Prirodopisno - natoroznansko polje.
Borov veščec.
Med metulji je svilni preleo I jedini metulj, ki doua&a človeku obilo koristi, drugače so nam vsi drugi metulji manj ali bolj škod-ljrvi. Po velikosti in življenji de-limometulje: 1) v dnevnike, to je take, ki letajo po dnevi, najrajše pri solučnem svitu; 2) v TČ!5i5(3Cu ali somrač-nike, to so taki luetulji, ki letajo navadao le v somraku; 3) v ponočnjake, ki so po dnevi naTadao skriti in samo po noči letajo okoli; 4) v metnljiike, to so najinaujšiinpoštevilu najmoenejši metulji, ki imajo dolge, šžetinaste tipalnice in zeW tenko truplo. — Metulj, ki ga imate denes f podobi pred seboj, pristeva se k somračnikoni ali Tešeecem. Ta mctutj ima celorolja, aenaiobfiena krila. Prednji krili ste pepelasti s tremi črnimi progami po Bredi, a zadnji ste rujavkasto siri. Zadek je firao in lelo pasaat. Gosenica tega metnlja je zelenkasta, nijavo in belo progasta, ter žirf na boni, smrelsi in jelki, kjer je veCkrat iA6 SkoiUjiva, Ta velika sovražaica borovemu drevju se pokaže najpred po listji ter lazi potom tudi po vejah. Fokončajo se te gosenice, ako se po letu pridno pobiiajo iu otresajo ter potlej
¦              3fl7
pomorč. Dobro je tudi, ako se po zimi, v pomej jeseni ali zgodaj t pomladi iz gozda, v katerem se je vgnjezdil ta škodljivi mrčes, pograbi nastilo prav do Sistega in se ssžgč, a to zaradi tega, ker se goseniee v nastilu rade za-predejo. Iz m.ešifikov, v katerii gosenioe kakor t grobu počivajo in spž, izleti metulj, ki zaleže jajčeka, iz katerih se potlej gosenice izvale. Metalji letajo le zvečera in po noči okoli, a po dnevi mirno čepe aa skorji borovega drevja. Jajca ležejo raed razpokano skorjo.
Vsi veščeci švigajo kakor strela hitro po zrakuf a to navadno le v mraku, nekateri tudi pri belem dnera. Za hitro in vztrajno letanje iini služi močno, debelo truplo, in czki pa dolgi prednji krili. Zadnji fa-ili ste kratki, ter ste s prednjima po dlakovem šopku zvezani. Tipahuce imajo ti metnlji večjidel kratke in t sredi debelejše nego na koncčh.                               _g
Strupene rastline.
Od meseca junija do avgusta cvete-po naSih vrtih precej visoka r&stlina, ki nosi v urhu enojnat, mnogocTeteu grozd vijoličastih, ¦vignjavih ali visnjavo belih CTetov, ki imajo visoko čelado. To je pravi omčj, preobjčda, lisjak ali vrajniea (Aeonitum N&pGUns, ecktar Eisenhat). Ta rastlinaima u več, rtpi podobnih gomoljev sestavljeno čriio koreniko. Enojnato steblo je porašženo s temnozelenimi, sfetlimi, dlanasto 5 do 7 kvat razcepljenimi listi-Hod obstoji iz treh narazen atojeSih meSičkov, ki se po -dolžini r&zprezajo ter imajo v sebi ostro, trirobato, strupeno irnje. PraT& preobjeda je zej5 strupena rastlina, posebuo njena korenika, Easte le po viSijih gorah in planinah; po vrtib jo sadž moljo lepšega. Te rastline imamo po več vrst; nekatere imajo rumeno, pisano ali tudi belo cvetje in 80 vse strupeae.
KazliAdnik ali pasje zeliSSe (Solaaum nigmm, schmrser Nacb.t-schatten) je zeliSče, ki raste ob eestah, omejkih, po grobljah in neobdelanil kiajib prav pogostoma. Bela, vitka korenika, ki se a svojimi vejaatimi kore-nioicaoii obširno razprostira, poganja k višku stojefie, štirirobato Tejnato steblo. ZelHče je enolefcno, malo kosmato in preko 3 decimetre visoko. Peceljnati listi so jajCasti in zamolklo temnozelene barve ter imajo jako neprijeteu duh. Beli cveti so podobni krompirjevim cvetom, so pa mnogo manjši ia stojž v peceljnatih čežuljah ob stranžh stebla in vejic. Plod so svitlofrne, kakor grab debele jagode. Sok teh jagod je rudefikast, sladko - kiselkastega okusa, diši neprijetno in naredi boležine v želodcu, oniotico in kre. Kure in race pogioejo od takih jagod. Cvete meseoa julija do oktobra. Cvetje, zrele in aezrele jagode vidimo ob euem na tej raatlini.
Grenkoslad ali grenkosladni razhidnik (Solanum dulcamira, bittersflsser Nachtschatten) je poltigrm in raste ob vodah in po mokrih gozdih! Njegove veje so zelnate, lažš na tleh ali pa se spenjajo. Jajiiasti liati ao pri dnu mnogokrat srčasti, najvišji so tudi suličaati. Vijoličasti cveti so aekoliko nazaj zavihani in krompirjeTim cvetoin podobni ter stojž v strauskib, kimastib uepravih kobulih. Male jajiiaste jagode so Skrlatuo rndeče, po katerih človek ako jih zavžije, mo^no bljuje. Grenkosliid je omotno strupeua rastlina* ujegova veje imajo s prra zoprno grenek, a pozneje osladeu okus.
3C                                                    J. Kottnik,