GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC. LJUB. LTANA
'
ŠT. 3 — LETO VII
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana
—	Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida
—	Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin. Jože Lejko in Tone Novak — Uredil Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Polovica članov samoupravnih organov bo nova
Kaj bo njihova naloga?
VEVČE, MARCA — Polovici članov samoupravnih organov poteče vsako leto dveletna mandatna doba. Z volitvami odločijo člani kolektiva, kdo izmed njih jih bo zastopal v samoupravi in odločal o gospodarjenju in interesih podjetja. Sestav članov DS in drugih organov je številčno predpisan, važen pa je kvalitetni sestav. To pomeni, da je treba izbrati talce ljudi, ki so najprej voljni »delovati, potem pa biti sposobni sodelovati. Ni vseeno, če prebijejo dve ali tri ure na seji brez interesa, kaj se v podjetju dogaja, o čem seja razpravlja in zakaj dvigajo roke. Zato je važno vprašanje,, kako vzbuditi v proizvajalcu zanimanje za samoupravi! alske dolžnosti.
Kadar govorimo o razmejitvi pravic organov samoupravljanja in pristojnosti organov vodenja, mislimo prvenstveno na to, da morajo biti odnosi v delovnih organizaciji tako postavljeni, da delovni ljudje odločajo o bistvenih vprašanjih, npr. o ciljih delitve dohodka, osebnega dohodka itd. Organi upravljanja, tj. vodje delovnih enot in služb, tehnologi, inženirji pa morajo poiskati najboljše rešitve za dosego postavljenih proizvodnih, organizacijskih in drugih nalog.
Mehanizem samoupravljanja mora biti efekten, istočasno pa racionalen in ekonomičen. To pomeni, da mora vsak prijem v razvoju samoupravljanja temeljiti na realni ekonomski analizi, nikakor pa ne na sami osebni presoji, ki je lahko pomanjkljiva in pristranska in tako tudi škodljiva za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Dejstvo je, da člani samoupravnih organov delovne organizacije ne morejo vedno bistveno vplivati na sklepe prav zaradi tega, ker od njih ne moremo zahtevati, da bi razpravljali o strokovnih odločitvah, za katere nimajo ustrezne kvalifikaci-
je, ali niso dovolj seznanjeni z bistvom. Kljub temu pa vsaka taka strokovna odločitev, potrjena od organov samoupravljanja delovne organizacije osvobaja od odgovornosti tistega, ki predlaga, pa četudi so posledice predloga oziroma sklepa negativne.
Primerov za tako ugotavljanje pristojnosti organov samoupravljanja je mnogo. Na sejah delavskih svetov in drugih organov razpravljajo npr. o finančnih rezultatih. Za to so večinoma potrebni daljši elaborati. V razpravi tedaj sodelujejo le ekonomsko izobraženi delavci, ker podatki teh elaboratov ne morejo biti prikazani tako, da bi jih razumeli vsi in vsakdo. Podoben^ primer so tudi razprave, ki se tičejo zaključnega računa, produktivnosti, rentabilnosti in podobno. Na takih sejah večina samo »čaka« na zaključek razprave, na sporazum med zastopniki posameznih služb, dokler ne pride do sklepa, o katerem bi potem mogli glasovati. Že sam dnevni red takih sej ni vabljiv. Temu primerna je tudi udeležba. Živo nasprotje temu pa so seje, od katerih je pričakovati, da bodo razpravljali o kakršni koli razdelitvi osebnih dohodkov, delitvi stanovanj in podobno. Tu želi vsakdo biti prisoten in aktivno sodelovati. To potrjuje, da člani samoupravnih organov lahko najdejo čas za aktivno sodelovanje v samoupravljanju, če so vprašanja, o katerih bodo razpravljali zanimiva in njim razumljiva. Tedaj bodo s polno odgovornostjo odločali.
Seveda pa so potrebe in vsebinski programi sej tako pestri in obširni, da pride priljubljena tema na vrsto samo takrat, kadar to narekuje organizacijska nujnost.
Vsekakor pa ne moremo reči, da je delo v samoupravnih organih tako obširno, da ga izvoljeni član ne bi zmogel. Napak pa bi
bilo, če bi se vrnili v sistem, ki je bil prisoten pred leti, ko je državna administracija določala skoraj vse in tudi razdelitev osebnih dohodkov.
Zastonj so želje, da nam bo kdo drugi pomagal in analiziral pojave v delovni organizaciji, posebno kar se tiče dela organov samoupravljanja. K delu moramo sami pristopiti ob pomoči družbeno-po-litičnih sil, ker se tudi sami srečujemo z vsakdanjimi dogodki v tovarni. Ugotovitev, da je razvoj samoupravljanja doslej že dal Pozitivne rezultate in dokazal upravičenost obstoja takega sistema, nas pa istočasno postavlja pred nalogo, pospeševati tak mehanizem samoupravljanja, ki bo ustrezal delovnemu človeku, seveda če bo ta človek dovolj strokovno sposoben in če bo za svoje delo čutil popolno odgovornost. S. R.
V ospredju najstarejši del, v ozadju pa najnovejši del tovarne
„Ne odpovedujem se družbeni vlogi in politični odgovornosti"
VEVČE, MARCA — S spremembo organizacijske strukture mestne organizacije ZK in s spremembo organizacijske oblike delovanja naše osnovne organizacije sm0
ostvarili samo nove organizacijske pogoje za delovanje ZK. Nismo pa še uresničili dolgoročnih in bistvenih ciljev reorganizacije: idejne preobrazbe in izboljšanja strukture članstva.
Poleg novih organizacijskih pogojev za širšo spodbudo in aktivnost komunistov pa so pomembni tudi politični, ki smo jih dosegli v prvem razdobju reorganizacije in na letni konferenci naše ZK. V naši tovarni je vedno širši krog komunistov, ki se jim krepi
I ra
'muf IX
Sredi stanovanjskega naselja bo zrasla nova trgovina, ki jo gradi trgovsko podjetje »Mercator«. Delo hitro
napreduje. Pravijo, da bodo v njej junija že prodajali
zaupanje in so pripravljeni bolj organizirano poseči v družbena dogajanja ter prispevati k odpravljanju vseh problemov, ki ovirajo razvoj socialističnih odnosov in vznemirjajo naše delovne ljudi. Vedno več je tudi komunistov, ki spoznavajo, da organizacija ZK lahko odigra svojo pozitivno vlogo, če je usmerjena v akcijo spreminjanja odnosov, delovnih navad in če smo komunisti zavzeti za napredna stališča in rešitve.
V	preteklosti še nismo uspeli dojeti dovolj nazorno cilje in novih možnosti delovanja ZK, ki nastajajo z reorganizacijo. Da bi odpravili nekatere idejne nesporazume in nejasnosti, ki ovirajo večjo učinkovitost akcije komunistov, je potrebno zlasti uskladiti stališča komunistov o posameznih vprašanjih v zvezi z notranjimi odnosi ZK, enotnost v idejnem boju s poznavanjem sedanje družbene vloge komunistov pri sprejemanju stališč o posameznih rešitvah.
Komunisti se ne odpovedujemo avantgardni družbeni vlogi in svoji politični odgovornosti za družbena dogajanja. V osnovi je bila zamisel, da ZK uveljavlja svojo današnjo družbeno vlogo kot idejnopolitična sila, sprejeta skoro od vseh članov ZIK.^ V ospredje pa se postavlja vprašanje, kako doseči večjo učinkovitost naše organizacije v tovarni.
V	prizadevanjih po večji učinkovitosti Zveze komunistov in njen večji vpliv na družbena dogajanja moramo v novih razmerah delovati v skladu s samoupravnimi odnosi na demokratičen način in s sredstvi demokratične idejnopolitične akcije. Odločno si moramo prizadevati, da bomo tudi ob konkretnih vprašanjih v praksi zavzeli komunisti pravilno stališče in jasno določili obseg svoje odgovornosti in sredstva za akcijo. Vedno znova moramo analizirati prave vzroke in vire odporov proti revolucionarni vlogi naše organizacije.
Temeljni pogoji za večjo učinkovitost ZK je idejna in akcijska
enotnost članstva. Ta enotnost se lahko vedno uresničuje in obnavlja le z razvijanjem nove vsebine in oblike idejnega boja ter z nadaljnjo demokratizacijo odnosov v ZK. Da bomo te cilje lahko dosegli, je potrebno iskreno, pogumno in odgovorno razpravljati o vseh žgočih problemih. Med našimi razpravami mora biti več strpnosti, spoštovanja, mnenj in osebnosti članov ter prizadevanj, da odkrijemo vsaj delno resnico v stališčih sogovornika. Istočasno pa moramo imeti več odločnosti v idejnem boju z napačnimi stališči.
Idejnopolitični boj je potreben tudi v vrstah ZK. Ost našega boja pa moramo naperiti proti težnjam, ki ogrožajo razvoj demokratičnih odnosov. Boriti se moramo proti raznašanju lažnih govoric, kot tudi proti neutemeljenemu pretiravanju v ocenjevanju posameznih slabosti.
Komunisti se moramo odločneje angažirati pri vprašanjih delitve osebnih dohodkov. V prizadevanjih moramo podpirati le tista stališča, ki dajejo razlike OD le na podlagi resnične večje produktivnosti in boljšega gospodarjenja.
Za dosego teh ciljev, ki so povzeti po sklepih mestne konference ZK Ljubljana, pa moramo komunisti skrbeti za lastno idejnopolitično in družbeno izobraževanje. Kajti le z obogatitvijo lastnega znanja in spoznanj konkretnih problemov v delovnem o-kolju in ob pogojih, da sprejmemo stališča mestne konference ZK za svoje, bomo uspeli pravilno delovati v kolektivu in izven njega in samo tako bomo kos nalogam, ki jih pred nas postavlja naša organizacija.
Kot posebna dolžnost se pred nas postavlja aktivno delo z mlajšimi člani kolektiva, da jih vključimo v naše vrste in da z njihovo pomočjo in aktivnim sodelovanjem ustvarimo pogoje za še bolj-delo, razjasnitev in reševanje
problemov.
F. N.
Gibanje proizvodnje v mesecu februarju 1968
VEVČE, MARCA
Papir
Lesovina
Plan	Doseženo	zmogljivosti
		I.—II. 1968	1. 1967
100	95,9	85,8	88,7
100	112,3	93,0	81,5
Plan za mesec februar je sicer predvideval nižjo proizvodnjo zaradi 10-dnevnega remonta lil. ps, kljub temu pa planirane proizvodnje nismo dosegli. Temu je predvsem vzrok nizka zaloga nedovršene proizvodnje, saj smo šli v mesec februar praktično brez zalog in smo tako dodelali le proizvodnjo, ki je bila v tem mesecu proizvedena na strojih.
Razen remonta III. PS zastoji na PS niso bili višji kot pretekle mesece, ugotovili pa smo 1 °/o več izmeta kot v mesecu januarju. Visoko se je dvignil posebno na II. in III. PS, kar je pri zadnjem razumljivo, ker je bil pred remontom v zelo slabem stanju.
Proizvodnja lesovine pa je bila znatno višja kot je bilo v planu predvideno. Zaradi pomanjkanja lesovine smo v februarju začeli prebirati lesovino na redkejših sitih 0 luknjic 1,1 mm, da smo tako povečali proizvodnjo. Ta lesovina vsebuje več trsk, vendar še ustreza namenu. Na finejših sitih bomo lesovino prebirali takoj, ko se bodo dvignile njene zaloge.
Pripravništvo v delovnih organizacijah
Morda bo rezultat pravilen. Papirniška poklicna šola za odrasle
S sej samoupravnih organov
VEVČE, MARCA — Uvedba novega delovnega časa je z zakonom utemeljena. Urediti bo treba nekatere spremembe, ki so v zvezi z uvajanjem tega načina dela, zlasti spremembe v poslovanju z zunanjimi gospodarskimi organizacijami. Zato naj bi začeli delati po novem s ponedeljkom 16. septembra 1968, s predpostavko, da nekatere službe, ki se bodo morale ozirati in so v svojem poslovanju usmerjene navzven, lahko začnejo s spremenjenim delavnikom že prej.
— Ob razdelitvi sklada skupne porabe je DS dodelil Planinskemu društvo 4000 N din iz rezerve SSP. Za druga društva ali dejavnosti pa velja iz dotacij najprej poravnati vse zatečene dolgove, ki so nastali ob prevozih članov, gostovanja in podobno.
— Potrjen je predlog porabe stanovanjskega sklada za 1968. leto. Ta je 1,029.171 N din. Razporeditev teh sredstev upošteva tudi financiranje graditve 36-sta-novanjskega bloka, ki je že v delu, dalje kanalizacijo v stanovanjski koloniji, kakor tudi kredit individualnim graditeljem, kakršen je bil že sprejet na zadnji seji DS.
— DS je v celoti potrdil načrt investicijskega vzdrževanja. Za male investicije pa je v 1968. letu namenil 1,002.310 N din.
— Organizacija remonta III. PS je bila zelo skrbno pripravljena in tudi kvaliteta del pohvalna. DS je uvidel koristnost predčasnega ponovnega zagona stroja, zato je nagradil vodstvene delavce vzdrževalnih oddelkov in sicer: ing. Zorana Pirca, Ivana Suvoro-va, Ljuba Zabukovca, Vlada Lešnjaka, Leopolda Goršeta, Karla Žabjeka, Naceta Zajca in Franca Černeta.
—• Zavrnjen je bil predlog komisije za nagrajevanje, da bi se vsem tistim, ki delajo na državne praznike v energetiki, kadar proizvodnja ne obratuje, priznavalo, poleg OD po sedanjih predpisih še za vsakih 8 ur dela 20 N din ali 12 N din za deloi do 4 ur.
— Obravnan je bil predlog kadrovskega sektorja o trajnejšem zmanjšanju obsega dela v
oddelku ročne dodelave papirja. Glede na to, da bo to zmanjšanje nastopilo ob začetku dela premaznega stroja, bodo vso potrebno delovno silo za ta stroj črpali iz oddelka ročne dodelave papirja-Po predvidevanjih bodo pri pre-mazovalnem stroju potrebovali: 10 prebiralk in števk papirja, 2 etiketarici, 2 tehtarici, 4 zavijalke in 2 snažilki. Ta delovna mesta so bila že ponujena delavkam v papirni dvorani.
— Stanovanje na Vevčah 59, ki je bilo razpisano 7. februarja 1968, je DS na predlog stanovanjske komisije dodelil Ranku Popoviču, ki je po pravilniku o dodeljevanju stanovanj dosegel največje mogoče število 80 točk.
— DS je odobril brezplačen prenos osebnega avtomobila opel olimpia, ki ga uporablja strokovno združenje »Papirles«. To* osnovno sredstvo smo s prenosom odstopili Inštitutu za celulozo in papir v Ljubljani.
VEVČE, MARCA — Že v decembru je bil v zvezni skupščini sprejet temeljni zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovne organizacije. Ta zakon nalaga delovnim organizacijam, da do 8. aprila sprejmejo splošne akte, ki naj bi urejali in določali o številu pripravnikov, o poteku pripravniške dobe in trajanju, kakor tudi o načinu preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj. Izšel naj bi tudi republiški zakon, ki naj bi pojasnil nekatera odprta vprašanja.
Od pripravništva je treba ločiti določila v temeljnem zakonu o delovnih razmerah, ki govore o usposobljenosti za delo, dalje je treba ločiti pripravništvo od poskusnega dela in od specializacije. V razlagi temeljnega zakona o pripravništvu je rečeno, da lahko republika z zakonom predpiše merila za določanje števila pripravnikov in trajanja pripravniške dobe.
Vse delovne organizacije bodo dolžne nuditi pripravnikom ustrezno usposabljanje v zvezi z in-struktažo. mentorstvom, materialnimi in drugimi pogoji. Obvezno uvajanje pripravnikov pa ima lahko za posledico tudi neracionalno zaposlitev delavcev v delovni organizaciji.
Čudno, lahko rečemo tudi napačno je mnenje, naj bi v pravilnikih o pripravništvu določili število pripravnikov v sorazmerju z dohodkom gospodarske or-ganzacije ali številom zaposlenih. Primerjajmo samo neko projektantsko organizacijo z majhnim številom zaposlenih in visokim dohodkom na eni strani, na drugi pa npr. gradbeno podjetje z mnogimi zaposlenimi in razmeroma majhnim dohodkom.
Nasprotja v zakonu o obveznem sprejemanju pripravnikov so tudi v tem, da v enem členu zakon govori o določanju števila pripravnikov za posamezna delovna mesta, v drugem pa, da je namen zakona v tem, da osebe, ki so dokončale visoko, višjo ali šolo druge stopnje pridobijo delovne izkušnje za samostojno delo v svoji stroki. Res pa je, da mora pripravnik v svoji pripravniški dobi dobiti potrebno znanje za njegovo stroko in se pri tem seznaniti z značilnostmi posameznih delovnih mest, ki so v stroki oziroma poklicu važna in prisotna.
Drugi odstavek 1. člena zakona tudi predpisuje, da sme pripravniška doba trajati največ eno leto.
Seveda bo ta zakon zatekel delovne organizacije različno. Precej tovarn, med njimi tudi naša je že v zadnjem času sprejela večje število pripravnikov, samo da naziv ni bil isti. Nekateri jih imenujejo praktikante, drugi stra-žiste ipd. Ta proces se je odvijal povsod, kjer so sprejemali za nadaljnji razvoj proizvodnje ljudi,
Letošnja obvezna počitniška praksa dijakov in študentov
VEVČE, MARCA — Vsake šolske počitnice opravlja precejšnje število dijakov in študentov obvezno počitniško prakso po vseh oddelkih tovarne. Če je to število le preveliko, se vsi obvezni praktikantje le ne morejo razvrstiti smotrno po delovnih mestih. V takem primeru praksa ni koristna za samega dijaka, ni pa tudi mogoče organizirano delo z njimi. Tako dobi praksa videz pohajkovanja po tovarni, kar pa ni cilj dijakov in šole, ki pošlje dijaka na prakso.
Že sedaj prihajajo v podjetje prošnje šol za odobritev prakti-kantskih mest, obenem pa tudi intervencije staršev za svoje otroke. Na predlog izobraževalnega centra je UO tovarne o tem razpravljal in določil, da bo letos
ki so ustrezah poklicu, strokovnosti in stopnji kvalifikacije. Zaradi selekcije je že sedaj število pripravnikov po navadi večje, kot pa predvideva plan kadrov. Kaj ukreniti v tem primeru in kako napraviti pravilnik o pripravnikih, ko bomo vedeli za predpisano število pripravnikov, ki jih bomo morali sprejeti vsako leto, še ni jasno. Prav tako ni jasno, kako opraviti prakso tehnikov in inženirjev za proizvodnjo in za druge oddelke v enem letu, kot predpisuje zakon, ko pa vemo, da v naši specializirani proizvodnji novinec po enem letu kot organizator in tehnolog še prav nič ne pomenj.
Nekateri vidijo rešitev v ustanavljanju novih delovnih mest. To je za nekatere delovne organizacije primerno. Tista podjetja pa, ki so že do sedaj gledala na napredek in boljšala svojo kadrovsko strukturo pa novih delovnih mest prav gotovo ne bodo mogla ustanavljati, če pa jih bodo, bo to neracionalno. Na Vevčah je trenutno 21 pripravnikov (praktikantov) različnih strok, največ papirničarjev s tehniško šolo. Ob koncu letošnjega leta bomo sprejeli še tri, ki so sedaj naši štipendisti. Iz poklicne šole pa tudi vsako leto pride približno 10 papirničarjev.
R. S.
Občni zbor gasilcev
MEDVODE — V petek 16. februarja 1968 so imeli gasilci naše tovarne občni zbor. Kot je normalno, je bil to zbran pregled delavnosti društva, opravljenih in bodočih nalog. Ker so bili člani upravnega in nadzornega odbora izvoljeni pred enim letom, jim je članstvo na občnem zboru izreklo zaupnico in podaljšalo mandatno dobo še za eno leto. Edina sprememba je nastala v nadzornem odboru. Občni zbor je potrdil kooptiranje Ivana Koprivnika za člana nadzornega odbora, ker je med letom izstopil Vlado Vu-jasinovič.
Člani so po poprejšnjem pregledu soglasno potrdili predlog novega statuta gasilskega društva, prilagojenega novi situaciji in zakonskim določilom.
Po poročilih, ki so jih dali Alojz Sušnik, Milan Gleščič in Vladimir Buh. se je razvila sorazmerno živahna razprava. Iz poročil in razprave bi lahko povzeli predvsem: stanje gasilske opreme je dokaj izpopolnjeno. To velja predvsem za večjo gasilsko opremo, dočim pa je potrebno število ročnih gasilnih aparatov in predvsem CO2. Prav tako je bilo prav v zadnjem obdobju izvedenih precej požarno preventivnih ukrepov, nekaj tega pa je še v delu. Potrebno bi bilo urediti hidrante v starem delu tovarne, namestiti stalne sesalne cevi na kanalu, namestiti stalne lestve na kuharijo, izžemalni stroj, skladišče tehničnega materiala in pripravo lesa.
Vendar bi bilo treba izpopolniti članske vrste z mlajšim kadrom. Posebno v zadnjem letu je bilo bolj opaziti, da ni članov gasilskega društva iz neposredne proizvodnje. Tako imamo nekatere oddelke v tovarni, kjer sploh ni članov gasilske enote, da o razporeditvah po izmenah sploh ne govorimo. Taki oddelki so: pino-tan, belilnica in sortacija (novi del). Vsekakor zadovoljiva izjema je oddelek za pripravo lesa, kjer so trije člani, in kotlarna, kjer je
kar 5 članov. Med vzdrževalnimi delavnicami vodi kovinarska delavnica s 6 člani. Prav bi bilo, da bi iz elektro delavnice bil vsaj en član gasilske enote. Kot prejšnja leta tudi v zadnjem nismo uspeli vključiti v delo gasilske enote tehničnih strokovnjakov. Pri tem ni mišljeno operativno delo v gasilski enoti, temveč tudi preventivno ukrepanje.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba obnoviti poznavanje uporabe ročnih gasilnih aparatov in hidrantov in to ne samo za člane gasilske enote, temveč tudi za zaposlene v požarno bolj nevarnih oddelkih. Vsekakor je treba obnoviti poznavanje uporabe dihalnih aparatov in polmotorja. Za vodje oddelkov in izmen naj se izvede krajši tečaj o požarno preventivnih in operativnih ukrepih. Nujno je potrebno izvesti tečaj za izprašane gasilce, saj imamo v našem gasilskem društvu kar 18 pripravnikov. Ker imamo v gasilskem orodišču 3 prenosne motorne črpalke, je nujno, da imamo dvojno število strokovnih strojnikov in jih bomo izpopolnili na krajšem strojniškem posvetu.
Občnega zbora se je udeležil kot zastopnik tovarne Jože Lej-ko, ki je ugotovil, da je delo gasilske enote za tovarno potrebno in da uprava posveča v mejah možnosti primerno pomoč. Menil je, da je treba strokovno usposobljenost gasilcev stalno dopolnjevati in obnavljati.
Občnemu zboru je prisostvoval Andrej Plešec, zastopnik bližnjega terenskega gasilskega društva, ki je predvsem poudaril, da je potrebno vsestransko sodelovanje gasilskih enot, posebno na našem ožjem medvoškem področju.
Na koncu je članstvo pooblastilo upravni odbor, da formulira ustrezne sklepe, ki pa naj bi jih dobili v pismeni obliki člani gasilskega društva in pa odgovorni strokovni vodje.	V. B.
lahko prakticiralo 23 učencev poklicne papirniške šole, 12 dijakov tehniške šole za papirno stroko, 4 za kemijsko, 4 za strojno, 2 za elektro stroko, 4 za ekonomsko in 4 študentje iz različnih fakultet. Podjetje bo prakso urejalo izključno s šolo prek kadrovskega sektorja.
Razpored bo v obeh počitniških mesecih enak, da se s tem prepreči prevelik naval julija, vtem ko avgusta ostajajo mesta nezasedena. Zato bi bilo prav, da družine dijakov dopust uredijo glede na čas obvezne počitniške prakse.
V odobreno število so vključeni tudi vsi štipendisti podjetja. Neobvezne prakse oziroma počitniškega dela pa letos po predvidevanjih ne bo.
RAZPIS
V novem šolskem letu 1968/69 bomo sprejeli:
15 učencev za poklicno papirniško šolo,
4 vajence za kovinarsko stroko,
2 vajenca za elektro stroko,
Pogoji:
1.	dovršena osemletka z najmanj dobrim uspehom,
2.	absolutno zdravje,
3.	samo moški prosilci.
Obe izučitvi trajata 3 leta. Papirniška šola je pri šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani. Papirničarjem, ki bodo uspešno dokončali šolo, bo podjetje nudilo zaposlitev v svojih proizvodnih obratih, kovinarje in električarje pa bo, brez obveze za kasnejšo zaposlitev, samo izučilo.
Kandidati bodo pred sprejemom opravili poseben test. Ob enakem uspehu pri testu imajo prednosti otroci staršev, ki so zaposleni v papirnici in stanujoči na območju občine Moste-Polje.
Lastnoročno napisane prošnje sprejema in daje natančna pojasnila kadrovska služba podjetja.
Bela umetnost na pisemskih znamkah
(»Das Papier« 68, 2)
Časopis iz umetnih vlaken
(»Das Papier« 68/2)
Iznajdba papirja
»Čast iznajditelju papirja! Več kot vsi vladarji sveta je napravil za našo literaturo.«
Če pogledamo, kako izpolnjujejo albume filatelistov znamke z monarhi, politiki, iznajditelji, učenjaki in umetniki, potem je vsekakor izredne važnosti tudi znamka s podobo Ts’ai Luna, iznajditelja papirja.
Ljudska republika Kitajska je izdala to znamko 1962. leta. Po kitajskem izročilu je Ts’ai Lun, ki je bil minister, iznašel 150. leta izdelavo papirja iz stolčenih rastlinskih vlaken in tkalskih odpadkov.
Na drugi znamki, iste vsebine, ki spada k tej izdaji, vidimo staro kitajsko umetnost izdelovanja papirja: razvlaknjevanje s po-
Ali bo 1968. leto tisto, ko bo dosegel papir očiten uspeh? V ZDA je 60 izdelovalcev prodalo v enem letu za do 100 milijonov dolarjev oblek iz papirja. Deset do dvajset milijonov kosov različnih oblačilnih artiklov s poprečno ceno 4 dolarje je našlo kupce. Če primerjamo ta naskok v Ameriki, Evropa za njimi pre-
močjo stop, mešalni kotel, kad, iz katere so zajemali papirno kašo in jo vlivali na sito in pa sušenje izdelanih listov papirja na posebnih stojalih.
Približno 650 let so Kitajci ohranili skrivnost iznajdbe za sebe. dokler je niso po vojnih ujetnikih spoznali Arabci. Se toliko časa pa je minilo, da je ta skrivnost prišla v Evropo in tudi na naše ozemlje.
: it;.nr
cej zaostaja. V nekaj mesecih 1967. leta so prodali v severnih državah Evrope (Stockholm, Go-teborg, Malmo) približno 40.000 oblek iz papirja, večinoma iz Amerike. Na Švedskem so proizvedli in prodali tudi za nekaj milijonov kron namiznih prtov, kombiniranih iz plastike in papirja.
Na Finskem pa stremijo za tem, da bodo v kratkem začeli izdelovati tako iz trdega, kakor iz mehkega papirja, kombinirano s plastičnimi masami, posteljno perilo za ambulante in bolnice.
Velika posebnost —
papir kot krma za krave
(»Das Papier« 68/2)
S krmo, ki je bila sestavljena iz melase in zmletega časopisnega papirja, so učenjaki državne univerze v Pennsylvaniji krmili šest mesecev mlada goveda in dosegli občudovanja vredne rezultate na prirastku teže. Za kontrolo so istočasno krmili še drugo enako živino z običajnimi močnimi krmili in komaj dosegli enak rezultat.
Melaso — stranski proizvod pri proizvodnji sladkorja — namreč ne morejo uporabiti v večjih množinah kot živinsko krmo, ker odvzema preveč vode telesu, melasa sama pa stvarja v govejem želodcu trd sprimek. Raziskovalci so tako prišli na idejo, da bi trdno vez in lastnost sprijemanja razrahljali z mletim časopisnim papirjem. Kot nosilca beljakovin so dodali sojino moko.
V izkoriščanju mešanice melase in časopisnega papirja vidijo možnost podpirati živinorejo v pokrajinah, ki niso bogate z živinsko krmo.
Kaj pa če pri tem ne bi prišlo do pomanjkanja časopisnega papirja?
Neka tovarna plastičnih mas v Zahodni Nemčiji je dala v tisk 10.000 primerkov časopisa, ki ga je mogoče brati tudi v dežju. Gre za tiskovne pole iz styropona, ki nimajo vlage, so menda odporne proti vremenskim pogojem in tudi sicer vzdržljivejše kot papir.
! IZ OBRATA VEVČE
ZA MESEC FEBRUAR 1968 Prišli:
Jože Romšek, previjalec Martin Muc, II. pomočnik Milan Povše, traktorist Martin Anželj, pom. zavijača Ignac Pugelj, nanosilec
Odšli:
Vinko Sporčič, referent za družbeni standard
Franc Mehle, pomožni delavec Jože Balkovec, II. pomočnik Jože Jerman, pospravljalec Marjan Škerjanc, pom. zavijača izmeta
Poročili so se:
Stane Skubic s Stanko Štuhec.
Čestitamo!
Rodili so se:
Francu Šošku sin Franc
Podjetje je objavilo, da so omenjeni listi iz plastike primerni tudi za tisk ilustracij in knjig, ker je cena približno enaka papirju.
O poskusih in rezultatih tiska pa še ni bilo nič rečenega.
Petru Lajovicu sin Igor Sreču Smrekarju in Martini sin Grega
Ediju Ulčakarju, dipl. ing., sin Janez
Janezu Povšetu sin Robert
Čestitamo!
iz Obrata Medvode
ZA MESEC FEBRUAR 1968
Prišli v februarju:
Anton Soršek, električar III (iz JLA)
Franc Hočevar, obratni laborant (iz JLA)
Matija Jerebic, nakladalec zaman j a (iz JLA)
Odšli v februarju:
Janez Burnik, ključavničar — za določen čas (v JLA)
Papir naskakuje
(»Das Papier« 68,2)
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Površinsko oplemenitenje papirja
Povzetek predavanja, ki ga je imel Fr. Spechi 19. septembra 1967. leta v Munchnu
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
SUM Ji. Shematsko slika. Irtaene^a tjiadilne^a stroja
V	prvi coni se kaže močen padec teže premaza od minimuma pri naraščajoči hitrosti.
V	drugi coni se izpolnijo neravne površine papirja, kar se izravna že s pritiskom pri tiskanju na rotacijskih strojih za globoki tisk. Pri tem ustrezajo nepravilnosti papirnega traku razjedlinam bakrenih cilindrov. Elastično premazno rezilo (strgalo) odstranjuje odvečno premazno maso, tako da so izpolnjena samo poglobljena mesta. S tem si tudi razlagamo minimalni nanos premaza. V tretji coni pa z naraščajočo hitrostjo stroja narašča tudi hidrodinamični pritisk med rezilom (strgalom) in papirnim trakom, ki je podprt z nasprotnim valjem. S tem se tudi elastično rezilo (strgalo) loči od papirja in se nanos premaza poveča. S povečanjem pritiska rezila (strgala) se lahko nanos premaza ustrezno regulira.
Vendar so tudi pri takih vrstah manipulacij reološke tekočinske lastnosti premazne mase odločujočega pomena. Naravno se bo ista premazna masa pri delovni hitrosti 300 m/min drugače obnašala kot pri 800 m/min.
Tudi tukaj naj na koncu omenimo, da se mora pri slehernem premaznem postopku prirediti premazno maso, skladno z vrsto postopka, delovno hitrostjo in lastnostjo surovega papirja in kartona.
5.	SUŠENJE PREMAZA
Področje sušenja premaza — ne glede za kakšno sestavo gre oziroma za sistem nanašanja — moremo razdeliti v tri velike skupine:
1.	kontaktno sušenje,
2.	konvekcijsko ali zračno sušenje,
3.	infra rdeče sušenje.
Na tem mestu ne bi obravnaval nobenih posebnih detajlov posameznih sušilnih sistemov, ampak bom opisal samo nekatere važne napotke. Ravno tako ne bom podrobno opisal fizikalnega poteka izbranega sušilnega procesa.
Ker danes pri instalaciji papirnih ali kartonskih premaznih naprav izhajamo izključno iz čisto gospodarsko in trgovsko
SLU A (t ; ShemaUlta skica Jjlka-
Italandra
niči, ne nazadnje pa tudi od različnih vrst sušilnih sredstev.
Predvsem pa moramo doseči s pravilno ureditvijo posameznih premaznih agregatov oziroma s sušenjem, da čim manj vode, ki smo jo nanesli s premazno maso, prodre v papir. Absorbirana voda se namreč predstavljala kot kapilarna voda celuloznih vlaken in uporabi več energije za izparevanje kot voda, ki je v premaznem sloju, ker se mora z difuzijo zopet dvigniti na površino.
Opazovanje tipov sušenja
a)	Kontaktno sušenje
Kontaktni sušilci so ogrevani sušilni cilindri. Tu se toplota, potrebna za izparevanje, prenaša od cilindrove površine k sušeni snovi. To vrsto sušenja najdemo na papirnih ali kartonskih strojih pretežno takrat, kadar gre za predpremaz, kjer kvantitativno ne postavljamo nobenih zahtev. Uporabljeni premazni agregati so »size« ali klejna stiskalnica, »bar-coater« in »roll-coater«. Nisem še omenil, da se za posebne namene pri kontaktnem sušenju uporablja tudi t. i. »cast-coating« postopek, s pokromanim cilindrom se tu doseže poleg sušenja še poseben efekt.
Samo kontaktno sušenje danes zaradi naraščajočih hitrosti premazovanja ni več zadovoljivo, predvsem zaradi preveč težav, ki nastopijo med proizvodnjo. Npr. zadrževanje premazne mase na sušilnem cilindru, s tem pa zamazanje in poškodovanje premazne površine, zamazanje sušilnih filcev in vodilnih valjev ter še drugo. Zato si raje izberemo kombinacijo konvencijskega in kontaktnega sušenja, ki se je v praksi zelo dobro obnesla.
b)	Konvekcijsko ali zračno sušenje
Zračno sušenje se je, četudi v mnogih tehniških variantah, do danes uporabljalo poleg konvenkcijskega sušenja pretežno za sušenje premazov. Ti sušilci potrebujejo zaradi majhne specifične storilnosti, izparevanja veliko dolžino vgradnje. Za velike hitrosti 400 m/min in več se v normalni vgradnji komaj lahko uporabljajo.
Da bi lahko obdržali investicijske stroške oziroma obratovalne stroške, tako za porabo moči, za kroženje zraka in za velike dolžine vgradnje v še zmernih mejah, se poslužujemo kombinacije konvekcijskega in kontaktnega sušenja. Tehnična razlaga postopka je odvisna od vsebnosti trdnih snovi, viskoznosti in od uporabljenih vezivnih sredstev v premazni masi.
Na vsak način pa izbiramo tako:
1.	da se še vlažna površina premaza ne deformira zaradi prevelike hitrosti zraka ali da bi se kakorkoli poškodovala,
2.	da se čim manj vode, ki je bila nanesena s premazno maso, absorbira v papirju oziroma kartonu.
Zadnje vodi k močnemu zvijanju papirja k nepremazani strani in je pozneje težko doseči ravno površino.
Sušilci z velikim strujanjem zraka z izredno velikimi vrednostmi za specifično izparevanje se uporablja pri najhitreje tekočih napravah za premazovanje (ofset in drugi množični papirji). To so sušilne naprave, sestoječe iz sušilnega cilindra in velike komore, kjer struja vroč zrak z veliko hitrostjo. Temperatura zraka 350° C pri hitrosti 80—100 m/s ni danes nobena redkost. Te ekstremne vrednosti pri procesu sušenja pa postavljajo tudi na premazno maso, zlasti pa na njene reološke tekočinske lastnosti, vsebnosti trdnih snovi, na škrob in vezivna sredstva, določene zahteve, ki so potrebne, če hočemo napraviti papir s dobrimi tiskovnimi lastnostmi.
V ZDA obratuje blade-premazovalna naprava, ki upošteva vse prej navedene faktorje z delovno hitrostjo 1000 m/min.
tehničnih osnov glede na kvaliteto premaza pri t. i. visoko storilnih premaznih napravah, moremo podati za takšne priprave čisto jasne tehnične razlage. Če uporabimo enega od navedenih sistemov sušenja ali kombinacijo le-teh, je vse odvisno od tehničnih in kemičnih gledišč.
Storilnost premazne naprave in s tem tudi teža premaza ter hitrost so omejene od vrste in kapacitete sušilne naprave. Tehnična razlaga postopka oziroma specifična storilnost sušenja je zelo odvisna od vrste premaznega agregata, kot tudi od vsebnosti trdnih snovi v premazni meša-
c)	Infra rdeče sušenje
Da bi zvišali storilnost sušenja, se že dolgo poslužujemo infra rdečih žarkov. Pa vendar ne moremo vedno doseči zaželenega uspeha. Ali nastopijo težave pri tiskanju ali pri nadaljnji predelavi premaznega papirja ali kartona.
Infra rdeče sušenje je prenašanje toplote s sevanjem. Ustrezajoča sevalna energija je označena z njeno močjo in njeno valovno dolžino, odvisna pa je od absolutne temperature telesa, ki povzroča to sevanje. Pri infra rdečem sevanju se pojavijo
valovne dolžine od 1—10 m« (milimikro-nov) 1 mu = 10—6 m.
Za sušenje premaza uporabljamo:
1.	električno infra rdeče sušenje,
2.	plinsko infra rdeče sušenje.
Ta postopek sušenja so pred leti preizkusili v ZDA z najboljšim uspehom. Z novimi odkritji gorilnih materialov glede na posebno življenjsko dobo, intenziteto sevanja in njihove uporabe, so kontaktne in konvencijske sušilne naprave nasproti običajnim sušilnim procesom danes že čisto izpopolnjene. Imajo tele prednosti:
1.	visoka specifična storilnost sušenja,
2.	majhna dolžina vgradnje,
3.	majhna poraba moči nasproti običajnim sušilnim napravam,
4.	posebni učinki sušenja.
Nevarnost ognja, ki jo označimo kot slabo stran, se da odstraniti z vgraditvijo zelo enostavnih varnostnih naprav. S takšnim načinom sušenja, s takšno intenziteto sevanja, pravilno valovno dolžino moremo preprečiti potovanje vezivnih delavcev v papir zaradi kapilarnega delovanja celu1-loznih vlaken. Če se to posreči, je treba manj vezivnih sredstev, pri istem učinku klejenja, kar pa se v mnogih primerih pri nadaljnji obdelavi premaza posebno glede na lesk in gladkost odraža zelo pozitivno.
Plinsko infra rdeče sušenje se je že do danes tako izpopolnilo, da ga bomo čez čas lahko imenovali za najmodernejšo vrsto sušenja. Te vrste naprav se ravno tako kot običajne sušilne naprave upravljajo vse z enega mesta.
6.	GAJENJE PREMAZA
Po nanosu premaznega sloja na papirni ali kartonski tisk in po končanem sušenju, papir ali karton nadalje obdelujemo, kajti gladkost in gostota premaza je mnogokrat za končni tiskovni postopek, naj bo to ofset, globoki ali knjižni tisk, nezadostna. Kot sem že prej omenil, je že »receptura-prilagojena na končni produkt. Tako je npr. receptura za papir za umetniški t;sk, ki ima zelo dobro gladkost in visok lesk, čisto drugačna od recepture za mat papir.
Premazni sloj smo npr. nanesli na papir z ustreznim premaznim agregatom v 40 °/o koncentraciji. Dobili smo torej določeno debelino filma. Glede na vodo, ki izpari pri sušenju, se sloj bolj ali manj skrči. S tem nastanejo delno zaradi absorpcije papirja nepravilnosti v premaznem sloju, tako da je glajenje nujno potrebno,
Skrčenje filma je tem manjše, čim manj vode se je uparelo, to se pravi, kolikor večji je delež trdnih snovi v premazni masi. To velja posebno za predpremazovanje večkratnega premazovalnega postopka Dosežen učinek glajenja je močno odvisen od izbire pigmentov in ne nazadnje tudi od izbire vezivnih sredstev.
Običajno se tudi poslužujemo določenih kemikalij, kot so npr. stearati, emulzije voskov, ki služijo kot sredstva za glajenje, če hočemo doseči posebne učinke.
Za doseganje leska in gladkosti premaza se poslužujemo mnogih različnih metod, ki pa jih na tem mestu ne bomo podrobno obravnavali. Poudaril bi, da prav tu obstaja razlika med obdelovalnimi postopki papirja in kartona.
Pri glajenju papirja lahko uporabljamo normalne kalandre, pa tudi sanirne ali super kalandre. Učinek je odvisen od vlažnosti papirnega traku, linijskega pritiska kot tudi trdote elastičnih valjev in temperature. Takšne vrste priprave ne moremo uporabiti za iste namene za karton.
Ker pri glajenju premaznega kartona še vedno nastopajo problemi, bom tu predstavil dva agregata, ki sta posebej prirejena za glajenje kartona. To sta krtačni gladilni stroj in kalander za visoki lesk.
a) Krtačni gladilni stroj
Ta stroj so razvili v ZDA in ne dolgo tega, kar so ga z uspehom preizkusili tudi v Evropi. V nobenem primeru se ne more primerjati tako glede načina delovanja in mnogoštevilnih variacij, z običajnimi kr-tačnimi stroji.
S krtačnim gladilnim strojem so dosegli zelo visoke vrednosti za lesk in gladkost, ne da bi pri tem prišlo do zgostitve papirja oziroma do izgub volumna papirja ali kartona. To se pravi, da v mnogih primerih kalandriranje kartona ni bilo več potrebno.
in kartona
Takšne vrste stroj zavzema zaradi svoje vertikalne izvedbe zelo malo prostora. Lahko obdelujemo z njim papirje s poprečno težo 60 g/m2 in kartona do 700 g/m2. Način delovanja posameznih krtačnih valjev, pritisk in število vrtljajev so neodvisni eden od drugega, vodeni pa so s centralnega mesta. Prah in pigmenti se odstranjujejo s sesalno napravo. Očitna prednost nasproti konvencionalnim krtačnim strojem je, da pri delovni širini 4 m ne nastopijo nobena osončenja zaradi tresljajev krtačnih valjev. Karton, ki smo ga gladili na krtačnem gladilnem stroju, kaže odlično lakirno sposobnost. Takšni učinki torej lahko v povezavi z ustrezno recepturo zelo ugodno vplivajo na kvaliteto končnega izdelka.
b) Kalander za visoki lesk
Ta kalander uporabljamo za doseganje zelo visokega leska in gladkosti na papirjih in kartonih. Pri ustrezni tehnologiji kot tudi pri pravilni recepturi lahko učinek glajenja tako povečamo, da še približamo t. i. »ultra-gloss efektu«.
Kartonski trak se podobno kot pri gladilnem cilindru kartonskega stroja trdno stisne med dvema valjema, tako da pridejo čimbolj do izraza: vročina, pritisk, kontaktni čas in vlažnost zraka. S tem dosežemo visoko gladkost in lesk.
Na splošno se priporoča nanos premazne mase ca. 18 g/m2; tako dosežemo najboljši uspeh.
Se do nedavnega so takšni kalandri za visoki lesk delovali ločeno od premaznih naprav, ker lahko dosežemo z njim določeno gladkost le pri optimalni hitrosti.
V ZDA pa so začeli gladiti, vendar s spremenljivim uspehom, takoj za tekočim kartonskim strojem. Z ustreznimi recepturami, kot tudi z določenimi izkušnjami je mogoče s kalandrom, ki je vgrajen direktno v kartonski stroj, proizvajati kartone, ki pri poznejšem lakiranju pokažejo odlične lakirne lastnosti.
7.	POVZETEK
Po takšnem splošnem opazovanju delov različnih vrst površinskega oplemenitenja papirja in kartona s pigmentnim postopkom premazovanja se je pokazalo, da se stalno razvijajo novi postopki. Glede na mnogoštevilnost premaznih agregatov, na različne metode priprave premaznih mas in ne nazadnje tudi na različne možnosti glajenja, se je pri planiranju novih obratov bolje odločiti za modern postopek. U-poštevati je treba želje tehnologov, strojnih konstruktorjev, tehnikov in kemikov. Pri glavnem vprašanju:	premazovanje
znotraj ali izven papirnega stroja igra zelo važno vlogo kvaliteta proizvajalnih papirjev', ekonomičnost in amortizacija naprave. Z naraščanjem kvalitete premaza in kapacitete premazne naprave pa paralelno rastejo tudi težave, tako kemične ali tehnične, naša naloga pa je, da jih skušamo v prihodnosti odpraviti.
Opomba prevajalca
Bravci naj mi oprostijo, ker nekaterih izrazov nisem prevedla. Mislim pa, da so ti izrazi že tako1 znani, da bi s prevajanjem lahko nastale nezaželene pomote in zamenjave. Članek je bil objavljen v 19., 20. in 22. številki revije »Wochenblatt fiir Pa-pierfabrikation« leta 1967.
Prevedla:
dipl. ing. Majda Ženiva
V sindikalni knjižnici Časopisnega založniškega podjetja »Delavska enotnost« je konec februarja izšel priročnik za samoupravljavce, ki ga je napisal znani strokovnjak za finančna vprašanja
RUDI ČAJIČ:
KAKO PRESOJAM GOSPODARJENJE IZ DRUZBENO-EKONOMSKIH VIDIKOV SKOZI ZAKLJUČNI RAČUN
Priročnik je namenjen delavcem, ki delajo v odborih sindikalnih podružnic in samoupravnih organih v delovnih organizacijah. Cena je 5 N din. Priročnik lahko naročite pri iČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4/1.
Enakomerna gramska teža po širini papirnega traku, posledica tvorbe papirnega lista na situ in odvodnjavanja v mokrih stiskalnicah
VEVČE, MARCA — V članku »Enakomerna gramska teža po širini zvitka« je v »Našem delu«, št. ll/Vll tovariš Bogovič lepo prikazal, kakšna odstopanja v debelini in gramski teži papirja nastopajo po širini papirnega traku na naših papirnih strojih in pravilno ugotovil, da je enakomernost debeline in gramske teže po širini ena od osnovnih zahtev kakovostnega papirja. Če lahko pri izdelavi formalnega papirja določene neenakomernosti v debelini in gramski teži po širini še toleriramo, pa je prav ta enakomernost osnovni pogoj za izdelavo zvitkovnega papirja, pri izdelavi surovega papirja za prema-zovanje pa sploh brezpogojno potrebna.
Za enakomernost po širini kot tudi po dolžini papirnega traku je na prvem mestu odgovorna na-točna omara. Nihanje gramske teže po dolžini papirnega traku je pogojeno z nihanjem hitrosti papirnega stroja, pritiska in gladine papirne snovi v natočni omari. Takšna nihanja lahko povzroča nihanje tlaka mešalne črpalke ali pa zaostajanje snovi v vozlolovilcih in prebiralnikih, ki služijo za čiščenje papirne snovi pred natočno omaro. Tudi sprememba suhote papirne snovi je
presekov se medsebojno sploh ne ujemajo, pri njih ne moremo zaslediti nikakršne zakonitosti, iz katere bi mogli sklepati na vzrok in ga odpraviti. W. Muller-Rid navaja v svojem članku. »Kakovost tvorbe papirnega traku kot posledica konstrukcijskih in obratovalnih faktorjev« primer stabilnega in nestabilnega natoka v obliki meritve prečnega preseka ilustracijskega papirja gramske teže 65 m/m2 pri delovni hitrosti 300 m'min. V obeh primerih je izmerjeno najprej deset prečnih presekov gramske teže, nato so bili vsi papirni trakovi zloženi skupaj in ponovno izmerjen prečni presek. V primeru stabilnega natoka se prečni presek desetih trakov zelo dobro ujema s prečnim presekom vsakega traku posebej, pri nestabilnem natoku pa je ta popolnoma drugačen. Poleg tega kaže meritev vsakega vzorca papirja posebej drugačen prečni presek.
(Glej diagrama!)
Pri takšnem nestabilnem natoku je reguliranje iztočne rege praktično odveč ter pripelje samo do njegovega poškodovanja-
Navedel sem že, da je pri stabilnem natoku pravilno uravnavanje ustja natočne omare eden
tega ne moremo izboljšati in moramo iskati vzroke za neenakomernost drugje.
Uravnavanje odprtja ustja opravimo mnogokrat v odvisnosti od trdote papirnega zvitka na navijalnem aparatu. Pri tem igra važno vlogo stanje gladilnih valjev suhega gladilnika kot tudi bombiranje spodnjega nosilnega valja. Ne samo obrabljenost valjev suhega galadilnika, ampak tudi bombiranje je faktor, ki vpliva na enakomernost prečnega preseka papirja. Popolnoma nesmiselno je uravnavanje iztočnega ustja, če vemo, da so valji suhega gladilnika po svoji širini neenakomerno obrabljeni. Brez dvoma, da lahko v nekih ozkih mejah z ustjem odpravljamo te napake, vendar je to mogoče samo do> neke določene meje, postane pa pri večjih neenakomernostih praktično nemogoče in tudi brezsmiselno. V takšnem primeru je treba čimprej valje suhega gladilnika prebrusiti.
Nemajhno vlogo pri uravnavanju prečnega preseka papirja igra sitova miza. Kot vemo, lahko pri modernih natokih uravnavamo iztočni curek papirne snovi, tako sta pada ta na rego med robom sitove mize in prsnim valjem in to takrat, če hočemo poudarjeno
PBIMU STA6ILUEGA U&TOKA (UUSTRACnSKI WWR -CS«, j«1, HOm jmift )
eden od vzrokov za spremembo gramske teže papirja. Nihanje po širini pa je v prvi vrsti posledica nepravilne nastavitve ustja pri natočni omari. Tudi pri zadovoljitvi vseh pogojev se nekemu določenemu nihanju gramske teže v vzdolžni in prečni smeri ne moremo izogniti, skrbeti moramo le, da ostane to nihanje v kar najbolj ozkih mejah s tem, da sproti odpravljamo napake, ki ga povzročajo. Pri stabilnem razdelilnem sistemu v natočni omari ostane prečni presek papirja v glavnem enak. Pri nepravilno konstruiranem razdelilnem sistemu papirne snovi v natočni omari pa imamo opravka z zelo neenakomernim nihanjem gramske teže po širini papirnega traku, ne da bi pri tem zasledili kakršnokoli soupadanje oblike krivulj. Takšna nihanja opažamo pri nas, zlasti če merimo gramsko težo papirja s prvega papirnega stroja po širini. Diagrami prečnih
od osnovnih pogojev za enakomernost prečnega preseka papirnega traku. Osnovni pogoj za možnost regulacije je nepoškodovano ustje. Poškodovano, zategnjeno, skrivljeno ali sploh neenakomerno ustje ne moremo nikdar nastaviti, tako da bo enakomerno po celi širini. Zato je osnovni pogoj, da ne postopamo pri nastavljanju ustja nikdar s silo, ampak vedno s polnim občutkom. Pokvarjeno ustje nam daje zelo enakomerni prečni presek papirja, pri katerem so nihanja ne samo velika, ampak tudi zelo ostra. Posledica so močni, glede na gramsko težo, neenakomerni vzdolžni pasovi v papirju. V splošnem velja pravilo, da naj ne bo razlike o odprtju ustja med dvema sosednjima vretenoma večja kot 2i/10 do 3/10 mm. Ako s takšno nastavitvijo ne dosežemo dovolj enakomernega prečnega preseka papirja, potem tudi z nadaljnjim spreminjanjem ustja
dovodnjavanje na prsnem valju ali pa tako, da pada curek deloma ali pa popolnoma na sitovo mizo, ako hočemo deloma ali popolnoma izključiti močno odvod-njavanje na prsnem valju.
Stanje sitove mize vpliva v veliki meri na odvodnjavanje ter povzroča neenakomernosti, če je poškodovana njena ploskev ali pa rob. To opazimo tako, da na situ dotekajoča snov ne tvori ravne, pač pa vijugasto črto. Glede na to morata biti površina in rob sitove mize vedno v dobrem stanju. To velja zlasti še za natočne omare, pri katerih ne moremo uravnavati iztoka papirne snovi s premikom sprednje stene.
Nadaljnji faktor, ki vpliva na neenakomernost odvodnjavanja in s tem tudi na neenakomernost gramske teže papirja, je stanje sita, stopnja njegove obrabe ali zamazanosti. Z novim sitom dosežemo mnogo enakomernejšo tvorbo papirnega lista, kot pa s
starim, izrabljenim in deloma zamazanim sitom. Najčešče se pojavljajo v papirju vzdolžne proge, kar ima za posledico zelo neenakomeren prečni presek papirja. Ker poskušamo pri starem situ izboljšati prečni presek papirja z nastavitvijo ustja, zato je potrebno pri vsaki menjavi sita ustje na novo umeriti z vstavitvijo ustrezajoče letve. Naknadno lahko vedno glede na obratovalne pogoje izvedemo potrebne popravke. Če tega ne storimo, potem začnemo obratovati z novim sitom in ustjem, katerega nastavitev je ustrezala staremu, izrabljenemu in zamazanemu situ. Ni treba posebej poudariti, da imajo gube v situ še posebno negativni vpliv na tvorbo papirnega lista. Takšno sito je za izdelavo kakovostnih papirjev neuporabno ter ga je treba zamenjati. Temeljito čiščenje sita, tako da v njem ne pride do nastanka zamazanih pasov, je predpogoj, da bo tvorba papirnega lista in s tem gramska teža papirja enakomerna. Brizgalne cevi s ploskimi med seboj deloma se prekrivajočimi curki, so pogoj za dobro čiščenje sita. Čiščenje z visokim pritiskom vode vpliva v tem pogledu zelo pozitivno.
Zamazanost natočne omare, obloge v ustju in obloge na prsnem valju imajo prav tako za posledico neenakomernost gramske teže papirja. Za proizvodnjo kakovostnega papirja je potrebno Cesto temeljito čiščenje teh delov. Zamazan prsni valj povzroča neenakomerno odvodnjavanje po širini papirnega traku in poslabšanja prečnega preseka papirja. Do večje zamazanosti prsnega valja pride takrat, če ta pri od-vodnjavanju ne sodeluje, če vodimo torej papirna snov tako, da priteka ta izključno na sitovo mizo. Prh takšnem odvodnjava-nju je posebno važno, da se strgalo dobro prilega in da deluje brizgalna cev na prsnem valju kar najbolje in enakomerno po celi širini prsnega valja.
Na enakomernost tvorbe papirnega lista vplivajo dalje tudi register valji. To pride do izraza zlasti pri hitreje tekočih papirnih strojih ter pri nezadostni zaščiti pred brizganjem sitove vode in njenim delnim vračanjem ponovno v papirno snov. Zato je nujno potrebna zadostna razdalja register valjev in namestitev zaščitnih pločevin, ki preprečujejo brizganje sitove vode iz enega register valja na drugega. Pri tem je potrebno posebej paziti, da je razdalja gornjega roba takšne pločevine od sita pa celi širini popolnoma enakomerna, kajti neenakomernosti v tem pogledu povzročajo neenakomernost odvajanja sitove vode po širini sita, kar ima za posledico neenakomerno odvodnavanje papirne snovi in neenakomeren prečni presek papirja.
Po situ preide papir skupino mokrih stiskalnic. Za enakomerno odstranjevanje vode po širini papirnega traku, ki je povezano z enakomemostjo linijskega pritiska po celi širini stiskalnice, so potrebni nepoškodovani valji mokrih stiskalnic in dobro prane mokre klobučevine. Slabi, poškodovani ali nepravilno bombirani valji, mokre klobučevine, ki imajo zamazane pasove, vse to ima za posledico neenakomerno iztiskanje vode in mokre pasove v papirju. Zato je enakomernost preseka papirja odvisna tudi od dela mokrih stiskalnic. Zaradi tega ne spadajo v papirni stroj zamazane mokre klobučevine in poškodovani ali izrabljeni ter nepravilno bombirani valji. Potrebno jih je zamenjati, če hočemo izdelati kakovosten papir. Zavlačevanje
menjave ima samo negativne posledice, pri čemer ne prihranimo ničesar.
Videli smo nekaj glavnih vzrokov, ki vplivajo na enakomernost oziroma neenakomernost tvorbe papirnega lista in imajo vpliv na boljši ali slabši prečni presek papirja. Meritve, ki so bile objavljene v zadnjem »Našem delu«, kažejo, da imamo na naših papirnih strojih, na enem v večji, na drugem v manjši meri — znatna nihanja prečnega preseka papirja glede njegove gramske teže in debeline. Istočasno moramo pozdraviti napredek, da smo začeli ta odstopanja sistematično meriti in na podlagi teh meritev tudi ukrepati. Sadovi takšnega dela so že vidni in prepričan sem, da bo takšno delo v prihodnje v dobršni meri vplivalo na boljšo kakovost papirja.
Ing. Božo Iglič
llillllillillliliM
Potrošnja papirja in kartona v nekaterih državah na prebivalca
Država	Leto 1960	Leto 1966
	v kg	v kg
ZDA .	.	.	.	195,5	240,4
Švedska .	.	. 120,2	160,1
Kanada . .	.	127,0	140,6
Švica .	.	.	88,5	120,7
Anglija .	.	.	107,0	120,2
Danska	89,8	120,2
Holandija .	.	83,9	111,6
Norveška .	. 81,6	111,2
Zah. Nemčija Nova	.	78,9	102,1
Zelandija .	.	80,3	101,6
Avstralija . Belgija	.	79,8	100,7
Luxemburg	62,1	98,4
Finska . .	70,8	94,3
Japonska	.	46,7	79,8
Francija	57,6	79,4
Islandija	41,7	70,3
Irska . . .	40,8	64,4
Avstrija . .	46,7	60,3
Italija . .	28,6	47,6
Izrael .	.	.	25,9	37,6
Argentina .	.	30,4	33,1
Španija .	. 11,8	33,1
Ekvador ,	.	3,6	26,8
Čile .	.	.	9,5	24,9
Venezuela .	20,0	24,9
Grčija . .	. 11,8	23,6
Portugalska	.	10,4	19,5
Mehika .	.	.	14,5	18,6
Brazilija	.	9,5	10,4
Alžir .	.	.	.	2,3	6,8
Turčija .	.	2,7	5,4
Iran .	.	.	2,7	3,6
Gana . . .	•	3,2	2,7
Bolivija .	.	.	2,7	1,8
Indija .	.	0,9	1,4
Nigerija . ,	.	0,9	0,9
Pakistan	.	0,9	0,9
Kambodža .	•	1,4	0,9
Indonezija .	■ 1,8	0,9
V Jugoslaviji je bila poraba papirja in kartona v 1966. letu 21 kg na prebivalca in smo v primeri s potrošnjo v evropskem merilu še precej na nizki ravni.
Ljubitelji planin so se organizirali in zborovali-gradili bomo planinski koči
VEVČE, MARCA — V spodnjih prostorih restavracije Vevče, kjer je dobro urejen klubski prostor, je bilo v prvih dneh marca še bolj živo kot po navadi. Člani radijskega kluba, fotoamaterji, šahisti, žene ob 8. marcu itd. Izredno zanimiv pa je bil ustanovni občni zbor Planinskega društva, Vevče.
Iniciativni odbor za ustanovitev društva je dobro opravil nalogo. Zbral je podatke o članih kolektiva, ki so posamič že nekaj let obiskovali naše gore. Nekateri raje pozimi, drugi poleti, večina pa vse leto. Zato so bili organizatorji društva mnenja, da vrste ljubiteljev planin strnejo v organizirano enoto — Planinsko društvo, Vevče. Delo jim je uspelo. Za vstop v društvo se je priglasilo skoraj 10 °/o članov kolektiva. S svojci vred pa novo društvo šteje 117 planincev.
Po formalnostih, ki jih zahteva občni zbor, je Andrej Pirkmaier poročal o pripravah za ustanovitev planinskega društva in. delu iniciativnega odbora. Dejal je, da je akcija o organizirani rekreacijski dejavnosti v podjetju in okoli tovarne bila utemeljena. Potreba o rekreaciji delovnega človeka ob prostem času z namenom, nabrati si novih moči za uspešnejše delo na delovnem mestu pa očita, čeprav smo bili v tovarni na tem področju tudi že doslej aktivni.
Občni zbor so obiskali tudi zastopniki Planinske zveze Slovenije. Predsednik koordinacijskega odbora planinskih društev tovariš Pengal je vse navzoče pozdravil in dejal, da ni važno, v katerem planinskem društvu je kdo včlanjen. Lepša je zavest, da smo člani te lepe organizacije, da čutimo ljubezen do narave, posebno pa do planin. Tisti člani, ki so bil doslej člani v drugih planinskih društvih in želijo prestopiti k Planinskemu društvu, Vevče, lahko to storijo brez vsakega zadržka. S tem, da plačajo članarino Planinskemu društvu, Vevče, postanejo avtomatično člani tega društva in zveze. Po njegovem mnenju je celo priporočljivo, da se člani združujejo v manjša društva, ker je delo v takih društvih lahko bolj zanimivo, zlasti pa in-
tenzivnejše, kot pri društvih z velikim številom članstva.
Tudi podpredsednik PZS tov. Bučar je pozdravil občni zbor in povedal udeležencem, da je vevško društvo že 104. v PZS. Priporočil je občnemu zboru, da vključi v članstvo čim večje število mladih ljudi, ki jim je gibanje v prirodi prav tako ali pa še bolj potrebno kot starejšim. Društvu je zaželel mnogo uspehov, članom pa dovolj zdravih planinskih u-žitkov.
Občnega zbora se je med drugim udeležil tudi direktor podjetja Albin Vengust. »Starega« planinca in smučarja so novi člani poslušali s posebnim užitkom, ko jim je pripovedoval, kako je z graditvijo vevške planinske koče na Veliki planini. Tam imamo odobreni dve lokaciji. Prva je v neposredni bližini hotela na Šimnovcu, druga pa približno 600 metrov oddaljena od prve. Ob pomoči naj bi člani društva takoj, ko bo sneg skopnel sodelovali s prostovoljnim delom pri urejanju in pripravi zemljišča za graditev. Odobreno je, da bo podjetje iz sklada skupne porabe prispevalo za graditev koče 50.000 N din. Ce bo šlo z graditvijo po programu, bo ob aktivnosti članov prva hiša že na jesen pod streho. Notranjo opremo pa bi oskrbeli čez naslednjo zimo. Prva hiša bo imela 12 ležišč, druga pa šest.
Izvedene so bile volitve vodstva društva: Predstavljamo vam u-pravni odbor: Andrej Pirkmaier, predsednik, Franc Rajar, tajnik, Ada Babnik, blagajnik. Člani so pa: Nace Zajec, Marjan Pavšič, Tone Peternel in ing. Janez Hribar. Člani nadzornega odbora pa so: Aleksander Martelanc, predsednik, člana pa sta Miha Prusnik in Lado Šmigoc. Častno razsodišče sestavljajo: Albin Vengust, Jurij Mušič in Dane Vidrgar.
Ob koncu se je za udeležbo zahvalil najstarejši član Aleksander Martelanc. Z lepimi besedami je orisal lepoto tega zdravega udejstvovanja, kot da bi bral misli vsakega posameznega ljubitelja planin, misel in želja o ljubiteljstvu planin, gojitvi tovarištva, discipline in spoštovanja prirode, predvsem v planinah. S. R.
»Slavija« član zvezne hokejske lige
Hokejisti Slavije so uresničili dolgoletno željo, uvrstiti se v I. zvezno hokejsko ligo in s tem postali drugi ljubljanski ligaš ter četrti član zvezne hokejske lige iz Slovenije. Igralci Slavije so v letošnjih kvalifikacijah pokazali najzrelejšo igro in zasluženo postali člani lige. Na kvalifikacijah sta sodelovali še ekipi »Spartaka« iz Subotice in »Crvene zvezde« iz Beograda.
V prvi tekmi, ki je bila v petek 8. marca 1968 v hali Tivoli, sta igrali ekipi Slavije in Spartaka. Sodila sta Pavletič in Petelin iz Ljubljane.
Strelci: 1 : 0 Bergman (5), 2:0 Lešnjak (11), 3 :0 Kralj (19), 4 :0 Kralj (26), 5 : 0 Repina (32). 6 : 0 Kralj (35), 7 :0 Lomovšek V. (38), 8 : 0 Kralj (45), 8 :1 Vujkovič (48). 9 : 1 Lomovšek V. (53), 10 :1 Kvartuh F. (54), 11 : 1 Kvartuh F. (57).
Slavija je nastopila v postavi: Franc Lomovšek, Rajko Cerar, Franc Mirnik, Janez Milavec, Uroš Bergman, Andrej Bricelj, Jure Lampe, Franci Kvartuh, Franci Lešnjak, Gregor Repina, Stane Kvartuh, Stojan Kralj, Viktor Lomovšek, Jože Lovše, Niko Drečnik.
Spartak pa je nastopil v tejle postavi: Fazekaš, Erdelji, Miku-ška, Mukič, Vicaji, Vujkovič, Farkaš, Kljuskovič, Šaravanja, Jurič, Varga in Kusulja.
Ekipa Spartaka je bila za Slavijo velika neznanka. Nazadnje so igralci s Spartakom igrali pred 'tremi leti na kvalifikacijski tekmi v Vevčah in tekmo izgubili z rezultatom 5 : 2.
Moštvo iz Subotice je že teden pred kvalifikacijami treniralo na Jesenicah, zato nam je bilo jasno, da se resno pripravljajo. Začetek same tekme je bil precej nervo-
SEDEMi

Hm

J
Ib
11!
it
“A /

liAlA. ^

:::::::::::
::::::::::::

:::::::::
I«!
i!

NOVO
DRSALIŠČE
Hokejisti Slavije iz Vevč so pred KVALIFIKACIJA
Slavija : Spartak 11:1

Slavija v zvezni ligi
LJUBLJANA — Po g, x oorazu Crvene zvez« ■4	'*n\ (4:3) so igraj
. C V in vodstvo ! yyO/). "'iiii tekmovar Beograd. Ta ^^(Tv novi čL-


I
Bbesga
uoSeina
Cnabuja
nuiaiu!
LJUBLJANA, 8..marca — Na prvi
'c

SS'JS»
spAfl
T^'C
'Z
»v
* -
vi*
r&\
Z-*
vtxo» *--3	■|si s
HOKEJISTI SLAVIJE NOVI ČLANI ZVEZNE l|I1
sr S S S
O
Peti poskus uspeš#! *■
---------------------I Prv«™-^ p
V Vevčah čakajo še na gradbeno dovo-
Slavi
%
o
(tž) LJUBLJANA, 13. — Hokejisti Slavije iz Vevč so v letošnjih kvalifikacijah pokazali najzrelejšo igro in zasluženo osvojili prvo mesto v kvalifikacijski skupini pred Spartakom iz Subotice in favoritom beograjsko Crveno zvezdo.
s***'-'
Pred začetkom kvalifikacijske tekme Slavija : Spartak, ki se je končala z rezultatom 11 :1
zen, vendar ne preveč dolgo, ker je igralec Slavije Bergman že v peti minuti z močnim udarcem začel serijo zadetkov. Slavija je igrala to tekmo tako kot že dolgo ne. Vsi igralci so se odlikovali v hitrem drsanju, boljši tehniki s palico in domiselnih kombinacijah. Igralci Spartaka, ki so se borili po svojih najboljših močeh, niso bili kos tokrat razigranim igralcem iz Vevč.
Kljub visokemu porazu je bila igra razburljiva in fair; zadovoljila je blizu 500 izredno temperamentnih gledalcev — Vevča-nov.
Takoj po končani tekmi je v garderobe Slavije vstopil dolgoletni igralec ter trener Spartaka Ladocki in dejal: »Čestitam vam k zmagi, bili ste mnogo boljši od nas in s tako igro boste z lahkoto premagali tudi sedanjega ligaša Crveno zvezdo.
Niko Drečnik: roj. 14. VI. 1949, doma iz Ljubljane, eden od mlajših igralcev, ki je prestopil v klub preteklo leto.
Jure Lampe: roj. 5. VII. 1948, doma iz Vevč, eden še vedno najbolj perspektivnih igralcev, ki nastopa pri klubu že od 1962. leta, je dijak TSS.
Gregor Repina: roj. 16. IV. 1933, doma iz Ljubljane, je igralec, ki je že pred leti nastopal za bivšega Papirničarja, sedaj pa je trener in igralec od 1966. leta, po poklicu uslužbenec.
Franc Mirnik: roj. 19. I. 1949, doma iz Studenca, igra stalno v obrambi in je eden najbolj disci-
Če je bila visoka zmaga Slavije prvi dan kvalifikacijskih tekem v neki meri presenečenje, potem je prav gotovo zmaga Spartaka nad Crveno zvezdo v drugem dnevu treščila kot topovski strel.
Beograjčani so bili nemalo presenečeni, saj so pred odhodom v Ljubljano na veliko izjavili v časopisu, ki izhaja v Beogradu, da se gredo v Ljubljano sprehajat v halo Tivoli. To »sprehajanje« smo res videli, samo sprehajal se je Spartak med presenečeno obrambo Crvene zvezde. Za Zvezdo je bil to popoln polom. Prav je napisal novinar Zagrebških sportskih novosti, ko je dal naslov tej tekmi »Spartak utopio Crvenu zvezda«.
To tekmo sta sodila Cesar in Petelin iz Ljubljane.
Igralci Crvene zvezde so s sklonjenimi glavami zapuščali ledeno ploskev in brez čestitk zapustili prizorišče tekme. Zato pa so toliko bolj veseli pritekli k ekipi Spartaka skoraj vsi igralci Slavije in čestitali Spartaku k zmagi. Zanimivost tekme je bila v tem. da je ekipa Spartaka nastopila v dresih Slavije, ker ima Crvena zvezda enako barvo dresov kot Spartak. Takoj po tekmi so se pojavile govorice, da je ekipa Spartaka zmagala prav zaradi dresov zmagovalca prejšnjega večera.
Pred tekmo je igralec in trener Slavije Grega Repina »ob'ju-b;l« Spartaku zaboj piva za zmago. Pri tekmi pa je bilo lepo videti, kako je s težavo nosil težak zaboj v garderobo ekipe Spartaka.
Ko analiziramo velik uspeh igralcev vevške Slavije, ne moremo mimo dolgoletnih prizadevanj nekaterih športnih delavcev in igralcev. Ekipo Slavije sestavljajo sorazmeroma mladi igralci, ki so že 1964. leta osvojili mladinsko državno prvenstvo. Petkrat zaporedoma so osvojili prvo mesto na članskem prvenstvu Slovenije in petkrat zapored so sodelovali v zaključnem delu kvalifikacij za vstop v I. zvezno ligo. Veliko je bilo v teh kvalifikacijah razočaranj, saj so to igralci, kakor tudi vodstvo po teh kvalifikacijah, ki so večkrat imeli solze v očeh. Za ta največji uspeh so zaslužni prav vsi igralci, posebno pa še dolgoletni trener Jože Bezlaj ter igralec in trener
Od leve na desno so: Janez Milavec, Rajko Cerar, Stane Kvartuh, Viktor Lomovšek in Franc Lamovšek
pliniranih igralcev, v klubu nastopa od 1964. leta.
Janez Milavec: roj. 1. VIII. 1945, doma iz Ljubljane, največje presenečenje letošnje sezone, je obrambni igralec in eden najbolj perspektivnih branilcev, po poklicu je gumarski tehnik.
Jože Lovša: roj. 15. VIL 1944, doma iz Zg. Kašlja, dolgoletni igralec Slavije, po poklicu prevoznik, v klubu igra že več let.
Viktor Lamovšek: 3. XII. 1946, doma iz Studenca, je brat našega prvega vratarja in igra že od 1962. leta pri Slaviji, po poklicu je vodovodni inštalater.
Strelci: 0 : 1 Spasojevič (9), 0 : 2 Savič (13), 1 :2 Jurič (15), 1 :3 Borlja (26). 2 : 3 Vujkovič (30), 3 : 3 Jurič (51) in 3 : 4 Varga (56).
Spartak:	Fazekaš, Mikuška,
Mukič, Licaji, Vujkovič, Farkaš, Erdelji, Kljuskovič, Saravanja, Jurič, Varga, Kusulja.
Crvena zvezda:	Georgijevič,
Vasin, Popovič, Cosič, Savič, Iljič, Vidič, Spasofevič, Ivanovič, Borlja, Ivankovič, Mamič, Osmano-vič, Krstič.
Hokejisti Spartaka so pripravili največje presenečenje kvalifikacij, s tem pa seveda najbolj ustregli ekipi Slavije, ki je tako praktično že po tej tekmi postala član I. zvezne lige. Beograjčani so vodili tekmo skoraj do konca tekme, šele v 51. minuti je igralec Spartaka Jurič izenačil rezultat na 3:3, 5 minut pozneje pa je najboljši igralec Spartaka Varga še enkrat v solo prodoru presenetil nekdaj zelo znanega vratarja in člana državne reprezentance Georgijeviča.
Crvena Zvezda je zadnje 4 minute poskušala rešiti, kar se je rešiti dalo, vendar so bila njihova prizadevanja zaman. Spartak se je boril zagrizeno in vzdržal do konca.
Veselja ni bilo kmalu konec tako pri ekipi Slavije, kakor tudi pri ekipi Spartaka, ki so s tem dokazali, da so dejansko tretji najboljši klub v socialistični republiki Srbiji.
Takoj po porazu s Spartakom je precej nerazpoloženi predstavnik in trener Crvene zvezde Ata-nasijevič izjavil: »Ne bomo igrali proti Slaviji, ker imajo igralci v ponedeljek zjutraj svoje obveznosti do službe oziroma šole. Čestitam Slaviji k uspehu in uvrstitvi v I. zvezno hokejsko ligo.«
Menimo, da je takšna odločitev Crvene zvezde zelo nešportna ter obsojanja vredna, saj ni v skladu s športnimi normami in načeli tekmovanja. Zaradi formalnosti so se v nedeljo	zvečer igralci
Slavije pojavili na ledu. Po polurnem čakanju sta sodnika tekmo odpiskala z rezultatom 6 : 0 v korist Slavije.
Končni vrstni red je:
Slavija	2	2	0	0 17:1	4
Spartak	2	1	0	1	5:14	2
Crvena
zvezda	2	0	0	2	3:10	0
Gregor Repina, ki je moštvo treniral zadnje dve leti.
Čestitke: Zadnje dni prihajajo v hokejski klub čestitke posameznikov in organizacij. Med prvimi so poslali čestitko hokejski klub Mladost iz Zagreba, hokejski klub Olimpija, hokejska zveza Jugoslavije in drugi športni klubi ter športni funkcionarji iz SRS.
Kaj drugi pišejo o nas? Glej izrezke iz časopisov!
Podatki igralcev Slavije, ki so nastopali na kvalifikacijah
Franc Lamovšek: roj. 19. IV. 1948, doma iz Studenca, po poklicu učenec v gospodarstvu, v klubu je prvi vratar že od 1963. leta.
Rajko Cerar: roj. 29. VII. 1934, doma iz Ljubljane, prestopil v Slavijo iz Olimpije, po poklicu uslužbenec, v klubu od preteklega leta.
Stojan Kralj: roj. 20. III. 1947, doma iz Ljubljane, po poklicu sanitarni tehnik, zaposlen je bil tudi v papirnici Vevče, eden najboljših igralcev in nastopa v Slaviji že od 1962. leta.
Franci Lešnjak:	roj. 28. III.
1949, doma iz Polja, po poklicu grafični delavec, igra v prvem napadu in je eden od golgeterjev, v Slaviji od 1963. leta.
Uroš Bergman: roj. 4. IV. 1948, doma iz Ljubljane, v klub je prestopil iz Olimpije, po poklicu študent strojne fakultete — zelo dober branilec, v klubu od preteklega leta.
Andrej Bricelj:	roj. 24; XI.
1947, doma iz Zg. Kašlja, po poklicu cvetličar, igra v klubu že od 1962. leta.
Franc Kvartuh: roj. 31. VII. 1947, doma iz Polja, po poklicu elektrotehnik in v klubu že od 1962. leta, je dolgoletni kapetan moštva.
Stane Kvartuh: roj. 6. V. 1952, doma iz Polja, po poklicu dijak TSS, je najmlajši igralec in eden
Od leve na desno so: Jurij Lampe, Uroš Bergman, Franci Lešnjak, Stojan Kralj in Niko Drečnik
najbolj perspektivnih. Za prvo moštvo nastopa šele zadnje leto.
Pravkar je ČZP Delavska enotnost izdala v sindikalni knjižnici nov priročnik, ki ga je napisal eden najboljših poznavalcev predpisov o obrti
JANEZ ŠINKOVEC:
O zasebni obrti
Priročnik vsebuje komentar k vsem do zdaj izišlim predpisom o zasebni obrti, avtoprevoznikih, zasebnem gostinstvu in drugem. Cena je 6,50 N din. Naročite ga lahko pri CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4/1.
Sindikalna knjižnica na Vevčah
IX. republiško prvenstvo gozdarjev, lovcev, lesno-industrijskih in njihovih najožjih sodelavcev v veleslalomu in tekih v Črni na Koroškem
25. tebruarja 1968
VEVČE, MARCA — Prvi je bil ing. Peter Lakota, peti pa Andrej Pirkmaier.
Črna na Koroškem je slikovit gorski kraj, obdan s hribi, obraslimi s smrekovimi gozdovi.
Kraj je 575 m nad morjem in šteje 2600 prebivalcev. Visoke gore: Peca, Olševa, Smrekovec, Raduha, Uršlja gora obkrožajo Črno in privabijo izletnika, da jih obišče.
Črna na Koroškem je bila prizorišče IX. republiškega tekmovanja, ki ga je priredil DIT Slovenj Gradec. Tekmovanja se je udeležilo 26 ekip iz cele Slovenije s 170 tekmovalci v veleslalomu. Na startu so bila znana imena jugoslovanskega alpskega smučanja — ing. Peter Lakota, Friderik Detiček, Tine Mulej, Jože Klinar, Franc Cvenkelj, Janez Stefe, Alojz Fortin in drugi, tako da je bilo pričakovati v tej izredno močni konkurenci precejšnjo borbo.
Prva ekipa papirnice Vevče je med 26 ekipami zasedla peto mesto. V kombinaciji, za kar se je štel plasma — veleslalom moški in ženske za 12. mesto s 135 točkami. Če bi nastopile za ekipo Vevč še predstavnice nežnega spola, bi lahko dosegli še boljše mesto. Med posamezniki je Andrej Pirkmaier dosegel razmeroma dober čas lT4”0, kar je zadostovalo za odlično peto mesto. Dober je bil tudi Andrej Zapu-šek s časom 1'31”0, kar je 53.—55. mesto.
Rezultati — moški veleslalom:
1.	ing. Peter Lakota, GG Bled 1:07,4
2.	—3. Alojz Fortin, GG Slovenj Gradec 1:12,0
2.—3. Ivan Srebre, GG Slovenj Gradec 1:12,0
4.	Tine Mulej, LGZ Kranj 1:12,2
5.	Andrej Pirkmaier, Papirnica Vevče 1:14,0
6.	Janez Bohinc, »Elan« Begunje 1:14,2
7.	—8. Friderik Detiček, »Elan« Begunje 1:14,9
7.—8. Franc Cvenkelj, »Elan« Begunje 1:14,9
9.—10. Tone Lunežnik, »Marles« Maribor 1:15,2
9.—10. Jože Klinar, LGZ Kranj 1:15,2
Inž. Šuler — vratar Slavije, zdaj v JLA — jeseni znova v golu
11.—12. Stanko Fajmut, GG Slovenj Gradec 1:16,0
11.—12. ing. Peter Logar, DIT gozd. Tolmin 1:16,10
13.	Janez Štefe, LZG Kranj 1:16,4
14.	ing. Drago Jemec, »Jelovica« Škofja Loka 1:16.9
15.	—16. Marjan Golob, GG Slovenj Gradec 1:17,0
15.—16. Franc Perkovič, »Elan« Begunje 1:17,0
17.	Franc Primožič, GG Kranj 1:17,2
18.	Branko Lebe, GG Maribor 1:18,0
19.	—20. Jože Štifter, GG Slovenj Gradec 1:18,4
19.—20. Janez Kofler, LIP Bled 1:18,4
53.—55. Andrej Zapušek, Papirnica Vevče 1:31,0
84. Marjan Pavšič, Papirnica Vevče 1:42,0
VEVČE, MARCA — Od 26. do 30. junija 1968 bo v Kopru drugo tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov. Te revije se bo udeležil tudi papirniški pihalni orkester Vevče. 2e sedaj je v godbenih prostorih čutiti povečano aktivnost članov orkestra. Namen tekmovanja je, poživitev dejavnosti pihalnih orkestrov s tem, da nastopajo pred širšo javnostjo. Kot pri vsakem tekmovanju gre tudi tukaj za čim boljšo uvrstitev. Seveda pa je razlika med tekmovanji glasbenih skupin in recimo tekmovanji športnih ekip, kjer odloča rezultat. Pihalni orkestri bodo razdeljeni po težavnostnih stopnjah, s tem da je za vsako stopnjo določena obvezna skladba. Seveda je za tretjo stopnjo ta skladba najlažja in jo izvaja lahko vsak orkester s še tako majhno zasedbo. Poleg obvezne skladbe pa bo vsak orkester izvajal še po eno skladbo proste izbire, vendar pa iz seznama posameznih težavnostnih stopenj. Obe skladbi bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki bo upoštevala intonacijo, zvočnost, ritem, tehniko, dinamiko in občutek za tempo. Vsak od teh elementov bo dal od 1—10 točk. Po številu zbranih točk bo orkester v svoji skupini lahko dosegel I., II. ali III. kategorijo.
Tekmovanje je prav zaželeno, posebno ker so orkestri do sedaj bili več ali manj prepuščeni sami sebi, niso imeli vsi možnosti organiziranega nastopa pred širšo javnostjo, prav tako ni bilo pra-
VEVČE, MARCA — Nogometaši Slavije so v jesenskem delu tekmovanja zasedli peto mesto na prvenstveni lestvici. Mnogi so pričakovali boljšo uvrstitev, saj je v njihove vrste pristopilo nekaj odličnih nogometašev. Pa vendar, želje in napovedi so bile večje od dejanskega uspeha, čeravno smo s kvaliteto in prikazanim nogometom lahko zadovoljni. V napadu se je na jesenskih tekmah vse preveč kombiniralo, obramba pa je v nekaj primerih naredila usodne napake, kar so nasprotniki izkoristili in vodstvo Slavije s porazom spremenili v svojo zmago. Kljub temu pa so vevški nogometaši uspešno nastopali v tekmovanju za jugoslovanski pokal, ko jih je pot pripeljala v republiški polfinale, kjer so se pomerili z ligašem Olimpijo.
Še nekaj dni in začel se bo spomladanski del tekmovanja v SNL. Zato so se nogometaši pod vodstvom dolgoletnega trenerja in igralca zbrali na prvem treningu že 26. januarja. Treningi potekajo
89. Zlato Toni, Papirnica Vevče 1:45,2
Diskvalificiran je bil Andrej Klešnik, Papirnica Vevče.
Aprila bo Papirnica Vevče organizator medsindikalnega in klubskega tekmovanja v veleslalomu. ki bo na Krnici pod Vršičem. Tekmovanje bo štelo tudi za klubsko prvenstvo, za kar bo razpisan pokal.
To tekmovanje bo v okviru športnih prireditev ob proslavi 125-letnice obstoja vevške papirnice.
Po tehnični strani bo tekmovanje izvedel smučarski klub »Golovec« iz Most, po strokovni pa smučarska sekcija Papirnice, Vevče ob finančni podpori podjetja. Za to tekmovanje, ki bo maja bo tudi organiziran avtobusni izlet h koči na Gozdu, če bo cesta prevozna, pa tudi na Vršič.
ve primerjave kvalitet orkestrov in izkušenj dirigentov. Moti samo način razpisa, ki govori samo o tekmovanju orkestrov, vtem ko je to tekmovanje okarakterizirano kot amatersko tekmovanje. Glede na amaterizem lahko ločimo pravzaprav tri vrste orkestrov: poklicne, amaterske, ki imajo v svojem sestavu večje število poklicnih glasbenikov, kot npr. pihalni orkester »Svoboda«, Trbovlje in pa tretje s čistimi amaterji. Če bi po tej kategorizaciji padla dva orkestra v isto težavnostno skupino, je jasno, da ne bosta imela enakih pogojev za dosego priznanja. Zato bodo verjetno v I. skupini orkestri z več poklicnimi glasbeniki, v II. dobri amaterji, v tretji pa ostali. »Čistosti« godbenikov bi se seveda morali držati vsi orkestri, ne pa da bi nekateri za tekmovanje najemali poklicne glasbenike, kar bi bilo mogoče amaterskim orkestrom v mestih ali pa tistim, ki imajo dovolj denarja za najemanje profesionalcev. Menim, da se ne motim, če ugotavljam, da bo to tekmovanje izpadlo tako, da bo iz prve težavnostne stopnje nastala revija, v drugi in tretji stopnji pa bodo tekmovali le čisti amaterski orkestri.
Naš orkester bo tekmoval v II. težavnostni stopnji in si je že izbral iz seznama obveznih skladb uverturo »Man in the Moon«. Iz prostega programa pa bo izvajal »Orientalsko suito«.
N. Z.
po planu, dasiravno udeležba na nekih treningih iz objektivnih razlogov ni bila zadovoljiva. Priprave so že od vsega začetka na prostem, zahvaljujoč ugodnim vremenskim razmeram. Na spisku prvega moštva so igralci: Pungerčar, Makovec, Nikolič II. Dežman, Nadj, Pivk, Šubic, Poljanec, Rant, Hribernik, Lunar, Kozamernik, Manču, iz JLA pa se bo te dni vrnil Kocjančič. Na treningu smo mimo navedenih videli še novinca Krtaliča (Slovan), Kneže-viča (Triglav) in Švarca.
Do začetka prvenstva (24. III. 1968) je v programu odigranje trening tekem, da bi bilo moštvo na ta način dobro vigrano za posamezne nastope.
Pred startom v spomladanskem delu je tehnični vodja Dušan Vi-tamvas izjavil: »Na vsak način moramo zadržati mesto v sredini lestvice, borili pa se bomo še za boljši plasman«.
Tone Zidan
V I. KOLU ZMAGA!
NOVA GORICA : SLAVIJA 0 :1
VEVČE, JANUARJA — Knjižnica je vse prejšnje leto redno poslovala in je bila odprta vsak ponedeljek in vsak četrtek zvečer, razen praznikov. Urejena je na samopostrežni podlagi, kar pomeni, da si obiskovalci sami izbirajo knjige bodi na podlagi seznamov bodi po prosti izbiri. Večina čitalcev tudi urejeno izbira knjige. Kar neverjetno je, kako nekateri od mladih znajo biti malomarni. Pri izbiranju čtiva potegnejo sicer knjigo s police, če jim vsebina ne ustreza, se ne potrudijo, da bi jo dali na tisto mesto, kjer so jo vzeli, ampak jo pustijo kar na polici izven knjižne vrste ali celo na mizici sredi sobe. Drugi potisnejo knjigo sicer na mesto, toda s hrbtom naprej, da je številka knjige nevidna in vendar je celotna knjižnica zaradi nagle izbire urejena na podlagi tekočih številk vrstnega reda ob vpisu. Ako polic ne bi pregledoval vsak dan, bi v knjižnici v kratkem nastala takšna zmeda, da bi bilo joj! Večkrat najdem knjigo, ki številčno niti ne spada med sosednje knjige, ampak povsem na drugo oddaljeno polico! Ali tu ne botruje malo nagajivosti in zlobe, da bi zmeda ravno nastala?
Dva pojava pa moram ostro grajati. Za obvezno čtivo je bila nabavljena Disneyeva knjiga: V svetu narave. Iz te dragocene knjige je nekdo izrezal več slik, da bi jih porabil ali porabila za ilustracijo obveznega čtiva! Storilca ali storilke žal ne morem zaslediti, ker mi izposojevalec, ki je prvi dobil v roko poškodovano knjigo, tega ni javil ob vrnitvi knjige. Ali pa je celo sam iz knjige izrezal še par slik? Enako je s knjigami, ki so že precej izrabljene in imajo že nekatere liste kar prosto vložene. Kadar zmanjkajo taki listi, mi tudi nihče ne pove, da bi ugotovili krivca, ki je knjigo napravil neuporabno.
VEVČE. FEBRUARJA — Strokovnjaki so izračunali, da obstaja določeno obdobje med posameznimi epidemijami gripe. Beseda »epidemija« označuje bolezen, ki se naglo širi v nekem kraju, pandemija pa označuje epidemijo, ki se širi naglo čez več pokrajin ali držav. Obdobje med posameznimi epidemijami gripe je blizu 10 let, za posamezne valove pandemije pa le osem mesecev. Gripa je zelo stara bolezen. V V. stoletju pred našim štetjem Hipokrat že opisuje bolezen, ki je zelo podobna gripi. Od začetka XVIII. stoletja zasleduje zgodovina medicine stalne epidemije gripe, ki niso še ponehale tudi v sedanjem stoletju. Starejši ljudje se še dobro spomnijo velike pandemije gripe v letih 1918—1919. Takrat se je gripa pojavila istočasno v Franciji, Italiji in Ameriki, končno pa je bil prizadet skoraj ves svet. Menijo, da je ta pandemija terjala 20 milijonov mrtvih. Zadnja pandemija gripe se je začela proti koncu 1956. leta in se je nadaljevala v 1957. letu. Njen začetek je bil v Hong Kongu. Menijo, da se je sem razširila iz sosedne Kitajske, zato jo imenujejo tudi »azijska gripa«. Obolelo je pol milijona ljudi, od tega jih je okoli 50 umrlo. Od tod se je gripa razširila to leto v Singapore. Tu so tudi izolirali (v Londonu) povzročitelja gripe virus A, imenovali so ga tudi A »Singapore-1/57«. Od
Med letom je prišlo v knjižnico 274 delavcev, 209 vajencev, 126 uslužbencev, 829 otrok in 99 upokojencev ali gospodinj. Skupaj je bilo torej 1537 obiskovalcev. Med obiskovalci knjižnice pa močno pogrešamo uslužbence iz papirnice. Zanimanje za knjigo med ljudmi pojema, kar gre v prvi vrsti na rovaš televizije. Prej so mnogi ob dolgih jesenskih in zimskih večerih radi jemali knji-. go v roko, sedaj pa ob vsej udobnosti sledijo dogajanju na ekranu, zato za knjigo ni več časa. V preteklem letu so si obiskovalci izbrali 4052 knjig, večina leposlovne vsebine. Le malokdo se je zanimal za idejno-politično vsebino. Med letom je bilo nabavljenih 117 novih knjig, za skupno vsoto nekaj nad 3000 N din.
Med zadnjimi novitetami omenjam drugi del Svetinove Ukane, nadvse napet roman partizanske borbe na Gorenjskem, kjer je bila tudi psihološka borba med vodstvom NOV in gestapom! Borbenost slovenskega človeka v dobi tuje okupacije obravnavajo še: Grabeljšek: Med strahom in dolžnostjo, Petelin: Prešernova brigada, Pohod XIV. divizije, Radulovič: Krog se je sklenil na tromeji in V ognju preminuli. Sovjetski general Čujkov nam podaja Konec tretjega rajha. Izredno zanimiv je roman o Goetheju, ki ga je napisal T. Mann pod naslovom: Lotte v Weimaru. Za razburljive doživljaje Angelike sta poskrbela pisatelja Galon z novo knjigo: Angelika v Novem mestu. Mladini pa je namenjenih več knjig o doživljajih Buffala Billa.
V prijetno dolžnost si štejem, da se na koncu leta kot knjižničar zahvalim IO sindikalne podružnice Papirnice, Vevče za veliko podporo in razumevanje za knjižnico, ki prinaša med delovno mladino dobro knjigo.
J. M.
tod se je prek prometa razširila po vsej Evropi in tudi k nam. Bolezen se je začela s hudim glavobolom in bolečinami po vsem telesu. Temperatura je bila povišana od 38,2° C do 39,40° C in to nekaj dni. Posebno so bili prizadeti otroci, starčki, slabotni in sladkorni bolniki. V ambulanti smo opazovali po prenehanju glavnih znakov številne pljučnice in na novo odprte tuberkuloze pljuč. V industriji je bil izredno velik porast bolniškega staleža. Mojstri so sporočali, »Kaj je zdaj, stroji bodo vsak čas tekli sami — nimamo ljudi!« Zdravnikov je bilo takrat še malo in so delali dan in noč, hodili so še v glavnem peš. Megla je bila tako huda, da smo pozno ponoči s tipanjem progovnih zapornic določali smer Ljubljana—Zalog. Številni srčni bolniki so kar naenkrat pomrli. Specifičnega zdravila ni bilo.
Sele v drugi polovici dvajsetega stoletja se je posrečilo znanstvenikom iznajti cepivo proti gripi, kar je eden od velikih uspehov v ohranitvi zdravja sodobnega človeka, ki ga lahko beleži preventivna medicina.
Tako sedaj vsako leto cepimo člane delovnih kolektivov proti gripi, ne samo v korist zdravju posameznika, temveč tudi za dobrobit ekonomskega blagostanja v podjetju in s tem cele družbe.
Dr, B. M.
Dopisujte v NAŠE DELO
Start v drugi del tekmovanja
Drugolrepubliško tekmovanje pihalnih orkestrov
Influenca ali gripa