--O '
Inseriranju primeren popust, •prejema naročnino, inseraie > Telefon inierurban
NEODVISEN POLITIČEN LIST ZN SLOVENSKO UUOSTVO
44. fitev.
Mapibop, dne 19. applim 1999,
Poštnina v državi SHS pavšalirana.
»Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništro je v Mariboru, Koroška cesia štev. 5. - Z uredništvom «e more govorili vsak dan samo od il de
12.	ure dopoldne. Rokopisi se ne vra&do. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inierurban štev, 113,
letnife XI¥,
Prolog genovske konference.
Priprave in začetek genovske konference spremljajo značilni znaki moralnega propada velekapitalističnega in «uperealističnega svetovnega ustroja. Gospodarska kriza Je povsod : pri zmagovalcih in pri premagancih, pri starih in novih «silah« in državah. V državah, ki niso sodelovale v vojni, ali pa, ki so bile poleg sodelovanja še v stanu, da obdržijo svoj produkcijski aparat (Amerika, Japonska, nevtralne države, Anglija) je danes nakopičeno neprodano blago, produkcija se zmanjšuje in število brezposelnih strahovito narašča, v srednji Evropi pa še ta produkcija, kolikor je je, zaostaja, ker je strah ovato otež-kočena prodaja izdelkov, kakor tudi nabava sirovin in vseh potrebnih produkcijskih in prometnih sredstev. Me-sto reprodukcije v največjem obsegu pada kapitalizem na najnižjo stopnjo produkcije — na neprestani minus. Kapitalisti so že tako daleč, da rajši omejujejo in uniču-Jejo produkcijo, kot da bi njene izdelke prepustili pod sprejemljivimi pogoji drugim delom sveta in drugim državam, katere je svetovnovojni imperijalizem označil kot premagane in manj vredne.
Amerikanski farmer rajši sežge pšenico, kot da bi jo dajal pod ceno sestradanim delom Evrope, na drugi strani se pa dobra nemška produkcija lahko veže samo s potrebami držav, katere je imperijalizem «zmagovalcev« še nižje potisnil kot Nemčijo.
Tri leta se je razpravljalo in delilo izključno le iz imperijalističnega stališča in kaos in gospodarski razpad je vedno večji. V Evropi se je Anglija prva streznila in zahtevala je, da se od imperijalizma popusti ter kolikor mogoče brez njega ustvarijo vzajemni gospodarski od-nošaji. S tem Anglija samo pridobi, ker se njeni dobri produkciji odprejo vrata do odjemalcev, izgubi pa Francija, la igra v imperijalistični smeri sicer zelo važno, v gospodarski pa prav malo vlogo.
Od tod razdor med Anglijo in Francijo. Francija bi rada izkoriščala Rusijo, išče si imperialistične opore v posredovanju za obnovo ruskega carstva in pred vsem se boji gospodarskega tekmeca v Nemčiji. Od tod ves njen odpor proti gospodarsko-spravljivi politiki Anglije.
Francoska politika je v kulturnem svetu osamljena, njen glas se čuje in posluša samo še brez pridržkov v Varšavi, Beogradu in Bukareštu — v državah, ki so v pravem pomenu besede njene — kolonije.
Da okrepi svojo politiko nasilja, poskuša in uprizarja, kar se le da. Od davno je že voditeljica, zaščitnica in vsestranska pomočnica vseh ruskih kontrarevolucijonarjev, vsa sredstva je uporabljala v politični kampanji proti angleškemu premirju Lloydu Georgu, Rusijo že dolgo predstavlja po svoji dobro organizirani časnikarski kampanji kot strašen kaos in da jo v zadnjem hipu še «obglavi«, je je po svojih podkupljenih listih udarila Lenina s smrtno-nevarno boleznijo vseh mogočih vrst ter ga celo — po-, kopala. Vse zastonj, konferenca se otvarja, prvi koraki so storjeni za gospodarsko in ne za imperijalistično obnovo. Francija pa izigrava svojo zadnjo rezervo — svoje proslavljene — apaše.
V ekspresnem vlaku med Parizom in Marseillem je izvršena velika in drzna tatvina. Neznani zlikovci so pokradli veliko množino važnih — diplomatskih spisov, ves arhiv angleške delegacije — za genovsko konferenco.
Velekapitalistični in imperijalistični sistem uničuje na milijone ljudi, ene požene v smrt, druge v bedo, tretje v zločn — diplomatskih spisov pa nobeden izmed teh ne krade, tó oskrbijo imperijalisti sami.. Treznost v vrstah samih velekapitalistov in imperialistov bo težko zmagala. V visokih krogih je več zločincev in več nemorale, kot v najnižje steptanih ljudskih slojih. Kje je torej izhod? — Stano v tem, da pridejo pni do besede, ki v sedanjih sistemih in družabnem ustroju trpijo.
Program ruske delegacije v Genovi.
Dr. Leo Lederer opisuje v dunajski «Neue Freie Presse« svoje vtise, ki jih je zadobil na štiriurni vožnji, med nemško in italijansko mejo v kupeju voditeljev sovjetske delegacije. Clankar izvaja :
Cičerin, ljudski komisar za zunanje zadeve, je sedel pred gromado inozemskih listov. Njegov ozek, s svit!o brado okrašen obraz pričuje o globokem duševnem delu tega moža, ki se odlikuje po ljubeznivi skromnosti. Vsi : Cičerin, Joffe in Litvinov, pa so pokazovali izrazito odločnost in nenavadno samozavest.
Na moje vprašanje, — tako piše dr. Lederer — kakšno stališče bo ruska delegacija v Genovi zavzela, je Cičerin odgovoril : «Iz vsega, kar se jé v inozemstvu doslej pisalo in govorilo posnamem, da še glavne poteze našega stališča v zapadni Evropi niso dovolj znane. —-Evropa misli, da smo mala skupina, ki se vzdržuje s pomočjo najskrajnejših sredstev na vladi, ne da bi se ozirali na voljo širokih ruskih slojev. Ne mislim se spuščati v diskuzijo ruskih notranjepolitičnih problemov. Pravilna ocena stališča sovjetske vlade v Genovi jè mogoča le tedaj, ako se ruskega problema ne bo v gospodarskih in zunanjepolitičnih vprašanjih omalovaževalo. Sovjeti stojijo v stalnem kontaktu s socijalnim življenjem Rusije.
Iz tega kontakta smo prišli v novo gospodarsko politiko, k! se je rodila iz gospodarskih potreb. Tej gospodarski politiki smo določili natančno mejo : zahteve tovarniškega delavstva (nedotakljivost socijalnih pridobitev) in zahteve kmetskega ljudstva, ki vztraja na uresničenju svojih idej. Kmetsko ljudstvo, kateremu je svobodna trgovina pod režimom -nove gospodarske politike prinesla, obenem s- toleriranjem tnalih posestev, gospodarsko zadovoljnost, si želi reda in miru. Naš kmet zahteva možnost
izmenjave žita z blagom, ali kljub temu ga preveva globoka mržnja proti velekapitalistom.
Naš program za Genovo je velik kompromis : toda rvi kompromis, raznih slučajnosti, to ni kompromis teoretičnih razsodkov ali zaključkov kake centralne inštance. Ta kompromis je bil porojen iz življenja samega : on je nekako ravnotežje med zahtevami gospodarstva in voljo delavstva, ki hoče svojo svobodo in svoje pridobitve očuvati. Ne samovoljni sklep kake centralne inštance, marveč skupna volja širokih ruskih slojev zahteva, da vztrajamo na sledečih principih: na nedotakljivosti naših suverenih pravic, na pridržku življenskih funkcij gospodarskega organizma v rokah sovjetov ter na jamstvu so-cijalnorevolucijonarnih pridobitev delavstva. V ostalem želimo pospešitev produkcije, obnovo Rusije, gospodarske zveze s celim svetom. Ruski narod bo podpiral vsa stremljenja, ki vodijo k pravemu in resničnemu miru v Evropi, ne da bi opustil navedena načela, ki nas vodijo v Genovo«.
Tako Cičerin. Naš zunanji minister dr. Ninčič pa ni podal pred svojim odhodom niti ene izjave, iz katere bi zamogli posneti, to ali ono razveseljivo točko. Beograjska žlahta je prevzela monopol za visoko politiko, ona odločuje v tajnih konventiklih o usodi naroda, listi režima pa še pri vsem tem pokazujejo toliko ogabnega cinizma, da podtikajo ruski delegaciji nelojalnost in navidezno dobro voljo.
Milijarde dolga — invalidom.
Zgoraj se razsiplje, spodaj pa škrta, odira in izzžema. Visoke in najvišje glave se pri največjem razkošju, pri dolgi vrsti razkošno opremljenih dvoran, salonskih vozov in avtomobilov, pri zvrhanih zlatih posodah, pri milijonskih vlogah v tujih in domačih bankah — imenujejo skromne in potrebne, v enomer se jim daje, bogastvo se kopiči, razkošje in pohlep se stopnjuje do blaznosti, tam spodaj — najbednejšim od bednih, lačnih ' in onemoglih se pa odtrguje in dolguje pri sramotno nizkih drobtinicah.
Bolnišnice so na robu propada, vlada jim odteguje podpore ter odpoveduje eno obveznost za drugo. Celo to, kar so pokrajine same ustvarile, se uničuje. Beograjsko ministrstvo kaže pred vsemi misijami, ki so prišle iz Anglije in Amerike v človekoljubni nameni v Srbijo ter v rešitev bolnikov in sirot že toliko storile, da nima smisla za humaniteto.
Pa to še ni vse! Evo, sama beograjska «Epoha« ve povedati še o drugi vrsti r^pa nad največjimi reveži in siromaki. — V Črni gori, Vojvodini, v največjem delu Srbije, v Bosni, Dalmaciji in Hrvatski se mizerne invalidske in sirotinske podpore že več mescev ne izplačujejo. Država dolguje invalidom in sirotam nad 500 mili jo n o v dinar jev. V enem samem srezu valjevskega okrožja je dolžna država invalidom nad milijon dinarjev. Če je že davno odvrgla vsako humaniteto, potem naj se vsaj reče, da je vlada iz nekake hvaležnosti prevzela skrb za vojne invalide in sirote. To je tudi vedno in posebno povdarjala, ko so njene stranke čakale na volilne krogljice od teh siromakov. Tedaj je obljub kar deževalo, ostalo pa je vse na papirju in siromaki danes gledajo, kako se milijarde trošijo za oblastniško moč in razkošje.
Četrt milijarde za kraljevo civilno listo, povišanje dnevnic v skupščini na mesečnih 540.000 dinarjev, za ornamente v čipkah in vezeninah 200.000 dinarjev itd. se določa in plačuje na hitro roko in baš tako hitro se največjim revežem odteguje in jemlje.
Nekdanjim vojakom, sedaj pohabljenim siromakom, dolguje država milijarde na podporah, ki pa itak ne zaslužijo tega imena, danes služeči vojaki pa umirajo, bolehajo vsled zločinske zanikernosti -vojne uprave ter stradajo, ker vlada noče plačati računov liferantom vojaške prehrane. Liferanti, ki so plodove svojih žuljev in svoje skromne obrti zaupali vojaškemu erarju, so se skoraj vsi opekli, dobro zaslužili so pa oni, ki izhajajo iz visokih, za mastne dobičke in «zarade« že predistiniranih krogov. V nekaterih garnizijah vojaki že dalje časa ne dobivajo več mesa, ker vojski nikdo več ne da na — kredit. Kako tudi! — Mesar in trgovec v mestu in na deželi ne more izhajati kot večni upnik državne uprave, ki še velike davke in takse pobira od neporavnane «liferacije«.
Pri tej zanikrnosti trpi največ ubogi vojak ob slabi, nezadostni hrani in dana mu je patrijotična čast in ugodnost, da postane v mirni dobi invalid ter se pridruži onim, ki po krvavih žrtvah v vojni danes v tretjem letu «osvo-bojenja« toliko stradajo in trpijo-
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
V Beogradu sta na delu ministrski svet in finančni odbor. Ministrskemu svetu predseduje zopet ozdrave 1 Pašič. Na zadnji seji ministrskega sveta je povedal Pašic kolegom ministrom, da se drži naš zunanji minister Nm-čič v Rapallu pri razgovoru z italijansko delegacijo strogo po vladnih navodilih. Glede izvedbe rapallske pogodbe se ne bo dopustila nobena korektura.
Na predlog vojnega ministra Vasiča je sklenil ministrski svet vpoklic vseh rezervnih sanitetnih oficir-jev za en mesec. Gospod Žečevič bi že bil moral vpoklicati sanitetne oficirje sredi zime, ko je prevažal rekrute.
S smrtnimi in težko bolanimi slučaji naših rekrutov bi bili imeli ti oficrji dovolj opravka. Tokratn vpoklic se bo izvršil po toči — davno prepozno.	.
Finančni odbor je sklenil n&j se uvede izpla: čevanje draginjskih doklad železničarjem takoj! Ne Pre«" log pravosodnega ministra je sklenil finančni odbor, da se vrnejo sodnikom odvzete izredne doklade, ki so jih do-
bivali poleg draginjskih. Tozadevni konkretni predlog bo stavil na prihodnji seji sam pravosodni minister dr. Laziča Markovič.
GENOVSKA KONFERENCA.
Papež je poslal nadškofu v Genevi lastnoročna pisano pismo, v katerem izraža željo, da bodo zastopniki vseh držav jemali v obzir žalostni položaj narodov ter da bodo miru in uspehu na ljubo pripravljeni tudi to in ono opustiti in žrtvovati, ker garancije za mir niso bajoneti, temveč medsebojno prijateljstvo in zauDanje. — Pred p>. četkom konference so se določile posebne komisije in sicer prve za splošna, druge pa za podrobnostna vprašanja. Angleški predlog je zahteval, da so v glavnih in načelnih komisijah zastopane Anglija, Francija, Italija, Rusija in Nemčija, v drugih, podrobnostnih komisijah pa vse države, ki so navzoče. Francoski delegat se je upiral proti sodelovanju Rusov in Nemcev v komisijah, pa s svojim protestom ni prodrl. — Gospodarski komisiji je priključena posebna sekcija Zveze narodov. Šef te sekcije je Italijan, člani pa : 1 Francoz, 1 Anglež, 1 Poljak. — V' nedeljo se je vršil predhodni sestanek velesil v svrho ureditve vprašanj, tehničnega značaja. Mala antanta je bila od te predkonference izključena, če tudi se je Francija potegovala za njen pristop. Od malih držav je bila prisotna samo Belgija, to pa radi tega, ker je bila navzoča tudi v Cannesu. — Ob otvoritvi prave konference je bil izvoljen za predsednika italijanski ministrski predsednik De racta. — Kot oficijelni jeziki veljajo na konferenci : angleški, francoski in italijanski jezik. Vse italijanske stranke, tudi fašisti, so izdale proglas, v katerih zabicù-jejo svojim pristašem za čas konference popolno mirnost in vstrpnost.
NEVTRALNE DRŽAVE.
Konferenca nevtralnih držav glede enotnega nastopa na genovski konferenci je dosegla popolno soglasje v sledečih točkah : 1. da je glavni problem za obnovo Evrope ekonomski razvoj Nemčije, 2. da bi tudi evropske države same brez Amerike lahko zbrale pol milijarde zlatih frankov in 3. da se Zvezi narodov mora omogočiti večja delavnost na polju ekonomskih problemov. AMERIKA.
Zedinjene države vendarle razorožujejo. — Budget za mornarico so znižali za 180 milijonov dolarjev, stalež moštva za 30.000 mož in primemo tudi število torpedo-čolnov. —
Senatska komisija je predložila dveletno podaljšanje zakona o omejitvi vseljevanja tujcev v Ameriko, senat je pa zakon za eno leto osvojil s pristavkom,, da se v slučaju potrebe lahko zopet podaljša.
Beležke.
«Narodni« darovi. Naše gospodarstvo leži na tleh, davki in strašna draginja stiskajo ljudstvo, socijalne, kulturne in dobrodelne ustanove se borijo z največjimi težavami ter propadajo, na tisoče ljudi se potika okrog brez dela, trpi in strada, družine stanujejo po kleteh in vagonih, nezadovoljnost in grenkost objema srca, peščica ljudi pa iz vse te revščine iztiska in molze sredstva za pa-trijotične geste in čine, da se brez vsakih stroškov prikupi navzgor če mogoče še z materijalnim dobičkom poleg vseh političnih uspehov. — Povrnili smo se v dobo fevdalizma in velikaštva. Oblastniki delijo narodno imovino. Danes, ko je vsak luksuz smrtni greh na ljudski blaginji, se razkošno opremljajo gradovi in poklanjajo, milijoni se trošijo za parade, sprejeme, razne svečanosti, narod pa strada in obupuje. Velikaška darežljivost je brezmejna,, kako ne bi bila, saj ne plačuje in ne pripravlja vsega tega, kar poklanja. Dalmacijo mori strašna lakota, narod si kuha travo in skorjo, hrani se z raznimi odpadki, v mestih pa peščica velikašev pripravlja velikanske parade. Za nje je v Dubrovniku določeno 20, v Splitu pa 14 milijonov kron. Velikaši v Bački poklanjajo zemljo, vredno 16 milijonov kron, v Han-Pijesku v tuzlanskem okraju v Bosni se opremlja velika vila, cel grajščinski kompleks iz šest poslopij, v Zagrebu so oblastniki določili 6 in pol milijona kron za nakup skupine hiš, ki naj bi se podrle, da se sezida kraljev dvor, v Zagorju se poklanja starinski gred Klenovnik, ki bo stal lepe milijone, predno se preuredi in opremi in tudi v Sloveniji so ri oblastniki osnovali svoj odbor, ki sklepa, kaj bi poklonil. Govori se o ljubljanskem, blejskem in Cekinovem gradu, nekaj bo že, bahata darežljivost na tuje stroške tudi v Sloveniji ne bo izostala. — Kdor se hoče prikupiti navzgor, naj to stori z lastnimi sredstvi, kar poklanja, naj tudi sam plača, to moramo 2 vso odločnostjo zahtevati.
«Za monarhijo v Rusiji — vsi pravi Srbi!« — pravi «Balkan« št. 97. Minister dr. Ninčič taji Wrangelovo akcijo, jedro rusko-caristične reakcije v državi SHS, glasilo beograjskih šovinistov in radikalcev pa na dolgo in široko proslavlja in ustoličuje — belega ruskega carja. Ta list je opravičeval in celo poveličeval caristične atentatorje proti Miljukovu v Berlinu in v tej številki ima pod gornjim naslovom daljši članek z nekaterimi prav značilnimi stavki. Na primer : «Ni pravega Srbina, ki ne T» želel od srca, da se v Rusiji čim prej ustanovi monarhije ter njej na čelu pojavi Beli Slovanski Car ... « Radikal Ninčič je gotovo tudi pravi Srbin in tako je tudi on za »Belega Carja« in laž so vse njegove izjave, da se ne goji: pri nas caristična propaganda in da ni vojno-političnih zvez z Wrangelom in drugimi belogardisti. — «Monarhije v Rusiji je potreba slovanstva, interes civilizacije. Na evropskem severu velika slovanska monarhija in na evropskem jugu mala slovanska monarhija — to je interes civilizacije in svobode« — drugi citat. Civilizacije, svobode, pa še kake! V Sibirijo dan na dan transporti političnih jetnikov, nagajajka žvižga, kundak bije, skozi Site krvavi
in propada na tisoče ljudi, ki ne razumejo te «bele« — proslavljene «svobode!« «Civilizacija in svoboda«, ki jo čuvajo legije javnih in tajnih policajev, dvor v razkošju, muzik ali seljak na tlaki, delavec numeriran suženj, kak interes slovanstva! — Tretji citat : «— imamo eno željo : da Rusija čimprej vstane in da se njej na čelu pojavi Beli car, danica slovanstva!« Danica-vodnica reakcijonarcev .za izmozgavanje ljudstva, za absolutizem, za ubijanje kulture in človečanstva.
Metode Nikole Pašiča. Umetnost Pašičevega dolgotrajnega vladanja temelji na njegovi vedni grožnji z ostavko. S to pretnjo o demisiji je ustvaril tako politično vero : nemogoča je vsaka druga vladna kombinacija kakor le ona, kateri načeljuje on. Demokrati so uverjeni, da ni iz sedanje politične konstelacije drugega izhoda kot starosta Pašič. Tata Pašič pa zna ta svoj položaj izkoriščati. On se ne pogaja veliko, on ne prigovarja, ampak samo žuga z ostavko — demokratske zahteve se manjšajo na malenkost makovega semena. Bogzna kolikokrat ; se je že gospod Pašič uspešno poslužil šibe — grožnje z j ostavko. Spomnimo čitatelje samo na nekaj slučajev : ko 'je šlo v ustavi za ime Jugoslavija, afera Žečevič ter civilna lista. Le potom grožnje Pašičeve ostavke si podolžuje se- ; danji režim vladarsko življenje. Ali so pa Pašičeve metode grožnje pot prave in stvarne politike, za našo mlado državo, pa je drugo vprašanje, na katerega že davno odgovarja cela kraljevina z — ne!
«Malenkosti«. — V teku najburnejše razprave o interpelaciji opozicije proti bivšemu vojnemu ministru generalu Žečeviču radi smrti 300 rekrutov in radi po nemarnosti zakrivljene bolezni tisočerih — vstane eden od debelih radikalnih gospodov ter povzdigne svoj glas proti opoziciji : «Gospodje, to so malenkosti! Minister ni kriv. Naš narod se ne zna varovati, ne zna paziti na sebe. Krivi so sami rekruti, da so pomrli in oboleli —!« Da, da, debeli gospodine, malenkosti so to, samo krvave malenkosti, iz katerih se zbira krvavo jezero in mogoče boš tudi ti nekega dne sam sebe v njem zagledal. («Selo« št. 140.)
Wranglov štab tvori posebno silo v Evropi in Wränge! je suveren, ki se pogaja s kralji in ministri. Ves svet to ve, samo naš zunanji minister dr. Ninčič ima državljane SHS za tako lahkoverne in naivne, da jim kar na lepem pripoveduje, kako je baron Wrangel samo naš gost, in navaden ruski begunec, kakor vsak drugi. — General Wrangel je sedaj sklenil, z rumunsko vlado dogovor, po katerem se obveže, pripoznati pripadnost Besarabije Ru-muniji, a Rumunija mu v protiuslugo podpira vojsko z živežem in z vojnim materijalom. — Take posle opravlja «gost« države SHS, pa naj gredo njegove akcije še dalje, naj je že na pohodu, naj sklene tudi z našo državo kake posebne dogovore, vedno se bo še našel kak Ninčič, ki bo v brezkrajnem cinizmu vse zatajil.
Poročevalci «državotvornih« beograjskih listov, ki so od vlade dobili imenitne dijete za pot v Genovo, se že kažejo v svoji veliki vnemi in delavnosti. «Politika« že prinaša izvirno poročilo svojega poročevalca, ki je svojo posebno pozornost posvetil rusko-sovjetski delegaciji. — Ko so Rusi prispeli, jih je že čakal. Obrnil se je do tajnika, ta je pa vsako posredovanje za sprejem pri delegatih odklonil in sicer prav na kratko in razločno, po slovenski bi se dejalo, da je vrgel beograjskega poročevalca ven. Poskušal je svojo srečo pri delegatih iz Armenije in Georgije, pa tudi tu ni nič opravil, sedaj pravi, da govorijo tako slabo francoski, da se od njih prav nič ne zve. — Končno se je pokazal sovjetski komisar in delegat Cičerin. Dopisnik ga opisuje, da je velik in močen mož, da pri-kupljivo izgleda itd. Z razgovorom pa ni bilo nič. Čičerin je odzdravil dober dan, pohvalil Rivijero, pristavil, da je tudi s hotelom zadovoljen in to je bilo vse, o konferenci niti besedice. Tako je bilo tudi pri drugih delegatih, celo tipkarice se niso dale izpraševati. — Vnema poročevalca je hvalevredna, nima pa uspeha in za to se lahko vpraša : Cernu je izdala vlada toliko denarja za poročevalce svojih listov?
Ko «kmetje« govorijo. Državotvorci so iz Virovitice in okolice nabrali nekaj svojih «Seljakov« ter jih peljali v Srbijo na izlet. Na zboru jim je govoril učitelj Ivakič, na Banketu prof. Krnič in tem «seljakom« so odzdravljali zopet sami «seljaki« : dr. Ribar, podpredsednik skupščine Vujičič, dr. Radosavljevič, nekaj poslancev, med njimi tudi obligatni Diša Popadič in na banketu v Beogradu jim je nazdravljal predsednik mestne občine Mitrovič, ki je ugotovil, da pomeni prihod teh «kmetov« v Srbijo — pravo in pravcato cementiranje edinstva. To je enkrat dobra beseda in točna prispodoba za to, kar se pri nas dogaja. «Edinstvo« je res tako cementirano, da narod še dihati ne more. Vsi govorniki — «kmetje« so obljubljali še najboljše utise in spomine za pozne čase. Seveda, ka-koršni izletniki, tak sprejem in takšni so tudi utisi . . . Tudi na dvoru so bili, dobili so malo južino in vsak 20 dvorskih cigaret, menda za to, da dobijo utis, kaj se puši na dvoru in kaj ostane od slabega monopola za prave seljake.
Dnevne novice.
Dr. Korošec o enotnosti naše stranke. Na shodu v Jesenicah 9. t m. je izrekel naš voditelj sledeče pomenljive besede : «Vsi mi od SLS ne bomo v sedanjem času, ko se borimo za samostojnost Slovenije v okviru te države, ko stojimo v začetku ljutega kulturnega boja, o katerem ne vemo, kje se bo zaustavil, ko se trudimo prinesti našemu delavcu, obrtniku in kmetu osvobojenje izpod jarma zatiranja, izrabljanja in izsesavanja, v tem času ne bomo od nikogar dali cepiti naše stranke. To bi značilo v sedanjem momentu, izkopati siguren grob našim narodnim, verskim in socijalnim idealom. Naš narod je v ogromni svoji večini že pri zadnjih občinskih volitvah nedvoumno izpregovoril, da odobrava naš verski, socijalni in politični program. Temu programu se v stranki vsi klanjamo, in sveta naloga nas poslancev je, da smo sluge in izvrševalci tega programa. V stranki ni pristaša, ki bi nas hotel pri tem delu ovirati. Mi ostanemo složni, polni nad in načrtov za bodočnost!«
Zavračajmo laži! Očividno vodilni veljak je v pozdrav nedeljskim zborovalcem JDS zapisal uvodnik s sledečim sklepom : «Klerikalizma se nismo bali takrat, ko ga je obsenčevala milost Luegerja in habsburške glorije, pred katerimi se je dr. Korošec valjal v prahu, tem manj nam gre na živce klerikalno psovanje od danes«. Tako besede v «Taboru«. Mi se čudimo, kako slab spomin ima demokratska gospoda, ki ima pač najmanj vzroka, da vzbu-
ja spomine na preteklost. Konstatirajmo le par dejstev! Sedanji šef liberalcev dr. Kukovec je sramotno klečeplazil in iskal milosti v Gradcu v deželnem zboru proti Slovencem pri nacijonalcih s svojim liberalizmom. Prejšnji šef dr. Tavčar je nosil «kveder« na Dunaj in nastopal kot zastopnik Ljubljane in njenega vaškega liberalizma skupaj z najbolj zagrizenimi Vsenemci in konservativci proti ljudski volilni pravici. V kranjskem deželnem zboru pa je ležala cela «narodna naprednost« na trebuhu pred 63 zadolženimi skisanimi plemičeki; edini Hribar se je tega malo sramoval. Sramoto je izbrisala Slovenska ljudska stranka. Dr. Triller in dr. Tavčar sta kot oficijelna voditelja s popolno vednostjo in odobravanjem Ribnikarjev, Žerjavov in enakih trobila v srebrni rog, dr. Krek in dr. Korošec pa nikdar! Ne govorite toliko o strahu pred «klerikalizmom«, kajti znano je, da človek najraje govori ' o tem, kar ga najbolj vznemirja! Fraza vam je narodnost, fraza socijalno mišljenje, fraza vam postaje poštenost in pravičnost, agromerkurjevstvo pa parola. Prej ste s svojim liberalizmom krošnjarili v Gradcu in na Dunaju ter nastopali proti ljudstvu, sedaj ste zanesli in prodali s svojimi samostojnimi sekundanti vse tja doli v Beograd, samo za ministrska korita, za «zarado« in iz sovraštva ter strahu pred katoliškim kmetskim ljudstvom.
Shod SLS v Celju. Organizacija naše stranke v našem mestu lepo napreduje. To je pokazal shod dne 10. t, m. Udeležba iz vseh stanov je bila zelo lepa. Predsedoval je načelnik okrajnega odbora dr. «mton Ogrizek, kateri je bil zopet izvoljen na to mesto. Nato je govoril narodni poslanec Fr. Žebot. Orisal nam je politični in gospodarski položaj. Zbor je izrekel zaupnico dr. Korošcu in celemu Jugoslovanskemu klubu za odločno zaščito pravic našega ljudstva; ugovarja proti parcelaciji Slovenije, zahtevamo nedeljeno avtonomno Slovenijo, izenačenje davčnih bremen na vse pokrajine, protestira proti zapostavljanju naših drž. uradnikov in nastavljencev. Shod je pokazal, da SLS tudi po mestih uobro napreduje.
Slovenski in srbijanski zemljoradnike Slovenski zem-ljoradniki so se pod vodstvom poeta dr. Novačana postavili na odločno republikansko stališče; njihovi srbijanski bratje pa so izjavili v Beogradu, da sicer ne bodo glasovali za povišanje kralj, civilne listine, a so povdarili, da so odločni monarhisti. V Sloveniji republikanci, v Srbiji strogi monarhisti — te načelne razlike nam doslej še ni pojasnil g. gostobesedni dr. Novačan.
Proračun ministrstva pravde. Budžet ministrstva pravde, o katerem se vrši sedaj debata v financijskem odboru, predvideva sledeče izdatke : Za Srbijo 57 milijonov, 619.478.05 dinarjev, za Crno goro 4,818.081.25 dinarjev, za Bosno in Hercegovino 976.439.75 dinarjev, za Dalmacijo 11,831.005 dinarjev, za Hrvatsko in Slavonijo 43 milijonov 145.967.50 dinarjev, za Slovenijo 19 milijonov 395.098.55 dinarjev, za Vojvodino 18,215.106 dinarjev.
Naši vojni dolgovi. Za časa vojne je dobila Srbija od Anglije in Francije posojilo v znesku 781,824.036 frankov, za zvišanje števila uradništva ---,211.930 frankov, torej skupno* 926,0-s~».466 frankov. Amerika je Srbiji posodila 12 milijonov dolarjev za zboljšanje usode srbskih ujetnikov v tujih državah. Francija je pa posodila Srbiji za isti namen 62,160.000 zlatih frankov. Koliko je pa antanta posodila na drug način Srbiji, bodisi v živilih, obleki, itd. tega dolga pa itak ne bomo izvedeli, kajti antanta sama ne ve, koliko znaša ta dolg. Vsi vojni dolgovi bivše Srbije znašajo 1.999,195.4u6 frankov.
Trije deviški možje gasilnega društva v Selnici oh Dravi se silno hudujejo zaradi zadnjega dopisa x Straži. Da dokažejo, da «Straža« laže, zato zahtevajo od načelnika, naj takoj napravi vajo, kjer bodo s svojimi deviškimi rokami sami gonili brizgalno in gasili, in tako dokazali, da ni res, da bi samo brizgalno radi speljali v samostojni tabor, ampak, da jo znajo tudi goniti, kadar je sila.
Zanimive vesti iz Selnice ob Dravi. Zadnji lepi dan me je izvabil iz mesta. Peljal sem se z jutranjim vlakom do Ruš in jo mahnil čez Selnico k Sv. Duhu. Na selniškem brodu sem moral dolgo čakati. V Selnici se malo okrepčam. Govor nanese na brod, in umevno sem se potožil zaradi dolgega čakanja. Pričujoči pravijo, da so pritožbe splošne, da brodnika gospodar zmiraj na drugo delo pošilja, na brod se pa naj čaka. Pripravlja se že načrt, da se postavi most, ker je promet vsled tovarn sedaj zelo velik. Po strmem pobočju se vzpnem na rodni Boč. Med potjo se mi pridruži mož, prava hribovska korenina, oblečen v sivo, domače sukno, z črnimi brki pod nosom. — Govor se zasuče tudi na politiko. Mož mi izda, do so bili Bočani dozdaj vsi v Samostojni stranki. «A ne bomo več, mi pravi. «Tu sem bil pred kratkim pri Mesariču v gostilni po opravkih. V sosedni sobi so bili zbrani samostojni glavarji, a mene . niso zapazili. Govorili so, kako jih vsa zapušča; a to je dobro, so se hvalili, da so Bočani tako lepo naši. Ti nič ne vprašajo, kako in zakaj, njim je treba samo migniti, pa grejo za nami, in če jim vse fante pobarajo in še desetkrat večje davke naložijo. Zdravo Boč! sa si napivali in se smejali. Jaz sem pa stisnil pest in sem rekel sam pri sebi : Na, tako nori pa Bočani vendarle nismo, kakor si samostojni mislite, in sem šel, naročil «Slov. Gospodarja« in za menoj še drugi Bočani«. — Tako mi je pravil mož hribovec, jaz pa sem si mislil : Vendar je prisijalo solnce prave pameti že tudi v te nedostopne brege.
Odprto pismo g. svetniku I. Zemljiču v Ormožu. — Ker ste poslali orožnike, da poizvedujejo po Ormožu, kake sklepe je sprejelo načelstvo Ormoške posojilnice v zadevi vrta, ki se Vam je odpovedal, Vam javno sporočimo, da ste sprejeli dva sklepa Ormoške posojilnice v tej zadevi. Že na prvi sklep ste odgovorili, da se odpovedi protivite, čeravno Vam je posojilnica nakazala drugi vrt. Drugi sklep pa se je glasil, da je posojilnica sporni vrt prodala predsedniku odbora za stavbo Katoliškega doma. Sklepe so podpisali vsi odborniki in nadzorniki ~ 9 mož. če ne verujete, da so podpisi pravilni, potem uvedite preiskavo proti onemu, ki je podpise ponaredil, ne pa, da poizvedujete to, kar Vam je že davno prav dobro znano. Da bi vi to pozabili, tega ne verujemo, ker potem vsled svoje pozabljivosti ne morete opravljati več svoje službe. Nadalje vas prosimo, da si pogledate hišni red, ki visi v pritličju hiše že 8 let. Paragraf 9 določa čas odpovedi na 1 mesec. Ker vrt ne spada pod stanovanjsko naredbo, je torej odpoved postavno veljavna in Vas samo vprašamo.: Kdo je zakrivil motenje posesti, ali mi, ki smo na svojem pravilno odpovedanem zemljišču hoteli postaviti naš plot ali Vi, ki ste nas z orožniško asistenco pregnali? Prosimo še, dajte poizvedeti
po orožnikih (če zares nimajo druzega dela?) kateri najemnik v hiši se večno protivi plačevanju stanarine, kdo je plačal nedavno neštetokrat terjan za eno leto nazaj? Od skupnega zneska pa si je svojevoljno odtegnil večjo svoto popravila, h kateremu ni bil upravičen. Najemnik, ki se z gospodarjem večno prepira, ne plačuje redno stanarine,. in jo svojevoljno odteguje, ali ni že davno izgubi! vsako pravico do stanovanja? In še prav resno opozarjamo orožniško višjo komando, da se prepriča, za kake stvari uporablja gospod sodnik ormoške orožnike. Orožnike plačujemo za to, da opravljajo varnostno službo, ne pa, da poizvedujejo, kake sklepe je sprejel kak denarni zavod.
Za rešitev spornih vprašanj, ki spadajo pod kompetenco hišnega gospodarja, občine in še le na vse zadnje civilnega sodišča, pa ni poklicano orožništvo.
«Pobijanje« draginje. Novosadska «Zastava« prinaša sledečo zanimivo zgodbo : «Neka tukajšnja firma je naročila iz Dunaja neko blago v teži od 37 kg. Novosadska carinarnica je računala za carinsko pristojbino samo 2 dinarja, posrednikov račun je pa znašal — 142 dinarjev.
—	«Zastava« je glasilo srbske radikalne stranke in ji prav nič ne pristoja, da'se danes zgraža nad vsem tem, kar so zakrivili in vpeljali ljudje, ki jih politično vedno zagovarja in podpira. Če se radikalci in policajdemokrati zgražajo nad tem, kar so vpeljali z «osvobojenjem«, se jim da samo reči : «dober tek, saj je vaše, nam se pa ne čudite, če nismo z_adovo!jni s takim «osvobojenjem«.
50 odstotno povišanje železniških tarifov bo zaenkrat omejeno šemo na blagovni promet, osebna voznina pa za sedaj še ne bo zvišana. Prihodi tega povišanja se pa ne bodo stekali<med splošne *..žavne dohodke, temveč se bodo porabili izključljivo le za popravljanje železniških prog in v nabavo materijala. To povišanje stopi v reijavo najbrž že T. maja.
Proglas vojvodinske madžarske stranke. Vojvodinska madžarska stranka je izdala proglas, ki obsega 15 točk, ki tvorijo program te stranke. Med drugim zahtevajo Madžari, da se jim more priznati : politično, kulturno, ekonomsko in socijalno neodvisni razvoj. Zahtevajo, da se postopa z njimi v smislu ustave in da ne bodo več izpostavljeni šikanam raznih oblasti. Nadaljna zahteva Madžarov je zaščita madžarščine v govoru in pismu pri oblasti. V svoj program je postavila ta stranka nekake avtonomistične zahteve, zahtevo madžarskih šol in popolno tiskovno svobodo in amnestijo za politične krivce. Zahtevajo pravico do podelitve zemlje pri izvedbi agrarne reforme ter ureditev invalidnega vprašanja. Ob koncu povdarja t& madžarski program, da ne bodo sledili Madžari nikdar politiki asimilacije.
Zopet eno imenovanje. Zasledovanemu in ocenjenemu hajduku, ki postane financer, odsluženemu kaznjencu
—	robijašu, ki postane poštni upravitelj in mnogim drugim se pridružuje neki Božo Hope, ki je imenovan 2a upravitelja pošte v Dubrovniku. Ta novo imenovani upravitelj je bil že od državnega pravdništva zasledovan radi poneverbe državnega denarja. Bil je zapleten v takozva» no «dubrovniško milijonsko afero«. Sodnijsko postopanje se ni ustavilo proti njemu vsled pomanjkanja dokazov, temveč po neki amnestiji. Pa to nič ne de, mož je vnet radikal ter vsled tega sposoben in vreden tega visokega in odgovornega mesta.
Zopet imenovanje. Ginjeni inzačudeni smo sprejeli v Tuzli vest, da je Matija Tenim imenovan za sekretarja načelstva v rangu srezkega načelnika in sicer po protekciji Grudiča, ki se je kot načelnik proslavljal v Tuzli ter- n® Božič leta 1920 metal rudarje iz stanovanj. —• Tenim ima prav lepo preteklost. Leta 1921 ga je zasledovala sodnija, ker se je po krivem izdajal za dobrovoljca ter kot «predsednik« za nje pobiral denar in ga sam zapil. Dokler je bil njegov prijatelj Grudič v Tuzli, se Tenima nihče ni upal lotiti, ne sodnija, ne kdo drugi, še le, ko je Grudic odšel, so ga zaprli. Ko so ga spustili, je takoj šel k Gradiču, ki je postal za svoje zasluge načelnik v policijskem ministrstvu — in ta ga ni zapustil.
Že zopet komisija. Nemčija nam je poslala na račun vojne odškodnine 1000 vagonov poljedelskih strojev. — Poljedelsko ministrstvo je sestavilo posebno komisijo za prevzem teh nemških strojev. Napram tej prevzemni komisiji ne smemo biti nič preveč zaupljivi.
Požar upepelil velikanski mlin. Na cvetno nedeljo, nekako proti 4. uri popoldne je izbruhnil požar v velikanskem mlinu Majdiča v Jaršah. Požar se je razširil z bliskovito naglico, kajti v kratkem času je bilo v plamenu vse podjetje. Vsi napori številnih požarnih brami), ki so prihitele na pomoč, so bili zamanj. Zgorelo je vse. Škoda znaša na milijone. Pred tedni je zgorel velikanski mlin Franza v Mariboru, sedaj pa oni Majdiča v Jaršah! Čudni pojavi!
Batinaški recept. Delavec Anton Bulič iz Zagreba je prišel zadnje uni marca meseca v Varaždin. V soboto, 25. marca ga je policija aretirala kar na lepem in so ga vtaknili v policijske zapore, kjer so ga zvezali in prete-pavali z rokami in suvali z nogami po glavi in telesu z zahtevo, naj prizna, da je komunist in se že mudi od četrtka v Varaždinu. Ravno tako so ga mrcvarili tudi v ne- j deljo jutro, a ker ni nič izpovedal, so ga izpustili iz zapora, a izgnali iz Varaždina.
Divji žandarji. Vojno sodišče v Zagrebu je obsodilo nekega kmeta iz Knezinca na trimesečno ječo, ker se je skrival nekaj časa pred orožno vaja Žandarji so ga nekega dne iskali, pa ga ni bilo doma in istega dne sta zopet dva žandarja sredi noči vdrla v njegovo hišo, da bi ga zasačila. Ker ga ni bilo, sta potegnila njegovo mlado ženo iz postelje ter jo odvlekla s seboj. Na poti še blizu hiše jo je hotel eden od žandarjev — posiliti, žena se je n upirala, žandar ji je pa prigovarjal naj se le uda, da bo to I dobro za njenega moža, češ, da bo že poskrbel, da se 1 mu nič ne zgodi. Žena se ni udala in že jo je pohotni t žandar davil in stiskal, ko je prihitel njen oče, ki jo je iskal, ter jo rešil iz rok nasilneža. Mož se je na to sam javil vojaški oblasti, sedaj je pa obsojen, dopim se pohotnemu in nasilnemu, žandarju ni nič zgodilo in še sedaj • varuje red in mir v državi.
Za ureditev mesta Beograd. Te dni so beograjski meščani v dvorani vseučilišča sklicali velik shod in osnovali posebno društvo, ki naj bi skrbelo za preureditev in olep' šavo mesta. Društvo se imenuje «Djuštvo za urédjenje Beograda«, njegov proglas pa podaje že smernice dela, i ker pravi,, «da Beograd niti približno ne odgovarja potrebam jn izgledu pristojne prestolice. Živi se težko ini drago. Prebivalstvo trpi vsled pomanjkanja vode in raz- -sveti jave. Tramvaji ne zadoščajo prometu, tlak je barbarski, blato in prah has davi po zimi in po leti. Tčžnih zgradb j
ni, tuđi Javnih kopališč ni in parki so zanemarjeni.« — — «Vrlo lepo«, torej društvo za «uredjenje« bo imelo dosti posla.
Poziv na orožno vajo je dobilo mnogo vojaških obveznikov iz Osjeka in okolice baš sedaj z nastopom na veliki petek. Rekruti so morali odriniti v vojaško službo na Božič, ti vojni obvezniki pa na orožno vajo za — Veliko noč. Poživi ob takem času se enkrat lahko nehote izvršijo, če se pa to vrši kar zaporedoma, se vidi, da je vse tako urejeno in da se nalašč vrši.
Velike pozebe v Vojvodini. Iz Subotice javljajo : Zadnje dni je razsajal po Vojvodini hud mraz. Zgodnje setve m rano sadje je p ozeblo.
Sneg v Srbiji. Po celi w—.j. od Velike Plane do Niša je zapal visok sneg in izgleda ravno tako kot bi se bližal Božič — a ne Velika noč.
Nadaljni potresni sunki v Srbiji. Iz Lazarevca javljajo,da so tamkaj doživeli zadnje dni 7 močnih potresnih sunkov. Narod je preplašen zapustil stanovanja in biva že nekaj dni iz strahu pred potresom pod milim nebom.
Osijek brez soli. V Osijeku je zavladalo zadnje dni opasno pomanjkanje soli. Na osješki carinarnici so večje množine soli in so podvzeli merodajni krogi vse korake, da prisilijo carinike na bolj hitro ocarinjenje soli, sicer bo celo mesto trpelo pomanjkanje soli radi trdovratne počasnosti carinikov.
S konja padel in se ubil. V petek, dne 7 .t. m. zvečer okrog devete ure se je pripetila v znanih Delnicah, (kjer je bil umorjen minister Draškovič) težka konjeniška nesreča. Kapetan I. klase Dragomir Novakovič je padel s konja in se ubil. Tri ure pred smrtjo je odjezdil kapetan Novakovič v družbi kapetana Mitiča v bližnje selo Za-lesina, kjer sta krenila v gostilno prijatelja g. Mirka Geber. Ko sta se vračala proti večeru domov, je začel kapetan Novakovič tirati svojega konja bolj kot je bilo potrebno in je njegov spremljevalec Mitič zaostal za njim kakih 500 korakov. Kapetan Mitič izpoveduje, da je videl na od mesca razsvetljeno daljavo 500 korakov, kako je Novakovičev konj strosil raz sebe svojega gospodarja in je ta padel v znak na trdo cesto. Konj je na to odbrzel v selo. Ko so videli vaščani konja brez jezdeca, so slutili nesrečo in šli pogledat na cesto. Kapetan Mitič je že bil pri svojem tovarišu, ki se je z razbito gjavo boril s smrtjo. Kapetan Novakovič je kmalu na to izdahnil.
Obsojeni, ker so pomagali pri pobegu. Te dni je sodilo sarajevsko vojno sodišče 4 vojake, ki so bili obtoženi, da so dopustili pobeg komaj aretiranega razbojnika Jurija Krivokapič, ki še danes mori in požiga po Črni gori. Krivokapič je bil vodja one tolovajske bande, ki je 19. marca minulega leta napadla v Dugom Dolu pri Njegošu v Črni gori poštni avto, ki je vozil potnike in pošto v Podgorico. Pri tem napadu. so ubili razbojniki šoferja, ' težko so obstrelili nogo finančnemu šefu iz Podgorice Radomiru Radulovič, kateremu so morali pozneje nogo amputirati, težko ranjena je bila ena žena ter eden otrok. Razbojniki so oropali Raduloviču 2 milijona državnega denarja. Deset dni za tem napadom je bil prijet Jurij Krivokapič in pripeljan v črnogorski kraj Čevo, kjer so ga zaprli. Stražiti bi ga bili morali žpndarji, a so se izgovarjali, da ne morejo in ga naj čuvajo vojaki. Roparski kolovodja je bil zaprt v neki luknji, ki pa ni imela na oknu omrežja. Vojaki so bili skupno z roparjem v luknji 4 dni brez luči in na permanentni straži in seve radi tega zelo nevoljni. To nevoljo svojih stražarjev je uporabil ropar ih utekel skozi nezamreženo okno. Vse stražarje pro-slulega in pobedlega roparja so obtožili in obsodili v Sarajevu : Poveljnik straže Ilija Herceg je dobil 15 mesecev ječe, Marko Jakovljevič 1 leto, Samardžija 2 mesca ter Salif Berglerovič 18 mescev.
Aretiran svojčasni strah in trepet karantene v Bosanskem Brodu. Te dni so aretirali komandanta karantene v Bosanskem Brodu Mustafa Dobojčič. Pod rajno Avstrijo so bili predani vsi sumljivi politični elementi, katere so hoteli deportirati na Madžarsko, na karanteno v Bosanski Brod. Dobojčič je postopal z interniranci na najbolj divjaški način in je bil sploh v staroavstrijskih časin strah in trepet brodskih prebivalcev. Po zlomu avstro-agrskega režima se je zbal narodne osvete, pobegnil na Madžarsko in je bil tamkaj član hrvatske legije. Doboj-. čiča so zaprli sedaj v Banjaluki in je uvedena proti njemu preiskava.
Pravosodstvo v Bosni in Hercegovini. Po Bosni in Hercegvoini so začeli odstavljati kot sodnike Hrvate in Jih nadomeščati z Wranglovci, ki ne znajo jezika, ne zakonov. Radi tacega postopanja sta se pritožila muslimanska mjnistra pri pravosodnem ministru, ki je obljubil preiskavo cele zadeve.
Amerikanski izletniki v Kotoru. Te dni je dospel v
Kotor najlepši amerikanski potniški parnik «George Washington« (27.000 ton). Pripeljal je 656 uglednih in bogatih Amerikancev, ki so napravili izlet po Sredozemskem morju. Izletniki so nameravali spočetka posetiti tudi Dubrovnik in Split, a so si premislili in bodo krenili iz Kotora v Levanto. Med izletniki je Dubrovčan dr. Kovačevič, odvetnik v Bostonu, ki je član pripravljalnega odbora za ta izlet.
Oropal Amerikanko. Dne 30. marca se je vrnila iz Amerike v Dubrovnik Mata Prnici. Na povratku v mesto jej je zastavil pot Ilija Bulič, jo oropal potnega lista, 1000 dinarjev, 10 angleških funtov ter akreditiv Jadranske banke na 80.000 kron in nato pobegnil. Roparja so prijeli v Ercegnovem in ga predali sodniji.
italijansko nasilje v naših šolah na otoku Pašmanu. Na našem, od Italijanov zasedenem otoku Pašman so udrli italijanski karabinerji v naše šole, pokupili vse knjige s slikama blagopokojnega kralja Petra in Aleksandra in s tem nasilnim činom onemogočili učiteljstvu poduče-vanje otrok. Za to svoje dejanje so pokazali kot opravič-bo tozadevno naredbo italijanske vojaške oblasti. Učiteljstvo iz otoka Pašman se je pritožilo radi tega nasilja našemu konzulu v Zadru.
Pet kozličev. Kakor znano, imajo koze navadno po največ 2 kozlića. Pred nekoliko dnevi pa sta se zgodila glede kozjih mladičev dva izvanredna slučaja. Kmetiču Lukežu Draganji na Lučcu je skotila koza 4, a kmetu Pavlu Ozretič pa kar pet kozličev.
Novorojenček v morju. Vest iz Dubrovnika : Začetkom tega meseca sp našli v morju pri Ploči v bližini Dubrovnika novorojenčka, ki je bil koj po rojstvu vržen v morje. Otrok je bil zavit v cunje in kot tak pognan v vodo. O detomorilki še dosedaj ni nič znanega.
Umor vojaka stražarja. Pred nedavnim časom je bil ubit v selu Vozarica nedaleč od Obrovca vojak, ki je stražil zasedeno cono pred tihotapljenjem. Uboja so osumljeni Wranglovci, o katerih je ugotovljeno, da so prejemali odkupnino od tihotapcev in so jih sedem zaprli. Umorjen vojak je bil v službi vesten in so se ga Rusi rešili z ubojem.
Mrlič oživel. V Mucu blizu Splita so našli v kočuri 80 ietno starko Marijo Kerun v nezavestnem stanju. Ker ni kazala nikakih znakov življenja, so sestavili poklicani žandarji zapisnik o nagli smrti in sosedje so položili starko na mrtvaški oder tako bolj proti jutru. Popoldne istega dne, pa so opazovali kropilci na njej znake življenja, poklicali zdravnika, ki je ugotovil težek slučaj letargije.
Rogaška Slatina — društvene prireditve. Društva, in umetniki, ki nameravajo prirediti v Rogaški Slatini koncerte itd. se vabijo, da naznanijo ravnateljstvu zdravilišča do 15. maja t. 1. približno dan in natančnejše podatke prireditve. Na poznejše prošnje za prepustitev dvorane v te namene se bo ravnateljstvo oziralo le toliko, kolikor bo dvorana na razpolago.	162
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 304—306, francoski frank stane 28 in pol do ,40.80 naših kron.'Za 100 avstrijskih kron je plačati 4—4.12, za 100 čehoslo-vaških kron 6.24—6.32, za 100 nemških mark 107—110 in za 100 laških lir 1670 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.62 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone narasla za 7 točk.
Iz Ptuja.
Vinaria. To je delniška družba, ki kupuje in prodaja vinske in sadne pridelke. Glavnica znaša 3 milijone K, občni zbor je dovolil, da se zviša na 5 milijonov kron. — Nemci, ki so bili posestniki prejšnje «Weinbaugenossenschaft« imajo eno tretjino delnic. V Ptuju je društvo za nakup in prodajo vina potrebno, a to ne sme biti kapitalistična delniška družba, ampak zadružno gospodarsko podjetje, ki skrbi za vse družbenike, pa ne samo za akcijo-narje, kakor akcijske družbe.
Pesnik Špindler je obiskal tudi Ptuj, kjer je deklamiral 6. t. m. svoje demokratske poezije. Za poezijo pa se realni Ptujčani ne zmenijo.
Za mestni ubožni sklad, ki se bo po inicijativi župana Lozinška zopet ustanovil, se je dosedaj nabralo po mestu 2470 kron.
Hajdin pri Ptuju. V listih smo citali, da je Muzejsko društvo v Ptuju imenovalo profesorja Franca Ferka, ki je ustanovil mestni ptujski muzej, za svojega častnega člana. Kar je nas starih Hajdinčanov, ki še poznamo starega našega znanca, kateri je tudi častni član naše občine, se
t:;,
Gladiatorji,
Druga knjiga. — Anteros.
;(t
I'
il'
5 *
90.	nadaljevanje.
j	*.
Misli} je nazaj, na tiste jasne solnčne dneve, ko sta bila drug drugemu vse v vsem, ko je nebo bilo lepše ko kedaj, ko je čakal nanjo pod mogočnim hrastom, in ona je prihajala k njemu v belem oblačilu preko mehke, zelene trate —•
Ali ni bil tistikrat popolnoma srečen — ? Ali bi bil vsaj srečen, če bi jo bil mogel imenovati svojo, kakor si je želel —?
Ako si je hotel pošteno odgovoriti, si je moral reči, da — ne.
Tudi v tistih najsrečnejših trenutkih je še čutil neznano hrepenenje, je še bilo njegovo srce nemirno, ni še bil zadovoljen, — nečesa mu je manjkalo —.
In ako je bilo tistikrat tako, ali je bilo pozneje drugače _?
Pregledal je dneve dušnih bolečin, ko je izgubil svojo Gruenebro, pregledal dneve koprnenja, noči polne kesanja, češ, ko je zamrlo njegovo srce in hotelo več roditi sadu, vnovič je preživljal dolga leta, ki se je v njih trudil, dà bi z vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti in z ljubeznijo do domovine napolnil praznote svojega srca —. Pa tudi ti njegovi trudi so ostali brezplodni, — nečesa mu je vedno manjkalo, po nečem neznanem je vedno koprnelo njegovo srce —.
Kaj je to bilo —?
, Licinij si ni znal odgovoriti. — Le slutil je, da mora tu<ll na to vprašanje biti odgovor, iri da ga bo usoda njegovega življenja pripeljala tudi k temu odgovoru —.
Edino, kar je vedel plemeniti Rimljan, je bilo to, da je pomlad že zdavnaj minila, s svojim cvetjem in s svojimi obljubami in svojim smehljajočim se jutranjim nebom,
—	da je minulo tudi solnčno poletje s svojo blestečo se lepoto, s svojimi zelenimi planotami in svojim temnim listjem, trepetajočim v opoldanski vročini, — da so jesenski vetrovi posuli hladno zemljo z velim cvetjem in ovenelim listjem in z uničenimi nadami, ki so nekdaj poganjale tako nežne popke in cvetele tako veselo in lepo.
—	Težko, sivo nebo je viselo nad njim in golo vejevje mu je hudomušno kimalo in kazalo s suhimi prsti proti mračnemu, neprijaznemu nebu. —
Ko bi le mogel verovati, da bo prišla nova pomlad,
—	ta vera bi bila za Licinija neprecenljiv zaklad, ki bi zanj zamenjal Vse drugo na svetu.
Zastonj je iskal in gledal krog sebe, da bi našel, na kar bi se mogel nasloniti, da bi našel bitje zunaj sebe, nad seboj, ki bi ga napolnilo s pomirljivo zavestjo, da čuva nad njim očetovsko ljubeče oko, z zavestjo, ki po njej človeštvo tako koprneče teži.
Kaj je najpogumnejši in najmodrejši človek druga, ko otrok v temi, ki išče in graoi za očetovo, materino roko, da bi vodila njegove negotove korake. — Kje bi našel bitje, ki bi ga mogel odkritosrčno častiti in ga moliti, nadnaravno bitje, ki bi se mu mogel z zaupljivo vdanostjo izročiti v varstvo?
Rimska božanstva sicer vkljub vsej svoji spačenosti še niso izgubila svoje helenske lepote — toda kateri razsodni človek bi bil zidal svojo vero na teokracijo Olimpa? Kdo bi z drugimi čuvstvi, ko z odkrito nevoljo razmišljal o materialističnem panteizmu, v katerem so bile najnizkotnejše človeške strasti povišane v božanstva? — Da bi razumen človek klonil svojo glavo pred navihanim Merkurjem ali pa pred trdoglavim bogom kovačev ali pred ambrozijskim čelom očeta Jupitra, najvišjega vseh
te vesti veselimo, ker se je s tem deloma popratila krivica, ki jo je storil Ornig zaslužnemu možu. Imenovanje Franca Ferka za našega častnega občana je bil svoičas tudi protest proti Ornigu. Dolgo vrsto let je v počitnicah prof. Ferk bival med nami in stanoval v Groharjevi gostilni, ki jo učeni svet imenuje arheološko gostimo, ker so tam bivali že svetovno znani učenjaki-ameologb ki vsi poznajo našega starega Graharja in njegovo vino! Tudi prof. Ferk je stanoval pri Graharju in se še sedaj kaj rad spominja starih znancev. Z g. Groharjem si še vedno dopisujeta. Upamo, da bo nas po leti g, Ferk *o~ pet obiskal, da obudimo stare spomine. Saj Ornigov fer-man, da se naj ne prikaže več v Ptuj, pri nas nikoli ni imel izvršilne moči.
Iz Maribora.
Nova maša v frančiškanski cerkvi. Na velikonočni pondeljek, 17. aprila, obhaja v baziliki Matere Milosti novo sveto maso frančiškan P. Leon Novitskie. Novomašnik, katerega je posvetil na tiho nedeljo ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, je ameriški rojak, kamor se vrne tekom poletja. Cerkvena slovesnost se začne ob pol 10. uri s pridigo o. Gabrijela.
Mesečno zborovanje SLS za mesto Maribor je v pondeljek zvečer prav dobro uspelo. Gospod poslanec dr. H o h n j e c je v svojem govoru orisal današnji politični položaj, težavno delo opozicije v parlamentu in uspehe, ki jih je kljub maloštevilnosti vendarle dosegla. Tako na primer je razdelitev države na oblasti odložena, parcelacija Hrvatske in Slovenije je ostala po zaslugi opozicije na papirju. Ob koncu svojega govora je navdušil navzoče pristaše, da se naj v vrstah SLS borijo proti sedanjemu krivičnemu režimu do končne zmage. Polna dvorana je sprejela poročilo gospoda poslanca z burnim odobravanjem. Govorili so še : gospod prof. Vesenjak, dr. Leskovar in delavec Ver. Nato se je vršila volitev novega od-dora mestne organizacije SLS. V 40 članov obsegajoči širši odbor so bili soglasno izvoljeni predstavitelji vseh slojev : delavstva, uredništva, obrtnikov, trgovstva ter inteligence. Zadnji mesečni shod je bil dokaz, da se naše vrste jačijo. Prihodnje volitve bodo prinesle za to skromno trditev dovolj dokazov.
Seja širšega odbora SLS za mesto Maribor se vrši v četrtek, dne 13. t. m. zvečer ob 8. uri v dvorani Strokovne zveze, Splavarska ulica 4. Na vsporedu je konstituiranje odbora in porazdelitev podrobnega organizatoričnega dela za posamezne mestne okraje. Pozivamo, da se vsi člani širšega odbora, ki so bili izvoljeni na občnem zboru dne 10. t. m. udeležijo seje.
Odsekom mariborskega orlovskega okrožja. Tehnični tečaj se vrši na Velikonočni pondeljek, dne 17. t m. v Mariboru. Prične se ob 8. uri zjutraj"; zbirališče v dvorani JSZ (Splavarska ulica). Odseki naj po možnosti pošljejo na tečaj svoje vaditelje. Udeležba obvezna. Pride vaditelj od Zveze.
Odbor za pomoč gladujočim v Rusiji. Dne 10, aprila se je konstituiral v kazinski dvorani odbor za pomoč gla-dujočim v Rusiji. Sestanku so se odzvali zastopniki raznih društev in političnih strank. Protektorat nad to človekoljubno akcijo so prevzeli gg. okr. glavar Lajnšič, stolni prošt Matek in mariborski župan Grčar. Vsi trije so obljubili, da bodo po svojih močeh in v svojem delokrogu podpirali to človekoljubno delo. Odbor je bil izvoljen nastopno ; predsednik prof. dr. Kotnik, podpredsednik profesor Pivko, tajnik prof. Favaj, nam. gospod Zajc, uradnik trgovske banke, blagajnik ravnatelj Križnič, nam. ravnatelj Dolenc, preglednika računov prokurist ljubljanske banke g. Zaplotnik in učiteljica gdč. M. Bračičeva, ostali zastopniki in odposlanci društev pa tvorijo širši odbor. Pomožna akcija v Sloveniji se bo koncentrirala v Ljubljani, odkoder se bodo pošiljali darovi preko Zveze mednarodnih rdečih križev v Rusijo. V vseh zadevah, ki ,se tičejo te pomožne akcije, se interesenti lahko obračajo na predsednika odbora prof. dr. Kotnika ali na tajnika prof. Favaja (oba na realki). Telefonične vesti sprejema Jugoslovanska Matica št. 251.
Organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot, poverjeništvo v Mariboru. Vsi organizirani člani in članice se vabijo, da se javijo v sredo, dne 19. in v soboto dne 22. aprila 1922 v pisarni, Rotovški trg št. 9 dopoldne. Seboj naj prinesejo uradno potrdilo (od občinskega urada), ali imajo kaj premoženja, ali so ubogi (brez premoženja) in koliko imajo družinskih članov. Vsi p. n. člani in članice izven Maribora n. pr. pri Sv. Petru pri Mariboru, Sv. Lovrencu na Pohorju, Rušah, Selnici ob Dravi, Sv. Le-
bogov — to je bilo nemogoče, to je bila smešna nesmi-elnost, ki je imela k večjemu vpliv še na ženske in otroke —.
Licinij se je bojeval na daljnem Jutrovem. — hr danes se je spomnil na ljudstvo, proti kateremu se je bòri! z orožjem v roki, na pogumne, drzne vojščake, obdarjeni s čednostmi in z ljubeznijo do domovine, ki so se s sfro-go zvestobo in samozatajo držali svojih obredov, svoje vere, tako zelo različne od vseh drugih ver —. To ljudstvo, tako je slišal, je častilo Boga nevidnega, ki je . bil breztelesen, vsemogočen, nanj so zaupali, če jih je tpdi vse drugo zapustilo, in v zaupanju ha njega se niso fiik-dar bali umreti. Toda nikomur niso dovolili, da bi se bi! udeležil dobrot tega božanstva, in njihova vera jih je učila sovraštva do tujcev in je povzročala prepire in ne-edinst med njimi samimi —.
«Torej ni ničesar, ni res ničesar druga ko dolžnost, ki bi napolnila praznoto v mojem srcu —?« je premišljeval Licinij. — «Pa naj bol — Še enkrat naj služi moj meč moji domovini in umreti hočem v svojem oklepu, kakor se spodobi za Rimljana in za vojščaka —.«
VB.
«Habet —1«*
Hipija, borbeni mojster, je dovršil svoje priprave ža tisto noč. Vojak je bil, zavedal se je, da se ima zanesti na sebe in da je neuspeh izključen.
* «Ima!« — S tem vzklikom je občinstvo v anfiteatri» pozdravljalo uspele, mojstrske udarec borečih se gladiatorjev.
(Dalje prihodnjič).

Tisk Cirilove tiskarne v
J Jt »Iran.
Siamu v Slov. gor. hd. naj se zglasijo pri ondotnih svojih zaupnikih najkasneje do nedelje dne 23. aprila 1922.
©Ja poznejše prijave se ne bode oziralo.
Izgubil se je en zavitek z vsebino lOO kron denarja tèr članska knjižica Jugoslovaske strokovne zveze. Ker je izgubitelj ubog upokojenec, se prosi poštenega najditelja, da vrne najdeno proti nagradi v pisarni Jugoslovans e ■strokovne zveze v Mariboru, Gregorčičeva ulica 1U, v prvem nadstropju.	_____ _________________
Davorin Zunkovič:
Nemška krajev, imena na Sp. Štajerskem.
(Dalje.)
Wildhaus.
Grad kakor tudi razvalina „Wildhaus1' nista »dtjtvßno spremenila svoje nemške označbe, odkar «a nahaja v prvi listini leta 1190 bot „Wilthuosen.“ Slovenci :o sicer imenujejo „Viltuš“, toda ta omi-Hra je nemški označbi samo prilagođena. Beseda „WSÜ“ je slovanskega izvora -vil, vel == velik), potemtakem bi to označilo kot „velika hiša“, vkljub lemu pa ni povoda, da bi se ta imenska označba popolnoma poslovenila.
àia K v a : e v n a imena, ki sp samo navidezno nemškega iivora, Reichenburg.
Za označbo tega kradi kakor tudi gradu nima-ma danes nobenega pravega slovenskega imena . Grad se imenuje že leta 895, 1043 in L 1127 kot „Richenburch“, od leta 1246 se zove pa „Reichen-feurch“ „Reiehenburg,“ Ker je ta imenska označ ba jezikovno nenaravna, sledi iz tega, da se je zvala nekako kot „Rišenbor“ ab „Riženbor“, ki temelji na slovenskti označbi „ris, riža“, češki „ri -ge“, t. mejal obkroženje ter „bor“ (= bojni prostor) ter pomeni nekako kot obmejna, brambna točka, mejni grad Že narava je ustvarila ta kraj kot mgodno obrambno točko. (Tukaj se je lahko prav uspešno nostavila v bran sovražniku, ki bi se bil pcibliždl bodisi ob Savi, bodisi od juga sem, ako bi nameraval preko Save. Sicer se pa sme skoro-gotovo smatrati, da se je tisti hrib v takratnih časih, ko še ni bilo na njem „obmejnega gradu“ in jgO bili na njem morda samo obrambni nasipi, na-zval „gorica“, kajti ta označba se še dandanes nahaja tamkaj, Naselbina na podnožiu hriba se je nekdaj bržčas imenovala „Podgorica“, vsled česar je tukaj dana natančna analogija za Črnogorsko o-zuačbo „Podgorica“, ki se tudi nahaja ob vznožju „Gorioe“, na kateri najdemo stare okope. Bilo bi torej v smislu pomena, ako bi se ta grad še tudi nadalje imenoval kot „Reichenburg“, naselbina bi se pa naj imenovala „Podgorica“, kateremu imenu hi se še morala pridjati natančnejša označba „ob Savi“, da se izogne zamenjavi.
(Dalje prihodnjič.)
Z«lo prijetno pri ribanju hrbta, rok nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluj« lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsafluid«. Mnogo j* močnejši in boljši, kakor francosko žganje in že 2§ lei priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali i Specijalna steklenica skupaj z zamotom in poštnino pošilja: Eugen V. Beller, Stubica donja, Elsatrg 341, Hrvaško,	o
VRVI
za zvonove, poljubna dolžina in debelost, kilogram po 90 K se naročijo pri
Alojziju Gniušek, ttgovecj Maribor, Glavni trg 6.	189 8
Divje peteline
in sploh vse živali gači
JOSIP PEITLER
učitelj
PEKRE PRI LIMBUŠU.
153
Dr. Ferdo Lasič
odvetnik v Mariboru, Slovenska ulica 12.
se je preselil v svojo pisarno v Marijino ulico št. 10 (zraven sodne palače), telefon št. 112. 2-2 I45
POZORI	~~
Na novo došlo vec vagonov pristnega dalmatinskega vina po najni-žjiii cenah na debelo in drobno kakor tudi v steklenicam, dostavljam cenj. naročnikom na dom kakor tudi gostilničarjem. Vzorci na razpolago.
Najvefla dalmatinska trgevfna z vinem
JOSIP POVODNIK
Maribor, Voj»Snl*& » ulic» 4
pri Dravskem mostu, ped stopnicami se priporočam, da si vsak pravočasno preskrbi za Velikonočne praznike te dobre kapljice.	1—2 i 61
Priporočamo Vam, da si ogledate manufakturno blago sukna, platna za rjuhe in perilo, blago za ženske obleke in bluze, cefirje, kotone ^ nogavice in drugo. — Lastna krojačnica za iz- « delavo duhovniških in vseh drugih moških oblek Ugodno nizke cene!
Hitra postrežba! «
RUDOLF NIEFERGAL
MARIBOR, Koroške cista 1 Cstara gimnazija)
STAVBENO PODJETJE
ACCETTO Iff DRUGOVI
DRUŽBA Z O. Z.
==
■vogel: Frančiškanske in Wildenrainerjeve ulice.
Se priporoča. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna.	7—S2
,Koram
astiestni širili za plmai
najboljše sredstvo sedanjosti.
KORANIT je neomajeno trpežen.
KOP ANIT tehta na 1' m* samo 12 kg.
KORANIT ne odzebe in je nepremočljiv.
KORANIT se ne lomi in ne trga, je elastičen, KORANIT je popolnoma siguren proti ognju. K0RAN1TA vihar ne more odtrgati.
KORANIT-strehe ni treba popravljati. KORANIT-streha je najcenejša, zato ker je KORANIT-streba najboj trpežna.
Vsa pojasnila daje in proračune pošlje:
FRAN HOČEVAR
Žirovnica—Moste, Gorenjsko.
Glavni zastopnik KORAN ITA za Slovenijo. 4—4 t'40
Traplstivski SIR
prvovrsten pri
MATIJA LAH-U
filami trg 4, Maribor.
Žepna
HP’S precizijske in Ul 6 stenske popravlja najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica štev. 16.	32—30
Na drobno
TRGOVINA
Na debelo
Ps7cinins	žindra po
nu£i>l)Jllla požaru se odda pri trrdki L. Franz in sinovi ; Maribor.	3—2 I57
emajlove, stt klene, porcelanaste in majolične posode se priporoča cenj. občinstvu
Albert Ničel, Maribor, Glavni trg 5.
Dežne platèe
Klobuke	9s
perilo
čevlje
dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg2
POZORI
Lincerpiavotisk 1 m K 74, šifoi , la 1 m K 68 do K 84, pepita ' loo cm širok 1 m K 120, srajce gladke in pisane od K 140 do K £20, hlačevina 128 cm širok 1 m K 180, žičnate žimnice, velikost po meri po K 480 do K 700. vrvi za perilo 15, 20, 25, 30, 40 in 50 m dolge. Vrvi za seno, splave, kleti, zvonove vsake debelosti in dolgosti. Nogavice za moške, ženske in otroke. Glavni in žepni robci, molinos-platno, modro platno, predpasnike, moške cajg-hlače, obleke za otroke, posteljne slamnjače, glavnike, krtače, biks, krema, milo za roke, britve, žepne nože plahte im jregnirane za vozove, mlatilnice in konje v vsaki velikosti po 1* m K oo1—, pa-namaštof beli I80 cm širok J m K 26o'— i. t. d. vse po ntjnižjih cenah v trgovini
ALOJZIJ GNIUŠEK Maribor, Glavni trg 6. no j
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Maribora, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z.
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Tttgne k
P*
po
Na cSrnbno!
Na debela I

Poskusite
kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini
MILOŠ OSET, Maribor
Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvoru.
Telefon it 15.	,i<*
(«n« unirne!	Postrežba tožnaI
Gostilničarji, kavarniiji in vincaradnilii pozori
Trgovina z vinom
Franjo Cajnko vSIovenjgradcu
Naznanjam, da sva se z mojim kompanjonom A. Osetom raz-družila, ter vodim naprej vinsko trgovino v Siovenjgradcu gam, katero sem si kot lastnik večjih vinogradov in kot spoznavaldc vseh boljših vinorodnih krajev upeljal tako, da lahko ob vsakem času svoje cenjene odjemalce postrežem z najboljšim blagom. V zalogi imam : Mušbateljc, graševino (rizling), burgundec, traminec, šipon in druga boljša namizna olja iz vseh boljših vinorodnih krajev. Kupujem vsa najboljša vina od producentov po najvišji ceni.
Vino v steklenicah (buteljke).
Se priporoča in želi vsem starim in novim odjemalcem vesele velikonočne praznike.
FRANJO CAJNKO
trgovina z vinom, Slovenjgradec.
1-3 158
izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže..
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.