List 48.
Gospodarske stvari.
Ena najvažnejših nalog prihodnje vino- in sadjerejske šole v Ipavi.
Povod k sledečemu sestavku daja mi sledeča v 41. listu „Novic" navedena opazka: „Boz. Ztg." piše, da se nikoli se ni toliko grozdja iz južnega Tirola izvozilo kakor letos, kajti dan na dan se ga je po 300—400 centov po železnici odpeljalo — in to skozi 6 tednov". Walz, eden med najbolj slovečimi nemškimi kmetijskimi pisatelji, spisal je pred malo leti izvrstno knjigo, ki nosi naslov ^kmetijsko opraviteljstvo^' (Landwirth-schaftliche Betriebslehre). V njej se nahaja sledeči stavek: „Hitra in taka komunikacija, ki je dober kup, razširja posamesna pridelovalna okrožja velicih povživalnih krajev — mest*^
Kdo bode nad resnico teh besed dvomil? Gotovo nihče! Vzemimo Dunaj , glavno mesto naše države, če-gar splošni povžitek se sme že velikansk imenovati. Pred malo leti — ko še železnic bilo ni — je bilo pridelovalno okrožje večih najpotrebniših povžitnih pridelkov in izdelkov jako ozko. Mleko, maslo, presno (frišno) sadje, zelenjad itd., vse to je dohajalo mestu izključ-Ijivo iz najbliže okolice. Od daleč vse to privaževati po navadnih cestah ni bilo mogoče, ker prvič so to reči, ktere dolge in počasne vožnje ne prestanejo ; in drugič bi se to tudi izplačalo ne bilo. Kaj pa dandanašnji? — dandanes, ko je tako rekoč vse križem s železnicami prepreženo, najdemo to pridelovalno okrožje jako jako razširjeno. Ono več ne obseza okolice, tudi ne več dežele same — spodnje-avstrijske — marveč razteguje se v sosednje dežele, da! tudi v bolj oddaljene, še cel6 v one druzih držav. Železnica, najhitrejša in najcenejša komunikacija, dovažva mleko iz jako oddaljenih pust in majarij, maslo dohaja iz zgornjega Stajarja in Tirola, presno sadje iz cele države, da! še cel6 iz Italije, Francije itd. ravno tako tudi gotova zelenjad.
Walz-ove besede so toraj popolnoma resnične, in veljajo se v6 da ne le za Dunaj, temveč za celi svet.
Ne bilo bi odveč razširjenje vseh predelovalnih in izdelovalnih okrogov natančnejše opazovati, kajti razvi-delo bi se, kake velike spremembe da izvirajo iz tega v gospodarskem, kakor tudi v kupčijskem obziru; vendar tega nimamo v mislih; mi hočemo le eno samo pridelovalno okrožje in svojo razširjitev v pretres vzeti, in ta je ono sadja. Vse drugo nas za zdaj nič ne briga.
Sadje — tukaj imamo veči del le presno (frišno) v mislih — spada dandanašnji med najvažnejše povžitne pridelke, da! ono je ndrodno-gospodarske pomenljivosti; kajti ono se je človeštvu tako priljubilo, da bi, ako bi imeli to izgubiti, po pravici se o veliki izgubi tožilo. Največemu bogatinu, kakor tudi manj premožnemu, da! cel6 največemu siromaku, je to ali to sadje tako priljubljeno, da vedno komaj pričakuje časa, kteremu „8adni čas" pravimo. Se v6 da je okus enega in dru-zega jako različen, in potem tudi poželenje.
Da bi se ta čas lože dočakal, izmislil si je človek sredstva, s kterimi si sadni vžitek deloma tudi na tisti čas razširi, v kterem se le malo ali cel6 nič presnega sadja ne nahaja. Sladkoustni bogatin si omišluje v ta namen različno se sladkorjem vkuhano in v stekla spravljeno sadje ali kompote. Revniši, s prostejšo hrano zadovoljni človek si posuši Češplje, breskve, češnje, hruške, jabolka, dela si sadne šoke, ali po češko „po-videl" itd. Vse to pa se ne zadostuje, kajti ne najboljši kompot, ne najboljše sremske suhe češplje niso v stanu presnega sadja popolnoma nadomestiti; zatega del se je šlo še dalje, kar je pa le naj veča gospoda v stanu storiti. V bolj severnih krajih namreč tam, kjer je brezsadni čas veliko daljši kakor v južnih, si je visoka gospSda izmislila zgodnje sadje še cel6 v steklenih hišah pridelovati. Tako je znano, da ima pruski kralj Viljelm blizo Berolina skoro za srednji vinograd zadosti velik prostor pod šipami, pod kterimi se naj-žlahnejše in najzgodnejše sadje, posebno grozdje, prideluje; in skoro bi se smelo trditi, da pruski kralj dobi zrelo grozdje popred na mizo, kakor naš cesar. Odstavljeni francoski cesar Napoleon si je dal tudi v Verzelu iz enacega namena skoro en cel hrib pod sipe djati. Na Angleškem ima skoro vsaka bogata hiša svojo stekleno hišo nalašč zato, da se v njej zgodnje grozdje prideluje, in znano je, da se je leta 1845. ravno na Angleškem v eni taki stekleni hiši grozdna plesnoba (oidium Tuceri) v prvič prikazala, od koder se je potem po vseh južnih in deloma tudi severnih vinskih deželah razširila, ter tako grozno grozdno ali trtno bolezen vzročila.
To so res lepe naprave, al, kakor rečeno, le monopol največih bogatinov, kajti le ti so v stanu v prostorih , s steklom obdanih, z velikimi stroški umetno južno podnebje vzdržavati; za vse druge je to brez koristi in pomena. Al imel je čas priti, in ta je že tukaj, da je vžitek zgodnjega sadja tudi manj premožnemu severnjaku mogoč, in to s pomočjo najcenejše in najhitrejše komunikacije — železnice.    Železnica je imela
jug s severom zvezati, in tako južnim sadjerejcem čisto novo sadno kupčijo v oddaljene severne kraje odpreti, kar se je v resnici tudi zgodilo.
Al v več deželah niso tega našli, Česar so iskali, •in sio0r v dvojnem obziru ne: prvič ne gledč do-b^o^^e, še manj pa drugič gled6 zadostne množine sadja.
Če veljd to o vseh južnih deželah, veljd še posebno o naših avstrijskih, in prav najbolj pa v naši slovenski domovini — o ipavski dolini, ktera ima za pridelovanje žlahnega sadja najboljše podnebje. Lepo je slišati, kar „Boz. Ztg." piše, da še nikoli se ni toliko grozdja iz južnega Tirola izvozilo kakor letos, kajti dan na dan se ga je po 300—400 centov po železnici odpeljalo in to skozi 6 tednov; — al kako je pa to slišati, da iz ipavske doline se ga ni razen tistega, ki so ga Gaberci in Budanjci na rokah ali pa z osliči v Ljubljano in v druga naša mesta in trge izvozili (kar je toliko kakor nič) celi čas čisto nič izvozilo? — Oj I žalosten glas je to!
In zakaj se ga ni nič izvozilo? Zato ne, ker Ipavci še dandanes za zadostno pridelovanje žlahnega zgodnjega grozdja (to veljd tudi o vsem druzem sadji) nič storili niso, vkljub temu, da se je v tej zadevi že dosti pisalo in govorilo. Spominjam samo na nepozab-Ijivega ranjega Matija Vrtovca in njegovo „vinorejo" (glej stran 19).
Dragi mi rojaki! verjemite mi, da se to še ne more kupčijska sadjereja imenovati, ako zasadi sfem ter tje kdo kako avguštanino trto k hiši za latnik ali pa v vinograd, ali pa, da vrže kdo drug nekoliko breskovih koščic v vinograd, da dobi iz njih brez poznejšega cepljenja le debla malopridni divji sad noseča; ali ako si v vrtu ali pa v vinogradu kako hruško, marelico itd. cepi. To ni vse nič, in prav čisto nič. Dokler ne bo drugače, tudi redne sadne kupčije pričakovati ne moremo, ktera bi naši dolini vsako leto prav lahko več tisoč goldinarjev donašala. Ali znabiti nam Ipavcem gre že tako dobro, da boljših dohodkov ne potrebujemo? Jaz sam Ipavec, bi na to odločno odgovoril, da ne, in tako gotovo tudi vsak drug z menoj.
(Dalje prihodnjič.)
386
List 50.
Ena najvažnejših nalog prihodnje vino- in sadjerejske šole v Ipavi.
(Dalje.)
Ako pravega vzroka iščemo, kteri je kriv tega, da ni naša sadjereja že na zaželeno stopinjo prispela, najdemo, da ne leži v pomanjkljivosti dobre volje naših gospodarjev ali pa cel6 v njih zanikernosti, ampak vse kje drugej. Istina je namreč, da vsaka dobra misel, ktera bi imela od več moči skupno izpeljana biti, potrebuje pred vsem nekega predmetu svojemu ugodnega središča, bodi si, da to središče obstoji iz ene osebe ali pa iz več oseb, ktera najpred reč na vse strani dobro pretrese, tu potem še le, ako se skaže, da dober vspeh ne more izostati, naČrt izdela, po kterem je delavnost vseh deležnikov vrediti, pričeti in vršiti.
Misel v Vipavi sadjerejo tako povzdigniti, da bi bila kupčija z zgodnjim žlahnim sadjem — s pomočjo železnice — v severne kraje mogoča, ni ravno nova; al kdo bode o tem dvomil, da se dd le po tem izpeljati, ako se vsi naši veči posestniki — to veljd pa samo za začetek — v ta namen združijo ter delajo. Kjer se to dozdaj  še zgodilo ni,   ondi vidimo,  da se
402
tudi za djansko vresniČenje te misli čisto niČ storilo ni. Ali zakaj se niso naši veČi posestniki v tem smislu že združili? — bo marsikdo vprašal. Odgovor je kratek tale: Središča jim je manjkalo in še jim ga manjka. Ako bi se bilo tako središče že pred več leti našlo, gotovo bila bi naša sadjereja dandanes že cel6 drugačnega obraza, in gotovo bi se tudi o njej lahko po časnikih bralo: „iz Vipavske doline se je letos toliko tisoč centov zgodnjega grozdja, toliko breskev itd. izvozilo'*.    Al brez tega ostalo je vse pri starem.
Ako pa vsa znamenja ne lažejo, ne more več dolgo pri starem ostati; kajti bliža se čas — in skoro da je že tukaj — da se bode potrebno središče našlo, in sicer tako , da si ga boljšega želeti ne moremo. Jaz mislim tukaj na našo vino- in sadjerejsko šolo na Slapu.
Po mojem mnenji naj bi bila njena naloga, to reč v roke vzeti  ter izpeljati.
Ona bode to nalogo, ktera se sme po pravici ena njenih najvažnejših imenovati, najlože in najhitreje izvršila, to je, nam našo zdaj skoro popolnoma zanemarjeno sadjerejo na tako stopinjo povzdignila, da je bomo smeli veseli in ponosni biti. Na tem ne dvomim jaz ne eno samo minuto ne, in da tudi drugi o tem dvomili ne bodo , naj mi bode dovoljeno to, kolikor mogoče s tem dokazati, da navedem nekoliko sredstev, kterih bi se po mojih mislih v ta namen poslužiti mogla.
Zgorej je bilo rečeno, da mora pred vsem središče misel, ktera bi imela od več izpeljana biti, na vse strani dobro pretresti, ter potem še le, ako je dober vspeh zagotovljen, načrt izdelati, po kterem se ima delavnost vseh vdeležnikov vrediti, pričeti in vršiti.
Iz tega sledi, da bi našega prihodnjega središča prvo delo bilo to, da vse naše veče posestnike okoli sebe zbere in jim namen in mogoči vspeh novega pod-vzetja razloži, ter jih tako k temu navduši.
{Dalje prihodnjič.)
Gospodarske stvari.
Ena najvažnejših nalog prihodnje vino- in sadjerejske šole v Ipavi.
(Dalje.)
V našem slučaji bi se moral mogoči vspeh prav za pravna dva dela deliti ter vprašati: 1* ali bi pa mi Vipavci tudi res zgodnje žlahno sadje lahko dobro prodajali, in 2. ali bi se to pri nas tudi pridelovati dalo?
Meni se prvo vprašanje skoro smešno dozdeva, kajti, kdor se le s količkaj jasnim pogledom ozre v današnje kupčijske razmere, on bo vedel, da se iz južnih dežel že dandanes, ko je sadna kupčija, tako rekoč še v plenice povita, toliko zgodnjega sadja v severne dežele izvozi, da, ko bi cela vipavska dolina prav nič druzega ne pridelala, kakor samo sadje, bi ga vendar toliko pridelati ne mogla, — kaj bo pa še le v prihodnosti ?
Vendar je lahko mogoče, da so tudi taki, ki tega ne verjamejo. Takim bi se lahko to-le povedalo: Naj-prvo sadje se nahaja po velikih mestih na Dunaji v tako zvanih izbranostnih prodajalnicah (Delikatessen-Handlungen). V teh se dobe* češnje, hruške, grozdje itd. ob času, ko se zunaj na trgu v tem času še lahko ne dobi; al zgodnosti je pa tudi cena tega sadja primerna, kajti funt grozdja stane 1 gold. in še čez; pa kaj ne bo drago, saj dohaja iz Francoskega!
Baron Babo, v sadjereji eden prvih strokovnjakov, poznd naše vipavske podnebne razmere ravno tako dobro, kakor one francoskih krajev, kjer se to zgodnje sadje prideluje; in on mi je že večkrat, o priložnosti, ko sva se o tem pomenkovala, rekel: Glejte, vse to sadje bi Dunajčani lahko iz vipavske doline dobivali , ako bi le vaši posestniki Francoze posnemati hoteli. Toraj že v te bi se lahko dosti zgodnjega sadja prodalo, tembolj, ker bi ga mi lahko dosti cenejše dajali, kakor Francozje, kajti, kje je naša dolina, kje je pa Francoska? Al kaj je vse to proti celemu dunajskemu trgu, kteri je se dandanes z zgodnjim sadjem še vedno jako slabo priskrbljen, akoravno mu ga dojde o svojem času vsaki dan po južni kakor tudi zapadni železnici gotovo več, nego sto polnih voz. Da je res pomanjkanje zgodnjega sadja na Dunaji še zmirom veliko, zz laklic razvidi iz visoke sadne cene. Tako se dobi 5 k večemu 8 goriških češinj za en krajcar; av-guštana je od začetka po 60 krajcarjev funt, boljši kup kakor po 30 pa ni nikdar itd.
Kaj   pa je  zopet  dunajski  sadni trg  proti  vsem
ostalim severnim? Vsaj se vendar na vse kraje zgodnje južno sadje razvažva, v Prago tako dobro, kakor v Berolin, v Moskvo ali Petrograd itd. Odgovor: nič, čisto nič.
Razvidno je toraj, da bi se le čas tratil, ako bi se hotelo, še dalje o tem vprašanju govoriti; za tega del obrnimo se k drugemu: Ali bi se pa v Vipavi tako žlahno sadje pridelovati dalo?
K temu sta dva glavna pogoja potrebna, namreč: 1. Ugodno podnebje, 2. prava izreja ali odgoja in obravnava.
Da nam je prvi pogoj dan, bilo je zgorej rečeno. Slišali smo ravnokar, da nam eden prvih strokovnjakov to zagotavlje; al vsaj nam tega zagotovila še treba ni, ker je vendar vsaki od nas o tem predobro prepričan. Res je sicer, da nam je burja jako nadležna; al nje se lahko s tem ognemo, da gremo z našo sadjerejo v zatišja, kterih, hvala Bogu, tudi še ne manjka.
Glede* druzega pogoja smo pa popolnoma reveži, kajti opravi izrej i in obravnavi ni pri nas skoro sledu; tukaj nam bo moralo toraj naše prihodnje središče močno pod pazduho seči, sicer ne opravimo nič.
Načrt, kterega bi si moralo v tem obziru obrisati, ter ga izpeljati, opirati bi se moral brezpogojno na sledeče tri točke, namreč: 1) na izvrstnost, 2) na veliko obilnost, in 3) na zgodnost pridelka. Le ako se bodo v delavnosti vsi ti trije pogoji harmonično vezali, se smemo dobrega vspeha nadjati; ako pa zmanjka le enega, potem je že vse zastonj. Tega se pa ne sme nobeden vstrašiti, vsaj vse to doseči ni nobena co-pernija.
Glede* izvrstnosti pridelka bi se morale pred vsem tista sadna plemena določiti, kterih bi se morali poprijeti. V prvi vrsti bi bilo grozdje, potem češnje, hruške, marelice, breskve in slive. Vsa druga plemena, kakor jabelka, smokve, oškarže itd. se ne splača saditi in gleštati. Od vsacega teh plemen bi se morale le najsposobnejše sorte izvoliti. Vse to storiti, kakor tudi določena plemena in sorte množiti, bila bi se ve da naloga vino- in sadjerejske šole same, ktera bi jih potem po najniži ceni posestnikom oddajala. Ravno tako bi bila njena reč, da bi se prava sadišča izvolila, da bi se sajenje poznejšemu izrejenju, od kterega je dobrota in deloma tudi zgodnost sadja odvisna, primerno vršilo itd. Vse to bi storila, ako bi vsakemu radostno svetovala pravo, — ako bi se vrh tega o nedeljah in praznikih vdeležniki sklicali, da bi se z besedo in djanskim razkazovanjem podučili, -— ako bi se tudi vsakemu na zahtevanje ob času novega zasajenja ali režnje itd., ako le mogoče proti primernemu majhnemu plačilu   eden  v sadjereji  dobro  izučen učenec dodelil,
Tistim, kteri se bodo sami v šoli izučili, ali pa tistim, ki si bodo kakega šolo dovršivšega učenca v stalno službo vzeli, se ve da vsega tega treba ne bo.
Gled6 velike o b i 1 n o s t i naj bi se za to skrbelo, da bi se prav prav veliko posestnikov za novo pod-vzetje pridobilo, ki bi ga zdatno podpirali s tem, da bi velike prostore sadjereji odločili, in da bi se poprijeli vseh sredstev, po kterih se more zasaditi obilo sadja, pa tudi dobrega in lepega.
Grledč zgodnosti bilo bi treba od vsakega plemena izvoliti najzgodnejše sorte, ktere bi pa tudi v okusu in lepoti zadostile.
Kako lahko da se ti pogoji o pridelovanji sadja dosežejo, naj pokaže sledeči primer.
Vzemimo grozdje, kterega se bo moralo gotovo največ pridelovati, ker grozdje se najlože in tudi najboljše proda. Pred vsem nastopi vprašanje: kterih sort se imamo poprijeti? Gotovo najzgodnejših z lepim, okusnim, trdim grozdjem (trdnost je pri grozdji glavna reč, kajti mehko, osipčno, se ne dd prevažavati).
Rumena avguštana s podolgatimi jagodami (po nemško „die gelbe Seidentraube" bila bi ena sama taka sorta, kajti ona ima vse te lastnosti, je toraj za kupčijo, kakor nalašč vstvarjena. Zelena avguštana z okroglimi jagodami, ki nekoliko pozneje dozori, kakor una, pa ni za rabo, ker ona je premehka in osipčna. Tako tudi jako zgodnje modro grozdje sv. Jakoba (Fruhblauer Burgunder) ne, ker tudi ono je premehko in vrh tega ima premajhne grozde, repke, kakor jih po pravici ranjki M. Vrtovec imenuje.
Z avguštano samo pa nam še ni vsluženo, kajti ona zgine vendar dosti pred, ko dozorijo najzgodnejše sorte v severnih vinskih deželah; zatega del se je treba še po primernih drugih, koj po avguštani zorečih sortah ozreti.
Med domačimi sortami pa razun rumenega in modrega muškate 1 j ca tacih ne najdemo; zavoljo tega moremo po tujih seči, ktere iz bolj severnih vinskih dežel k nam prihajajo. Od teh zaslužijo v prvi vrsti z našo peteršilko (geschliztblattriger Gutedel.) sorodni španjoli*) imenovani biti, kakor hrustlati, beli, rumeni, rdeči, dijamantni in kraljevi spanjol (Krach-weisser, gelber, rother, Diamant und Konigs-Gutedel). Ti španjoli so za nas največega priporočila vredne sorte, kajti zadostujejo vsem zahtevam. Priča temu je to, da je skoro povsod najbolj priljubljeno ali namizno ali zobalno grozdje. Iz Francoskega se samo Jspanjol izvažva in sicer pod imenom Chacelar (beri S asi a).
Razun teh sort so pa še druge, ktere bi nam tudi prav dobro vstregle; tako na primer zelena vanilija (griine Vanillitraube) in rumen orleans (gelber Or-leans). Prvo ima nek poseben žlahen okus, zarad kterega je še posebno čislano.                        (Kon. prih.)
410
*) Tako imenujejo to grozdje štajarski Slovenci, in tudi jaz se hočem tega imena posluževati, akoravno so mu v zgornji Vipavi ime" „milavojka" iznašli.                                                           Pis.
Ena najvažnejših nalog prihodnje vino- in sadjerejske šole v Ipavi.
(Konec.)
Tako smo zdaj z določitvijo trtnih sort pri kraji, in na vrsto pride obilno s t.
To doseči, je treba, kakor je bilo rečeno, da se dosti gospodarjev pridelovanja vdeleži, in sicer v veliki meri. Vsak naj bi namreč en cel veči, ugodno ležeči vinograd s samimi takimi zgodnjimi trtami zasadil. Taki vinogradi bi pa ne smeli po domači šegi nasajeni biti, ampak po nemški, kajti po nemški šegi pride prvič  veliko več trt na eni in isti prostor,
kakor po domači; in drugič se lahko prek zidov — kteri morajo pa v ta namen nekoliko bolj pazljivo izpeljani biti kakor navadno — špalirji razpeljejo, na kterih najzgodnejše in najlepše grozdje zraste.
Za dosego jako zgodnjega grozdja se zasade zgodnje trte, pospešuje se pa zgodnost še s tem, da se trte prav nizko na glavice režejo, toraj zopet po nemški šegi. Dalje, ako se o pravem Času nepotrebne mladike brez zaroda izmandajo, zarodne pa primerno prikrajšajo. Posebno se da pa zorenje s tako imenovanim obročka njem (ringeln) pospešiti. Ono obstoji namreč v tem , da se ob cvetji nekolikim (ne vsem) zarodnim mladikam vsake trte en palec pod najnižjim zarodom za pol prsta širok obroček lubada izlupi. Nasledek tega dela je ta, da dozori nad tako narejenim obročkom rastoči grozd dobrih 14 dni pred, kakor bi bil dozorel brez tega, in da postanejo tudi jagode veliko debelejše. Ako se vrh tega, da se mladika pod grozdom obročka z majhnimi škarjicami še tretji del vseh jagod enakomerno izčiplje, dosežejo se že cel6 velike jagode; volovnine, na primer, postanejo malo da ne tako velike kot češplje. Z navadnim nožem gr6 to delo, se ve da počasi spod rok, al z nalašč za to narejenimi kleščicami hitro, in izplača se.
Zgodnje grozdje je za nas prevelike važnosti, kakor da bi zadostilo to, kar sem dozdaj omenil; za tega del hočem o njej še nekoliko besed spregovoriti. Omenil sem, da se v tako zvanih izbranostnih proda-jalnieah naj prvo zrelo sadje nahaja, ktero se jako drago prodaja, pa gotovo tudi drago kupuje. V teh proda jal-nicah nahajamo pa tudi po tem še sadje, ko se že tudi zunaj na trgu dobi, se ve da najlepše in najboljše. S tem poznejšim sadjem se pa trgovci ne preskrbujejo na trgu, ampak dobivajo ga od ravno tistih sadjerejcev, od kterih so dobili prvo. Ako bi hoteli toraj tudi naši sadjerejci s takimi prodajalnicami v stalno kupčijsko zvezo stopiti, kar prav živo želimo, treba bi bilo toraj tudi na to delati; da bi s pomočjo umetnih sredstev tudi nekoliko še posebno zgodnjega sadja (v prvi vrsti grozdja) pridelovali. V ta namen bi se morali naj-premožnejši deležniki tudi s takimi sredstvi seznaniti, ter jih nagovarjati, da bi se jih tudi poprijeli. Tako naj bi vsak prek nalašč za to narejenih vinogradskih zidov razpeljane špalirje pod šipe djal, in ako že tega ne, naj bi saj zidove ometati ter črno pobarvati dal. Prek črno pobarvanih zidov dozori vsak sad dosti pred, kajti znano je, da črne stvari podnevu največ soinčne gorkote pogoltnejo, ktero ponoči zopet od-dajejo; to pa pride dozorenju prav zelo na pomoč. Ako bi se vrh tega še obročkalo, dosegla bi se sila zgodnja zrelost. Se ve da bi morali špalirji pravilno izpeljani biti; tako zvani ravnokotno rezani (Win-kelschnittspalliere) so najboljši.
Kar je bilo tukaj o grozdji rečeno, velja zelo vse tudi o drugem sadji (obročka pa se le grozdje). Posebno breskev in hrušek naj bi se pri nas veliko zasadilo ter prav po francoski šegi (Francozi so prvi mojstri o tem) na prizidnih, kakor tudi prosto stoječih špalirjih gojilo; kajti one se po grozdji obnašajo na šparljih najboljše in dad6 potem tudi največ dobička; ena sama zgodnja breskev stane na Dunaj i 20 kr.
Posebne sorte breskev in  hrušek  bi se tudi lahko prav po navadni šegi gojile in pravilno sušile,  in tako suho sadje prodajalo, kar bi zopet lep denar vrglo. Sušiti pa bi se moralo vse drugače, kakor zdaj.
Da bi vinograd, ki bi bil samo s kupci jskim sadjem nasajen, to je, z grozdjem in tudi drugim sadjem, več vrgel kakor pa tisti, ki je vinskemu pridelku namenjen, ni dvomiti;  kajti grozdje, na primer, se bo
vedno   vsaj   po 10   kr. funt  lahko  prodajalo;   v vino podelano nikdar toliko ne nese.
Zadnje vprašanje bi zdaj še bilo to, kako da bi se pridelano sadje v kupčijo spravilo?
To bi se lahko po dveh potih zgodilo: ali bi namreč se došlim dunajskim in drugim tujim sadnim kupčevalcem (kteri bodo gotovo pečenko kmalu zavohali) ali pa tistim domačinom, ki se bodo te kupčije lotili, oddajalo. Druga pot bi bila ta, ako bi si vsi pridelovalci skupaj zanesljivega človeka v naši dolini poiskali, kteri bi sadje od vseh skupaj spravljal, ter ga na železnico oddajal, in pa druzega zopet na Dunaj i v nadrobni kupčijski lopi (Markt-halle) imeli, ki bi ga prodajal. To bi bilo najboljše, kajti s tem bi ostal pridelovalcem tudi skoro ves dobiček, kterega bi sicer kupčevalci imeli.
To se mi je zdelo potrebno našim gospodarjem o koristi prihodnje naše vino- in sadjerejske šole omeniti, da vidijo, kolike koristi da nam bo lahko tudi v sadje-rejskem obziru, ako bo svoji nalogi zvesta.
R. R.
418