Obseg-: Vinska cedila. — Grozdna, sadna in vinska razstava v Krškem. — Ogledovanje simodolske govedi v Postojini. — Seza-move tropine. — Kmetijske razmere na Kranjskem. — Nesposobnost za pleme in neplodovitost bikov ter kako se odpravi.
—	Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva.
—	Tržne cene. — Inserati.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na '/a strani 16 K, na 1/i strani 10 K in na '/e strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Vinska cedila.
V	12. štev. »Kmetovalca" z dne 30. junija 1.1. smo objavili daljši spis o umetnem čiščenju vina ter smo poudarili, da se večkrat pripeti, da nektera vina ne sprejmejo navadnega čistila, namreč žolice, ribjega kleja, jajčjega beljaka itd., ter da je v tem slučaju treba rabiti cedila, ki tekočino čistijo s pritiskom. Omenili smo tudi nektera najnovejša in najcenejša cedila, pripomnivši, da v prihodnji številki prinesemo nekoliko slik teh cedil. Sedaj, ko smo ta cedila že sami preskušali in jih tudi drugodi videli v rabi, prinašamo zaradi jasnejšega pregleda nektere slike.
Slika 51. kaže popolno v rabi stoječe cedilo. Na vrhu je posoda, kamor se vliva kalno, spodaj je pa posoda, kjer se zbira že precejeno vino. Med tema dvema posodama so obešena cedila ali „elementi", to so podolgaste cevi iz dveh gostih mrečic (pod. 52.). Ti elementi se kar privijejo v zgornjo posodo, in ko se odvije zgornji elementni vijak, teče vanje vino samoodsebe.
Ta cedila imajo tudi prednost, da se lehko porabijo holandska cedila, z razločkom, da se namesto vreč vanja obesijo te mrežaste cevi.
V	tak stroj se lehko pritrdi 1—20 elementov. Cedilo z dvema elementoma stane 155 K ter precedi

Podoba 51.
na dan, t. j. v 10 urah, 12—24hI-, cedilo z 8 elementi stane okroglo 600 K ter precedi 60—120 hI na dan. Vsak element posebej stane 60 K; posode pa, kamor se ti elementi pritrjajo, stanejo od 25 K više. Poslednje lehko napravi£domač sodar.
Stroji se rabijo na ta način, da se najprej z vinom, ki ga mislimo precediti, zmeša gotova množina azbesta (5—20 </i) ali druge zgoščujoče tvarine, potem se naglo vi i j e v stroj vino, tako da je posoda polna. Spodaj se cdpre pipa, in kar izteče, se zopet vlije v v stroj ter se to ponavlja toliko časa, dokler spodaj ne začne iztekati popolnoma čisto vino. To je znamenje, da so vse mrežne lukljice dovolj zgoščene, in potem se ostalo vino kar neprenehoma vliva, še bolje pa pumpa v stroj v istem razmerju, kakor spodaj izteka. Pri tem pa je paziti, da je stroj vedno poln.
Kdor tako postopa, dobi takoj kakor luč čisto vino.
Enainista zgoščujoča tvarina se lehko večkrat rabi, vendar se mora po vsakem čiščenju prav dobro izprati. Če se je precejalo bolno vino, n. pr. cikasto, je bolje, da se do-tična tvarina zavrže in se stroj izpere z vrelo vodo, ker se drugače pokvari tudi drugo, zdravo vino. Sploh pa se mora stroj po vsakem čiščenju takoj in dobro izmiti, drugače se gošča v ceveh strdi ter je ni mogoče izlepa izprati.
Pod. 52.
Pod. 53.
Pri izpiranju se kar odvije spodnji vijak ali kapica, ter se element postavi napošev pod vodnjak ter se toliko časa izpira, dokler se v proti luči obrnjenem ne zapazijo nobene snovi.
Podoba 53. nam kaže, v kaki smeri teče vino v elementu. Najprej pride po srednji cevi do dna, t. j. do kapice, in od tod se vzdiga ob straneh kvišku. Tako se azbest polagoma in enakomerno vsede na mrežico ter zgosti vse luknjice. Zato morajo biti ti elementi, dokler se preceja, vedno polni, drugače zgoščujoča tva-rina odstopi, in če se na to element zopet napolni, teče nekaj časa zopet kalno vino.
Za manjše množine je	^
Malovich napravil drugo cedilo,	/ Jj.	&
ki samo deluje (podobi 54. in 55.). Način precejanja je isti kakor pri gori opisanem, samo I ' ;;j|||
da to cedilo lehko samo deluje, I..... | 11 M
v čemer smo se osebno prepri- I ?! Jllllllillll čali. Sod s kalnim vinom se postavi nekoliko više ter se z aparatom združi s kavčukovo cevjo, če je tudi cedilo nekoliko na visokem, teče čisto vino naravnost v sod. Pod. 56. kaže tak element. Ta patentovani stroj stane 140 K ter precedi 3—6 lil na uro. Pred prej omenjenim ima to cedilo to prednost, da pride vino le malo z zrakom v dotiko, ker je popolnoma zaprto, kar je pri sta- Podoba 5i. rejših vinih posebno želeti.
Podoba 57. predstavlja majhno sobno cedilo, ki se rabi navadno le za preskušnje, ali pa če kdo hoče precediti le nekaj litrov kalnega vina. Tak stroj je napravljen na isti podlagi kakor prvi ter stane po velikosti 10—20 K.
Podoba 58. nam pa kaže od iste tvrdke sestavljeno se-salko za izpiranje ali izpla-kovanje sodov in drugih kle-tarskih posod. Ker se voda z močjo sika v notranje dele nesnažnih posod, se te na ta način čisto izperejo. Razume se pa, da je treba bolj ne-	——
snažno posodo poprej dobro iz-miti s krtačo ali z drugimi Podoba 57. sredstvi.
K precejanju samemu s cedili naj dodam nekaj pripomb. S precejanjem vina pridemo sicer najhitreje do čistili vin, vendar se ne bomo v vsakem slučaju odločili zanje, in sicer ne pri čiščenju prav finih butelj-skih vin. To zaradi tega, ker fina vina lehko dobe nekoliko duha po zgoščujoči tvarini, ali če je stroj zanemarjen, tudi po tem. Pri precejanju starih vin je bolje rabiti popolnoma zaprta cedila, kjer vino ne pride z zrakom nič v dotiko, da se potem zopet ne skali ter da ne izgubi moči in rezkosti, t. j. alkohola in ogljikove kisline. Pri precejanju mladih vin je pa bolje, če pridejo z zrakom v dotiko, kar se ravno pri porabi gori navedenih elementnih cedil (pod. 51.) doseže.
V slučaju, da se vino po precejanju čez nekaj časa zopet skali, je dobro, če se še enkrat precedi. To
se posebno rado dogaja pri vinu, napravljenem iz gnilih jagod.
Če je vino zelo gosto in skoro vlečljivo, se mora najprej čistiti s taninom (čreslovino) in s špansko glino (to čistilo se že v nekoliko urah usede, in dobro je, če se potem, ko se je usedlo, še enkrat vse premeša, da se vino še bolje učisti), drugače gre precejanje takega vina prav počasi od rok, ker se ob mrežicah takoj napravi debela, gosta mrena.
Tu opisane stroje oddaja tvrdka J. Malovich & Cie. na Dunaju, XVII/3, Hernals, Mayssengasse 15, ter dopisuje tudi slovensko.
Fr. Gombač.
Grozdna, sadna in vinska razstava v Krškem.
Dne 12. oktobra 1.1. se je vinogradnikom in sadjarjem krškega političnega okraja nudila prilika pokazati, kako so napredovali v vinstvu in sadjarstvu v zadnjih 15 letih, t. j. odkar je pričela v tem okraju trtna uš svoje pogubo-nosno delo.
Sklep, prirediti grozdno, sadno in vinsko razstavo za politični okraj krški, je storila kmetijska podružnica komaj "	pred dvema mesecema. Podruž-
Podoba 55.	Podoba 56nica se Je s tem sklepom ne-
koliko prenaglila, kajti ne samo da je bilo do razstave premalo časa, marveč bi bila morala T^ pri tem upoštevati tudi lanske /f	-J	in letošnje vremenske razmere,
j	JtejjSfcg) ki so pridelek znatno poslabšale.
/	|mj	Prvotno so nameravali to
I lig	razstavo prirediti dne 3. in 4.
v,	| mli	oktobra, in ravno vsled slabega
| ,a|rj	vremena so jo preložili na 12.
M^ž^filf MSfel	in '3. oktobra. Med tem časom
se je grozdje znatno popravilo in tudi bolje dozorelo.
Na srečen izid razstave ni bilo misliti tudi zaradi tega, ker sta poleg deževja tudi spomladanski mraz in ponekod občutna toča mnogo škode napravila ter pokvarila sadje in Podoba 58.	grozdje.
Čuditi se je torej, da so bili vsi prostori, in sicer dvorana in še 3 stranske sobe v Schenerjevi gostilni, polni prav lepega grozdja in sadja. Stem so vsi razstavljalci, posebno oni kmečkega stanu, dejanski pokazali, kaj morejo doseči s pravilnim obdelovanjem in oskrbovanjem trt in dreves. Vinsko razstavo so mali posestniki le šibko založili, čemur pa je gotovo največ to krivo, da se je sklep za prireditev razstave prepozno izvršil. Vina raznih letnic, in sicer od 1. 1879. do 1901. so razstavili boljši in imovitejši posestniki v prav obilni množini.
Razstava je bila tako urejena, da se je razstavilo vse grozdje sredi dvorane na mnogih podolgem postavljenih mizah, sadje pa ob stenah na 2 metra visokih, pokončnih, iz polic obstoječih stal. Tako je imel gledalec koj ob vstopu jasen pregled čez razstavljeno
blago. Na mizah v kotih so pa bili razstavljeni razni noži, škarje, stroji za lupljenje in rezanje sadja in drugih kuhinjskih stvari, dalje razni gumijevi trakovi, cevi itd. Razstava vin in kletarskega orodja ter vinska pokušnja je bila v prostorni in svetli mestni kleti stare šole.
Vseh razstavljalcev je bilo čez 60. Razstavljenega grozdja se je nekaj odlikovalo s svojo velikostjo, kajti posamezni grozdi so tehtali po 1 kg (črna kavščina) po 1 Va kg (imperijal, genuezec, prepeličnik) in celo 3 V2 kg (lipovščina ?), drugo grozdje se je pa odlikovalo po svoji sladkobi in prijetnem duhu, n. pr. silvanec, tra-minec, rulandec, španjoli in rizling. Razen teh so bile razstavljene še naslednje vrste: Beli burgundec, muška-telec, kraljevina, veltlinci, portugalka, modra frankinja, tičenska črnina, belina, beli damascenec, rdeči želod, kozji ses, kabernet, Jezusove solze i. dr.
Med razstavljenimi sadnimi vrstami smo opazili največ kanadske rejnete, kosmačev, zlate zimske par-mene, čebularja, tafelčka, dolenjske voščenke, malinovca, landsberške rejnete itd.; med hruškami pa: dilovke, lesnobarvene maslenke, jesenske maslenke, angulemke, napoleonovke in mnogo drugih, med temi tudi tepke.
Izmed razstavljalcev so se odlikovali: gospod Edvard Presečky iz Samobora in gospa Josipina Hočevar iz Krškega z obilnim lepim grozdjem in sadjem in z nekterimi izvrstnimi vini (prvi je razstavil tudi več kletarskih in vinogradniških strojev in drugih priprav), Aleksander Wutscher iz Brezovice z lepo, strokovno urejeno zbirko sadja (čez 40 vrst), dalje z množino namiznih in sladkih buteljskih vin, kakor tudi s konjakom, brinjevcem, slivovko in z drugimi opojnimi pijačami. Ti trije razstavljalci so dobili prvo darilo, in sicer gospa Hočevar prvo deželno darilo v podobi krasno izdelane priznalne diplome, gg. Presečky in Wutscher pa srebrno državno kolajno.
Gospod Gregorič, posestnik in gostilničar v Krškem, je imel bogato zbirko raznega grozdja in nekaj prav dobrih vin (rizling), za kar je dobil H. darilo, in sicer državno kolajno. Lepo zbirko sadja in grozdja so imeli: oskrbništvo graščine Raka (izven tekmovanja) in Turnamhart, (kolajna kmet. družbe) ter polkovnik v pokoju g. J. pl. Hollegha. Med drugim je bila tudi poučna zbirka raznih grozdnih vrst iz drž. trtnice v Kostanjevici.
Z izložbo lepega sadja, grozdja ali dobrega vina so se odlikovali: dr. Mencinger, Martin Colarič (II. dež. darilo), Ivan Drašler (II. drž. darilo), Frančišek Prijatelj (III. dež. darilo), Fr. Cesar (kolajna kmet. družbe), Vinko Zener (kolajna kmet. družbe), Martin Kerin (kolajna kmet. družbe), dekan Schweiger, Viljem in Ivan Pfeifer, Ferd. Schoner, Strgar, Giraldi, Ant. Ru-pert, Rumprecht, župnik Berce in Dolinar. Vsi ti so dobili diplome. Ostali razstavljalci so pa dobili denarne zneske po 10, 5 in 3 K, tako da je vsak reven raz-stavljalec nekaj dobil.
Pripomniti je, da se je pri določitvi daril, kolajn in drugih premij upoštevalo tudi drugo dosedanje delovanje dotičnika v svrho pospeševanja vinstva in sadjarstva.
Najlepšo in največjo sadno zbirko je imela pač gospa Josipina Hočevarjeva iz Krškega.
Od zunanjih razstavljalcev so razstavili svoje stroje in druge vinogradniške in kletarske priprave: Ph. Maypharth & Cie. na Dunaju 5 raznih stiskalnic, 2 grozdna in 2 sadna mlina, 1 sadno sušilnico ter 1 samodelujočo škropilnico „sifonija" ; J. Malovich & Cie.
na Dunaju 1 veliko cedilo s 7 elementi in 1 patento-vano samodelujoče cedilo (oba sta še naprodaj); SchOn-herz razne nože za cepljenje in kuhinjske stroje za rezanje, pripravljanje zelenjadi in za lupljenje sadja in gomoljev; Kolar iz Ljubljane razne nože in škarje ter gumijeve trakove in druge kavčukove reči (vinske cevi itd.); Schneider & Verovšek iz Ljubljane vinske stiskalnice in grozdne mline.
Da bi vsi udeleženci predavanj in vinske pokušnje dobili jasen pregled, kako je pravilno kletariti, da se dobe prijetna vina, kakor tudi da bi bil vtisk pri po-setu prijaznejši, je bila klet izpremenjena v vinograd, in sicer na ta način, da je bil pod stropom latnik po tirolskem ali primorskem načinu, ki je klet prepregal z rastočimi in z grozdjem obloženimi' trtami. Na eni strani so bila na mizah razstavljena vina, dočim so se postavile v kote in v druge prazne prostore vse kletarske priprave, in sicer povrsti, kakor se rabijo v kleti pri napravi vina do polnjenja v steklenice; torej rebljalna mreža, kad z grozdnim mlinom, potem stiskalnica. sod s kipelno veho, in končno še cedilo. To se je praktično razkazovalo med poukom v nedeljo in ponedeljek.
Poskušnja vin je bila v nedeljo popoldne in v ponedeljek proti plačilu 10 h za kozarec. Vina je bilo dosti, tako da je še v torek ostalo.
Boljša vina so se takoj razprodala. Posebno je ugajal silvanec in rizling. Skupiček se je deloma vrnil dotičnim razštavljalcem. Prodajale so iz prijaznosti krške in leskovške gospodične. Ta pokušnja je imela to posledico, da so nekteri zunanji udeleženci takoj nekaj vina nakupili, odnosno naročili.
Razstavo so med drugimi počastili: dvorni svetnik Dralka, drž. poslanec Plantan, kr. vladni poročevalec za vinstvo Htžič iz Zagreba in ravnatelj gospodarskega društva v Zagrebu Kuralt, dočim se je deželnokulturni poročevalec g. vodja Povše pismeno opravičil.
Podružnica je toraj lehko zadovoljna, kajti vse podjetje, se je vkljub nekterim spletkam popolnoma posrečilo.
Sedaj pa nastane vprašanje: ali imajo take prireditve kak pomen in kaj je njihov smoter? Mi se hočemo o tem vprašanju le nakratko izjaviti.
S prireditvijo takih razstav se privabijo v kraj kupci in drugi, ki bi drugače ali iz nevednosti ali iz strahu, da bi poti ne naredili zastonj, najbrž ne prišli.
Kupec vidi blago, pokuša pridelek ter lehko takoj izve za ceno in množino, tudi lehko sklene kupčijo, ne da bi se moral poprej pismeno zediniti z dotičnikom, ali pa se celo obrniti na druge posredovalce. Stem si kupec prihrani mnogo časa, dela in tudi stroškov, kajti če ne pozna zanesljivih pridelovalcev, mora cele ure, če ne celO cele dneve po goricah iskati, preden si nabere dovolj dobrega blaga. Pri takih prilikah se pa tudi lehko takoj prepriča o zanesljivosti dotičnega prodajalca.
Z majhnim darilom se kmetovalec spodbudi k napredku, in to tembolj, čim bolj se mu gre na roko, čim bolje svoje blago odda. On vidi razne neznane, pa priporočljive sadne in grozdne vrste, kakor tudi razne stroje, ki si jih potem omisli, če mu sredstva dopuščajo. On vidi in pokuša pridelke tudi drugih posestnikov, in tako mu polagoma zamre domišljija, da je le njegov pridelek najboljši.
Veščaki se prepričajo, kakšne vrste sadja in grozdja se v dotičnem kraju pomnožujejo, in tako jih je možno opozoriti takoj na mestu (kakor sedaj v Krškem) ali pa
v strokovnih listih na prednosti in napake te ali one vrste, tega ali onega obdelovanja in ravnanja.
Mi smo torej mnenja, da bi kazalo večkrat in v vsakem polit, okraju prirejati take majhne razstave, pa ne v vseh okrajih naenkrat in v eneministem letu, marveč menjaje. Pri tem pa je paziti, da se za razstavo izberejo večji in kolikor mogoče blizu železnice ležeči kraji. Tako bi n. pr. kazalo prirediti razstavo za Notranjsko ne v Vipavi ali v II. Bistrici, marveč v Postojni. Kdor bi hotel napraviti kupčijo, bi potem že sam šel v dotični kraj. Če se pa že ne prirejajo razstave v večji meri, naj bi se prirejale vsaj en ali dva dni trajajoče pokušnje vin v prvih tednih po sv. Martinu, t. j. po 11. novembru. V tem slučaju bi se morali izbrati večji prostori, razstavljalci bi se uredili po sodnih okrajih, nad razstavljenimi vini bi pa bilo vidno obesiti ime in kraj razstavljala. Najbolje bi bilo, če bi dotični posestniki sami točili, i. s. proti primerni odškodnini.	F r. G o m b a č.
Ogledovanje simodolske govedi v Postojni.
Z vpeljevanjem vnanjih plemen se je naša goved že v marsičem zboljšala. S pincgavskim plemenom so se dosegli lepi uspehi na Gorenjskem in Notranjskem, s s pomurskim pa na Dolenjskem. V zadnjem času so se napravile poskušnje tudi s simodolskim plemenom, ki slovi kot najboljše pleme. Simodolsko plene se odlikuje najbolj stem, da je velike rasti, lepih ravnih životnih oblik in hitre rasti. Največ živali tega plemena je prišlo dosedaj v postojenski okraj in zato je bilo umestno, da je naša kmetijska družba ogledovanje te živine priredila v Postojni, da se na razstavljenih živalih lehko presodijo uspehi dosedanje reje in se obenem dožene, ali kaže tudi v bodoče vpeljevati to pleme za zboljšanje domače živine ali ne.
Dasi vreme prireditvi takega ogledovanja ni bilo posebno prijazno, kajti deževalo je vso prejšnjo noč, so gospodarji v soboto, dne 18. t. m. pripeljali v Postojno vendar veliko take živine, tako da je bila udeležba povsem dobra. Razen mnogoštevilnih živinorejcev je bila pa tudi naša kmetijska družba dobro zastopana, kajti udeležili so se ogledovanja: podpredsednik Povše in odborniki baron Lazarini, baron Liehten-berg, Pavlin, Rohrman in ravnatelj Pire.
Prostor za ogledavanje se je priredil na prostornem postojenskem sejmišču, kjer sta podružnični načelnik Arko in višji živinozdravnik Gaspari skrbela, da se je zvršilo vse v najlepšem redu.
Vsega skupaj je bilo razstavljenih 76 glav, in sicer 10 bikov, 24 krav, 16 telic in 26 volov. Živina je bila deloma čistokrvnega, večjidel pa mešanega si-modolskega plemena. Čistokrvne živali so se vse odlikovale s svojimi značajnimi lastnostmi, s svojo velikostjo in težo, pa tudi pri mešanokrvnih živalih se je lehko na prvi pogled spoznal ugodni vpliv, ki ga ima simodolsko pleme za zboljšanje telesnih oblik in teže. Zlasti lehko se je opazilo to na zadnjem koncu života, ki je pri požlahtnjenih živalih veliko bolje razvit kakor pri domačih. Dočim imajo domače živali le prepogostoma šibak zadnji konec, kratek in posekan ter preveč zožen križ, slabotne in krive noge, vleknjen hrbet, imajo simodolske živali ravne in dokaj močnejše oblike. Pripisati moramo to pravilno in močno razvitemu okostju, ki je lastno simodolski govedi in ki se po dobrih bikih lehko prenaša na zarod.
Po svoji lepi zunanjosti so se izmed razstavljenih živali še najbolj odlikovale krave, med kterimi so bile
tudi po 650 do 700 kg težke. Kolikor se je dalo soditi po razvoju mlečnih organov, so bile vmes tudi prav dobre molznice. Po svojih obilnih in lepih životnih oblikah »o kazale, da so tudi pripravne za zarejo lepih volov, najsi bo za delo ali za pitanje. Razsojevalna komisija, obstoječa iz barona Liechtenberga (načelnika), barona Lazarinija, Pavlina in posestnika Dekleva iz Vrem, je priznala prvo darilo za krave Frančišku Arkn iz postojne. ki je razstavil 3 krave. Prav lepe in dobro rejene živali so razstavili: Ferdinand Gaspari iz Postojne (2 kravi, 1 s teletom), Jože Križaj iz Orehka, Jože Dekleva iz Postojne, Ivan Premru iz Orehka in Andrej Požar iz Nove Šice, ki so bili vsi obdarovani.
Vobče so ugajali glede telesnih oblik tudi razstavljeni biki, vendar so bili nekteri preveč mešane krvi; tako je bil premalo izražen ugodni vpliv simo-dolskega plemena. Dasi je bilo le 10 bikov na ogled pripeljanih, se je priznalo darila za 6 bikov, ker je presojevalna komisija zavzela stališče, da je pred vsem nagraditi bikorejce. Najlepša bika čiste simodolske krvi sta pripeljala Janez Stegu iz Planine, ki je dobil prvo darilo, in Anton Dovgan iz Vovčjega. Razen teh so bili obdarovani za bike: Jakob Cucek iz Nove šice, Fr. Arko iz Postojne, Ivan Premru iz Orehka in Alojzij Marc iz Šturij.
Primeroma manj so ugajali presojevalni komisiji razstavljene telice; bilo jih je sicer 16, toda po svoji rasti, teži in telesnih oblikah niso dovolj kazale tistih lastnosti, kakor so običajne pri simodolskem zarodu. Najlepši 2 telici je razstavil Frančišek Arko iz Postojne, ki je pa njemu namenjeno prvo darilo prepustil na korist drugim živinorejcem.
Tudi pri razstavljenih volih se je pokazal več ali manj ugodni vpliv simodolskega plemena, le škoda, da ni bilo na ogled dobro rejenih ali opitanih volov, kajti v tem slučaju bi se bili lehko prepričali tudi o tem, kako ugodnih lastnosti je simodolsko pleme za pitanje. Kar se tiče telesnih oblik, se je lehko opazilo, da se dajo s simodolskim plemenom prav uspešno izpodrivati tiste pomanjkljivosti, ki se navadno nahajajo pri domačih živalih. Voli so bili sploh mešanokrvni in je domača kri prevladovalo tujo. Najlepše vole so prignali na ogled: Alojzij Ferjančič iz Slapa pri Vipavi. Jakob Gomp iz Zaloga in Anton Vidrih iz Strmca pri Studencu. Poleg teh je biLo obdarovanih še sedem drugih gospodarjev.
V marsičem poučna razstava se je končala z razdelitvijo daril. Vsega skupaj se je razdelilo 28 daril v skupnem znesku 465 kron.
Sezamove tropine.
Leta 1899. je naša družba pričela priskrbovati svojim udom tudi močna krmila, in sicer oljne tropine. Lanene tropine so sicer pri nas že dolgo znane, v nekterih krajih tudi ogrščične, vendar smemo smatrati za svojo zaslugo, da smo ravnotako kakor umetna gnojila v deželo vpeljali tndi sazemove tropine. Posebno važnost pokladamo na vpeljavo sezamovih tropin, ker so te najredilnejše in razmeroma najcenejše. Lanene tropine so gotovo jako izborno krmilo, imajo posebne prednosti za mlado plemeno živino, toda pri naših razmerah jih morejo popolnoma nadomestiti sezamove tropine. Sezamove tropine imajo v sebi 50 % beljakovin in tolščobe, dočim jih imajo lanene le 40°/0, torej so prve za l/4 več vredne, vrhutega pa za 3 K
cenejše. Vsak pameten gospodar bo torej rajši krmil boljše in cenejše sezamove tropine, kakor pa dražje lanene tropine. Jako mnogo kmetovalcev je pri nas že vzelo sazamovih tropin in so z njimi tako zadovoljni, da ne kupujejo več lanenih. Lanene tropine so res bolj okusne in jih vsaka žival takoj rada in hlastno žre, dočim nektere živali sezamovih tropin prvih par dni nič kaj ne marajo, a slednjič se jih tako privadijo, da potem ne marajo drugih. Večina živali pa tudi sezamove tropine precej rada žre. Ta slaba stran sezamovih tropin naj nikogar ne ovira, da bi ne naredil z njimi poskusa, saj nam ni treba živine vprašati, kaj rada je, temveč se moramo mi po tistem ravnati, kar nam najbolje kaže. Pozivljemo torej gospodarje, naj sežejo po sezamovih tropinah, in tudi tisti naj to store, ki dosedaj sploh niso krmili tropin, temveč otrobe. Otrobi imajo v sebi 17% beljakovin in tolščobe, so torej le '/s toliko vredne kakor sezamove tropine, stanejo pa najmanj 12 K, dočim sezamove tropine stanejo 16 K. Če namesto 1 kg otrobov, ki imajo v sebi 170 gr beljakovin in tolščobe ter stanejo 12 h, pokrmite Va kg s e s a m o v i h tropin, ki i m a j o v s e b i 250 gr beljakovin in tolščobe ter stanejo 8 h, prihranite 4 h, a dali boste živalim za celih 80 gr najboljših redilnih snovi več, vrhu tega pa še dosežete neprimerno boljši uspeh pri živinoreji; živina se bo bolje in hitreje razvijala, bo lepša in bo dajala veliko več in boljšega mleka.
Sesamove kakor vse druge tropine je pokladati zdrobljene ali zmlete, pomešane z rezanico in nekoliko poškropljene, da jih živina ne razpihava. Pri tej priliki opozarjamo, da je mnenje naših gospodarjev napačno, ko mislijo, da morajo biti tropine fino v moko zmlete. Umni živinorejci, kakor sploh vsi kmetijski veščaki zahtevajo celO le zdrobljene tropine, in sicer toliko zdrobljene, da so drobtine debele kakor pro-seno ali lečno zrnje. Take tropine žival bolje prežveči in poslini kakor močnate, zato jih bolje prebavi, dočim se močnate tropine v želodcu sprimejo v svalke, ki jih želodečni sok teže prekuha, in vrhu tega morejo taki svalki v prebavilih povzročiti razne bolezni. Naša družba sicer sedaj oddaja precej drobno zmlete tropine, ker bi se jih drugače naši gospodarji branili, vendar so družbene tropine pravzaprav le strgane, ne pa zmlete kar je odločno bolje, čeprav niso še tako dobre kakor zdrobljene.
Zmlete in presejane sezamove tropine bo oddajala naša družba vso zimo do meseca aprila v vrečah po 50 kg po 16 K, postavljene na kolodvor ali v družbenem skladišču. Oddajale se bodo le cele vreče po 50 kg. Ker so te tropine zelo mastne, priporočamo naročnikom, naj jih doma ne hranijo v vrečah, ker se v njih lehko segrejejo in postanejo škodljive, temveč naj jih iztresejo in hranijo razstrte na kakem primernem prostoru.
Kmetijske razmere na Kranjskem.
(Konec.)
Nujno je treba, da se takoj nastavi živinorejski nadzornik, ki bo pospeševal napredek v živinoreji, ki bo vsled neprestane dotike z živinorejci vedel dajati dobre nasvete in bo na drugi strani opozarjal poklicane kroge na nedostatke in na način, kako bi jih bilo odpraviti. Le če bo imela dežela nastavljeno tako strokovno moč, ki bo edino živinoreji posvetila vse svoje sile, se bodo mogle s pridom snovati prepotrebne
živinorejske zadruge, kajti pri nas so danes razmere take, in to jaz trdim iz svoje izkušnje, da je mogoče kako živinorejsko zadrugo, ki naj živi in z uspehom deluje, le tedaj osnovati, če je zadrugi neprestano na razpolaganje kaka strokovna pomoč. Pri naš vobče ne-dostaja za dobro vodstvo kmetijskih zadrug sposobnih ljudi, celo pa ne za vodstvo živinorejskih zadrug, od kterih dobiček ni tako očiten in se njih velika korist spozna šele čez več let. Silno veliko je pri nas še popraviti po naših hlevih, pri vzreji in reji živine; sto in sto je napak, ki se brez truda in stroškov dajo odpraviti in ki sedaj kvarijo našo živinorejo, vsled česar naš živinorejec skoraj z istimi stroški, s kterimi umni živinorejec vzgoji lepo in veliko vredno žival, vzgoji razmerno malo vredno žival. Naj se naš zakon za povzdigo živinoreje zvršuje brezobzirno, z vso strogostjo, saj bo prišel čas, ko bo naš kmetovalec blagoslavljal tiste, ki so ga — kakor sedaj misli — s tem zakonom mučili!
Naše mlekarstvo se je pričelo lepo in hitro razvijati; pač ima ta razvitek svoje nedostatke, ki se pa z lehkoto odpravijo. Pri nas ima mlekarstvo velikansko prihodnjost. in od njega nam je pričakovati milijone kron novih dohodkov. Neobhodno je potrebno naše mlekarstvo pospeševati v enotni smeri in zlasti upoštevati njega trgavsko stran, zato je nujna potreba vse to pravočasno urediti in v pravi tir spraviti, kar je brez osebe, ki vse svoje sile posveti temu delu, nemogoče, zato smatram nastavljen je mlekarskega nadzornika za zadevo, ki je ni več odlašati.
Velikanske so vsote, ki gredo v izgubo vsled zastaralega obdelovanja zemlje in napačne gospodarske smeri (na pr. neumestno pridelovanje žita). Vse to je mogoče odpraviti, oziroma popraviti z intenzivnim poukom. Kletarstvo je preosnovati, sadjarstvo je zmožno velikega razvitka, pridelovanje krme je glede kolikosti in kakovosti z najmanjšim trudom podvojiti, in kamor se ozremo, vidimo vse polno hvaležnega dela v svrho pospeševanja našega kmetijstva! Kakor imamo danes že tri strokovnjake, kterih edina naloga je pečati se le z vinstvom, pri čemer imajo krasne uspehe, tako mora dobiti živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo itd., torej vsaka kmetijska panoga v deželi strokovno moč, ki bo vodila dotična pospeševalna dela. Snujejo naj se drevesnice, s podporami naj se pod vodstvom strokovnjakov pretvarjajo posamezne kmetije, ki so že danes v rokah razumnih in zavednih kmetovalcev, v vzorne kmetije; v vsaki vasi naj se delajo v posameznih panogah, kolikor razmere dopuščajo, pre-skušnje, povsodi naj se skuša uvesti, kolikor gre, skupno delovanje z zadružnimi stroji in napravami, da se tako prihrani na delavcih in na pridelovalnih stroških, in z uvedenjem zlaganja zemljišč naj se odpravi veliko zlo: trošenje sil zaradi razkosanih posestev.
Ker je namen temu mojemu spisu merodajne kroge opozoriti na dejstvo, da se naše kmetijstvo da rešiti le z zboljšanjem in s povišanjem pridelovanja, zato ne smatram za potrebno, da bi še nadalje podrobno razpravljal sredstva, ki k temu vodijo, kajti določiti program, po kterem naj bi se to vršilo, je naloga dotičnih činiteljev. Vsak, ki količkaj pozna razmere našegak metijstva, ki vidi kako rasejo dolgovi in kako ljudstvo trumoma zapušča svojo rodno zemljo, mora priti do spoznanja, da tako ne sme več iti naprej in da je zadnji čas kaj uspešnega ukreniti. Naj se dobro preuče razmere našega kmetijstva! K temu bi veliko pripomogel deželni Stati s tiški urad, kterega ustanoviti je skrajni čas.
Naj država in dežela žrtvujeta zadostna sredstva v povzdigo kmetijskega stanu, saj ohranjenje kmetijskega stanu pomeni toliko, kolikor ohranjenje države.
G. Pire.
Nesposobnost za pleme in neplodovitost bikov ter kako se odpravi.
(Dalje.)
2.	Začasna nezmožnost, povzročena po bolezni v udih ali v parkljih.
Vzrok temu je lehko cela vrsta bolezni, n. pr. otiska na podplatu, poškodovanje na kroni, če se je žival zbodla na kamenju ali debelem pesku itd., ali so ji te reči prišle med parklje, vnetje in uljesa med parklji.
Razen tega so lehko vzrok tudi napačno vzrasli, predolgi parklji in druge napake na parkljih. Vse to povzroča živalim pri skoku manjše ali večje bolečine, in vsled tega se boje izvršiti plemenjenje.
Tudi pretegnjene kite, izvinjeni in poškodovani členi so lehko vzrok, da bik nima veselja za plemenjenje, če zaradi teh bolesti ne more brez bolečin skakati.
Moralo bi se torej vsakokrat, če kak plemenski bik proti svoji prejšnji navadi ne maia več plemeniti, misliti tudi na take vzroke in ga preiskati ali preiskati dati.
Ponavadi ni tukaj prav nič težko pomagati.
Otiske na podplatu se primerno zdravijo. Če se gnoje, se mora najprej odstraniti gnoj in rana izmiti s »/s odstotno lizolovo raztopino.
Če se kaka tuja snov zadere živali v meso, se mora popolnoma odstrani, rana očistiti in potresti z raz-kužilnim praškom (amiloform).
Nepravilne in napačno vzrasle parklje je treba primerno izrezati s kleščami, z dletom ali z nožem.
Izvinjenje in druge hromosti se izpočetka zdravijo z mokrimi obkladki (ledena voda, svinčena voda), pozneje se pa tro s salmijakovim linimentom (1 del salmijakovca, 2 dela lanenega olja).
Nikdar naj se za skakanje ne rabijo poškodovani biki, preden niso popolnoma ozdravljeni.
Če pri plemenjenju čutijo še bolečine, potem se dostikrat dolgo časa zelo boje plemeniti.
Iz teh vzrokov je potrebno, da se tudi prostor za skakanje primerno priredi.
Skrbno naj se odstrani debel pesek, kamenje itd.
Prostor za skakanje naj se sploh ne posipa. Kadar bik skoči, pade vsa teža telesa na zadnji nogi, in parklji se zasade globoko v pesek; zato so poškodbe parkljev neizogibne.
Ali tudi pregladka tla so nevarna.
Nasprotno se priporoča, da se na plemenišču trdo zbije zemlja ali šota, kakršna se rabi za steljo.
V Švici sem videl na neki vzorni kmetiji pravilno napravo. Prostor, kjer je moral stati bik pri plemenjenju, je bil primeroma 25 cm globoko izkopan in nato izpolnjen z rezanim senom ali s slamo. Na ta način so stali biki varno in vendar na mehkem, kjer niso mogli izpodrsniti in se tako poškodovati.
3.	Slabost v ledjih in v križu.
Ta nastane po revmatičnih boleznih ali po poškodbah zaradi trpinčenja z debelimi palicami, po udarcih i. t. d., ali če bik pri skoku pade.
Da se bik prekucne, se zgodi, če so krave previsoke in biki prenizko stoje. Če se bik pri skoku znak prevrne, potem izgubi za dolgo časa veselje do plemenitve in se brani skakati.
Treba je torej skrbeti za to, da pri plemenjenju velikih krav z mladimi biki krave ne stoje previsoko.
4.	Čezmerna poraba in prenapornost bikov. Največkrat se to nahaja pri zadružnih in srenjskih bikih.
Zadruge in občine si dostikrat nabavijo zelo dragocenih in porabnih bikov. A največkrat se vzdržuje zaradi visokih nabavnih stroškov premalo bikov.
Če se morajo biki zaradi premajhnega števila prevečkrat rabiti, 3—4 krat na dan in brez potrebnih krajših odmorov, potem se zmožnost za pleme izdatno zmanjša.
Včasih izgubijo potem nagnjenje do plemenitve sploh, ali pa potrebujejo dostikrat mnogo časa, preden izvrše plemenjenje. Tudi je dostikrat skok takih živali brez uspeha, in čez nekaj tednov se bodo plemenjene krave zopet pojale — število krav se na ta način od meseca do meseca množi, zmožnost za pleme dotičnih plemenskih bikov se pa vedno zmanjšuje.
Ta neprilika se dostikrat pripeti tudi v takih gospodarstvih, kjer se krave iz gospodarskih vzrokov vse v gotovem času otele in se potem zopet plemene. Biki se potem po dolgem, slabečem premoru naenkrat rabijo na škodujoč način za pleme. Če v takih gospodarstvih ni skrbljeno za zadostno število bikov, potem se mora seveda bikova zmožnost za pleme kmalu zmanjšati ali popolnoma uničiti.
Če s-e čas za skakanje razdeli na vse leto, potem se sme močnemu, varovanemu, nad dve leti staremu biku prideliti brez skrbi čeda 80 krav in junic. Če pa nasprotno plemenilna doba traja samo dva meseca, naj se biku prideli kvečjemu 35 krav. Veliko rabljenim bikom naj se daje za časa njih porabe mnogo ovsa. Naspotno naj se jim zmanjša zelena hrana, posebno detelja, v slučaju, da se krmijo z deteljo.
Izključna zelena krma sploh ni dobra za plemenske bike, ki se dostikrat rabijo. Mnogo boljša je zanje suha krma, seno in oves.
Kadar biki, ki so se nenavadno in preveč rabili za plemenitev, ne kažejo več nagnjenja do tega, potem naj se jim privošči nekaj časa, 8—10 dni, počitka in naj se jim daje oves. Predolgi odmori pa tudi vplivajo neugodno in slabo.
5.	Pri bikih se nagnjenje do plemenitve izgubi tudi tedaj, če pred skokom popijejo velike množine mrzle vode pod 7°R. Pri tem se organi v zadnjem delu telesa močno ohlade in žile se stisnejo.
Tudi nerazmerna napolnitev prebavil z zelenjem, z obimovito krmo in s pijačo ima lehko isti učinek.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 169. Imam precej veliko jablano, ki ima 15 cm v premeru, pa jo moram odstraniti, ker je napoti. Ali morem odraslo jablano s pridom presaditi, ali jo je bolje kar priprosto posekati? (A. B. v Č.)
Odgovor: Jablana, ki ima v premeru 15 cm, ie ni posebno velika in se da dobro presaditi. V to svrho jo izkop-ljite pozimi, ko je zemlja globoko zamizla, z veliko grucO'
zemlje in jo vsadite v že naprej pripravljeno jamo. Gruča naj ima najmanj 1 m v premeru in naj bo kakega pol metra debela. Spomladi je vrh primerno skrajšati. Jablano na navaden način presaditi, t. j. da se samo s koreninami izkoplje in potem presadi, Vam nikakor ne priporočamo, ker bo tako presajeno drevo leta in leta le životarilo in se morda slednjič niti več okrepilo ne bo.
Vprašanje 170. Imam slivovko v velikem sodu, ki je zelo zrumenela, in sicer bržkone^ od soda. Kako bi slivovki odpravil rumeno barvo? (V. Š. v s.)
Odgovor: Po močnem čiščenju z želatino bi slivovka pač nekoliko obledela, zelo pa ne. Priporočamo Vam narediti skušnjo z majhno množino. Drugega priprostega sredstva, žganju vzeti barvo, pa ni in ostane slednjič le prekuhanje.
Vprašanje 171. Moja poldrugo leto stara telica Je dobila v sapnik preko 6 cm debelo jabolko. Skušal sem jabolko iz nje dobiti, kar pa ni šlo. Ker živinozdravnika, ki sem ga poklical, ni bilo doma, sem bil prisiljen dati telico mesarju. Kako naj se poetopa v takem slučaju, da se žival reši, če ni živinozdravnika pri rokah? (L D. na A)
Odgovor: Telica je jabolko požrla, ki pa ni prišlo v sapnik, temveč je obtičalo v požiralniku in ni moglo naprej, ker je bilo predebelo. Da bi prišlo jabolko v sapnik, je nemogoče, ker je predebelo, če pa pride kaka reč v sapnik in jo žival ne more izkašljati, potem žival naglo pogine in je v četrt ure mrtva. Ce žival požre kako debelo reč, n. pr. jabolko, repo, krompir i. t. d., ki obtiči v požiralniku, je najprej skušati dotično reč skozi požiralnik s primerno silo potisniti v želodec. V to svrho je najbolje poslužiti se požiral-nikove cevi. če ni take cevi pri rokah, je vzeti dovolj močno in prožno leskovo ali drugo šibo, ki se popolnoma ogladi in z oljem namaže. Konec šibe se dobro obveže z večkrat zloženo cunjico, da se požiralnik ne rani. Če se jabolko ali repa ob primerni sili ne gane, ni rabiti prevelike sile, ker požiralnik lehko poči in je žival izgubljena Navadno se posreči obtičano reč v želodec poriniti in žival je rešena, če se pa to ne posreči, pa žival še vendar ni vselej izgubljena in je 24 do 36 ur čakati, preden se mora dati zaklati. Ni namreč nič reikega, da se take reči, ki so obtičale v požiralniku, vsled toplote in vlage v 12 — 36 urah omehčajo in se poznej dado naprej poriniti, ali pa sameodsebe zdrče v želodec. Seveda se med tem v želodca nabirajo plini in goved se napne, kar se odpravi, če se vamp na levi strani prebode s trokarjem (bodalcem). Nožnica bodalca mora ves čas tičati v vampu, dokler dotična reč ne zdrči v želodec. Tako je pa le tedaj mogoče čakati, če so pri rokah vse priprave, ki so potrebne, da se prebode vamp.
Vprašanje 172. Napravil sem ribnjak, popolnoma ločen od tekočih vod. Kibnjak je precej obširen, globok ni čez x/2 m, tla so blatna in voda je studenčnica. Ali moram napravo ribnjaka naznaniti kaki oblasti in ktere vrste rib bi bile najboij primerne? (A. D v P.)
Odgovor: Napravo ribnjaka ni nikomur prijaviti. Za ribnjak primerne ribe so ščuke, krapi in ameriške postrvi. Ktera vrsta bo najprimernejša, odločuje kakovost in toplina vode ter krma, ki se nahaja v ribnjaku. V to svrho Vam priporočamo obrniti se do kakega vesčaka, n. pr. do g. prof. Ivana Franketa v Ljubljani. Ikre ali mlade ribice morete dobiti pri kranjskem ribarskem okrajnem odboru v Ljubljani.
Gospodarske novice.
morala prenehati, ker je tvornica za olje v Trstu pogorela, se sedaj zopet dobivajo, ker je omenjena tvornica zopet pričela delovati. Opozarjamo na spis v tej številki, ki pojasnjuje veliko vrednost in nizko ceno tega izbornega krmila. Naša družba bo imela od srede novembra naprej sezamove tropine vso zimo v zalogi ter jih bo oddajala zmlete in presejane po 16 K 100 kg z vrečami vred. Te tropine se bodo oddajale le v celih vrečah po 50 kg.
*	Lanene tropine bo imela družba od sedaj naprej skozi vso zimo zopet v zalogi, in sieer 100 kg po 19 K, 50 kg po 9 K 50 h z vrečami vred.
*	Sol za Živino priskrbuje družba tistim gg. udom, ki sami ne morejo ponjo v Ljubljano, po 10 K 56 h za 100 kg z vrečo vred in je naročilom za sol vsekdar priložiti denar, ker se drugače naročitev ne zvrši.
*	Tomasove žlindre ima družba od kupljene množine še nekaj na razpolago, in sicer po 7 K 25 h 100 kg. — Naročnike prosimo potrpeti, kajti naročila zvršimo takoj, ko pride žlindra v Ljubljano. Prihod v Ljubljano nam je bil obljubljen za drugo polovico oktobra, a se je zakasnil, ker so silno slabe pomorske zveze med Trstom in belgijskimi, oziroma nizozemskimi lukami.
*	Umetna gnojila za jesensko gnojenje travnikov, in sicer rudninski superfosfat (popolno, cenejše in boljše nadomestilo za Tomasovo žlindro), kostno moko, kajnit in kalijevo sol ima družba vedno v zalogi in prosi pravočasnih naročil, da se bo moglo vsaki želji takoj ustreči. Rudninski superfosfat je po 7 K 25 h, kostna moka po 9 K, kajnit po 5 K in kalijeva sol je po 12 K 60 h. Vse cene veljajo z vrečami vred za 100 kg, postavljenih na ljubljanski kolodvor ali v družbenem skladišču. Vsa gnojila se oddajajo le v celih vrečah po 100 kg, izvzemši kalijevo sol, ki se dobiva tudi v vrečah po 50 kg.
*	0 novem načinu molže, O kterem je naš list pisal meseca septembra, prinesemo kmalu obširnejši spis s podobami. Sicer se ta način molže ne da tako lehko z besedami pojasniti, temveč je vsekakor potrebno, da se ta molža dejansko vidi. Z ozirom nato je ravnatelj naše družbe, g. Pire, kterega je c. kr. kmetijsko ministrstvo poslalo na Dansko proučevat to molžo in sploh tamošnje kmetijske razmere, drage volje pripravljen in tudi zavezan osebno priti pokazat, kako se po tem načinu molze. Glede na to pozivljemo vse tiste, ki se za to molžo in sploh za napredek brigajo, da izvolijo g. Pirca poklicati na pouk. Želeti je, da se v dotičnem kraju, kamor Pirca pozovejo, izbere primeren hlev, kamor naj pride le malo gospodarjev, oziroma gospodinj, recimo 5, ali kvečjemu 10. Dan se mora določiti v dogvvoru z predavateljem, na kterega se je v tej zadevi naravnost obrniti. Samoobsebi je umevno, da so za taka praktična skazovanja najprimernejši delavni dnevi, in to tudi zato, ker mora g. Pire nedelje porabiti za druga predavanja. Prihod g. Pirca ni za nikogar zvezan s kakim stroškom.
*	Dolžnike kmetijske družbe, zlasti dolžnike na galici, sedaj opozarjamo da izvolijo svoje dolgove precej poravnati, ker družba ni več v stanu čakati, in sicer z ene plati zato ne, ker zgubi na obrestih svoje glavnice, z druge plati pa zato, ker mora ob bližajočem se koncu leta pričeti sklepati račune, častita načelništva podružnic, ktera so priskrbela skupno naročitev, prosimo, da skupiček takoj vpošljejo in eventuvelne zastanke iztirjajo.
*	Grozdna, sadna in vinska razstava v Krškem dne
12. in 13. oktobra t. 1. Vkljub deževnemu vremenu je prišlo mnogo občinstva iz bližnjih in daljnih krajev. Pred otvoritvijo je imel načelnik kmetijske podružnice g. V, Auman otvo-
ritveni govor, kjer je naslikal kratko in jasno zgodovino v napredku glede sadjarstva in vinstva v krškem političnem okraju v zadnjih letih ter je v imenu podružnice zahvalil vlado, deželo, kranjsko hranilnico ter občinski zastop za podpore, ki so jih vsi ti podelili na kterisibodi način v povzdigo kmetijstva. OkrajLi glavar g J. Orešek je v svojem odgovoru omenil, da je vlada kmetijstvo vedno podpirala in da se hoče tudi v bodeče zavzeti za napredek kmetijstva posebno vinstva in sadjarstva. V imenu krškega mesta je pozdravil vse navzoče krški župan g. dr. Romih, povdarjajoč, da kmetijstvo more napredovati le, če se ravnamo po cesarjevem geslu: z druženimi močmi. Tem besedam je sledil krepak „živijo", ca kar je iz Zagreba došla vojaška godba zaigrala cesarjevo himno, ki so jo navzoči poslušali stoje in odkritih glav Temu je sledilo pregledovanje grozdne in sadne razstave, ki je bila v prostorni dvorani in v 3 postranskih prostorih Schenerjeve gcstilne. Najvfč in najlepše je pač razstavil g. Etvard Pre-sečky iz Samobora, ki ima v „Rajcu", občina Ve). Dolina, 17 oralov nanovo pravilno napravljenih nasadov. S svojimi pridelki je napolnil dve sobi. Poleg raznovrstnega grozdja, sadja in vina je razstavil tudi različno kletarsko in vinogradniško orodje. Ob enajstih dopoldne sta imela poučne govore gg. ravnatelj G. Pire in vinski učitelj Fr. Gombač; poslednji tudi v ponedeljek dopoldne. Teh predavanj, ki so bila združena s prakt čnirn razkazovanjem raznih strojev, se je udeležilo mnogo domačinov in tujcev, in v ponedeljek vsi dijaki meščanske šole s svojimi učitelji Ob pol eni pop je bil v Gregoričevi gostilni skupen obed, pri kterem je pridno igrala gori navedena godba Vrsto napitnic je otvoril g. dr. Romih, in sicer najprej na cesarja, potem na deželnega predsednika in okrajnega glavarja ter deželne in državne strokovnjake. Gosp. ravnatej Pire je napil g. deželnemu glavarju kot predsedniku kmetijske družbe, dalje vsem razstavljalcem in tujim gostom; gosp. Pr. Gombač pa deželnim odbornikom kot podpirateljem kmetijstva, kranjski hranilnici ter podružničnemu načelniku Kranjska hranilnica je, kakor znano, koj v začetku prenavljanja priskočila krškim vinogradnikom z znatnimi denarnimi podporami na pomoč, tako da je v malo letih izdala do 15.01)0 K. Ob 2 pop. le sledila pokušnja vin v kleti stare šole. Mnogo posestnikov je razstavilo prav veliko in tudi prav dobrh starih in mladih vin. Pokušoja je trajala do sedmih ter je bila prav dobro obiskana od vseh slcjev. Točile so iz priiaznosti krške in leskovške gospodične. Pri podelitvi daril in priznanj je dobila prvo darilo gospa Hočevarjeva, veleposestnica v Krškem (deželno priznalno diplomo), dalje gg. Ed. Presečky, veleposestnik in trgovec v Samoboru, ter Alefes. Wutscher, veleposestnik v Brezovici pri Št. Jerneju, državni srebrni kolajni. Kot 2. darilo so dobili: gg. Frančišek Gregorič, posestnik in gostilničar v Krškem, ter Ivan Drašler, posestnik v Gorici, državni bronasti kolajni in Martin Colarič, posestnik v Slinovcah, drugo deželno darilo; tretje deželno darilo je pa dobil g Fr. Prijatelj iz Tržišča. Bronaste kolajne c. kr. kmetijske družbe so se priznale V. Ženerju, posestniku v Krškem, Martinu Kerinu, posestniku v sv. Križu, graščini Šrajbarjev turn v Leskovcu ter Fr. Cesarju, posestniku v Krškem. Nadalje so se priznale še razne diplome kiške kmetijske podružnice kakor tudi denarna darila v znesku 10, 5 in 3 K. Da je ta razstava tako dobro uspela, imajo največ zaslug ureditelj razstave, potovalni učitelj Fr. Gomlač, dalje podružnični načelnik V. Autuan, kiški župan in podružnični tajnik dr. T. Romih in tajnik občinske hranilnice v Krškem V. Žener. — Popis razstave iz peresa gosp. deželnega učitelja za vinstvo smo objavili na drugem meBtu.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Prodaja umetnih gnojil v Novenimestn.
Kmetijska podružnica je imela dosedaj svoje skladišče za umetna gnojila. Pri tem ni iskala dobička. Ležeče ji je bilo le na tem, da se gnojila dobivajo izlahka, brez posebnih naročil in ob vsakem času, ker je le v tem slučaju pričakovati, da jih bodo rabili tudi mali kmetovalci. Prodajala je umetna gnojila tudi le za toliko draže kakor v LjubljaH, kolikor več je stala vožnja iz Ljubljane do novomeške postaje, potem vožnja iz kolodvora v mesto, razkladanje in pa spravljanje v skladišče. Za to skladišče je morala podružnica plačevati letnih 96 K.
Leta 1900/01 se je prodalo v podružničnem skladišču toliko gnojil, da so bili vsi našteti stroški pokriti, leta 1901/02 se je pa tako malo prodalo, da je morala podružnica najemščino za skladišče na pol iz svojih sredstev plačati.
Zaraditega je podružnični odbor v svoji seji dne 22. sept. . t. 1. sklenil, da se opusti skladišče za umetna gnojila, in je sprejel predlog, da se prodaja teh gnojil prepusti trgovcu g. Perkotu v Novemmestu proti temu, da se določijo cene, za ktere se imajo gnojila prodajati v Novemmestu.
Kmetijska družba je temu pritrdila. Vsled tega se nahaja zaloga gnojil od sedaj naprej v rokah g. Perkota, ki jih bo prodajal po naslednjih cenah loco Novomesto:
100% rudninskega superfosfata K 8'35, 100 » kalijeve soli	K 14-—.
Kmetijska podružnica v Novemmestu,
dne 24. oktobra 1902.
V. Rohrman, načelnik.
Oddaja cepljenih trt.
Kmetijska podružnica v Novemmestu odda iz subvencionirane trtnice na pomlad
10.000 cepljenih trt naslednjih vrst:
1.	Za bela vina: laški rizling, kraljevina, beli burgundec, hrustljati španjol, silvanec in traminec.
2.	Za črna vina: žametasta črnina, modra portugalka in modra frankinja.
Trte so cepljene na riparijo portalis.
Cena tem cepljenkam je določena na 12 h za komad.
Prošnje za cepljene trte se sprejemajo pri podružnici le od vinogradnikov, ki imajo svoje vinograde v okrajnem glavarstvu novomeškem, in sicer zadnji čas do 31. decembra 1902.
Na pozneje došle prošnje se ne bo oziralo.
Kmetijska podružnica v Novemmestu,
dne 24. oktobra 1902.
V. Rohrman, načelnik.
Listnica uredništva.
A. B. v C. Po zakonu mora biti tudi ograja primerno oddaljena od okrajne ceste. Dogovorite se z okrajnim cestnim odborom. — Če se pri nas kdo peča z rejo orjaških kuncev, nam ni znano, zato tudi ne vemo, če je kje dobiti plemene živali.
Ž. K. v Š. Z ozirom na odgovor na 160. vprašanje, smo dobili pojasnilo, da se iz češminja kuha tudi žganje, ki se zelo lehko prodaja, ker je jako zdravo in se rabi proti bolečinam v želodcu in v ledvicah.
Št 20. Y Ljubljani, 31. oktobra 1902. Leto XIX.
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na '/a strani 16 K, na '/4 strani 10 K in na '/s strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradu-.© glasilo
c. kr. kmetijske družbe
vojvodine kranjske
Tržne cene,
Deželni pridelki;
V	Ljubljani, 29. oktobra 1902. (Izvirno poročilo.) Semena: Domača detelja novo blago K 55.— h dc
K 56.— h; nemška detelja (lucerna) K —.— h do K —.— h; gorenjska repa K 80—.— h; laneno seme, domače ozimno K 30.— h do K 30 50 h; konopno seme K 20.— h do K 22.— h; kuminovo seme K 55.- h do K 60.— h
Fižol: Rudeči ribniški K 9 50 h; rudeči Hrvat K 8 80 do K —.—; prepeličar (koks) K 10.80 do K 11.20. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na orodaj i. s. novo blago.) Suhe češplje: v dimu sušene K —.— h do K —.— h. , „ brez dima sušene K 12,— h. do K 19.— h. Orehi domači: K 30.— h do K 32.— h. Ježice nove: K 5,— h do K 7,— h za 100 klgr. Med čist: po K 78 — h do K 80,— h. Kože. Goveje, težke nad 45 leg po K 84.— h do S 86,— h. „ težke od 30 do 45 kg , „ 74.— ,, „ „ 76.— „ „ lahke	„ , 74,— „ „ „ -.- ,
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za keže izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.) Telečje kože: K 1.04 za kg. Kozličeve kožice po K 1.45 h do K 1.55 h Svinjske kože: Čiste, brez napak 68 do — h si Jeg.
Druge vrste 34 do 55 h za kg. Kože lisic po K 10.— do 10 50 | „ kun belic „ „ 22,— , 24 — j , ,, rumenic „ 30.— „ 36.— * za par „ dihurjev „ „ 6.— „ 6.50 J , vidr , „ 17.— , 18.— I Kože zajcev po K 30.do 32.— za iOO fcoroftdof-Pepelika (potošl) po K 32.— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 29. oktobra 1902. Pšenica K 8.15 h- rt K 6.75 h, ječmen K 6.25 h, oves K 7 — h, ajda K 8 — h, proso K 8.10 h, turšica K 7 — h, seno K 3 45 h, slama K 3,— h. (Vse cene veljajo za 60 kgr.)
r&p. r&p.	rJfe^	.Mfi ."K. Alf. .'K. SK. M.	rt/.
Ji
O
co
&J0 M
05
•o5
SH -M
oŠ tsi
<D O
CSJ(S
■oc
<LO
ti ®
O p-l
<D
Ph
eg tsa
>3 ®
pu
emana =
slamoreznice, klinje, gepeljni, čistilnice, motori, trombe in cevi so (84-i)
Zaloga:
Ljubljana^ Poljanska cesta št. 24,
(^efseJiscšSEiafež!

600 hektolitrov plesivškega grozdja ali mošta=
in sicer: muškata, graševine, plemenke, kraljevine, maslavca, traminca, zelenika, bur-gundca, portugizca, frankovke itd. prodasta iz lastnih vinogradov (83—1)
brata Fran i Josip Horvat,
vinogradnika na Plešivici, pošta Jaška, (Hrvatsko).
Bukov žir ali zrnje (bukovce), sveže smrekove storže in smrekovo seme, kakor tudi suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, seno, češminje, potem krompir (tudi cele vagone) v^)
kupuje po najvišjih cenah debelo in drobno
Jos. Leuz^
trgovina z deželnimi pridelki
Ljubljana, Resljeva cesta 1.
Priporočam p. n. občinstvu svojo zalogo vsakovrstnega orodja za kovače, mizarje, kleparje, ključarje itd.— Za stavbe: traverze, šine, portland- in roman cement, štorjo, železo za vezi, okove za okna in vrata, štedilnike (Sparherde).
Za poljedeloe: Najboljše vrste mlatilnice, gepeljne, slamo-reznice, čistilnike, železne pluge, sesalke (Saugpumpen), cevi za vodovode, dalje nagrobne križe, vlite kotle, jeklo, fino štajersko že lezo in vsakovrstno kuhinjsko opravo.	(31—17)
Zagotavljajoč najboljše postrežbe se priporočam za obilen obisk
A. SUŠNIH,
trgovec s špecerijo in železnino
Zaloška cesta (Udmat) št. 15.
Tovarna za kmetijske stroje
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19
priporoča svoje	___
najnovejše zboljšane Jffgg mlatilnice, slamorez-nice, gepeljne, trijerje, rebljače, postavljene franco do vsake želez-
iiiiiiiii ""I........ f|liwrl|
niške postaje pod jam-	_
stvom in razne druge
za kmetijstvo potrebne stroje, ter tudi take za vodovode, ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, kterim vode primanjkuje. (68-6)
Cenike pošilja zastonj.
Odlikovana kotlavska obrt
Ant. Križnič-a
v Kanalu na Primorskem.
Priporoča
žganjarske kotle vseh sistemov
k praktičnemu kuhanju žganja. — Za izborno delovanje vsakterih svojih žganjarskih kotlov jamči.
Ilustrovan cenik pošilja franko.
Slavne mlekarnice ln slrarnlce, zahtevajte ilustrovan cenik vseh vrst in sistemov slrnlh kotlov, katerega razpošiljam
brezplačno in franko. Da se vsa dela trpežno, čedno in solidno izdela, daje popolno poroštvo. py* Mlekarnicam in kmetijskim zadrugam dovoljujem plačila na obroke,	(18—10)
Vse stroje za poljedelstvo
Vnovič znižane cene!
Vnovič znižane cene!
,	Trijerji (čistilni stroji za žito)
[č^vfliSBj^Ž^v	v natančni izvršitvi.	VhAg^
iSTl^ii^ES?^^^^^ jS^ . Sušilnice za sadje in zele-S I	njavo, škropilnice proti pe-
m 1 11 I A II/V^S	Il	ronospori. Mehovi za žvep- ^^miBMB
F I	lanjctrt. T/ISjr^
B JajjgSg	-i Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice y/ i^ss&ižfai^
"> (preše) za vino in sadje različnih sestav, pjfesi Jt-ras ^PH ' H:'':.'.-: JM|y||i&	Slamoreznice jako lahke za goniti in po / ! :"7 ŠVlij EnjjB
zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno !	1	I
in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne	,, 1 L-,
apar^ ••	poljedelske stroje prodaja v najboljši "^ss^p^
izvršitvi.
IG. HELL£M na Dunajn, II/*, Pratorstvasse 49
Zastopniki se iščejo! — Ceniki brezplačno!	0
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati.
!Stroji za napravo krme!
Slamoreznice z patentovanim valčnim tečajem z .obro-často pripravo za mazanje z največjo lahkoto pri gonenju, vsled ktere se prihrani 40% gonilne sile; stroji za rezanje repe in krompirja, mline za drobljenje in mečkanje žita, parui kotli za napravo živinske krme, štedilne peči z postekle-nimi in neposteklenimi kotli za vstaviti, in sicer: premične in nepremične za kuhanje in parjenje živinske krme, za krompir, ter za vsako drugo gospodarsko porabo doma in na polju; dalje: rebljači za koruzo, žitne čistilnice, trijerje, prefoiralnike, ročne stiskalnice za seno in slamo, stalne in premakljive. Dalje vsakovrstne mlatilniee, gepeljne, železne pluge, valarje, brane. Najboljše stroje za sejati „Agricola" brez premene koles; potem samodelujoče brizgalnice za vničenje njivne gorčice, drevesnih škodljivcev in proti strupeni rosi (Peronospora), izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, naj boljši in skušeni sestavi.	182-1)
PH. MAYFARTH & drug:.
tovarna kmet. strojev, livarna in fužina na par
Ustanovljena L 1872 — 850 delavcev.
DUNAJ, II. Taborstrasse št 71.
Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Obširne cenike zastonj. — Zastopniki in preknpci »e iščejo
Tako težke prašiče
vzgojite v 11 mesecih, če pride vate krmi
Barthelnovo poklajno apno.
Tako je pisal gosp. J. Melzer 9.12. 1895:
Z Vašim poklajnim apnom dosegel sem vit mesecih pri navadnemu domačemu prašičku
B®:- težo 250 kg	(63-4)
Barthelnovo poklajno apno je najboljše in najcenejše sredstvo za vzgojo mlade živine; pri kravah pospešuje, da iste več in boljše molzejo; preprečuje kosto-lomnico, potem otrpnenje pri žrebetih, teletih in prašičkih;
preprečuje glodanje lesa. ter da živina ne pije gnojnice in pospešuje pri kokoših valenje jajc itd. itd.
■—t—j Popis z ocenami brezplačno. ? i -i
En zavoj tega poklajnega apna 5 kg za poskus stane 2'— K pri
M. Barthelnu in drug.,
na Dunaju X., Keplergasse 20.
Dopisuj 6 se slo vensko I
kupiti najnovejše stiskalnice (preše) in mline za grozdje in sadje z kamenitimi in tudi z železnimi valerji, raz-drobilnice, mlatilniee, gepelne, čistilnice, (trijerje) pajkelne, slamo-
reznice, motorja in sploh vse druge stroje za kmetijstvo in rokodelce, kakor tudi vso drugo železnino, Marijaceljske kotle, bakrene kotle za žganj e, štedilnike, peči, fino
pozlačene nagrobne križe, okove za okna in vrata, traverze, železniške šine, vedno sveži cement in fino štajersko železo i. t. d. vse to dobite
Naznanilo in priporočilo.
Vsojamo si našim p. n. odjemalcem vljudno naznaniti, da smo našo dosedanjo zalogo, pod vodstvom gospoda IVANA KOMATICA, iz Figabirtovega dvorišča
p^ preselil v hišo pri Dunajski šrangi na dvorišču. "'Pl
Tu bodemo imeli veliko izbiro vsakovrstnih poljedelskih strojev kakor znano najboljše vrste po zmirnih cenah, ktere na korist vsakemu odjemalcu najtopleje priporočamo. Posebno priporočamo izborne slamoreznice patent „Austria", po ameriškem sistemu urejene patento-vane kosilne stroje, mlatilniee zelo močne s patentovanim pokrovom ter tečaji iz mede (Messing) na kroglje, prav izvrstno tekoče, itd.
Postavljanje strojev z gepeljui preskrbimo brezplačno, ter jamčimo za popolnost vsakega stroja. Manj premožnim damo naše stroje tudi proti plačilu na obroke.
Z velespoštovanjem	(59-9)
K. in R. JEŽEK
tovarna kmetijskih strojev in livarna železa v Blanskem.
(Potovalni zastopnik naše tvrdke le tudi gosp. Ivan Novak.)
najboljše ©
™	in
pri © najcenejše Karol Kavšek-a nasi. (75-3)
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
j^3 Slovenske cenike pošiljava zastonj in poštnine prosto.
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in »icer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti m je vsako vrsto čez to število plačati no 5 kr za vsak natis. Neudje plačajo za objave med ^Malimi naznanili' po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Krompir, seno in slamo kupuje v vsaki množini: Oton Homan v Radovljici.	(175)
Čedno hišo z gospodarskim poslopjem in zemljiščem v Vel. Mengšu št. 28, pripravno tudi za trgovino, proda Avgust Korbar, nad-učitelj na Premu (Notranjsko). Cena nizka.	(179)
Sena 300 starih centov, lepega, okusnega, jako redilnega in dobro suhega za govedo ima naprodaj Anton Obreza, posestnik v Kanderšab, pošta Vače pri Litiji.	(184)
Dve vinski kleti se po nizki ceni takoj oddate v najem v Ljubljani, Zaloška cesta h. št. 15.	(185)
Stiskalnica za sadje prešati, popolnoma nova, se prav po ceni proda. Natančneje se izve pri uredništvu »Kmetovalca« v Ljubljani.	(186)
Žrebico, ravno odstavljeno, prav lepo, koje mati je bila 14 sept. t. 1. v Ribnici prva odlikovana, je naprodaj. Več pove Ivan Levstek v Rukovici, pošta Ribnica.	(187)
Tropinovca in slivovca, pristno blago, ima naprodaj Josip Cotič na Vrhpolju, pošta Vipava. Cena po dogovoru.	(188)
20 ovac, mlade, zdrave, ima naprodaj Simon Frelih v Vitoščah, pošta Razdrto.	(189)
Sadje za mošt po 8 K za 100 leg ima naprodaj Jos. Lenarčič na Vrhniki.	(190)
Učenca, za ključavničarsko obrt sprejmem takoj. Anton Relčič, ključavničar v Črnomlju.	(191)
Več sto mareličnih drevesec, dvoletno požlahnjenih, do 2 m in čez; visokih,, najfinejše vrste (Klostejneuburger), ima naprodaj Edvard Žvanut na Lozinah, p. St. Vid. nad Vipavo. Cena po dogovoru.	(192)
Osla, 3—4 leta starega, močnega in krotkega, kakor tudi vso opravo (Geschirr) in temu primeren voziček se išče oziroma kupi. Ponudbe naj se pošiljajo na uredništvo »Kmetovalca«.
(163)
Dva bika plemenjaka, simentalske pasme, eden star 1 leto, drugi 17 mesecev, prav lepa, ima naprodaj Ivan Gregorin, posestnik v Vnanjih Goricah št. 3, pošta Vič pri Ljubljani. Cena do dogovoru.	(194)
Planine Raunik in Verlovši na Nanosu; ovčje paše s hlevi in potrebnim orodjem se dajo dne 9. novembra tega leta ob 3. uri popoldne v občinski pisarni za tri leta v najem. Pogoji so na ogled pri Anton Hrovatinu st., načelniku gospodarskega odseka v Vipavi.	(195)
Istrsko vino, belo in črno, novo in staro, po prav zmernih cenah, dobi se vedno pri Venceslavu Križmaniču v Tinjanu pri Pazinu. Slovenske rodoljube opozarjam na letošnjo dobroto istrskega vina, ter se priporočam, da me z naročili mnogobrojno počaste.
(196)

Največja zaloga
laškega brinja
in suhih bosuiških češpelj za žganje knhati je pri
Franc Dolenz-u (81~2)
v Kranju in Škofji. Loki.

fcF* Cementne cevi
v 14tih velikostih od 5 do 100«»« v premeru; korita za svinje, pokrive in predstavke za studence, sohe za žičnate ograje, mejnike, nagrobnike. Na celem jugoslovanskem edina izde-lovalnica cementnih	(79—2)
mozaičnih ploč.
v krasnih bojah za tlakanja cerkev, koridorjev, verand, vež, trotoirjev i. dr. izdeljuje in priporoča
= JOS.	=
na Krapji pri Ljutomeru.
Ceniki zastonj in franko.
•oio*a«oioioaotoeoio*o»o« o«
S ALBIN C. ACHTSCHIN 5
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 8	Q
priporoča se za izvršitev vsakovrstnih	^
± kljnčarskih, stavbenih in umetnih del ±	s
_ za napravo in vpeljanje vodovodov po	g
@ hišah in celih občinah. (80-2)	Q
^ Izdeluje nove in popravlja stare strelovode.	g
S Naprodaj je tudi en velik gepel po prav nizki ceni,	Jf icioioioioiotoaoioioto iosoii
0 o
2