Didakta oktober 2015 33 REFLEKTIVEN PRISTOP K RAZISKOVANJU OTROKOVIH LASTNIH INSTRUMENTOV/ZVOKOV TELESA / Mag. Helena Klobasa, prof. pred. vzg. / OŠ Lenart – enota vrtec UVOD Otrok se izraža na 100 načinov, vsi načini izražanja pa so motorični. Za risanje, pisanje, plesanje … potrebuje otrok svoje telo in uskladitev svojega telesa z zunanjim svetom. Tudi glas- ba in jezik nastajata s kontroliranjem obraznih mišic, jezika, glasilk in dru- gega. Vsega se mora naučiti in za vse potrebuje mišice, ki jih kontrolirajo možgani (Skubic in Zajec 2012). Kot je zapisal Rinaldi (2006), ima otrok vse potrebno za spoznavanje sveta, saj ima telo, ki je opremljeno s čutili, s katerimi zmore zaznati okolje, ki ga obdaja. Čutila imajo tiste primarne vzvode, ki nas povezujejo z naravo, umetnostjo, tehnologijo, svetom in tudi s samim seboj. Z zaznavanjem in ozaveščanjem zaznav si otrok izgrajuje miselne predstave, ki jih navzven izrazi v »100 jezikih«. Prepoznamo jih v glas- benih dosežkih, likovnih izdelkih, gra- fičnih predstavah, v otrokovem načinu reševanja problemov in komuniciranju (Devjak in Skubic 2009). Lastni instrumenti so delo našega te- lesa, ki jih uporabljamo kot zvočila z namenom, da ustvarimo zvoke, ki nam pomenijo glasbo oz. glasbeno vsebino. Najpogosteje so to roke, noge in govo- rila. Igranje z lastnimi instrumenti je istočasno pripravljalna tehnična vaja za igranje na male instrumente. Z igranjem na lastne instrumente otrok razvija gibalno spretnost in koordina- cijo, ki sta potrebni za igranje na male in druge instrumente (Borota 2006). Smernice izvedbe projekta Teoretična izhodišča sem skušala im- plementirati neposredno v proces. Slednje sem povezala z izkušnjami in dejanskim stanjem glede na razvojno stopnjo otrok (vštevši možnost odsto- panj), vključujoč starost in spodbudo okolje s čustveno ugodnim vzdušjem. Nastajajoči kurikulum, katerega globalne in pozneje specifične cilje sem oblikovala na podlagi razvoja dogodkov in razmišljanja otrok, je bil bolj ali manj hipotetičen. Slednje je omogočalo razvojno procesno načrtovanje. Ažurno dokumentiranje opažanj, do- godkov, komentarjev in ugotovitev ter sprotne evalvacije z otroki so omogo- čale konstruktivnejšo analizo odzivov otrok in reflektiranje lastnih pristopov (grafični zapisi, video in avdio zapisi, plakati …). Otroci imajo pred odraslimi veliko prednost – ker še niso preveč oddaljeni od sebe, je njihova intuicija veliko bolj razvita kot pri večini odraslih. Tako je bilo veliko lažje izvesti nekatere dejavnosti – predvsem uvodne –, saj so otroci spontano prehajali od ene ugotovitve k drugi. Učno okolje s čim manj motečimi dejavniki je omogočalo sproščeno in nemoteno raziskovanje otrok. Za lažjo interpretacijo in interakcijo z otroki sem pretežno uporabljala bese- dno zvezo zvoki telesa namesto lastni instrumenti. 34 Didakta oktober 2015 KORAKI UČENJA Z RAZISKOVANJEM V nadaljevanju je kronološko predsta- vljen potek dejavnosti in medpodročne povezave. Struktura skupine: starost otrok je 4–5 let; spol: 12 dečkov, 9 deklic Uvodoma smo želeli razjasniti termin zvok. Predvidevala sem, da je izraz otrokom nepoznan. Zadala sem si, da otrokom pripravim naravoslovne dejavnosti, pri katerih bodo sami prišli do ugotovitev. Načeloma sem sledila zaporedju korakov učenja z raziskova- njem, kot jih navajam v nadaljevanju. Ostajala pa sem odprta za spremembe v pristopih, ki so jih narekovali dogod- ki in pobude otrok. RAZISKOVALNI PROBLEM Kako bi z eno besedo imenovali to, kar slišimo. Opredelitev problema Izhajali smo iz naslednjega vprašanja: Kaj slišimo? Da je bila zaznava zvoka čim inten- zivnejša, sem vključila povezovalno dejavnost za umirjanje: Prisluhnimo tišini. Povezovalna dejavnost: Prisluhnimo tišini Cilj: - Otrok se osredotoča na poslušanje zvokov svojega telesa iz zvokov iz okolice. - Ob dejavnostih prihaja do ugotovi- tev in slednje poveže s terminom zvok. Učno okolje: pri dejavnosti je bil po- memben dejavnik, da ta poteka ne- moteno. Izvajali smo jo v telovadnici v skupini po 8 otrok. Potek: - Uvodoma smo se osredotočili na poslušanje. - Otroke sem vodila, da so legli na tla, zaprli oči in prisluhnili vsemu, kar slišijo. - V nadaljevanju sem jih spodbudila, da zožijo pozornost nase. - Dejavnosti smo izvajali nekaj dni, dokler je bilo zanimanje. Evalvacija Po predvidevanjih so jih najprej pre- vzeli predvsem zvoki iz okolja. Šele po nekaj poskusih je uspelo, da so se osredotočili in prisluhnili le lastnemu telesu. Otroci so najpogosteje izražali vtise in ugotovitve navedene dejavno- sti z izrazi in opisi kot : »Slišim kašljanje … jaz slišim otroke … voda je tekla … nekaj posebnega sem slišal …« Didakta oktober 2015 35 Večina je šele zadnji dan ugotovitve komentirala v smislu: »Slišim, kako mi bije srce …. kako diham … vzdih, izdih.« Postopoma smo prešli na zvoke, ki so jih proizvajali zavestno. Po predvi- devanjih je bil termin zvok otrokom premalo poznan, da bi ga znali sami ubesediti. Zato sem vprašanje obrnila in izhajala neposredno iz izraza zvok. Posledično je večina otrok na vpraša- nje Kaj je zvok? odgovorila, da je zvok to, kar slišimo. Navajali so predvsem to, kar pod izrazom zvok dobesedno razumejo, in sicer: ploskanje, tleska- nje, tolčenje po kolenih, bobni, bombe, voda od pipe, kašljanje ipd. Na vprašanje Kako nastane zvok? so v večini pojasnjevali z besednimi zve- zami: »Tako da udarimo, podrgnemo, stresemo, mečkamo ...« Po večini so in- terpretirali v povezavi z glasbo: »Bobnal sem po prsih, igral sem s ključi, tleskala sem s prsti in pela …« RAZISKOVANJE TELESA V nadaljevanju je bil cilj usmeriti otro- ke v lastne instrumente. Po predho- dnem raziskovanju delov telesa sem jih spodbujala, da svojemu telesu pri- sluhnejo in iščejo različne možnosti proizvajanja zvokov s svojim telesom oz. raziskujejo zvočnost svojega telesa – lastne instrumente. Raziskovalni problem Kako nastane zvok oz. s čim vse lahko proizvajamo različne zvoke s telesom? Opredelitev problema 1 Otrok išče, zaznava in uporablja raz- lične možnosti rešitve problema. Mi- selni izziv: Kako bi proizvedli zvoke z deli našega telesa. 1 Iskanje različnih možnosti rešitev/miselni izzivi povezujejo raziskovanje s področjem matematike. Učno okolje Zaseben kotiček, ki so ga otroci ustva- rili zunaj igralnice in ga poimenovali Glasbeni grad. V ustvarjenem prosto- ru intime so otroci sami in v moji prisotnosti iskali odgovore, kot so to želeli. Kot soigralka sem se občasno vključevala predvsem s postavljanjem metavprašanj z namenom, da sami najdejo odgovore. Potek Otroci so opisovali in poimenovali dele telesa ter utrjevali znanja in vzporedno snovali izhodišče za poznejše dejavno- sti. Obnovili smo predhodna znanja, se osredinili na zvoke telesa in povzeli, kaj slišimo, če Prisluhnemo tišini. Ugotovitve Med opisovanjem in rabo različnih de- lov telesa se otrok orientira na telesu. 2 Ugotovili so, da lahko proizvajajo zvo- 2 Orientacija na telesu se povezuje s področjem matematike. 36 Didakta oktober 2015 ke s telesom na naslednje načine (ugo- tovitve so povezovali s poznanimi zvoki iz okolja, pogoste so bile prispodobe): - Brenkanje s prstom po ustnicah (s kazalcem ene ali obeh rok izmenič- no brenkamo po ne-napeti spodnji ustnici različne rime) izvajamo še- petaje ali na glas (s pojočim mrmra- njem na m, v, b). - Brbranje z ustnicami (z ustnicami br- bramo šepetaje (pr, pr, pr, pr ali prr- rr) in na glas (brm, brm ali brrrrr)). - Tleskanje z jezikom – oponašanje konjička (peketajoči tlesk – jezik pritisnemo ob mehko nebo, ko ga odtrgamo, ga potisnemo navzdol ob ustnično dno (zvok je podoben konjskemu peketu)). - Tleskanje z jezikom (pokajoči tlesk – jezik pritisnemo ob mehko nebo, ko ga odtrgamo, slišimo pok (‚pin- gpong‘ žogica)) ipd. Evalvacija Evalvacija in refleksija sta zajeli pogo- vor o tem, kaj smo počeli, ugotovili, se naučili. Nekatera spoznanja in ugo- tovitve smo sproti zapisovali in lepili na plakat. Ob eksperimentiranju z lastnim tele- som so spoznavali tudi funkcionalno vrednost telesa. Da je bil učinek, so morali otroci koordinirati med deli telesa. Preizkušanja so vodila v ugo- tovitve, da je telo lahko glasbilo, če uskladimo dele telesa (roke, noge, je- zik, ustnice idr.) ter jih uporabimo kot lastne instrumente. Na vprašanje Kaj smo ugotovili? so odgovarjali: da lahko igramo na ustnice, da lahko tleskamo kot konjiček, da smo lahko Indijanci, da je lahko trebuh boben ipd. Otroci so svoje početje – manipulaci- jo s telesom – povezovali predvsem z igranjem na glasbila. Zanimive so bile nekatere izjave otrok med samo manipulacijo. Na vprašanje Kaj počne- jo? so povedali: - »Midva brenkava!« (deček, 4 leta) - »Glej, znam tleskati!« (deklica, 4,5 leta) - »Kot konjiček sem.« (deček, 4 leta) Na tovrsten način so otroci po večini opisovali svoja dejanja. Otroci so imeli možnost z lastnimi iz- kušnjami izgrajevati glasbeno podobo in odkrivati značilnosti čutil in zaznav. Izhodiščno vedenje je bilo, da se kon- cepti in teorije otroka razlikujejo od odraslih in je zato glasbeni razvoj v zgodnjem obdobju otroka raznolik in individualen. NADGRADNJA ZNANJ/ REPRODUKCIJA ZVOKA Otroci so ugotovili, da lahko s svojim telesom proizvajajo zvoke na raznoli- ke načine, in s tem spoznali vzrok in Didakta oktober 2015 37 posledico določenega svojega dejanja. Zanimalo me je, ali bi zmogli zvok tudi reproducirati, torej prepoznati zvok telesa, če bi ga slišali. Raziskovalni problem Otrok skuša prepoznati zvoke telesa tudi v obratni smeri – povratna infor- macija oz. reprodukcija zvoka. Opredelitev raziskovalnega problema Otrok slušno zaznava in ugotavlja mo- žne rešitve problema. Miselni izziv Kateri zvok telesa slišim na posnetku oz. demonstracija in/ali interpretacija, kako je ta zvok nastal. Učno okolje Za izvedbo dejavnosti smo potrebovali tišino in mir, zato smo se umaknili v knjižnico. Sodelovalo je po pet otrok hkrati. Otroci so s snemalno napra- vo – diktafonom že bili seznanjeni. Posamezen proizveden zvok telesa smo predhodno posneli na diktafon že v igralnici, saj so sodelovali vsi otroci. Potek: - Skupini otrok sem podala navodilo in jih motivirala. Dogovor je bil, da podajo mnenje posamezno (dvigne- jo roko in počakajo). - Sledilo je poslušanje zvokov s ciljem povratne informacije, in sicer pre- poznati slišan zvok telesa. Zaradi postopnosti je bil podan vsak izmed posnetkov posamezno in dovoljkrat zapored. Evalvacija Večino zvokov so otroci prepoznali po krajši dobi poslušanja. Skoraj vsi pa so imeli težave pri razpoznavnosti nasle- dnjih zvokov: skrivanje jezička ven not, drsenje z dlanmi po stegnih, pokanje z ustnicami, razlikovanje med bobnanjem po prsih in bobnanjem po trebuhu. Otroci so spoznali, da lahko zvoke, ki jih proizvajajo s telesom, posnamejo na diktafon in jih pozneje poslušajo ter tudi prepoznavajo. Reprodukcijo zvokov so povezovali z ugankami. IMPEMENTACIJA ZNANJ/ RAZŠIRITEV DEJAVNOSTI Razširili smo dejavnost v poustvarjanje z zvoki telesa. Otrokom je bilo omo- gočeno, da z zvoki telesa ustvarjajo, nadgrajujejo in podoživijo dogodke. Predhodno je bilo treba še raziskati možnosti, ki nam jih lastni instrumenti (telo) ponujajo. Otroke sem spodbujala, da začnejo iskati tudi druge možnosti kot nad- gradnjo ugotovitev in uporabno vre- dnost pridobljenih znanj. Potrebovali so precej časa, da so začeli razmišljati v želeno smer. Še zmeraj so bile aktu- alne prejšnje dejavnosti in vzporedne ugotovitve otrok, zato so težje razmi- šljali širše. Vendar jih je veselje ob 38 Didakta oktober 2015 vsakodnevnem poigravanju z zvoki čez čas spontano vodilo v izmišljevanje melodij ali petje že poznanih pesmic in spremljanje teh z zvoki telesa oz. lastnimi instrumenti. Povezava z glasbo in gibanjem Kot nadgradnja so najprej nastale izmišljevalke. Sledi zamisel, da uporabimo zvo- ke telesa za spremljavo priljubljene glasbene izštevanke (Sončece rumeno avtorice A. Laganin), ki jo otroci upo- rabljajo v vsakdanjem ritualu. Ideje so se razvijale več dni. Končen rezultat je bila zanimiva kombinacija zvokov telesa (ploskanja, tleskanja, tolčenja po stegnih ipd.), pri kateri so otroci uspeli spontano ujeti skladen ritem. Zvoke telesa smo vnesli v rajalno igro Hodil sem 1-2-3 po deželi Štajerski. Ob ritmičnem prepevanju smo tam, kjer je bilo v rajalni igri predvideno, vnesli namesto gibalnih vložkov zvoke telesa. Otroci kmalu ugotovijo, da ne zmorejo istočasno izvajati posameznih zvokov z govornim aparatom in istočasno pre- pevati. Posledično smo razvrstili 3 zvoke na dve skupini. 3 Področje matematike: otrok razvršča zvoke na dva dela: zvoki, kjer uporablja govorni aparat in zvoki, kjer uporablja druge dele telesa. Gibalna – didaktična igra Ptički v gnezda Cilji - Otrok razvija motorično spretnost ustvarjanja ritma in se igra igre, kjer zazna ritem in ga ponovi. - Otrok se orientira v prostoru in usklajuje slušne zaznave z moto- riko gibanja. - Pozorno posluša ritem in se nanj osredotoči in miselno odreagira nanj z ustreznim dejanjem. Rekviziti Obroči, glasbene palčke. Namen igre je, da otrok združi, poveže in razvija elemente ritma, slušnih za- znav, gibanja in orientacije v prostoru. V igri je povezano področje matema- tike, narave in gibanja. Uvodoma se je dogajalo, da so stežka prenesli poraz ob ugotovitvi, da niso pravočasno našli gnezda (obroča). Pogosto se je doga- jalo, da so imeli težave z orientacijo. Predvsem dekleta. Pri udarjanju z glasbenima palčkama in narekovanju ritma so uvodoma ime- li skoraj vsi manjše težave. Povzročalo jim ga je razmerje in prehod v rit- mu: iz počasi v hitreje ter vzporedna motorika pri prehajanju med rit- mom. Sčasoma so tudi to spretnost nadgradili. Da bi otroci do ugotovitev prihajali sami, sem ogled v nadaljevanju na- vedenih posnetkov vključila ob koncu tematskega sklopa, in sicer kot primer kakovostne in ustvarjalne rabe lastnih instrumentov. Ogledi posnetkov Ogledali smo si posnetke brazilske sku- pine Barbatuques in slovenske skupine Perpetuum jazzile. Po pričakovanjih so bili otroci navdu- šeni. Pozneje so poskušali podobno ustvarjati tudi sami, predvsem s po- snemanjem. Ugotovili so, da obstaja še kar nekaj zvokov telesa, ki jih sami še niso rabili. ZAKLJUČNA EVALVACIJA Zamisli otrok so prihajale ob najbolj nepričakovanih trenutkih, npr. pri ko- silu, na sprehodu in drugod. Pogosto je sledil vzklik: »Poslušaj to … poglej, kaj znam …« ipd. Posebnih težav pri izvajanju ni bilo zaznati, razen pri sami refleksiji dejav- nosti, kjer otroci niso imeli dovolj pred- znanja oz. poznavanja izrazoslovja, Didakta oktober 2015 39 da bi lahko verbalno izrazili vse, kar so počeli. Tako so pogosto demonstri- rali, kar so imeli v mislih in slednje interpretirali. V kontekstu pristopa do otrok v vseh fazah procesa velja omeniti pomen didaktičnega pogovora. Pomembno je, kako postavimo otrokom vprašanje, ustrezna raba izrazov, senzibilnost v naših odzivih in plastičnost v prilaga- janju otroku. ZAKLJUČEK/REFLEKTIVEN POGLED V času procesa me je deloma zavedla ugotovitev, da razen raznolikih posnet- kov in plakatov ni bilo nekih drugih, oprijemljivejših izdelkov. Morda je razlog še zmeraj prisotna miselnost, da naj bi bil izdelek otroka fizične na- rave, ker je viden. Pri zvokih telesa je bil namreč edini rezultat dela prido- bljeno znanje v obliki razmišljanja in produktov lastnih instrumentov, ki so bolj praktične narave in jih je mogoče spremljati in vrednotiti predvsem z vizualno ali slušno zaznavo. Ugotovitev je pripomogla k premiku v miselnosti, kjer se kot pozitivno odra- ža spoznanje, da je smiselna uporaba dokumentiranja z IKT, ki smo se je morda premalo lotevali v naši stroki. Ta lahko predstavlja poleg preostalega učinkovito možnost samoevalviranja in refleksije dela v tandemu, širše v timu ter z otroki. Hkrati je lahko odli- čen dokument, s katerim se predstavi strokovno delo staršem. Doprinos k pristopu je vsekakor, da si dovolimo raziskovati skupaj z otroki in da nimamo preveč vnaprej obliko- vanih idej in pričakovanj. Pomembna je pot, proces, ki nas lahko vodi do dosega istega cilja na mnoge načine. Primarni cilj bi moral biti v slogu: pre- pusti otrokom, da razvijajo. Kakovost vidim v spreminjanju subjektivnih te- orij (Turnšek 2008), kjer je pomembno med drugim, da se vidimo in ostajamo odprti za spremembe in profesionalno rast. Zaključujem z razmišljanjem o po- menu tega, da smo se pripravljeni vi- deti, spreminjati in izboljševati svojo prakso. Da sledimo novim teorijam in jih implementiramo v delo, a ven- dar znamo kritično presoditi, kaj je za otroke dobro in kaj je samo novi- teta, ki pa ni zmeraj uporabna. Da je v samih pristopih čim manj rutine oz. toliko, kot je je potrebno, in da preostalo načrtujemo z otroki in jim s tem omogočimo okolje za izkustveno učenje, ki jim daje priložnost, da sami razvijajo. Z omenjenim načinom dela namreč posledično ponujamo temelje za optimalen vsestranski razvoj dispo- zicij tako na psihofizični kot kognitivni ravni otroka. LITERATURA Borota Bogdana (2006) Glasbene de- javnosti in otrokove zmožnosti v zgo- dnjem obdobju. Koper: Pedagoška fakulteta. Devjak Tatjana (ur.) in Skubic Darja (ur.) (2009) Izzivi pedagoškega kon- cepta Reggio Emilia. Ljubljana: Pe- dagoška fakulteta. Kurikulum za vrtce (1999) Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Za- vod RS za šolstvo. Rinaldi Carlos (2006) In Dialogue With Reggio Emilia. Listening, re- searching and learning. V: Tatjana Devjak (ur.) in Darja Skubic (ur.) (2009). Izzivi pedagoškega koncepta Reggio Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Skubic Darja (ur.) in Zajec Jera (ur.) (2012) Priročnik 100 jezikov na ču- tni poti – ideje za prakso. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Turnšek Nada (2008) Subjektivne teo- rije o otroštvu in vzgoji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.