MOŠČANSKA ilKPIFIM©©? gLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE-POLJE LETO IV. JUNIJ 1963 ST. 7 Občinska skupščina se je sestala ,®nc 3. 6. 1963 se je prvič se-nova občinska skupščina Grobijana Moste-Polje. zbor in zbor delovnih upnosti sta se pred konstituira-jem sestala na ločenih sejah za- rilt|i svl‘fikaC^ mandatov in za-«t'nih ..,Ca"e Nave. Takoj po lo-sestala ',a*1 Pa sta sc oba zbora *Uirai' n.a skupni seji, se konsti-1,'ka ,.1 .I./'Vo*ila n°veg-a predsed-k‘ obf ‘n^e skupščine, komisi-ip ilr.,ns*lc skupščine za volitve 'iatut t'n0Van^a tcr komisijo za •lo ^vuljeni predsednik Vla-e je izrazil prepričanje. da nova občinska skupščina v novem ustavnem sistemu ne bo samo organ oblasti, ampak da bo organ, ki bo pospeševal razvoj samouprave. Odborniki ne bodo smeli biti samo zastopniki stališč svojega območja, ampak bodo morali razpravljati o problemih celotne komune. Zato bodo v prihodnje morali ustvariti neposredni stik z občani in z njimi razpravljati o lokalnih in splošnih vprašanjih občine. Občinski odbornik bo le tako postal aktiven družbeni delavec, ki bo z vso prizadevnostjo reševal probleme in hkrati pripomogel k izboljšanju življenjskih pogojev občana in k razvoju komune. Predsednik občinske skupščine je na koncu izrazil prepričanje, da bo nova skupščina opravila svoje poslanstvo in upravičila zaupanje občanov. Občani 16. junija bomo glasovali za kandidate zveznega in republiškega zbora skupščine Volitve v občinsko skupščino so za nami. Rezultati so zelo dolbri, boljši, kot smo pričakovali. Zlasti nedeljske volitve v občinske zbore so potekale mirno, brez problemov in z veliko udeležbo volivcev. Ce upoštevamo visok odstotek udeležbe in opravičeno odsotne volivce, potem vidimo, da je zelo majhno število tistih, ki se volitev niso hoteli udeležiti. Po dolgih razpravah, na številnih sestankih, na osnovi raznih predlogov smo izbrali našo novo občinsko skupščino. Upajmo, da smo dobro izbrali in se dobro odločili. Na osnovi doseženih rezultatov smo lahko zadovoljni Odstotek udeležbe in odstotek veljavnih glasov potrjujeta pravilno usmeritev našega gospodarskega, družbenega in političnega življenja v komuni. Ostra in stvarna razprava v zadnjem letu o razvoju gospodarstva v naši komuni, o nujni rekonstrukciji naše industrije, o razvoju kmetij-Stva, o delitvi dohodka in razvoju samoupravljanja v gospodarstvu in družbenih službah, je dala pečat tudi sedanjim volitvam. V omenjanih razpravah smo pogumno ocenili dosedanje stanje in ugotovili, da bo le nadaljnji razvoj industrije in kmetijstva (Nadaljevanje na 2. strani) no .^a*l0J Po prvem zasedanju občinske skupščine je njen šf-in predsednik tovariš Vlado Orne dal za uredništvo Moške skupnosti tole Izjavo: občanom volivcem, ki so ob volitvah v občinsko sodci . izraz**1 zavestno in odločno voljo kar najtesneje i„ ‘£a‘1 v boju za nadaljnjo rast naše socialistične družbe bornilr° komime. sc v svojem in v imenu novoizvoljenih od-da ,Jo v 101,10 zahvaljujem. Ob tej priliki tudi obljubljam, z« 1>r* svojem delu vložil vse svoje moči in sposobnosti razv°j naše komune.« Novi predsednik občinske skupščine tov. Vlado Črne Občani, 16. junija glasujemo za kandidate zveznega in republiškega zbora skupščine (Nadaljevanje s 1. strani) zagotovil rast splošnega in osebnega standarda. Pogledali smo resnici v obraz. Mi sami, z lastnimi silami, lahko marsikaj spremenimo. Potrebujemo jasen in konkreten načrt nadaljnjega razvoja posameznih vej industrije, kmetijstva in uslužno-stne obrti. Odgovorni simo vsi, da bodo stvari potekale tako, kot si želimo. Odgovoren ni samo eden niti samo občinsko vodstvo, ne samo delavski sveti, ampak vsi proizvajalci in občani. Taka je bila in bo tudi v prihodnje zahteva našega političnega dela. Razvoj samoupravljanja je tudi v naši komuni že tako daleč, da je mogoče igrati le z odprtimi kartami. Volivci ne marajo praznih obljub ampak otipljive predloge in konkretne načrte. Skrivalnice niso potrebne, pa če je položaj še tako težak. Tako je s splošno oceno. Skrbno analiziranje posameznih volilnih rezultatov nam marsikaj pove. Tehtnemu opazovalcu udeležbe in neveljavnih glasov v posamezni volilni enoti ne uide, da so rezultati različni, kot so različni tudi problemi v posameznih gospodarskih organizacijah ali na terenih. Pregovor pravi: »Ni dima brez ognja!« Povsod tam, kjer se je pojavil nizek odstotek udeležbe in visok odstotek neveljavnih glasovnic, obstajajo tudi vzroki za to. Ti so najrazličnejši: od drobnih krajevnih problemov, preko političnega vodstva ali neurejenih odnosov v podjetju, pa do občinskih ali še širših družbenih problemov. Hiter razvoj gospodarstva, združevanja zemlje, urejanje novih odnosov in delitev dohodka prinašajo že same po sebi poleg dobrih tudi celo vrsto slabih pojavov. Ti slabi pojavi so toliko močneje in jasneje kažejo tam, kjer so vodstva in politične organizacije slabe, kjer niso pri urejanju najrazličnejših problemov mislili na človeka, se z njim dogovarjali in uredili, kolikor je le mogoče dobro, njegov ekonomski socialni položaj. Na osnovi teh trditev lahko vidimo, da volitve niso bile formalnost, ampak oster barometer našega družbenega in političnega prizadevanja ter uspehov. Tako bo tudi v bodoče. Mislimo, da je tako tudi prav. V nedeljo 16. junija bomo ponovno volili, to pot naše poslance v republiško in zvezno ljudsko skupščino. S splošno potrditvijo bomo glasovali ne samo za določene kandidate, ampak tudi za socialistični družbeni razvoj, ki je za nami, in za program, ki je pred nami, za tako smer razvoja, kot jo kaže naša nova ustava. Zato lahko rečemo, da bodo tudi te volitve manifestacija za nove družbene odnose in izraz pripravljenosti občanov, da z graditvijo nove družbe nadaljujemo še z večjim tempom in odgovornostjo. Odlični rezultati volitev v občinsko skupščino nam sami po sebi še ne dajejo nobeninh zagotovitev, da bodo tudi volitve 16. junija prav tako uspešne. Nič ne pride samo po sebi. Nikjer ni potrjeno, da morajo vsi vodivci vse vedeti in tudi vse takoj razumeti. Naloge političnega aktiva bodo do volitev in med volitvami prav tako odgovorne kot doslej. Vsi upamo, da bo izpolnil svojo nalogo tako politični aktiv kot vsi volivci naše občine. Referendum 16. junija naj ponovno pokaže našo zrelost in pripravljenost za nadaljnje naloge. Z uspešnimi volitvami bomo postavili važne temelje prihodnjemu obdobju, ki bo za izgradnjo nove socialistične družbe nadvse pomemben. Novoizvoljeni delegati občinske skupščine spm>Sni zbor Vera Kuhar, Jožica Kovačič Marjan Piičulin, Slavko Grč811' Viktor Herksel, Joža dr. Čuček Janez Žagar, Edvard Fister, Ciril Dimnik, Olga Sventner, Mir0 Skorič, Dušan Tratnik, Božr Ravnikar, Stane dr. Velepič, Mir° Maček, Alojz Girandon, SlaVk0 Komac, Lojze Bukovec, Rudi ZU' pančič, Franc Tekalec, Ant011 Birk, Ivan Babnik, Franc PeroV' šek, Stane Keber, Janez inž. N0-vak, Stane Bobnar, Stane Melj0, Slavka Potočnik, Vlado Cme' Alojz Kržan, Dragica dr. Grčat Daninjel Žitnik, Vlado Kirbiš Albin Hočevar, Bojan Kardeli Helena Puhar, Lidija dr. Andidi" šek, Jože Koračin. (Nadaljevanje na 3. stra*1'1 KAKO SMO VOLILI # KAKO SMO VOLILI • KAKO SMO VOLILI • KAKO SMO VOLILI 0 KAKO SMO VOLILI • KAKO Volišče Splošni število glasovalo Opravič. odsot. Neupravič. odsot. Glas o v n i c e Zap. št. Kraj vpisanih 100% štev. % štev. % štev. % štev. veljavne % neveljavne štev. 1 Moste 607 600 98,8 6 0,9 1 0,1 590 97,2 10 1,6 1 Moste 458 435 95,0 21 4,6 2 0,4 421 91,9 14 1 Moste 605 588 97,2 16 2,6 1 0,2 579 95,7 9 4,1 1 Moste 729 697 95,6 21 2,9 11 1,5 667 91,5 30 1 Moste 663 639 96,3 18 2,7 6 0,9 609 91,8 30 4,5 1 Moste 729 713 97,8 15 2,0 1 0,1 675 92,6 38 $ 1 Moste 396 382 96,4 8 2,0 6 1,5 370 93,4 12 1 Zelena jama 710 672 94,6 26 3,7 12 1,7 663 93,4 9 1 3/ 1 Zelena jama 481 470 97,7 10 2,1 1 0,2 465 96,7 5 1 Zelena jama 623 603 96,7 17 2.7 3 0,5 579 92,9 24 1 Zelena jama 502 479 95,4 18 3,6 5 1,0 455 90,6 24 f ! > > 2,9 3.2 4,8 9.0 8.2 17,6 2,| 8.1 1,2 13,2 n 2 1 Jarše 731 709 97,0 22 3,0 — — 675 92,3 34 1 Jarše 609 603 99,0 3 0,5 3 0,5 566 92,9 37 1 Jarše 536 527 98,3 2 0,4 7 1,3 491 91,6 37 1 Jarše 630 611 97,0 11 1.7 8 1,3 579 91,9 32 1 Šmartno 461 454 98,5 — — 7 1,5 444 96,3 10 1 Zadobrova 702 689 98,1 4 0,6 9 1,3 668 95,2 21 1 Zadobrova 582 569 97,7 4 0,7 9 1,6 558 95,9 11 1 Zalog 776 747 96,3 7 0,9 22 2,8 724 93,4 23 1 Zalog 552 530 96,0 3 0,5 19 3,4 512 92,8 18 1 Dolsko 351 320 91,2 18 5,1 13 3,7 303 86,4 17 2 Senožeti 176 162 92,0 7 4,0 7 4,0 146 83,0 16 3 Laze 170 170 100,0 — — — — 156 91,8 14 1 Vinje 102 101 99,0 — — 1 1,0 83 81,4 18 2 Klopce 73 72 98,6 — — 1 1,4 70 95,9 2 3 Križ. vas 86 86 100,0 — — — — 79 91,9 7 1 Besnica 85 85 100,0 — — — — 84 98,8 1 2 Janče 234 222 94,9 7 3,0 5 2,1 191 81,7 31 3 Prežganje 221 218 98,6 1 0,5 2 0,9 213 96,4 5 4 Javor 168 166 98,8 — — 2 1,2 142 84,5 24 1 M. Lipoglav 208 197 94,7 8 3,8 3 1,5 182 87,5 15 1 Sostro 371 361 97,3 10 2,7 — — 355 95,7 6 *r 13,1 27 2 Češnjice 115 115 100,0 — — — — 100 86,9 15 3 Podlipoglav 252 241 95,6 9 3,5 3 1,1 234 92,9 7 1« 1 Zadvor 521 518 99,5 2 0,4 1 0,1 510 97,9 8 3,2 2 Podmolnik 156 154 98,7 2 1,3 — — 149 95,5 5 ij 7 1 Dobrunje 487 458 94,0 18 3,7 11 2,3 401 82,3 57 3,3 1 Kašelj 618 600 97,1 1 0,1 17 2,8 579 93,7 21 1,4 1 Vevče 426 413 96,9 6 1,5 7 1,6 407 95,5 6 7 1 Vevče 594 551 92,8 27 4,5 16 2,7 541 91,1 10 1,1 1 Polje 818 783 95,7 28 3,4 7 0,9 769 94,0 14 2,0 1 Polje 544 525 96,5 14 2,6 5 0,9 514 94,5 11 1,5 1 Slape 608 565 92,9 23 3,8 20 3,3 556 91,4 9 7,9 1 Bizovik 519 514 99,0 5 1,0 — — 473 91,1 41 8,8 1 Hrušica 584 562 96,2 10 1,7 12 2,1 510 87,3 52 3,0 1 Stepanja vas 699 658 94,1 15 2,2 26 3,7 637 , 91,1 21 1,8 1 Kodeljevo 621 594 95,6 16 2,6 11 1,8 583 93,8 11 6,0 1 Kodeljevo 862 819 95,0 24 2,8 19 2,2 767 89,0 52 1,9 1 Kodeljevo 853 808 94,7 33 3,9 12 1,4 792 92,8 16 2,1 1 Kodeljevo 997 958 96,1 23 2,3 16 1,6 931 93,4 27 3,9 Skupaj , . 24,601 23.713 96,4 539 2,2 349 1,4 22.747 92,S 966 Novi odborniki okrajne skupščine in mestnega sveta Ljubljana Na svoji drugi seji so odbornici občinske skupščine iz svoje srede izvolili nove odbornike za okrajno skupščino. Izvoljeni so bili: Dr. LIDIJA ANDOLŠEK, rojena 1929, šef oddelka na ginekološki kliniki, s Kodeljevega. BORIS BOLKA, rojen 1928, J^odja razsekovalnice v Emoni, Zalog. ZBOR delovnih skupnosti (Nadaljevanje z 2. strani) Janez Smrajc, Pavla Božič, Danica Senica, Ivan Avsec, Nataša jnž. Deržaj, Rudi Mlakar, Miloš 'nz. Rojec, Boris Bolka, Marta Žnidaršič. Silvo Ravnikar, Božo inž. In«1ič. Ivan Mrhar, Tine Na-dižar, Anton Peterlin. Vladimir ^kareš. Joško Košir, Branko inž. va-iie, Srečko inž. Berlič, Anton Nanut Anton Iglič, Slavko Sivka, 'hitornir Vuk, Ciril Cerar, Jože akar Zori. Vika Rozman, Anzelc Miro, Prane Salamon. Kmetijska podskupina Jnž. Jože Bevec, Franc Broda- nč. Prosvetno kulturna skupina Zvonka Muzga, Janez Rolih, V1ada Djokič, Brigita Blaj. Zdravstveno-sociaina skupina ^ Milena Stamač, Drago Za- J)r. Milena Tanaskovič, Zvonimir ^titiniana, Tatjana Jurca. VERA KUHAR, rojena 1927, novinarka in študentka na Višji šoli za socialne delavce, Moste. JANEZ SMRAJC, rojen 1928, strojni tehnik, šef razvojne in konstrukcijske službe v Saturnusu. V Mestni svet pa so bili izvoljeni: LOJZE BUKOVEC, rojen 1915, direktor Veletekstila, iz Zaloga. VLADO ČRNE, rojen 1922, predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje. FRANC BRODARIČ, roj. 1936, kmetijski tehnik v KZ Polje. Inž. NATAŠA DERŽAJ, rojena 1928, šef laboratorija v tovarni kleja. VIKTOR HERKSELJ, roj. 1921, ekonomist, zaposlen na RTV Ljubljana, s Kodeljevega. STANE KEBER, rojen 1918, upravnik komunalnega podjetja Sostro, iz Zadvora. JOŽICA KOVAČIČ, roj. 1921, uslužbenka v Pletenini, iz Most. JANEZ ROLIH, rojen 1920, gradbeni tehnik, iz Zaloga. LJUTOMIR VUK, rojen 1920, uslužbenec v Intertrans-Globus. Tovariško srečanje Preko 40 aktivistov OF nekdanjega terena Novi Vodmat in Most sc je prejšnji mesec zbralo v gostilni Novak v Stepanji vasi. Na tem tovariškem srečanju so se udeleženci spominjali časov NOB in večer zaključili s pesmijo in plesom. Vsi so bili edini, da morajo taka srečanja postati tradicionalna. Najstarejši občan z vnukom zapušča volišče v Zadvoru Kako smo VOLILI 9 KAKO SMO VOLILI • KAKO SMO VOLILI • KAKO SMO VOLILI • KAKO SMO VOLILI • KAKO VOLILNA ENOTA Zbor delovnih skupnosti Štev. Nosilec število Glasovalo Opravičeno odsot. Neopravič. odsot. G 1 a s o v n i c e v°Ulne volilne vpisanih veljavne neveljavne enote enote 100 % štev. % štev. o/ 7u štev. % štev. % štev. tv /0 Pupina GOSPODARSTVO: 1 n Saturnus—Zalog 204 185 90,7 19 9,3 — — 159 77,9 26 12,8 4 •i Saturnus—uprava 341 310 90,9 29 8,5 2 0,6 292 85,6 18 5,3 0 t 6 7 Saturnus—embalaža 702 648 92,3 54 'L? — — 558 79,5 90 12,8 Indos 649 520 80,1 125 19,3 4 0,6 495 76,3 25 3,8 Tovarna kleja 407 385 94,6 21 5,2 1 0,2 322 79,1 63 15,5 Teol-oljarna 298 259 86,9 31 10,4 a 2,7 248 83,2 11 3,7 a Emona 668 595 89,1 60 9,0 13 1,9 588 88,0 7 1,0 9 Kolinska tovarna 308 283 91,9 25 8,1 — — 238 77,3 45 14,6 10 Žito-pekatete 191 167 87,4 19 10,0 5 2,6 153 80,1 14 7,3 11 Papir. Vevče—delavn. 479 461 96,2 18 3,8 — — 440 91,9 21 4,3 12 Papirn. Vevče—proizv, . 419 419 100,0 — — — — 407 97,1 12 2,9 13 Totra 519 495 95,4 24 4,5 — — 484 93,3 11 2,1 14 Graditelj 319 303 95,0 15 4,7 1 0,3 283 88,7 20 6,3 15 Žel. gradb. podjetje 464 404 87,1 60 12,9 — — 396 85,3 8 1,7 16 Gradis CO 294 253 86,1 41 13,9 — — 243 82,7 10 3,4 17 Gradis—polizdelki 480 444 92,5 36 7,5 — 430 89,6 14 2,9 18 Tehnika 549 487 88,7 62 11,3 — — 462 84,2 25 4,5 19 Izolirka 608 566 93,1 38 6,3 4 0,6 505 83,1 61 10,0 20 SAP 684 619 90,4 59 8,6 7 1,0 596 87,0 23 3,4 21 Intertrans—Globus 1,252 1.059 84,6 191 15,3 2 0,1 1.013 80,9 46 3,7 22 žTP—Moste 665 551 82,8 81 12,2 33 5,0 513 77,1 38 5,7 23 ŽTP—Zalog 436 388 89,0 29 6,7 19 4,3 379 86,9 9 2,1 24 Trgovina—gostinstvo 486 464 95,5 21 4,3 1 0,2 437 89,9 27 5,6 25 Obrt Moste 662 549 82,9 113 17,1 — — 529 79,9 20 3,0 Obrt Polje 339 313 92,3 13 3,8 13 3,8 275 81,1 38 11,2 l^ncv-T Skupaj . . . 2fi SKUPINA KMETIJSTVO: 12,424 11.127 89,6 1184 9,5 113 0,9 10.445 84,1 682 5,5 27 Agrokombinat 417 399 .95,7 8 1,9 10 2,4 388 93,1 11 2,6 KZ Polje in kooper. 1,106 1.079 97,6 6 0,5 21 1,9 990 89,5 89 8,1 sKttptstt- Skupaj . . . 1,523 2r urine PROSVETE IN KULTURE: 1.478 97,1 14 0,9 31 2,0 1.378 90,5 100 6,6 29 Osn. š. Sostro 36 - 36 100,0 — — — — — 36 100,0 — 3q Osn. š. Pilje 100 97 97,0 3 3 — — 97 97,0 — 31 Osn. š. V. Pregare 117 117 100,0 — — — — 117 100,0 — Osn. š. Kette-Murn 134 129 96,3 5 3,7 — — 123 91,8 6 4,5 Skrita Skupaj . . . . 387 379 97,9 8 2,1 — — 373 96,4 6 1,5 3, ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA: 33 ZD Moste 155 150 96,8 5 3,2 — — 148 95,5 2 1,3 34 Bolnica Polje I 132 123 93,2 9 6,8 — v 113 85,6 10 7,6 Bolnica Polje II 152 136 89,5 16 10,5 — — 127 83,6 9 5,9 SKtjpttvt, Skupaj . . . . 439 409 93,2 30 6,8 35 riNE DRŽAVNIH ORGANOV, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV: — — 388 88,4 21 4,8 36 udLO Moste-Polje 259 243 93,8 16 6,2 — — 236 91,1 7 2,7 JLA 226 211 93,4 15 6,6 — — 207 91,6 4 1,8 SkUPaj »c ^ Skupaj . . . . 485 454 93,6 31 6,4 — — 443 91,3 11 2,3 vse delov, skupnosti 15,258 13.847 90,8 1.267 8,3 144 0,9 10.027 85,4 820 5,4 KAKO SMO VOLILI • LAKO SMO VOLILI • KAKO SMO VOLILI • KAKO SMO VOLILI ^ KAKO SMO VOLILI % KAKO Predvolilna razprava zdravstvenih delavcev Dne 22. 5. 1963 so zdravstveni delavci naše občine razpravljali s kandidati za občinski zbor delovnih skupnosti in s kandidati za socialno-zdravstveni zbor republiške in zvezne skupščine o zdravstveni problematiki. Po poročilu kandidata za socialno-zdravstveni zbor republiške skupščine tov. Miloradovičeve so zdravstveni delavci osvetlili probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. M. Miloradovič: »Osnovna zdravstvena služba v zdravstvenih domovih je bila ustanovljena v naši komuni leta 1956. Takrat je bilo v obeh zdiravstvenih domovih t. j. v Mostah in v Polju zaposlenih le 37 zdravstvenih delavcev; danes pa je v njih zaposlenih 135 zdravstvenih delavcev. Želeč čim bolj približati zdravstveno službo prebivalcem, smo v naslednjih letih ustanovili splošne ambulante, otroške posvetovalnice in zobne ambulante v Bizoviku, Jaršah, Hrušici, Prežganju, Bespici in Dolskem. Deta 1959 smo pričeli z gradnjo novih zdravstvenih domov v Mostah in U počastitev i. j ulij a dneva borca -Krajevni odbor Zveze borcev ~?lsko in pripravljalni odbor za j**"rltjc spomenika na Karlovcu j™10 se imenuje predel med vas-Križcvska vas in Velika vas Senožetmi) ter spominske na šoli v Križevski vasi sta ^tterem so odborniki sklenili v dne 16. IV. sestanek, na Jastitev Dneva borca odkriti Poinenik padlim borcem Slan-s ®Ve brigade na Karlovcu in leninsko ploščo padlim borcem t- * iz vasi Križcvska vas na B^pjSnji šoli. Na Karlovcu je 23 borcev brigade, na spo-«a ^1 plošči bodo vklesana ime-p bircev iz te vasi. i*) predvidoma 30. ju-]°vCll b uri dopoldan na Kar-Plogi s Programom in odkritjem na šoli v Križevski vasi. Pomen manifestacije tega terena je v tem, da so na tem terenu skozi vsa težka vojna partizani, politični delavci in brigade dobivale polno pomoč od domačinov, da so enodušno pristopili v enote NOV i se vključevali v terenske odlMire. Kolikokrat je Zasavski bataljon hodil tu okoli, koliko borcev iz vse Slovenije je hodilo tod mimo, ko so prihajali z osvo-l>ojcne Dolenjske ali pa se tod mimo vračali preko Save na Štajersko! Koliko kurirjev bi lahko našteli, ki so mimo Križevske vasi in preko Karlovca korakali ponoči in podnevi (od mimo! V šoli, kjer bo odkrita spominska plošča, je leta 1944 preko dva meseca imel sedež okrožni komite KPS Kamnik. Spominska plošča bo verjetno zabeležila tudi to bivanje, saj je za naš zgodovinski pregled in za našo mladino važna tudi ta okolnost, kajti prav OKKPS je tedaj neposredno vodil na tem terenu odločilni boj proti porajajočim sc tendencam prodora belogardizma in vpadanja raztrgan cev, ki so hoteli na zahrbten način in z gestapovskimi metodami ubijati borce, kurirje in funkcionarje štabov, komitejev in odborov ter rušiti že formirano enotnost in odločnost v vrstah narodnoosvobodilnih odborov. Naj bo ta proslava manifestacija okoliških vasi od Domžal do Moravč, Dolskega vse do Ditije, saj je ta teren enotno deloval v odporu proti okupatorju, kakor danes sodeluje pri gradnji socialistične Jugoslavije. Polju. Velik problem je še vedno dograditev zdravstvenega doma v Polju, saj so prostori neprimerni in ne morejo povsem služiti svojemu namenu ... Nova ustava, ki izenačuje kolektive gospodarskih organizacij in kolektive družbenih služb, omogoča nadaljnji razvoj in poglabljanje samouprave v naših zdravstvenih kolektivih. V letošnjem letu smo pred važno nalogo izdelati statut naše zdravstvene organizacije. Pri tem bomo morali uporabiti izkušnje, ki smo jih pridobili v preteklih letih ... Ustvariti moramo tako zdravstveno organizacijo, ki bo skladno povezovala sociološke, humane in demokratične vidike s strokovnimi zahtevami zdravstva." Dr. M. Stamač: Naloga, ki se je bomo morali lotiti v bližnji prihodnosti, je izdelava statuta ... Pojavlja pa se tudi problem neenakega finansiranja zdravstvene službe in vprašanje administracije v zdravstvu. Deta je mnogo preobsežna in bremeni zdravstvene zavode...« M. Ilich: »Finančna sredstva, namenjena za investicije v zdravstvu. je treba združiti v centralni sklad ..." Dr. S. Uiizar: »Zdravstveni problemi v komuni lahko mnogo pripomorejo pri reševanju tako občinske kakor republiške zdravstvene problematike. Zdravstveno službo moramo razvijati vzporedno s potrebami in v skladu z ostalim razvojem .. " Pungerčar: »Zdravstveni delavci bi se morali ukvarjati tudi s problemom alkoholizma in z u=tt anavlj an jem prot i alkoh oln i h disoanzer.iev.. .•« Dr. M. Paunovič: »Industrijski preventivi moramo posvetiti večjo pozomoslt. Upoštevati moramo. da je iindustrija v naši občini zelo razvita. Dr. E. Jeraj: »Zdravstvene službe morajo biti med seboj povezane. Zato je najprimernejši zdravstveni center, ki bi kot strokovno telo združeval zdravstvene delavce z vseh področij ...« -Zdi se, strj;^1510 razpravljanje o indu-da ie 1 Preventivi govori za to, n0ma P^ebna. Vendar ni popol-sim , ;lasno, za kaj gre; zato pro-t'ov: TO,V' zdravnik nekaj od go v o- v * st<‘ zaposleni in kje Je 'e delovno področje? dr. v zdravstvenem domu »ern .. i; Kamina, t. j. v zadruž-^°lje t aVStVenem domu Moste-dbfi-'. J-obšče dela so tovarne v daije Moste-Polje od združitve Kai Je vaše delo? !ltrijsk!niZira,'i *n izvajati indu-^in. Preventivo v tovarnah ne Moste-Polje. Je industrijska preventi-r,. a'* bi bil kak drug iz- ra* boljši? Vsebi^ijllciustrijrfka preventiva se 80 pokriva z razširjenim da je potrebno — vendar!- zdravstvenim varstvom človeka pri delu in v določenem delovnem okolju. Boljšega in natančnejšega imena za to dejavnost za zdaj še nismo oblikovali, vendar upam, da bo z razčiščenjem pojmov in z razvojem te službe nastalo tudi odgovarjajoče ime. Kako poveste delavcem-pro-izvajalcem pomen vaše dejavnosti? Ali jim je jasno, za kaj gre? To vprašanje je zelo važno in bistveno. Dan za dnem opažamo in ugotavljamo, da človek zelo malo zavestno premišlja o svoji vtirjeni dejavnosti. Tako n. pr. ne premišljamo, kadar hočemo vstati ali hoditi; to napravimo čisto podzavestno. Za odraslega to ni problem — enostavno vstanemo in hodimo, če se za to pokaže potreba. Enako je z delovnim človekom. Tri osnovne faze dela se tekom let zlijejo ena v dingo, da jih človek gleda stalno kot eno in se včasih čudi, da velja o tem sploh razpravljati, ker so to samo po sebi umevne stvari. Dan za dnem proizvajalec-dela-vec ugotavlja, da proizvodnja ne teče, če ni zadoščeno trem osnovnim zahtevam: 1. Vsak delovni človek mora vedeti za delovni postopek, da lahko ustvarja dobrine, t. j. znati mora opravljati svoje delo. 2. Delo mora opravljati vsakdo tako, da ne povzroča nesreč, delo mora biti varno. 3. Delo ne sme biti zdravju škodljivo in ne sme prekoračiti fizioloških sposobnosti človeka, t. j. ne sme ga izčrpati ter se mora odvijati v delovnem okolju, ki čimmanj ogroža njegovo zdravje. Ce je delovnemu človeku jasno, za kaj gre, kje so potemtakem težave? Nihče ne’ zanika, da je zdravstveno varstvo pri delu nujno potrebno in da je to sestavni del proizvodnje. Težave nastopajo takrat, ko je treba ugotavljati, kakšne in kolikšne so potrebe po zdravstvenem varstvu ter določati način izvajanja tega varstva. Tu gredo pota narazen, začno se pri ekonomiki proizvodnje in nadaljujejo pri razpoložljivih denarnih sredstvih. Zavijejo na slepi tir, če ni razumevanja pri organizatorjih dela in če ni ostalih pogojev, ki omogočajo izvajanje ugotovljenih potreb. Kakšna je razlika med zdravstvenim varstvom in tehnično zaščito? Tehnična zaščita in zdravstveno vadstvo sta dve popolnoma različni stvari, vendar se med seboj prepletata in dopolnjujeta. Cim ugotovi zdravstvena služba pomanjkljivosti, jih mora sama odpravljati, kolikor gre za zdravstveno problematiko. Kolikor pa je potrebna tehnična izvedba zaščitnih ukrepov in reorganizacija (Nadaljevanje na 6, strani) »Zdi se, da je potrebno (Nadaljevanje s 5. strani) delovnega postopka, to prehaja v področje dela varnostnih inženirjev in tehnikov. Delo varnostnega inženirja se bistveno loči od dela zdravstvenega kadra. Prvi rešujejo tehnično problematiko v zvezi z delom, kot n. pr. varstvene naprave pri stiskalnicah, varne napeljave elektrike, varno urejene kemične postopke pri delu s strupenimi snovmi, zmanjšanje napora dela z mehanizacijo itn. Zaščita zdravja ljudi na delovnem mestu pa je naloga zdravstvenega kadra, t. j. zdravnika splošne prakse, zdravnika medicine dela, industrijske medicinske sestre, psihologa dela, sanitarnega tehnika itn. Mi stojimo na stališču, naj rešujejo strokovna vprašanja iz tehnike tehnični strokovnjaki, vprašanja iz medicine dela pa zdravstveno osebje, ter se v tem pogledu razlikujemo od naziranj drugih. Kako ugotavljate potrebo po vaših intervencijah? Naše intervencije so na kratko potrebne povsod tam, kjer delavci opravljajo zdravju škodljivo delo. Škodljivost dela pa ugotavljamo na več načinov. Direktno zvemo za možne okvare iz tehnološkega procesa proizvodnje, t. j. vedeti moramo, kako teče proizvodnja in kakšne surovine uporabljajo. Pri podrobnem ogledu proizvodnje v obratu lahko ugotavljamo zdravju nevarne okol-nosti, kot n. pr. nefiziološke pogoje dela, kot so: prekourno delo, preobremenitev in nepravilno delo, nepravilna drža telesa pn delu, preobremenitev posameznih organov telesa itn. Dalje lahko ugotavljamo okvare zdravja pri delu, kadar higiensko - tehnične prilike v podjetju ne odgovarjajo, kot n. pr. premajhni prostori, slabo zračenje, nepravilno ogrevanje, nepravilna osvetlitev prostorov, nečistoča, pomanjkanje za čiščenje potrebnih instalacij in podobno. Končno lahko ugotavljamo okvare zdravja tudi kot posledice proizvodnega procesa, kot n. pr. vroč, presuh ali pre-vlažen zrak, prepih, izžarevanje toplote iz peči, ionizirajoče žarče-nje, ropot, tresenje, mehanične poškodbe, strupene snovi, različne vrste prahu, plesni, paraziti itn. Naše investicije bi bile nepotrebne, če bi bila proizvodnja idealno zaščitena ter delazmož-nost izkoriščena do fiziološke meje prilagodljivosti. Vrzel med idealno in nezaščiteno proizvodnjo pa je lahko zelo velika ali pa zelo majhna. Širino vrzeli se da izmeriti — seveda ne z metrom, pač pa s posebnimi merilnimi napravami. Rezultati teh preiskav nam povedo, kakšna in kolikšna je ogroženost za zdravje na delovnem mestu. Prav tu je osrednja točka naše dejavnosti, tu se moramo truditi, da z vsemi mogočimi ukrepi in nasveti nižamo riziko dela. Človek se lahko priuči, prilagodi in utrdi za določeno delo; človek je tudi odporen proti določeni količini strupenih snovi ter proti učinku mehaničnih sil — vendar samo do določene meje. Pri ocenjevanju te meje je naše sodelovanje nujno potrebno in prav pri tem delu naletavamo na največ nerazumevanja z vseh strani. Ogroženost za zdravje lahko ugotovimo tudi takrat, če ugotovimo, da se nekatera splošna obolenja pojavljajo v povečanem številu ali nad povprečjem pri določeni proizvodnji, dalje z ugotavljanjem poklicnih bolezni itn. Ugotavljati ogroženost šele na posledicah pri ljudeh imam za nečloveško, posebno če pomislimo, da povzročajo nekatera poklicna obolenja neozdravljive in nepopravljive okvare na telesu. Zato stalno in tudi nenehno vztrajamo na Stališču, da so na prvem mestu potrebne objektivne meritve, da ugotovimo, kakšen in kolikšen je riziko pri delu. Kakšen je vaš način dela? Naš način dela se precej razlikuje od dela v drugih zdravstvenih domovih ali obratnih ambulantah. Pri nas je na prvem mestu skrb za človeka na delovnem mestu in vse ostalo, kar je s tem v zvezi, n. pr. zdravstvena vzgoja in varstvena disciplina pri Prva pomoč je bila in je še danes ena najvažnejših dejavnosti Rdečega križa. Prvo pomoč srečujemo na najrazličnejših delovnih področjih človekovega življenja in delovanja: doma, na cesti, v šoli, na oddihu itd. Ne moremo pa si zamisliti smiselnega preprečevanja nesreč brez skrbnega proučevanja ponavljajočih sc nezgodnosti situacij in še manj brez poznavanja najosnovnejših oblik nudenja pravilne prve pomoči. Prva pomoč ni samo nudenje pomoči pri nesreči, ampak je preventivna naloga — nesrečo preprečiti in opozarjati okolico na nezgodnostne situacije, ki morejo vsak hip povzročiti nesrečo. Da pa bi bilo čimveč ljudi seznanjeno s prvo pomočjo in s preprečevanjem nesreč, sta komisija za prvo pomoč in komisija za podmladek in mladino RK pri občinskem odboru RK Moste — Polje sprejeli sklep, da sc organizira čimveč tečajev za prvo pomoč na šolah za člane podmladka in za mladino. V šolskem letu 1962/63 je bilo na naših šolah 16 tečajev, ki se jih je udeležilo 319 članov podmladka in članov RK. Razprava Skupina družbenih delavcev in glasbenih pedagogov je 20. 5. 1963 razpravljala o problematiki glasbene vzgoje v naši občini. Delo in probleme s tega področja je zbor kritično ocenil in so vsi udeleženci v razpravi izhajali iz problemskih stališč. Povzemimo nekaj misli in odprtih vprašanj, ki so jih izrazili udeleženci: — komuna je celota in lahko sistematično razvijamo tudi glasbeno dejavnost v komuni le iz enotnega koncepta in sporazuma. Dosedanja organizacija glasbenih institucij brez določenih organizacijskih sprememb ne zago- delu, dalje vsi preventivni ukrepi za asanacijo delovnega mesta in delovnega okolja. Drugi imajo za najvažnejšo dejavnost občasne zdravniške preglede zaposlenih na ogroženih delovnih mestih. Te preglede opravljamo tudi mi, ker so obvezni po uradnem listu SRS štev. 43/55. V te preglede vključujemo tudi zdravstveno vzgojo v obliki predavanja določeni skupini ljudi. Po končanih pregledih dajemo podjetju podatke o zdravstvenem stanju zaposlenih, analiziramo vzroke za razbolevanje ter predlagamo protiukrepe. S čim lahko prikažete uspešnost vašega dela? Naše delo je večtirno, in sicer: terensko v tovarni, v zdravstveni ustanovi, v sodelovanju z HTV službami ter z drugimi znanstvenimi ustanovami. Če dosežemo v tovarni zboljšanje pogojev dela in zboljšanje delovnega okolja, smo s tem zmanjšali ogroženost za zdravje. Posledica tega je zmanjšano obolevanje. Tako smo v zadnjih Vsi ti mladi ljudje, ki so z uspehom zaključili tečaje, bodo s svojim znanjem lahko mnogo koristili med svojimi mladimi vrstniki. Tečaje so vodili zdravniki, me- tavlja tudi v prihodnosti pozitivnejših rezultatov. — Programi glasbene vzgoje obeh šol niso povsem zadovoljili. Glasbeni delavci naj tolmačijo program in dokazujejo upravičenost 30-milijonskega zneska, ki je namenjen za glasbeno vzgojo. Pri razpravah o glasbenih problemih morajo svoja mnenja izraziti! tudi kolektivi teh institucij. — Obe naši glasbeni šoli bi morali postati vzgojna središča, ki svoje dejavnosti ne bi omejevali izključno na interno šolanje, ampak bi morale tesno sodelovati z drugima ustanovami in organizacijami ter pomagati in usmer- vendar!« dveh letih v bivši občini Moste prihranili družbi okrog 45 milijonov dinarjev narodnega dohodka, kar ni velik znesek, za ohranitev zdravja delovnih ljudi P3 predstavlja neprecenljivo vrednost. Kakšna je značilnost vašega dela? Naše delo imajo običajno za rutinsko, t. j. za najlažje delo. Delo samo pa dokazuje nasprotno. Pri našem delu so potrebne nadpovprečne fizične in umske sile. Delo na terenu zahteva določen napor; prav tako zahteva delo zdravnika industrijske PI'C‘ ventnive poleg znanja splošne medicine še znanje iz medicine dela, ki pa je zopet povezano t znanjem kemične tehnologije Pa' sploh. Delo v industrijski preventivi zahteva še dar za znanstve-no-raziskovalno delo in dar ^ vzgojno delo. Na kraju,pa še neskončno potrpežljivosti in vztrajno borbenost v boju za pravic0 do zdravega dela delovnih ljud Tone dr. Krisper dicinske sestre ter prosvetni delavci in so bili izvedeni po prf gramu tečaja Pl* za podmlad0*' in mladino. Ob zaključku so Pfe' jeli udelcžeci tečaja knjižico Fr',il pomoč. jati delo na področju glasbe*1 življenja v komuni. jo- — Izbor kadra za glasbene^, le ne bi smel biti prepuščen čaju, ampak bi naj bil *'cZCie' sistematičnega pedagoškega dovanja in spremljanja. Pr‘ fC-ne smemo ostati samo pr* ličnem pouku in pevskih ampak naj otroci dobe pr* _ p nih pogojev, za katere ve ,aiflc so zastareli. To reformo m izvršiti sami. Preprečevanje nesreč spada v program tečajev prve pomoči Podmladkarji osnovne šole Ketteja in Murna o problemih glasbene vzgoje • ŠPORT • ŠPORT Telovadna akademija mladine v Polju Občinska pionirska rokometna reprezentanca v Beogradu Dne 26. maja je bil množični telovadni nastop mladine in pionirjev v Polju. S tem nastopom je prav na dan volitev v občinsko skupščino naša mladina počastila dan mladosti. skromnim športnim objektom vztrajno in sistematično razvijajo. Telovadni nastop je plod potrpežljivega dela učiteljev telesne kulture v Polju. Šola v Polju Moste 29. maja. Na stadionu Slovana ob 17.30 uri se je pričelo pionirsko atletsko tekmovanje osnovnih šol Polje, Vide Pregare, Kette-Mum. Pionirji in pionirke so se pomerili v naslednjih disciplinah: tek na 60 m; skok v višino in daljino; met krogle in štafeta 60 X 4 m. Glede na nestanovitno vreme udeležba ni bila zadovoljiva; pogrešali smo tekmovalce osnovne šole Sostro, ekipa pionirjev osnovne šole Kette-Murn pa je bila nepopolna. Tekmovanje je bilo uspešno, čeprav so bile vidne nekatere organizacijske pomanjkljivosti. Favoriti so bili pionirji osnovne šole Kette-Murn, atleti iz Polja pa so imeli smolo pri štafeti in so bili diskvalificirani. Prvo mesto je dosegla ekipa pionirjev in pionirk osnovne šole Vide Pregare (8348 točk), drugo mesto osn. šola Polje (6699 točk) in tretje osn. šola Kette-Murn (5665 točk). REZULTATI: Pionirji: 60 m — 1. Kovač 7,3 (Polje), 2. Zapušek 7,9 (Polje), 3. Strojan 8,0 (V. P.), 4. Zupet 8,1 Zveza prijateljev mladine v Beogradu priredi vsako leto med prvomajskimi počitnicami pionirski rokometni turnir, na katerem sodelujejo predstavniki glavnih mest republik in pionirji iz Novega Sada in Prištine. Po uspehih, ki smo jih dosegli z ustanovitvijo občinske pionirske rokometne lige, je okrajna zveza prijateljev mladine zaupala pripravo in sestavo reprezentance naši občinski zvezi oziroma Slovanu. Po kratkotrajnih pripravah, smo v pričakovanju na uspeh odšli na pot. Pionirji so ugibali, kakšen je Beograd, kje bomo spali, jedli itd. To jim ni zameriti, saj so mnogi med njimi videli prvič naše glavno mesto. Po prihodu v Beograd oziroma v Pionirski grad, kjer smo stanovali, so bili vsi pionirji in pionirke navdušeni nad prelepim naseljem, 'ki je namenjen našim najmlajšim. Vsi udeleženci turnirja so bili razdeljeni v dve skupini, in sicer so bili v prvi pionirji iz Prištine, Sarajeva, Skopja in Ljubljane, v drugi pa pionirke iz Beograda, Novega Sada in Skopja. Po končanih predtekmovanjih so ljubljanski pionirji v svoji skupini zasedli drugo mesto — tako za Skopjem in pred Prištino in Sarajevom. V srečanju za tretje mesto, ki smo ga igrali z Beogradom, smo po zaslugi slabega sodnika tekmo izgubili z 12:13 in tako zasedli četrto mesto med osmimi ekipami. Najboljši pionirji so bili Bohorč, Kozamernik, Istenič in Erbežnik. Tudi pionirke so imele smolo, saj so prvo tekmo z Novim Sadom igrale 5:5, čeprav so vodile do zadnje minute. V drugi tekmi, ki so jo igrale z Beogradom, pa so Izgubile z golom razlike. Že sam rezultat pove, da so imele smolo in da bi lahko z malo sreče zasedle eno prvih mest. Pionirke so bile najbolj disciplinirana ekipa (V. P.), 5. Lampič 8,2 (K. M.). Višina — 1. Kovač 170 cm (Polje), 2. Zorman 150 cm (K. M.), 3. Vreš in Ižanc 145 cm (K. M. in V. P.), 4. Kresnik 135 cm (Polje), 5. Žnidaršič, Vrhovec in Kos 130 cm turnirja, za kar so prejele diplomo in nagrado organizatorja. Najboljše pionirke, so bile Živa Meljo, Kotar in Mohor. REZULTATI: 1. Pionirji: Ljubljana : Priština 16:12 (9:7), Ljubljana : Sarajevo 5:0, Skopje : Ljubljana 18:6 (12:3), Beograd : Ljubljana 13:12 (3:6). 2. Pionirke: Ljubljana : Novi Sad 5:5 (2:2), Ljubljana : Beograd 6:7 (1:4), Skopje : Ljubljana 4:1 (3:0), Ljubljana : Sarajevo 5:0. Končni vrstni red: Pionirji: 1. Skopje, 2. Zagreb, 3. Beograd, 4. Ljubljana, 5. Titograd, 6. Priština, 7. Novi Sad, 8. Sarajevo. Pionirke: 1. Zagreb, 2. Beograd, 3. Skopje, 4. Titograd, 5. Novi Sad, 6. Priština, 7. Ljubljana, 8. Sarajevo. Čeprav nismo dosegli prvih mest, smo lahko z uspehom zadovoljni; sicer je pa ta turnir namenjen jačanju bratstva dn prijateljstva naših mladih. (V. P. in Polje). Daljina — 1. Bohorč 485 cm (K. M.), 2. Suhadol-468 cm (K. M.), 3. Lampič 462 cm (K. M.), 4. Pone-delek 447 cm (V. P.), 5. Leban 440 (Polje). Krogla — 1. Podrenik 10,72 cm (V. P.), 2. Pust 10,30 cm (K. M.), 3. Dragar 9.99 cm (V. P.), 4. Pre-poluh 9,91 cm (K. M.), 5. Pupis 9,35 cm (Polje). 60 X 4 — 1. Vide Pregare 34,3 sek. (Strojan, Hafner, Klemenc, Osel). Pionirke — 60 ni — 1. Rebernik 8,5 (K. M.), 2. Novak 8,7 (Polje), 3. Andolšek 8,8 (Polje), 4 .Berčič 9,1 (V. P.), 5. Podobnik 9,2 (V. P ). Višina — 1. Košak, Meljo, Mi-son 125 cm (K. M. — Polje — V. P.), 2. Gabrovšek 120 cm (Polje), 3. Milovanovič 115 cm (V. P.). Daljina — 1. Ziegler 379 cm (V. P.), 2. Baša 374 cm (Polje), 3. Di-trih 373 cm (V. P.), 4. Skubic 370 centimetrov (Polje), 5. Kuhar 345 centimetrov (Polje). Krogla — 1. Pirih 8,70 cm (V. P.), 2. Košak 8.09 cm (K. M.), 3. Soklič 7,92 cm (V. P.), 4. Baša 7,72 cm (Polje), 5. Konda 7.42 cm (K. M.). 60 X 4 — 1. Vide Pregare 37,3 sek. (Logar, Gazvoda, Prondel in Berčič). Veličastna akademija je bila ponoven dokaz, da ima telesna kultura v tem delu Ljubljane veliko tradicijo, mnogo športnikov in pridnih delavcev, ki jo kljub Športna tekmovanja ŠŠD v naši občini Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v Igri Med dvema ognjema so med pionirji in pionirkami zmagali učenci osnovne šole Vide Pregare. Posebno razveseljiva je bila udeležba učencev osnovne šole Jarše. Vrstni red tekmovanja: Pionirji: 1. osn. š. Vide Pregare, Jarše, 3. Sostro, 4. Kette-Murn, 5- Polje. Pionirke: 1. osn. š. Vide Pre-garc, 2. Polje, 3. Kette-Mum, 4. bo.s.tro, 5. Jarše. . Manj uspeha so imeli pionirji 'a Pionirke Vide Pregaro na conskem prvenstvu, kjer so bili pio-nirji drugi, pionirke pa tretje [nod sedmimi ekipimi. Prejšnji 'fdon smo pričeli s spomladanskim delom pionirske rokometne *Se. y pj-vi tekmi so po lepi in Precej razburljivi tekmi zmagali Pionirji SSD Zvezda proti pionlr- z osn. š. Vide Pregare z re- zultatom 14:13. Najboljša igralca bila Podrenik (V. P.) 6 golov in Kozamernik (Z) 6 golov. Na conskem prvenstvu v rokometu so dosegle velik uspeh pio-('ke osnovne šole Vide Pregare, * so med sedmimi ekipami do-nlf- ^tugo mesto — takoj za JPo osn. š. Zvonka Runka, za tero pa ,nastopa pet igralk, ki [CKmujejo v republiški rokometni REZULTATI: . ^enirji osn. šole Kette-Murn : MPrežihov Voranc 5:1; Kette-lurn : Mirana Jarca 7:3; Zvonka = Kette-Mum 6:1. • p‘pirite osn. šole Vide Pregare reži hov Voranc 8:2; Vide Predme : Boris Kidrič 8:0; Vide Pro-Pri,?, : AnSele Ocepek 3:3; Vide Sare : Zvonka Runka 4:9. sodi med redke v republiki, ki docela samostojno razvija in vsako leto prireja sedaj že tradicionalno manifestacijo telesne kulture. Vrstni red tekmovanja: Pionirji: 1. osn. šola Zvonka Runka, 2. osn. šola Kette-Murn; 3. osn. šola Prežihov Voranc; 4. osn. šola Poljane; 5. osn. šola Kamnik; 6. osn. šola Miran Jarc. Pionirke 1. osn. šole Zvonka Runka; 2. osn.. šole Vide Pregare; 3. osn. šole Angele Ocepek; 4. osn. šole Vita Krajgerja; 5. osn. šole Prežihov Voranc; 6. osn. šole Kamnik; 7. osn. šole Boris Kidrič. Pionirsko tekmovanje za občinskega prvaka v atletiki Skupna pesem -skupna radost na lepota, pa naj bo v svoji izoblikovanosti še tako preprosta. Tako, s takšnim hrepenenjem po lepoti so se zvrstili na koncertnem odru v Mostah pevci iz Hrušice, Jarš, šole Vide Prcgar-čeve, Ketteja in Murna, glasbene šole, dva harmonikarska zbora (Vide Pregarčevc in glasbene šole) in še mladinska pihalna godba, ki je pripomogla tudi v veličastnemu zaključnemu nastopu združenih zborov. Istočasno je tekla preko velikega odra v Polju reka zborov z Janč, Zaloga, Sostra, Za-Dobrove in Polja ter še harmonikarji in zabavni kvintet glasbene šole, za mogočen konec pa sc je vsem pridružila še papirniška godba, da je sleherno uho doživelo, kako lep je otroški majski raj. Prireditelji so z obema nastopoma hkrati pokazali tudi veliko mero čuta za dobro organizacijo, saj so množice mladih izvajalcev uspešno obvladali in jo zadovoljivo oskrbeli, k čemur je veliko pripomogla predvsem vevška papirnica, ki se ji za toplo naklonjenost pripravljalni odbor iskreno zahvaljuje. S to veliko, spomina vredno kulturno manilcstacijo je svet za šolstvo ObLO Moste-Polje kot prireditelj omogočil nov velik korak na poli k nadaljnemu razvoju glasbene in obče kulture v občini. Vsem, ki so za uspeh revije nesebično prispevali svoje delo in ljubezen do mladine, pa je nedvomno največja nagrada zavest, da so s skupno pesmijo posredovali v srca vseh tudi veliko skupno radost. J. L,. BILANCA BILANCA Podjetje »PEKARNA« Zalog Podjetje gostilna »SAVA« Aktiva Postavka v 000 Pasiva Postavka v 000 Aktiva Postavka v 000 Pasiva Postavka v 000 I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev 680 7. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad Sklad skupne porabe 953 I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev 2197 I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad Sklad skupne porabe 898 Sedanja vrednost sredstev skupne porabe Rezervni sklad in drugi skladi 39 II. Druge oblike virov Sedanja vrednost sredstev skupne porabe Rezervni sklad in drugi skladi 718 II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna Kupci in druge terjatve 1214 1352 sredstev Krediti pri banki Dobavitelji in druge 177 II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna 1507 II. Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki 823 Zaloge 375 obveznosti 2508 Kupci in druge terjatve 632 Dobavitelji Druga aktiva 76 Druga pasiva 20 Zaloge 955 in druge obveznosti 2805 Upravnik: Zupančič Jelo B i I L A Direktor: Turk Ignacij N C A Druga aktiva Skupaj . . . Upravnik: Zupančič Jelo 71 5362 Druga pasiva Skupaj . . Direktor: Lovše Marija 118 . 5362 Obrtno podjetje SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO — Polje BILANCA Aktiva Postavka v 000 Pasiva Postavka v 000 I. Osnovna sredstva I. Viri stalnih sredstev Sedanja vrednost Poslovni sklad 1261 osnovnih sredstev 1009 Sklad skupne porabe — Sedanja vrednost Rezervni sklad in drugi sredstev skupne porabe — skladi II. Druge oblike virov 250 II. Druge oblike sredstev sredstev 1159 Banka in blagajna 404 Krediti pri banki Kupci in druge terjatve 2123 Dobavitelji in druge 1502 Zaloge 474 obveznosti Druga aktiva 32 Druga pasiva 470 Predsednik upravnega odbora: Ferkol Alojz Upravnik: Direktor: Zupančič Jelo Moškrič Franc BILANCA Obrtno podjetje »DIM« Polje Aktiva Postavka v 000 Pasiva Postavka v 000 I. Osnovna sredstva 7. Viri stalnih sredstev Sedanja vrednost Poslovni sklad 362 osnovnih sredstev 53 Sklad skupne porabe — Sedanja vrednost Rezervni sklad skupne porabe in drugi skladi 77. Druge oblike virov 53 II. Druge oblike sredstev sredstev 409 Banka in blagajna 558 Krediti pri banki Kupci in druge terjatve 361 Dobavitelji in druge Zaloge 25 obveznosti 79 Druga aktiva — Druga pasiva 94 Upravnik: Direktor: Zupančič Jelo Sekirnik Franc Podjetje PEKARNA Polje Aktiva Postavka v 000 Pasiva Postavka v 000 7. Osnovna sredstva 7. Viri stalnih sredstev Sedanja vrednost Poslovni sklad 757 osnovnih sredstev 690 Sklad skupne porabe — Sedanja vrednost sredstev Rezervni sklad 198 skupne porabe — in drugi skladi 77. Druge oblike sredstev II. Druge oblike virov sredstev Banka in blagajna 1610 Krediti pri banki 132 Kupci in druge terjatve 1418 Dobavitelji 3000 Zaloge 417 in druge obveznosti Druga aktiva 16 Druga pasiva 164 Skupaj . . . 4251 Skupaj . . . 4251 Upravnik: Direktor: Zupančič Jelo Vidic France BILA N C A Podjetje »BIFE« — Polje Aktiva Postavka v 000 Pasiva Postavka V 000 7. Osnovna sredstva 7. Viri stalnih sredstev 1906 Sedanja vrednost Poslovni sklad osnovnih sredstev 235 Sklad skupne porabe Sedanja vrednost sredstev Rzervnl sklad 0*2 skupne porabe 77. Druge oblike sredstev Banka in blagajna in drugi skladi 77. Druge oblike virov sredstev 1511 Krediti pri banki Kupci in druge terjatve 127 Dobavitelji 1228 Zaloge 367 in druge obveznosti Druga aktiva 79 Druga pasiva iv* Upravnik: Direktor: Zupančič Jelo Gorjup Jože Predvolilno zborovanje in proslava 21. obletnice boja II. grupe odredov na Jančah živahno predvolilno dejav-Jan^v. v na®i občini je bilo na 19 ah-pred Planinskim domom .•maja predvolilno zborovanje 0v.m®njeno predvsem občanom robnega območja naše občine. Vani enern s predvolilnim zboro-Ij Jem je bila tudi proslava boja ig^upe odredov z Nemci maja in^m socialistične zveze iz Janč Oknii °^ce 80 planinski dom in Svba Co ^PO okrasili. Posebno sokari Poudarek je dajal 26 m vi-Vpn mlai okrašen z zastavami in niču m, ki je bil viden že iz bes-p e doline. dl Č0?lavo in zborovanje je otvo-imenu občinskega odbora Pap6j iovariš Ludvik Kukovica- ren°iiriS Kukoviča, ki je bil bo-menu »Krupe je govoril o po-okrof, ?eja v katerem je padlo Prvič „v Nemcev, tu so Nemci °bčutili jekleno pest II. nem gibanju prebivalcev teh krajev. O pomenu volitev in nalogah nove občinske skupščine je govoril sekretar občinskega komiteja ZKS Boris Butina. Preživeli borci II. grupe, ki so se udeležili proslave, so po končanem zborovanju položili pred spominskim kamnom na položaju venec in navzočim orisali potek borbe. Na zborovanju je sodelovala tudi pihalna godba iz Vevč, ki je igrala tudi popoldne ko se je okrog doma razvila prijetna in domača zabava. Udeležba je bila kar zadovoljiva, čeprav je slabo vreme marsikoga preplašilo, da je ostal doma in je omehčana cesta ovirala avtomobilski promet. V ponedeljek, 20. maja so nameravali obiskati Janče tudi učenci višjih razredov iz vseh naših osemletk, vendar pa jim je i U a Prehud’ k* se J® tedaj ho- slabo vreme to preprečilo. Borci I (Lkilo ftaJersko, a ji je II. grupe, ki so ostali na Jančah, tak0, Tovnrii f , a^va PrePre- da bi pionirjem orisali potek ! o>rVaUl 7a „ Kukoviča se je še borbe, so se sestali samo s pio-r sorioi!Čese^ično Pom°č in nirji iz janške šole in se z njimi delovanje v osvobodil- razgovarjali. Oivoriiev letne sezone Na Gmajni Društvo prijateljev mladine Kodeljevo je organiziralo otvoritev sezone 1963 v centru za dnevno letovanje otrok in mladine Na Gmajni. Otvoritve se je udeležilo okrog 500 otrok in mladine in okrog 1000 starejših. Na proslavi so sodelovale šole Ketteja in Murna, Vide Pregare, Jarše, glasbena šola Moste in taborniška družina Črni mrav. Izpred šole Ketteja in Murna je šla pisana povorka z zelenim Jurjem na konju in z dvema okrašenima vozovoma na čelu. Na enem vozu je bila mladinska godba, ki je igrala vesele koračnice, na drugem pa je bila folklorna skupina mladink s šole Vide Pregare, oblečena v gorenjske narodne noše. V povorki so sledili otroci in mladina v fiskul-turmih dresih, z zastavami in prapori ter z okrašenimi kolesi, čla- godba, folklorna skupina z gorenjskimi plesi, recitatorji, plesalci z žogami in venčki ter druge zabavne igre. Za veselo razpoloženje je poskrbel tudi ansambel Veseli oglarji. Taborniki so postavili propagandni tabor — 7 šotorov — in organizirali taborniške igre. Tudi pri tej prireditvi je pohvaliti učitelje in vzgojitelje zgoraj navedenih šol, ki so aktivno sodelovali pri pripravljanju programa in se polnoštevilno udeležili tega mladinskega slavja. S tem centrom je pridobila mladina in otroci Most važno točko, kjer se bodo zbirali v šolskih počitnicah, se ob zabavnih igrah odpočili od šolskih skrbi ter si nabrali novih moči za nove naloge, ki jih bodo čakale v v novem šolskem letu. Staršem Folklorna skupina šole V. Pregare na otvoritvi ni podmladka RK, ki so predstavljali prvo pomoč itn. V samem centru je bil pester kultumozabavni program, v katerem so se zvrstili mladinska bo center lahko olajšal marsikatero skrb, saj bodo lahko svoje otrcke pošiljali tja, kjer bodo na varnem in na svežem zraku preskrbljeni cel dan. Ob zaključku praznovanja Tedna mladosti Društvo prijateljev mladine Hrušica je za zaključek Tedna mladosti organiziralo piknik za otroke in člane društva na prijetni jasi na Golovcu. Od 1.—4. ure popoldne so praznovali cicibani, pionirji in mladinci. Na prostem so si kuhali klobase, pekli čevapčiče, za poslastico so jim članice društva spekle pecivo, žejo pa so si pogasili z malinovcem. Za razpoloženje je poskrbel tudi srečolov — zadela je vsaka srečka. Dobitke so zbrali člani društva po podjetjih naše občine. Srečolovu je Sledil kultumozabavni program. Po zaključku prvega dela prireditve — otroškega rajanja so se zbrali člani društva in v prijetni družbi kramljali in se zabavali. Prireditve se je udeležilo preko 200 otrok in mladine. PRVOMAJSKA KRIŽANKA Od 117 prejetih rešitev je bilo pravilnih 86. Žreb je določil naslednje tri nagrajence: 1. Božena Ravnikar, Ljubljana, Prvomajska 13 — prejme 3000 dinarjev; 2. Franci Šuštar, Studenec 43, Ljubi,jana-Polje — prejme 2000 dinarjev; 3. Vladimir Primc, Ljubljana, Vodmatska 18 — prejme 1000 dinarjev. Nagrade dvignite v uredništvu Moščanske skupnosti. Ljubljana, Ob Ljubljanici 42/11. zm pionirski kotiček iiisBi V torek smo šli na ogled tovarne Totra Iz šole smo šli po Povšetovi cesti in preko Stepanj skega mostu nadaljevali pot po Trpinčevi cesti, ki se vije med polji, do tovarne Totra. V daljavi smo videli hrib Urh. Tam so med' NOB mučili zavedne ljudi. Ko smo prišli v tovarno Totra, nas je sprejel prijazen mojster tkailstva in nam razkazal tovarno. Najprej smo prišli v tkalnico. Tam so bili veliki stroji. Na vretenu so bile navite niti. Iz teh nitk izdelujejo stroji pod nadzorstvom delavk različne vezalke. Potem smo prišli v adjustažo. Tam je bilo več delavk, ki so rezale vezalke. Nato smo prišli v pakirnico. Tu so delavke zlagale vezalke v škatle po 100 kosov. Tovarniški avtomobil pa jih nato razvaža po trgovinah. Ko smo nadaljevali pot, smo šli mimo mlina Žito, dalje mimo elektrarne, bolnišnice za duševne bolezni ter stare graščine, v kateri je včasih stanoval grof Trpine. Domov smo se vrnili po Zaloški cesti. Boža Košir 3.a razred osn. šole Ketteja in Murna V gostih smo imeli goste iz Tanganjike V soboto 13. 4. smo imeli učenci naše šole v gostih goste iz Tanganjike. Dopoldne ob 10. uri so prišli obiskat našo šolo. Učenci in tovariši učitelji smo jih z veseljem sprejeli. S šolskega dvorišča smo odšli v prvo nadstropje, kjer smo gostom pokazali vitrine. V njih so razstavljena ročna dela učencev. Štirje člani PO in štirje mladinci smo goste spremili v zbornico, kjer smo jih pogostili. Ker so znali gostje angleščino, nam je prevajalec prevajal mnenja in vprašanja gostov. Mi smo na vprašanja odgovarjali v svojem jeziku, kar je prevajalec prevedel. Po končanih razgovorih smo gostom razkazali še pisarno, šolsko knjižnico, pevsko sobo, tehnično delavnico, gospodinjsko sobo, mlečno kuhinjo in telovadnico. Povedli smo jih tudi v prvi razred, kjer so videli knjige in zvezke učencev. Goste smo prosili za avtograme, kar so nam radi ustregli. Ko smo jim razkazali vso šoio, smo se poslovili od njih in jim želeli, da bi končali svoj študij v Ljubljani. Prosili smo jih tudi, naj ponesejo naše pozdrave tanganjiškim otrokom. Janez Debevec, 5.a razred osn. šole Ketteja in Murna Ekskurzija v Polje, Zadobrovo in Zalog Nedavno tega smo odšli v Zalog, Na prvi postaji smo videli mitnico. Zgradili so jo pred vojno. To je bila meja med mestom in deželo. Mitničarji so tu kmetom zaračunavali pristojbine za živila in živino, ki so jo vozili prodajat v mesto. Odpeljali smo se v Polje. Izstopili smo in nadaljevali pot peš proti Zg. Zadobrovi. Ustavili smo se pri zadružnem domu v Zadobrovi. Ta dom so zgradili prebivalci s prostovoljnim delom. Najprej smo se odpočili, potem pa smo si ogledali kmetijsko posestvo Agrokombinat. Tu redijo krave jersey pasme. Imajo 2 zaprta in 10 odprtih hlevov. Zgradili so jih leta 1954. V njih je okoli 1000 krav in teličkov. Krave so uvozili iz Danske. Hranijo jih z briketa, ki jih proizvaja tovarna močnih krmil, in s senom. Videli smo tudi moderno molznico. Krave dajo dnev- no 10—121 mleka. Rogove jim porežejo, da se med seboj ne bodejo. Ogledali smo si tudi hlev s telički. Videli smo tudi kombajn, ki nadomesti mnogo delovne sile. Zahvalili smo se za ogled in nadaljevali pot proti Zalogu. Med potjo nam je tovarišica učiteljica pripovedovala o zanimivostih, o starih gradovih v teh krajih itd. Potem smo prispeli v Zalog. Ogledali smo si hladilnico podjetja Slovenija sadje. V prostorih hladilnice merijo temperaturo s termostati. Vskladiščeno imajo čebulo, jajca, banane, jabolka in drugo. Neki tovariš nam je povedal, da banane uvažajo še zelene iz Afrike, potem pa v skladiščih dozorijo. Ko smo si vse to ogledali, smo se z avtobusom vrnili domov. Janez Derglin, 3.a razred osn. šole Ketteja in Murna Skupna pesem — skupna radost »Bilo je prisrčno in zato dvakrat lepo!« se je čulo iz ust številnih obiskovalcev glasbene revije v nedeljo 12. maja, ko je naša mladina z izbrano pesmijo in godbo slovesno oznanila bližajoči se Praznik mladosti. In res, priprave, ki so bile že same po sebi košček lepote, niso bile zaman: oba nastopa, tako v Mostah kot v Polju, sta po strokovnem mnenju profesorjev J. Boleta m P. Kalana izpričala predvsem neverjeten porast števila otrok in mladincev, ki se v kakršnikoli obliki izživljajo v glasbi. 2e ta ugotovitev je neprecenljiva vrednota, saj odkriva razveseljivo resnico, da naši otroci preživljajo mirno in srečno mladost, o kakršni so sanjali tisti, ki so zanjo krvaveli in padali. Brezskrbno srce hrepeni po sprostitvi, najbližja in najplcmenitcj-ša sprostitev pa je pesem, glasba, in če se je sproščenega čustva še dotaknila oblikovalna roka, ki zna hrumeči potok glasovja s pregradami prelivati v žlahtne tokove žuborenja, tedaj se tudi pri najmlajših pevcih začenja resnič-(Nadaljevanj« na 9. strani) Lepo je v naši domovini biti mlad To veliko resnico je izpovedalo tudi na stotine src s šole Ketteja in Murna na Kodeljevem v dveh tednik, ko smo praznovali šolski praznik Dan Ketteja in Murna in praznik dela 1. maj. Veseli smo, da nam je to uspelo. Ne zato, ker smo za praznovanje pripravili deset samostojnih programov, temveč zato, ker je to praznovanje zbudilo v vsakem izmed nas željo prispevati s svojim delom vsaj droben kamenček v mozaik celote. Vse nas je zajel tekmovalni duh. Gimnazijci so pomagali osmošolcem, ti mlajšim, vsem skupaj pa so resnično in z vso požrtvovalnostjo pomagali tovariši učitelji in profesorji s tovarišem upraviteljem na čelu. Ce so polnoma uspeli učenci B.b razreda z Zupanovo Micko in Birokratovo smrtjo, nismo nič manj navdušeno poslušali naše literate Toneta Pavčka, Lojzeta Krakarja in Branko Jurca. Tudi lutkovne predstave so bile dobro pripravljene. Telovadni nastop je navdušil tudi najmlajše. Zelo lep je bil in prisrčen. Za tekmovanje se je prijavilo toliko učencev, da vsi niti niso mogli sodelovati. Samo v ilustracijo : športni program je aktivno zajel 676 učencev! Najbolj dramatičen je bil dan, ko smo imeli na programu pri-reditev Pokaži, kaj znaš. To je bil preizkus znanja. Razredi so si napovedali bolj iz fizike, biologije, zemljepisa, zgodovine, slovenščine in športa, posebej pa smo tekmovali še iz matematike. Kar verjeti ni bilo moči, da so fantje toliko znali. Iskreno P®" vedano, presenečena je bila tu® j komisija. Da občinstvo — učen®1 | — ni le poslušalo, smo dobili n®" kaj vprašanj tudi mi. Najprej Je bilo malo tišine, no, potem pa ie biia čast rešena. Zmage so spremljale burne ovacije in lepe nagrade. V veselem razpoloženju pa s®! veda nismo pozabili na tiste, ^ so darovali svoje življenje f3 ! svobodo. Delegacije pionirjev i*1 mladincev so ponesle cvetje ^ | grobove padlih in položili veri* ' na njih spomenike. Lep zaključek živahnega df13 je bila proslava 26. aprila, so se zvrstili vsi — od najinUwj9 do najstarejših. Sestavljena je ^ la iz dveh delov: v prvem so jaki recitirali in brali dela K®" teja in Murna, drugi del pa posvetili 1. maju. Na koncu ^ bile podeljene nagrade najtoolJfflB učencem v raznih krožkih in dobno. - | In še in še bi lahko našteV8" kaj vse smo pripravili, vendar P® to zadostuje. Nekaj pa je ven®® treba povedati. Pri naših napor' nam je mnogo pomagal kolcl^, podjetja Teol, ki ima patroP3 nad našo šolo. Iskreno se jimj-3 hvaljujemo za pomoč in razdfl vanje. -9 ! To je le nekaj drobcev iz f, šega življenja, ki pa vendarle^, volj glasno potrjujejo veliko nico — lepo je v naši domOv' biti mlad. Dunja Stcfc, 7.a razr. j | osn. š. Ketteja in IVli"1 j Partizanski pohod na Krim Mladina šolskega centra tiska in papirja je priredila za dan mladosti pohod na Krim. V sončnem jutru se je premikala kolona 130 udeležencev s postaje Preserje v krimske gozdove. Otovorjeni piščanci. Ko smo se okrepč/’ zmanjkalo pesmi in smeha. Poslušali »mo partizanske bo in uživali v svobodni Dan nam bo vsem udeleže*1 Nj ostal v lepem spominu — z lonci, ponvami in jedačo smo počasi prodirali navzgor. Tovariš predavatelj Dremelj nam je z veselimi zgodbicami krajšal pot. Po več umi hoji smo srečno zagledali kočo na vrhu Krima. Kuharji so pripravili ognje in zacvrčali so čevapčiči, ražnjiči in rejenosti in ožuljenim Mnogi izmed nas niso se Izdaja ObO SZDL Ljubija3*#' stc-Polje. - Ust izhaja — Odgovorni urednik . jjK Sturm. Tiska CZP KočeV***