 ton in je večja od predvidene v začasnem planu poslovanja za 1,225 ton oz. 2 %, od proizvodnje v istem obdobju preteklega leta pa za 217 ton. iz tabele II je razvidno, da smo pri 'redni proizvodnji in predelavi Al hidrata AI203 v času od I-VI porabili za 6 % več pare, 38 % več žganega apna in 6 % več električne energije. Poraba boksita je manjša od planirane porabe za 2 %, Na hidroksida pa za 8 %. Pri proizvodnji kal cin (ran e glinice smo v prvi polovici leta porabili 108 % mazuta, 110 % pare, 76 % Al fluorida in 98 % električne energije glede na načrtovano porabo. V mesecu juniju smo proizvedli 455 ton raztopljenega vod- smo načrtovali v začasnem planu poslovanja. Kumulativna proizvodnja od l-VI znaša 2.102 ton in ne dosega planirane za 625 ton (indeks 77), proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta pa presega za 370 ton (indeks 121). Proizvodnja zeolita 4 — suhega znaša od januarja do junija 219 ton, to je samo 26 % planirane proizvodnje in 137 % glede na proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA V elektrolizi A smo v mesecu juniju proizvedli 1.723 ton elektrolitskega Al ter s tem dosegli planirano proizvodnjo. V prvi polovici leta znaša proizvodnja 10.463 ton in je za 82 ton večja od predvidene (indeks 101) in 153 ton večja od proizvodnje v istem obdobju preteklega leta (indeks 101). V elektrolizi B znaša junijska proizvodnja 2.049 ton, to je 17 ton oz. 1 % manj od planirane. Kumulativna proizvodnja l-VI je 12.550 ton in presega načrtovano za 83 ton (indeks 101). Skupna proizvodnja hale A in B znaša v času od l-VI 23.013 ton, to pomeni, 'da smo prekoračili plan za 165 ton oz. 1 %. Poraba surovin je v hali A v prvi polovici leta večja od predvidene samo pri Al fluoridu za 11%, medtem ko je poraba ostalih surovin pod planom, in sicer: pri anodni masi za 2 %, pri kri-olitu za 18 % in električni energiji za 3 %. Tudi v hali B smo v šestih mesecih porabili manj surovin kot smo planirali, edino Al fluo-rida smo porabili za 7 % več. Proizvodnja anodne mase je dosežena v juniju z 1.381 tonami, PROIZVODA TOZD/SUROVINE Enota mere Začasni plan posl. DOSEŽENO VI. l.-VI. INDEKS 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — Ai 203 —■ boksit t * 2,713 2,715 2,672 100 98 — Na hidroksid t * 0,12038 0,17576 0,11034 146 92 — para t 4,450 5,047 4,719 113 106 — žgano apno t 0,032 0,02985 0,04406 93 138 — el. energija kWh 349,344 407,504 371,890 117 106 Kalcinirana glinica —- tekoče gorivo t 0,11984 0,13298 0,12947 111 108 — para t 0,04316 0,04726 0,04760 109 110 — Al fluorid t 0,00025 0,00019 0,00019 76 76 — el. energija kWh 32,52278 32,84474 31,29527 101 96 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A —-glinica t 1,920 1,91997 1,91899 100 100 — anodna masa t 0,585 0,55962 0,57212 96 98 — kriolit t 0,035 0,02427 0,02883 69 82 — Al fluorid t 0,035 0,04075 0,03875 116 111 — el. energija kWh 18.221 17.771 17.685 98 97 Elektrolitski Al — — glinica hala B t 1,920 1,92012 1,91989 100 100 — anodna masa t 0,570 0,55963 0,56454 98 99 — kriolit t 0,035 0,03042 0,03027 87 86 —■ Al fluorid t 0,035 0,03682 0,03754 105 107 — el. energija kWh 17.465 17.399 17.182 100 98 Anodna masa —- 'petroflkoks t 0,67165 0,66978 0,53499 100 80 — 'katranska smola t 0,338015 0,33988 0,28472 101 84 — mazut t 0,0055 0,00786 0,00367 143 67 —■ el. energija kWh 150 155 118 103 79 * —■ programiran normativ kar je za 1.073 ton manj kat smo planirali v začasnem planu (indeks 56) in 762 ton manj kot isti mesec preteklega leta (indeks 64). Od januarja do junija znaša proizvodnja 13.480 ton, v tej količini pa je prištet inventurni višek 2.543 ton, kljub temu pa še ne dosegamo planirane proizvo- dnje za 605 ton oz. 4 %, proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta pa presegamo za 350 ton oz. 3 %. Pri proizvodnji anodne mase smo v času od I—‘VI porabili 80 % petrolkoksa, 84 % katranske smole, 67 % mazuta in 79 % električne energije. (nadaljevanje na 6. strani) aluminij 5 Aktivnosti Našteti želim nekaj realiziranih aktivnosti konference osnovnih organizacij sindikata TGA v zadnjih treh mesecih, v katerih je bilo udeleženo veliko število naših delavcev, nekaj dogodkov, vtisov in lastnih misli, kar upam, da jih bo večina delavcev podrla, saj v okolju, kjer delamo in živimo,, nehote vsi sodelujemo. — Proslava 1. maja je bila zopet organizirana v KS Kidričevo skupaj z DPO Kidričevega, kjer se je ob velikem številu krajanov postavilo majsko drevo, organizirane so bile športne igre za zabavo, katere so se še razširile, poleg že priljubljenega vlečenja vrvi, teka v vrečah, metanja kamenja z ramen, teka za najmlajše, je bil tudi tek s polnimi kozarci vode, kar je zelo zabavalo prisotne, ko so bil i udeleženci »natakarji« pošteno mokri. Upamo, da se bodo te igre ohranile in še razširile. V večernih urah pa je bil ples v dvorani, ki je združil »staro in mlado« kot je dejal napovedovalec pri ansamblm TORNADO. — V drugi polovici maja smo se udeležili SAL-83 v Šibeniku, kjer so bili letos za izbiro udeležencev nekoliko drugačni kriteriji, da so poleg ukvarjanja s športom tudi dobri delavci in je bil rezultat zelo ugoden. Ne da smo prinesli nekaj pokalov in priznanj, saj smo dosegli tri druga in tri tretja mesta, smo dobili še posebno pohvalo organizatorja kot najbolj tovariška ekipa. Posebna naloga udeležencev je bila snemanje organizacije, saj bodo večina letošnjih udeležencev tudi nosilci organizacije srečanja 1984 doma. Gost srečanja je bil letos tudi Moški pevski zbor, ki je skupaj s KUD Sevojno sodeloval na dveh koncertih. Srečanja — 'igre dobivajo nove dimenzije in pomen, kar nas zelo veseli, saj so letos organizatorji TIM »Boris Kidrič« iz Šibenika naredili več kot smo pričakovali. Število udeležencev se veča iz leta v leto in tudi sodelovanje našega strokovnjaka za * V (nadaljevanje s 5. strani) TOZD PREDELAVA ALUMINIJA V livarni im obratu predelave smo v juniju proizvedli 3.987 ton različnih .'livarniških proizvodov ter s to količimo nismo dosegli planirane proizvodnje v začasnem planu za 313 ton (indeks 93). Kumulativna proizvodnja od I—VI znaša 24.587 ton in je za 1.359 ton oz. 5 % manjša od načrtovane ter za 488 ton oz. 2 % večja od proizvodnje v istem obdobju preteklega leta. V juniju smo pretopili 615 ton Al za tuje naročnike oz. 122 ton več kot smo predvidevali, (indeks 125). V prvi polovici leta znaša pretppljanje 2.394 ton, kar pomeni, da je za 581 ton oz. 20 % manjše od planiranega im za 836 ton oz. 26 % manjše kot v istem obdobju preteklega leta. aluminij e , dogodki, vtisi... okroglo mizo je dalo svoj prispevek. — Moški pevski zbor se je v juniju udeležil tradicionalnega pevskega tabora v Stični, kjer je s vojo udeležbo prispeval k proslavi 40. let AVNOJ-a. — Mladinske delovne brigade SAL-83 v Kninu se je iz TGA fudeležil 1 mladinec, iz IMPOL-a pa dva. Ta oblika sodelovanja je bila letos prvič in upamo, da jo bo mladina osvojila za svojo. O delu pa naj spregovori udeleženec, ko se vrne z dopusta. — Komisija za kulturo je1 organizirala ogled giladeiiške predstave in ogled mednarodnega baleta iz Senegala. Za obe predstavi je dobilo karte približno 500 delavcev. — O kartah za kopališče in teflonskih posodah sem že govorila, tu jih le omenjam, ker sta ponavljajoči se akciji. —• Aktiv krvodajalcev in 10 KOOS sta organizirala akciji za ureditev okolja v naših počitniških domovih — Nerezine in Crikvenica. — Majski in junijski sindikalni izleti so bili organizirani po prosti presoji in možnostih TOZD, vsi pa so pomagali k sprostitvi in novim spoznanjem. —- V mesecu juniju je bil dokončno dan v obratovanje obnovljeni dom v Crikvenici, katerega aktivnosti je skozi ves čas obnove spremljala koordinacija osnovnih organizacij sindikata in ob tej priliki tudi izrekla vse priznanje predsedniku komisije za obnovo tov. Francu Krajncu. No in tako je prišel mesec julij —• mesec, ko se začnejo dopusti in razen nujnih političnih akcij že vsak išče kanček sonca im vode in to po možnosti v naših počitniških kapacitetah. Sem eden prvih udeležencev v obnovljenem domu v Crikvenici in ker me sprašujejo, kako je bilo, jim odgovarjam — dobro. Sedaj pa bom napisala nekaj svojih vtisov in razmišljanj, saj sem eden sentimentalnih borcev za ohranitev tega doma iin s tem kot stari delavec z vso pravico tudi povem tisto, kar nekaterim ni všeč. Vsi, ki smo poznali našo staro Crikvenico, smo se zmedli že ob prihodu, saj je sprememba zelo velika, zunanji vtis domov je zelo prijeten, terasa povečana. V novem delu Aluminija in nadzidaku jedilnice so sobe lepo opremljene s sanitarijami im novo opremo, jedilnico krasijo lepi prti in na mizah cvetje, na oknih nove zavese, v salonu nov barvni televizor, knjige, šah, na eni od teras miza za mamiznii tenis in gugalnice za otroke, nekaj ležalnikov in senčnikov. Zelo lep del pa je nova svetla kuhinja. Dom ima svoj hišni red in ker je zaprtega tipa, je v njem tudi veliko miru. Hrana, ki smo jo dobili na mize, je bila za mene okusna, sveža, raznolika im bilo je je dovolj, če samo počivaš, čivaš. Vse zgoraj navedene moje vtise pa ne delijo vsi z menoj, posebej še ne nekateri posamezniki, ki za moje pojme živijo nad možnostmi v naši družbi, saj naše plače ne morejo pokriti večjih zahtev, prepričana sem, da doma nimamo neprestano dvakrat na dan mesa im še mesa, da nas nihče ne streže (kot grofe) in s tem, ko smo na dopustu v našem domu še nimamo pravice kričati okrog voglov, ampak lepo povemo, kaj nam ni prav, ker se to lahko popravi, saj smo doma, če seveda to ni zlonamerno, kot nekateri to znajo tudi s sladkim zelo uglajenim glasom. Ali pa tisti, ki so v našem domu le gostje, zame krivično po isti ceni kot jaz in si dovolijo dajati nesramne pripombe o osebju in z njimi vznemirjajo tudi domače goste, saj. vsi domači, ki mislimo pošteno vemo, da 12 urni delavnik 6 ljudi le s težavo zmore, posebej še, če vsi ne delajo, kar pa bi težko sodil, saj smo bili vsi pravočasno nahranjeni' in potešeni s pijačo, glede na to, da nismo bili pripravljeni prispevati k razbremenitvi osebja, ampak smo razmetavali mize, stole, pustili steklenice in kozarce, kjer nam je pač padlo i zrak. Pripombe na račun premalo zakuhane juhe so bile upravičene in so jih tudi upoštevali, pripombe o organizaciji dela pa so bile odveč, saj tisti, ki so jih dajali, sami niso bili pripravljeni nič postorti in so pozabili, da je cena za takšno obnašanje v domu prenizka, saj je v sosednjem Mediteranu 1200 din na dan in brez pripomb, prosim, s tremi peresi solate navzkriž. ANA Zakaj ni interesa med občani Že v mesecu juniju — to je še v času pred pričetkom letnih dopustov ter letovanj ob morju ali v planinah, so bili v krajevni skupnosti zbori občanov, na katerih so občani volili nove samoupravne organe krajevne skupnosti Kidričevo ter v krajevno konferenco SZDL Kidričevo. Seveda je treba takoj povedati, tudi to, da so ponekod bili zbori obiskani bolje, drugod spet slabše. Nekateri menijo, da je bilo odvisno vse le od problemov, kakršni so se pač pojavljali v določenih krajih, pa se le ne bi mogel s takim mnenjem strinjati. To pa lahko podkrepim z dejstvi iz obiska na teh zborih občanov ter tudi njihovih razprav, mnenj predlogov, stališč in, seveda predvsem želja. Tako je na primer v Kungoti bilo največ razprave okrog gasilskih problemov v kraju — predvsem prostorskih, v Apačah so se največ posvetili vprašanju izgradnje telefonskega omrežja ter o nekaterih problemih s pokopališčem v Lovrencu, v Njivercah o problemih cest v vasi in tudi s telefonom, v Kidričevem so največ časa posvetili problemu novih stanarin in zavzeli tudi nekaj konkretnih sklepov, v Kidriče- vem II. pa so spregovorili poleg ostalega še tudi o problemu prostorov za njihovo mladino, za katero so rekli, da je zelo aktivna naj mnogih področjih, da pa je brez vsakih svojih prostorov, kateri bi jim služili tudi za njihovo zabavno in kulturno življenje. Prav tako so v tem kraju spregovorili še nekaj besed o tem, da njihovi otroci nimajo otroškega igrišča in da so tako prepuščeni le cesti, precej pa tudi v gostinske lokale. Že iz tega kratkega zbira problemov, o katerih so na svojih zborih spregovorili (seveda maloštevilni občani) razberemo, da je nekaj problemov takih, ki bi jih z malo več dg-bre volje in malo denarja bilo mogoče rešiti, če bi tudi sami občani bili vsaj na svojih področjih v svoji; hkrajih nekoliko bolj resni in odgovorni. Seveda je povsem razumljivo, da .raznih želja posameznikov ali grupic le ni moč izvesti, tako kot bi pač želeli. Ponekod so občani želeli tudi vedeti, kaj je z njihovim samoprispevkom oziroma denarjem i}‘z istega in so zahtevali preusmeritev sredstev meneč, da so sredstva vsak dan manj vredna in tako izgubljajo tudi na določeno zastavljeni akciji. Pri tem so seveda ponekod tudi pozabili, da ni moč kar tako preusmeriti sredstva zbrana iz samoprispevka, ko so le-ta bila izglasovana na referendumih za povsem konkretne programske usmeritve v njihovem kraju pač tisto, o čemer so smatrali, da je zaenkrat pri njih pač najbolj potrebno. Seveda jim je tudi tukaj bila podana obrazložitev kako oz. na kakšen način lahko občani preusmerijo svoja zbrana sredstva iz krajevnega samoprispevka. Še vedno niso mnogi tudi pozabili pred leti tako znane parole »Telefon v vsako vas« iz katere je žal kaj malo zrastlo, saj so take želje bile povsod tam kjer še telefona nimajo. Dobro se zavedajo, koliko bi jim to pomenilo, ko je nujno potrebno poklicati zdravnika, živinozdravnika ali drugo pomoč. Še in še bi lahko naštevali iz problematike telefonije v krajevni skupnosti Kidričevo oziroma o krajih v tej KS kjer še telefona nimajo, pa se zanj še kako potegujejo in borijo. Občanom je bilo jasno obrazloženo, da je prav ta problem največkrat in mnogokje prisoten, da pa so vse dajatve (nadaljevanje s 6. strani] okrog tega stalno višje. Poudarjeno je bito, da prispevek za SIS za PTT narašča iz leta v leto, da so tudi aparati, ki jih izdeluje pri nas ISKRA zelo dragi, da je prav taiko z drogovi in. kabljem, ki ga je že tudi vsetežje dobiti. Vendar pa so se v vasi Apače le odločili, da PTT pripravi predračun za izgradnjo telefonskega omrežja, za naročnike, ki bodo zainteresiram za telefon v treh variantah za postavitev telefonske govorilnice. Sklenili pa so predvsem to, da gre KO v akcijo za zbiranje sredstev za telefonsko govorilnico in kabelj. Mislim, da bi lahko o vsem, kar je bilo na zborih občanov v KS Kidričevo izrečenega in predlaganega lahko izdali obsežno številko našega tovarniškega glasila, vendar to ni mogoče. Zavedamo se, da največje število delavcev dela v tovarni prav iz najbližjih krajevnih skupnostih, saj se spomnimo dobrin zlatih časov nazaj, ko so krajevne skupnosti ,in društva ter ostali dobivali lepe dotacije prav iz naše tovarne v kateri delamo. Danes je seveda povsem drugače in je zato tudi precej problemov ostalo še iz tistih časov, ko se seveda ni dalo tudi iz ta- 1. libro KARIŠNIK, mat. št. 5475 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, iizrečen ukrep-prenehaanje delovnega razmerja in plačilo pavšala v znesku 2.000 din. 2. Dragutin GUŠATOVIČ, mat. št. 5398 iz tozd Trbovlje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep -prenehanje delovnega razmerja 'in plačilo pavšala 40 % OD. 3. Miroslav ZOTLAR, mat. št. 5707 iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z dela, Izrečen ukrepi‘denarna Ikazen 5 % OD in pavša-la 10 % OD. 4. Feliks MILOŠIČ, mat. št. 1169 izt ozd Promet, ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep - opomin. 5. Bernarda KMETEC, mat. št. 4913 iz KSS, odklonila dela tim samovoljno zapustila delo, izrečen ukrep - opomin. 6. Janez KIRBIŽ, mat. št. 2814, iz iKSS, na ddlo je prišel pod vplivom alkohola, izrečen ukrep-javnf opomin, 7. Jože KRAJNČIČ, mat. št. 5899 iz tozd Predelava aluminija, ni upoštevaj navodil zdravnika, izrečen ukrep-opomin 8. Ivam JURIŠEVIČ, mat. št. 4367 iz tozd Vzdrževanje, zapustil delo ob 13. uri In odšel iz DO, izrečen ukrep- opomin. Ivan PRINCL, mat. št. 3403 iz tozd VZDRŽEVANJE, z delovnega mesta odšel brez predpisanega pismenega dovoljenja, izrečen ukrep - opomin. _ 10. Mirko DREVENŠEK, mat. št. 4686, |iz tozd 'Vzdrževanje, spal med delovnim časom, predčasno odšel brez dovoljenja iz DO im se vozil v DO s kolesom kih dotacij narediti vsega naenkrat. No naj bo tako ali drugače, smo v času, ko je potrebno imeti zaupanje v vse in sodelovati v krajevni skupnosti ter pomagati z lastnim delom. Nekoč smo znali v zelo kratkem času skopati jame im postaviti drogove za cestno razsvetljavo od tovarne do naselja, ko smo po delu v tovarni vsi prijeli za delo od inženirjev (celo direktorjev) im tudi uspeli. Če bi vsaj včasih danes storili tako (ponekod to pridno delajo), pa bi bilo naših nakopičenih problemov resnično precej manj. Samo jamranje o vsaiko-problema, kajti le-te je potrebno nimamo onega, pa res nikoli ni im tudi ne bo rešilo nobenega problea, kajti le-te je potrebno odpravljati v lastni režijii. Če mnogi občani danes raje sedijo doma pred svojimi televizorji in se s tem še bolj oddaljujejo od vsakodnevnih problemov, potem resnično tudi v prihodnje nimamo kaj iskati niti pričakovati, kajti tisti časi, ko so mnogokrat za nas delali tudi drugi, so preživeli. Če bomo znali strniti svoje vrste v SZDL v KS in v DPO v delovni organizaciji, potem še imamo upanje za reševanje mnogih problemov. France Meško brez dovoljenja, izrečen ukrep-javni opomin. 11. Franc ZAJC, mat. št. 3436, iz tozd Promet, bil odsoten z doma v času bolniškega staleža, izrečen ukrep-opomin. 12. Ivan KRIŽANEC, mat. št. 6957, Iz tozd Promet, ni zahteval postavitve izvoznega signala, izrečen ukrep-opomin. 13. Franc TEKMEC, mat. št. 3715,i z tozd Promet, v popoldanski izmeni pri obračanju del. stroja zadel betonski steber, izrečen ukrep-javni opomin. 14. Stanislav CURK, mat. št. 6188, iz tozd proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajaj z dela, izrečen ukrep - prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšala 2.000 din. 15. Dušan KRESLIN, mat. št. 4384, iz tozd Vzdrževanje, zapustil DO že ob 13. uri brez dovoljenja, ‘iizrečen ukrep-"opomin. 16. Anton TRAVNIKAR, mat. št. 3300, iz KSS, odšel domov, ne da bi žigosal kartico, med delovnim časom zaspal im se ni prepričal, ali je požar v garderobnem prostoru kurjača ODP pogašen, izrečen ukrep-opomin. 17. Joviča GAJIČ, mat. št. 5841, iz tozd Proizvodnja aluminija, ye fizično obračunaval s Francem ARNEJČIČEM, izrečen ukrep- denarna kazen 10 % neto OD. 18. Milan KUNIČ, mat. št. 4506, iz tozd Proizvodnja aluminija, poškodoval traktor za prevoz aluminija/, ‘Izrečen ukrep-disciplinska odgovornost in povrnitev škode 2.000 din. 19. Darko ARNUŠ, mat. št. 6213, iz tozd Proizvodnja alumi- nija neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje delovnega razmerja In 2.000 din pavšala. 20. Konrad BREG, mat. št. 6052 iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal, izrečen ukrep —opomin in 10 % pavšala OD. 21. Jože ERLAČ, mat. št. 6049, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno Izostal, izrečen ukrep in 10 % pavšala OD. 22. Alojz BEDENIK, mat. št. 4321, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela — izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja In plačilo 40 % pavšala OD. 23. Anton LEBAR, mat. št. 4190 iz tozd Proizvodnja aluminija, na delu je bil vinjen, pretepal se je in neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 10 % pavšala OD, 24. Enver FlYKOLI, mat. št. 5796, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo 40 % pavšala OD. 25. Manov DENA iz tozd Trbovlje, v mesecu januarju se je nasilno vselil v izpraznjeno sobo, izrečen ukrep — javni opomin. 26. Brigita HORVAT, iz tozd Trbovlje, neizpolnjevanje nalog, izrečen ukrep —■ javni opomin in plačilo 5 % pavšala. 27. Alojz MURKO, mat. št. 3838, iz tozd Proizvodnja, v dopoldanski .izmeni pustil traktor za prevoz glinice pred sanitarno, izrečen ukrep — opomin. 28. Martin FRAJLE, iz tozd Trbovlje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — plačilo denarne kazni 10 % in plačilo pavšala 30 % OD. 29. Drago BORIŠEK iz tozd Trbovlje, predčasno odšel domov, izrečen ukrep —opomin. 30. Boris KMETIČ, iz tozd Trbovlje, prinesel med delovnim časom na delo alkoholno pijačo, izrečen ukrep — opomin. 31. Rosanda OPLOTNIK, iz tozd Trbovlje, vrgla oddušek v tov. Vlada Klemen, izrečen ukrep — odgovorna, brez ukrepa. 32. Franc JERENKO, mat. št. 3791, iz tozd Vzdrževanje, ni odstranil z dela delavcev, ki nočejo uporabljati predpisanih zaščitnih čelad, izrečen ukrep — odgovoren, ukrep ne izreče. 33. Milan JAZBEC, mat. št. 4227, iz tozd Vzdrževanje, raztrgal kartico za žigosanje, izrečen ukrep — denarna kazen 10% OD. 34. Gorazd INKRET, mat. št. 5833, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni ‘opomin in plačilo 20 % pavšala OD. 35. Martin RODOŠEK, mat. št. 4315, tozd Vzdrževanje, dva krat v vinjenem stanju napoten domov, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za 12 mesecev in plačilo 20 % pavšala OD. 36. Bojan VERLAK, mat. št. 5316, iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za 12 mesecev in plačilo 30 % pavšala OD. 37. Miha JEZA, mat. št. 975, iz tozd Vzdrževanje, prišel na delo Disciplinski ukrepi v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin. 38. Milan BELŠAK, mat. št 5063, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 20 % pavšala OD. 39. Fahri SINANI, mat. št. 5797 iz tozd Vzdrževanje, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšala v znesku 2.000 din. 40. Janez VIDOVIČ, mat. št. 2514, iz tozd Proizvodnja aluminija, v nočni izmeni pustil traktor za prevoz glinice pri izpustu glinice, izrečen ukrep — opomin. 41. Mirko HORVAT, mat. št. 3938, iz tozd Proizvodnja, ni upošteval navodil, Izrečen ukrep — opomin. 42. Zlatko VESENJAK, mat. št. 5755, iz tozd Proizvodnja, se ni javil in predložil dokumentacije obr. zdravniku, izrečen ukrep — javni opomin. 43. Rok OBRETAN, mat. št. 5936, iz tozd Proizvodnja, ni upošteval navodil zdravnika izrečen ukrep — odgovoren, ne izreče u-krepa. 44. Branko POTOČNIK, mat. št. 6206, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšala v znesku 30 % OD. 45. Franc VIDOVIČ, mat. št. 5473, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 10 % pavšala OD. 46. Franc KISELJAK, mat. št. 2815, iz tozd Prozvodnja aluminija, neopravičeno ‘izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 10 % pavšala OD. 47. Stanislav GAVEZ, mat. št. 5582, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 10 % pavšala OD. 48. Janez KOLARIČ, mat. št. 5791, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 10 % pavšala OD. 49. Latif ČUFOROVIČ, iz tozd Trbovlje, neupravičeno izostajal z dela, Izrečen ukrep — denarna kazen 10 % in plačilo pavšala 30 % OD. 50. Franc SITAR, mat. št. 3793, iz tozd Proizvodnja aluminija, ni vpisal podatkov v premoprodajno knjigo za traktor, izrečen ukrep — opomin. 51. Marjan KLANEČEK, mat. št. 5579, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, Izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 20 % pavšala OD. 52. Vinko VIDMAJER, mat. št. 4718, iz tozd Proizvodnja, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — qpomin. A. Š. Članke za naslednjo številko pričakujemo do 10. septembra 1983 Velika gasilska vaja Po nekajletni prekinitvi smo v mesecu maju letos, gasilci v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo spet pripravila večjo gasilsko taktično vajo, ki jo je organiziralo domače gasilsko društvo. Na vaji so sodelovali: 1GD Agis Ptuj, IGD Železničar Ptuj, IGD Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, IGD Impol Slovenska Bistrica in IGD Tovarna dušika Ruše. Z omenjenimi društvi naši gasilci že vrsto let sodelujejo. Sodelujemo tudi na podobnih vajah v delovnih organizacijah omenjenih društev. Vaija je bila namenjena preverjanju sposobnosti, znanja, organizacije in realizacije gašenja in lokaliziranja požara na objektih, ki predstavljajo največjo nevarnost za požar in so požarno najbolj ogroženi. Vaja je bila tempirana na skladišče gradbenega materiala, skladišče vnetljivih tekočin in na novo zgrajeno plinsko postajo tekočega naftnega plima. Namišljeni gozdni požar ob skladišču gradbenega materiala ob močnem zapadnem vetru se zelo hitro razširi na celotno zeleno barako in tako predstavlja veliko nevarnost za razširitev požara na skladišče vnetljivih tekočin, prav tako ogroža plinsko postajo tekočega naftnega plina. Ker domača gasilska enota v dani situaciji ne bi obvladala celotnega obsega požara, priskočijo na pomoč omenjena industrijska gasilska društva s svojim gasilskim orodjem in opremo. Požarno vodo smo jemali iz požarnih vodnjakov im to iz vodnjaka ob glavni cesti pri izobraževalnem centru in iz vodnjaka pri sanitarnem poslopju, tate' odvzem vode za gašenje ni bil odvisen od vodovodnega omrežja v TGA. Preverjali smo, kako gasiti ob morebitnem izpadu vodovodnega omrežja v TGA. Varianta odvzema) požarne vode iz obstoječih vodnjakov se je pokazala kot pozitivna. Z vključitvijo sodelujočih gasilskih enot ter njihove opreme v vajo naše delovne organizacije so le-ti spoznali objekte, prostore in način gašenja vnetljivih tekočin ali tekočega naftnega plina, v naši delovni organizaciji. Tako da v morebitnem požaru ali drugi nesreči lahko posredujejo. Z te vrste gasilskih vaj pa se gasilci izpopolnjujejo in izobražujejo. Vaja je potekala hitro in učinkovito uspešno opravljena veriga, kvalitetna pena, v vaji so bila uporabljena skorajda vsa razpoložljiva tehnična sredstva za lokaliziranje požara, ki so na razpolago. Kot slaba točka, se je pokazalo delovanje zvez, ker nimamo dovolj kvalitetnih UKV oddajnikov oz. sprejemnikov, premalo usposobljenih gasilcev za upravljanje zvez. Vsi sodelujoči gasilci so pokazali visoko stopnjo tehničnega in organizacijskega znanja ter discipline. Z nadaljnjim delom in predvsem preverjanjem znanja im sposobnosti ob podobnih vajah bomo tudi v bodoče kvalitetno izpopolnjevali sistem proti požarne zaščite v delovni organizaciji. Čeprav je mesec požarne varnosti šele Oktober, ta vaja sovpada že v aktivnosti meseca požarne varnosti. Po končani vaji so si udeleženci ogledali proti požarne in varnostne naprave na novi plinski postaji tekočega naftnega plina, obrat predelave aluminija in izparilmikov, kjer se uporablja tekoči naftni plin za kurjenje peči, kar je prav gotovo lahko požarno nevarno. Ob koncu vaje smo svečano predali svojemu namenu novo gasilsko vozilo TAM-75-T-15. Slavnostni obred je opravil pomočnik glavnega direktorja ing. tov. Kostanjšek Jernej. Novo vozilo je prav sigurno velika pridobitev v izpopolnjevanju gasilske opreme v delovni organizaciji. Jože Pihler Boter novemu vozilu je bil Jernej Kostajnšek, pomočnik glavnega direktorja Novo vodstvo mladih v Glinici Volilno programska konferenca 00 ZSMS TOZD GLINICA Volilno programska konferenca 00 ZSMS TOZD Glinica je bila dne 8. 7. 1983 ob 7. uri v sejni sobi delavskega sveta TOZD. Seja je potekala v prijetnem vzdušju in razpoloženju, saj je bila udeležba rekordna, prisostvovalo je 19 mladincev in vabljeni gost tov. Salemovič Radente, namestnik direktorja, ki je bil :na dopustu. Volilno programsko konferenco je odprl im navzoče mladince pozdravil dosedanji predsednik 00 ZSMS Srečko Širovnik. Zaželel jim je prijetno vzdušje In nemoten potek konference. Izvolili so predsedstvo konference sestavljali so jo predsednik Jankovič Miiisav, ter člana Bezjak Janez in Srečko Širovnik. Verifikacijska komisija v sestavi Jeza, Držajič, Nedog je u-gotovila, da smo sklepčni im da lahko prične konferenca z delom. Predsednik 00 ZSMS je prečita! poročilo o delu 00 ZSMS TOZD Bbrlca za preteklo mandatno obdobje, ki ga v celoti objavljamo. Konferenca je razrešila staro predsestvo in izvolila novo v naslednji sestavi: Bezjak Janez - predsednik Galun Marija - namestnik in blagajnik Egartner Marjan - član Krajnc Štefan - član Skrbinšek Štefan - član Držajič Bojan - član Nedog Miram - član V nadzorni odbor pa so izvoljeni Vinki er Bogdan, Vek Ljudmila in Širovnik Srečko. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje ter izrazil, da bomo le s skupnimi močmi lahko izpeljali zastavljene cilje