•1•^>^••>•>•>•••••••••••>•^>•>>>•••^•>•»•••>^>•>•••^^^ Darja Kerec SZÉCSIJEVI GOSPOSTVI GRAD IN SOBOTA V ČASU TURŠKIH VPADOV IN VERSKIH SPOROV Szechi Tomasa je tüdi vu nesrecsnom bitji pri Mohacsi törszka szabla szkonczala.1 Ko so se po stoletju turških vpadov Kranjcem vremena nekoliko zjasnila in so si skorajda od- dahnili, so se temni oblaki turškega imperija za- čeli zgrinjati nad rodovitno ravnico onkraj Mu- re. Dokler ni leta 1526 pri Mohaču (od koder so roparske čete Turkov prvič prodrle do Lenda- ve2) padel gornjelendavski in soboški gospodar Tomaž IV. Szécsi, se Prekmurci skorajda niso za- vedali turške nevarnosti. Že julija 1538 je Franc Battyány iz Németújvára (Güssing) bratu Krišto- fu sporočil, da naj posreduje pri prevozu obmej- nih prebivalcev, ki so se pred Turki želeli zateči v Prekmurje (Turnišče).3 Poročilo iz leta 1579 pa navaja, da so Turki takoj po mohaški bitki opu- stošili vas Rankova/ Omenjena bitka je s smrtjo ' Jožef Košič, Starine železnih in salcijskih Slovenov, Po- glavje II, § 2, str. 114 (Fragment iz zgodovine ogrskih Slovencev). Objavil in opombe pridejal dr. Josip Gru- den, CZNXI, 1914. 2 VasL'0 Simotiiti, Turški vpadi v Prekmurje v 16. in 17. stoletju ter njihove posledice, str. 97-98 (v: Katalog stal- ne muzejske razstave, Pokrajinski muzej Murska Sobo- ta, Murska Sobota 1997). -1 Ludwig Graupner, Die Giissiiiger Landschaft. Ein über- bevòlkcrtes österreichisches Grenzland, str. 65 (v Geo- graphisclier Jahresbericht aus Österreich, XXIII. Band, Wien 1949). 4 Ivan Zelko, Zgodovina Prekmurja, Izbrane razprave in članki, Murska Sobota 1996, Poglavje. Doba Haholdov - Bánnfyjcv v Lendavi, str. 304. Ludvika II. zaznamovala usodo Ogrske, prav ta- ko pa zadala globoko rano v srž madžarskega vi- sokega plemstva, ki je sestavljalo jedro cesarske vojske. Ta bitka je zahtevala smrt več ogrskih ve- likaševi ostrogonskega nadškofa Zalkanusa, Ju- rija Zápolje, Gabriela Perényija, Sigismunda Bánffyja, Ivana Battyányja in drugih.5 Prvi pravi vpad Turkov v Prekmurje se beleži leta 1578 (eden poleti, drugi pozimi),6 torej v ob- dobju, ko so sosednji Štajerci (že) uživali večlet- no premirje (1575-82). V tem času so v Panonski nižini zabeležili 188 turških vpadov (med njimi kar 33 na utrjene kraje) in 45 oboroženih spopa- dov na odprtem polju.7 V letu 1529, ko je Sulejman II. prvič neuspešno oblegal Dunaj, je Ferdinandovi vojski poveljeval grof Nikolaj IL Salm iz rodu Salm-Neuburg. Voj- ska 19.000 pešakov in 2000 konjenikov je skupaj »Perierunt in eo proelio, & in fuga, praeter Regem, ex Antistitibus, Ladislaus Zalkanus Archicpiseopus Strigo- niensis, /.../, Georgius de Zapolya, /.../, Thomas Zéchy, Gabriel Perényi, /.../, Antonius Pakkv.i, /.../, Sigismindus Bánffy, Joannes de Qattyun...« (Georgius Pray, Annales regum Hitngariae ab anno Christi CMXCVII ad Annum MDLXIV, Vindobonae 1763-70, Pars V, str. 116). Vasko Simoniti, n. d., str. 97-98. Bogo Grafenauer, O turški oblasti in drobni zemljiški posesti fdalje. O turški oblasti J, v Prekmurski Slovenci v zgodovini, Zbornik razprav o posebnih potezah zgodo- vinskega razvoja Prekmurja; uredil: Bogo Grafenauer, Murska Sobota 1961, str. 81. ZGODOVINA ZA VISE 27 s 1000 Dunajčani stala nasproti turški vojski, ki je štela okoli 300.000 mož. Sulejman II. je z oble- ganjem prenehal 14. oktobra. Med obrambo Du- naja je bil hudo ranjen tudi komandant mesta Salm, ki je zaradi posledic rane (v stegnenico ga je zadel velik kamen) umrl 4. maja 1530. Ferdi- nand I. mu je v dunajski cerkvi sv. Doroteje po- stavil marmornat spomenik, sedaj pa stoji v Vo- tivkirche.8 O Salmovih zaslugah G. Pray piše ta- kole: »...Nicolaus Salmensis, illius, qui ab defen- sa a barbaris [Turki, op. D. K.] Vienna summam laudem tulit,...«9 Kdo je bil Nikolaj Salm? Za gor- njelendavsko posestvo in za ostala zemljišča, ki so bila povezana z Gornjo Lendavo, sta se pote- govali Tomaževa vdova Magdalena in hči Marje- ta, ki se je poročila s Salmom. Že leta 1540 je Fer- dinand I. gornjelendavsko zemljišče podelil v fevd Magdaleni in Marjeti. Glavni delež sta pre- jela Marjeta in njen mož, o čemer pričata urba- rialna zapisnika, ki sta bila sestavljena leta 1541."' Marjeta je (kakor navaja urbarialni zapi- snik) v fevd prejela naselja s podložnimi kmeti in kočarji na celotnem ozemlju gospostev Gor- nja Lendava, Sóbota, Szécsisziget, Monošter, Let- henve ter na posestvih v Medmurju. Od leta 1555 je posedovala tudi Dobro." Njen mož je prejel premičnine in dragocenosti na istih zem- ljiških gospostvih.12 Marjeta je umrla leta 1570, nakar si je njen delež pridobil Tomaž V. (ok. 1555 - 9. februar 1618) iz druge veje Szécsijev. Protiturška obramba je v Prekmurju sistema- tično stekla šele od srede 16. stoletja dalje. Vse do 11. novembra 1606, ko je bil ob ustju reke Ži- tve (Žitava na Slovaškem) sklenjen mir med ka- niškimi Turki in cesarjevimi zastopniki, je bilo Prekmurje kot nižinsko (!) zaledje Štajerske ne- hote odprto za turške vpade. Osrednje obram- bno oporišče Velika Kaniža (Nagykanizsa), od katerega je bila odvisna obramba Prekmurja, pa je ležalo v trikotniku Blatno jezero - Mura - Dra- * Ernst Tomek, Kircliengescliichte Österreichs, Teil 2. Innsbruck - Wien 1949, str. 252-254. y Gcorgius Pray, •. d, Pars V, str. 332. 10 Ivan Zelko, n. d, Poglavje: Gradivo za zgodovino refor- macije v Prekmurju, str. 190-191. 11 »Regestum super divisione castri Felscwlyndwa et perti- nentiarum suarum castelli Zygcth ac opidorum Muray- zombath et I.cthenye ac...; Divisio colonorum ac inquili- norum necnon sessionum populosarum et deserta- rum ad portionem Dne Margarethe Zechy ceden- tium.« (Ivan Zelko, n. d, Poglavje: Gradivo za zgodovi- no reformacije v Prekmurju, str. 191). 12 »Regestum super rebus mobilibus et clenodiis que in ca- stro Felscwlyndwa..., in oppido Mwrayzombath.., in Zygeth..., in Lethenye.. tempore divisionis domino Ni- colao Corniti a Salm ccsserunt.« (Prav tant). va. Kaniža je v roke velikega vezirja Damada Ibrahima padla 21. oktobra 1600, tako da se je obrambna črta premaknila bližje, v dolino Krke in spodnje Ledave. Tu je bila utrjena graščina Lenti, že po bitki pri Mohaču pa je bil utrjen tudi grad v Dubrovniku.13 Organizacija obrambe je bila na strani Ogrske (Žalski in Železni komitat) ter Notranje Avstrije. Tako so novo utrjeno mejo nadzorovale posadke v Radgoni, na Ptuju, v Bor- lu, Ormožu, Varaždinu, Feldbachu ter Fürstenfel- du.w V primeru Prekmurja protiturška obramba - za razliko od osrednjega slovenskega prostora - ni slonela na taborih, čeprav se kot utrjeni ome- njajo cerkev v Martjancih (ki so spadali pod zem- ljiško gospostvo Murska Sobota in Rakičan), ne- katere vasi (Krog z zemeljskimi nasipi),15 Sobota z obzidjem in nenazadnje grad pri Gornji Lenda- vi. O obrambni vlogi Grada oz. gospoščine Gor- nja Lendava priča že zgodnje srednjeveško poi- menovanje Castrum Ferreum in nenazadnje gospoščinski urbar z opisom grajske stavbe iz leta 1541, ko je bila v rokah Margarete Szécsi. Vsi zidovi gradu so bili utrjeni in pripravljeni za obrambo ter medsebojno povezani, zunaj pa jih je obdajal utrjen zemeljski nasip, zavarovan s stražo. Inventar nam razkriva vojaško opremo: puščice, ščite, bakle, sleme, okove, cepce, sve- dre, sedla za težko vprego... V zgornjem stolpu je bila opazovalnica, v bližini pa mostovž (erkély), povezan s prostorom (rondez), kjer se je sprehajala nočna straža. Za obrambo je bilo na voljo prek 20 topičev, več možnarjev, več sto kosov osebnega orožja, tako na primer 645 raz- ličnih sulic, topovske krogle, 10 sodov smodni- ka in kar 64 sodov žvepla.16 Leta 1588 so Turki opustošili Grad in najverjetneje uničili talilnico in kovačnico, ki naj bi tu bila od 15. stoletja dalje, kakor pričajo arheološka izkopavanja iz leta 1990. " Da je bila mejna obramba v veliki meri odvi- sna od zemljiških gospodov, priča tudi podatek, da je leta 1547 Ferdinand I. generalnemu kapita- '•* Franjo Baš, Posebne poteze prekmurske zgodovine v ogrski dobi, v: Prekmurski Slovenci v zgodovini, Zbor- nik razprav o posebnih potezah zgodovinskega razvo- ja Prekmurja; uredil: Bogo Grafcuauer, Murska Sobota 1961, str. 66. 14 Prav tam. 15 Prav tam, str. 67. 16 Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Druga knjiga: Med Prckmurjem in porečjem Dravinje, Ljublja- na 1991-, str. 38. 17 Branko Kerman, Srednji in novi vek v Prekmurju v luči arheoloških najdb, str. 48 (v: Katalog stalne muzejske razstave, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Murska So- bota 1997). VSE ZA ZGODOVINO 2« ZGODOVINA ZA VSE Ja i ličar nu grofu Salmu naročil, naj plačuje od svojega zemljišča (Gornja Lendava) desetino zagrebške- mu kapitlju, ki mu jo je odtegoval že tri leta in se je zaradi tega skrčila ne samo služba božja, tem- več zanemarilo tudi utrjevanje obmejnih gra- dov. 1K Med »dolgo vojno« (1593-1Ö06), natančneje le- ta l600, ko so Turki napadli Kanižo, so plenili v vsaki vasi med avstrijskim Cmurekom in Soboto, ki pa je bila res požgana šele pet let kasneje (edi- na nepoškodovana stavba je ostala evangeličan- ska cerkev).19 Kaniža je bila povzdignjena v se- dež novega ejaleta, ki je zdaj bil od Dolnje Len- dave oddaljen le še 40 kilometrov.-" Okrnjen trdnjavski trikotnik Kaniža - Radgona - Fürsten- feld je bil po novem premalo zanesljiv za obram- bo vzhodnoštajerske meje. Kot že omenjeno, so imeli izključno obrambno funkcijo le štirje prek- murski gradovi oz. gospostva: v nižini Sobota, Dolnja Lendava in Beltinci, na Goričkem pa '8 Ivan Zelko, n. d, Poglavje: Murska Sobota kot sedež ar- hidlakonata in cerkvenoupravna pripadnost Prekmur- ja v srednjem veku. str. 133- ''' Viljem Kerčmar, Protestautizeni v Prekmurju i' letih 1590-1610, str. 1555-156 (Protestautizeni - zatočišče izgnanih na Petanjcih (Nddasdyjev dvorec), zbornik znanstvenega srečanja Radenci in Tišina, 28, in 29. 10. 1999). Grad, kar je bilo nedvomno premalo za učinko- vito obrambo prekmurskih vasi, kaj šele sosed- nje Štajerske. Tako se o silovitem plenjenju v Gornji in Dolnji Lendavi poroča 18. februarja 1578, ko so se Turki mudili v okolici Kaniže.21 Prekmurski zemljiški gospodje (in njihovi pod- ložniki) so bili prisiljeni poseči po bolj miroljub- ni obrambni taktiki in so stežka pristali na od- plačevanje vojnega davka. Leta 1599 se omenja- jo concionatores, ki so plačali vojni davek v Že- lezni županiji v okraju Mihaela Hertclenclvja, enako leta 1601 v okraju Martina Gyarmathija. Ta vojni davek se je imenoval liadi ad6.n Samo v gornjem Prekmurju oz. Železni županiji je leta 1577 turški davek plačevalo 64 trgov oz. vasi ali kmetij, leta 1583 pa že 336 !» Leta 16()1 so Turki od Tomaža V. Szecsija zahte- vali, naj se jim ukloni, zato je prosil Štajerce za pomoč.-' Sam je bil od leta 1604 dalje član kra- ljeve komisije za varovanje meja z Avstrijo, ven- dar je kljub temu v najbolj nestanovitem obdob- ju simpatiziral s Štefanom (Istvanom) Bocskay- jem.25 O trdni obrambi meja oz. ureditvi nove vojne krajine so razpravljali tudi na ogrskem dr- žavnem zboru. Vendar so Madžari to dolžnost želeli prepustiti Štajercem, V letih 1603-04 so Turki plenili po celotnem Železnem komitatu, vendar je predajo clolnjelendavske trdnjavice preprečil Nikolaj Zrinski, ki se je v letu l604 z vojsko vračal iz Gradca v Medmurje.26 Dve leti kasneje je Matija (kasnejši ogrski in češki kralj ter nemški cesar) omenil, da so Turki že pred le- tom 1593 prišli do Sobote (in Monoštra) ter zah- tevali podložnost.27 Sobočancem in okoliškim prebivalcem vsekakor ni bilo lahko: ob že deset- letnih sporih zaradi menjave posestnih lastnikov Gornje Lendave v prvi polovici 16. stoletja in verskih sporih jim je »podkuril« še antikrist v po- dobi Turka... V 17. točki mirovne pogodbe v Žitvi je bilo sklenjeno, da bosta budimski paša in gos- 2(1 21 Bogo Grafenauer, o turški oblasti, str. 82. •Türggische schaden annj 78/.../ haben zu... Donya vnd Also I.indva et che heusser angezundt...« (Ivan Škafar Gradivo za zgodovino kalvinizina in luteraustva na ozemlju belmurskega in beksinskega arhldiakonata, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae3, Ljubljana 1981, str. 123). Also pomeni v madžarščini »dolnji*, »spodnji« ipd., torej gre le za Dolnjo Lendavo ali pa obe... -'-' Ivan Škafar, n. d, str. 121-126. -'•! Vaško Simoni/i, n. d., str. 100. 24 Bogo Grafenauer, O turški oblasti, str. 82. -1 Slovensky biograficky slovnik, Malica Slovenska, Mar- tin 1992 /od roku 833 do roku 1990/ V. zvdzok, str. 190). -''• Prav tam, str. 83. 27 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 pod Franc II. Battyány, poveljnik cesarske vojske južno od Donave, poslala svoje vplivne ljudi v ogled omenjenih krajev in vasi, ki so po novem »pripadli« Kaniži. Meja naj bi se določila šele po natančnem ogledu mejnega področja.2" Kljub temu vprašanje meje ni bilo rešeno in prebivalci teh vasi so bili dolžni plačevati hadi adó. K ugodnejšemu razpletu ni pripomoglo niti dejs- tvo, da je bil od leta 1607 Franc II. Battyány poro- čen z Evo, tretjim otrokom Ladislava III. Lobko- witza Poppla. V prvih desetletjih 17. stoletja (1608-36) je bil upravitelj soboškega gospostva Mihael Šuttak. V tem obdobju v Prekmurju še ni bilo čutiti hujše turške nevarnosti, kar je razvidno tudi iz kores- pondence med Šuttakom in Battyányjem. Je pa ravno tu v letih 1624-25 krvni davek pobirala kužna epidemija, ki je po Suttakovih zapisih v mnogih vaseh povzročila izumrtje celih dru- žin.29 Soboški gospoščinski upravitelj Turkom ne posveča večje pozornosti, razen leta 1623 (13. oktobra), ko poroča o možnostih nabave smodnika in pušk ter (po dogovoru z Zrinski- mi)30 o potrebi izdelovanja kopij; enkrat pa ome- ni tudi težave z rekrutiranjem plačanih voja- kov.31 Ob nenehnih razprtijah okoli obrambe meja, so Prekmurce dodatno obremenjevale dajatve. Leta 1640 je kaniški paša Ibrahim izterjal davek v Melincih, Ižakovcih in Bistrici, naslednje leto pa dosegel, da je vsaka vas od Rabe do Radgone prispevala pet tlačanov s po enim vozom in orodjem. Leta 1640 je turški oddelek šel mimo Sobote proti Radgoni, osem let kasneje pa ople- nil Porabje, a ne prvič, saj je bilo to območje tar- ča plenjenja že junija 1583.32 7. aprila 1641 je Mar- tin Lipič (Lippich) - podžupan Železne župani- je - iz Sobote pisal generalu grofu Adamu Battyányju v Németújvár, da je njegovo pismo poslal v Kanižo, a odgovora ni dobil, pač pa so Turki sramotili soboške meščane. Lipič med drugim piše takole: »Spoznal sem turško nava- do: letos bodo postali gospodje (oblastniki), na kar so se pripravljali tri leta. Zaradi nesloge 28 Prav tam. 29 Franc Sebjanič, Korcspondenčni viri za preučevanje gospodarskili in socialnih razmer Prekmurja v 17. sto- letju, Zgodovinski časopis 1983, št. 1-2, str. 33- •10 Leta 1658 seje hči Margarete Szécsi poročila z Jurijem Zrinjskim (Zclko, n. d., Poglavje- Murska Sobota kot se- dež arhidiakonata in cerkvenoupravna pripadnost Prekmurja v srednjem veku, str. 137). •i! Franc Sebjanič, n. d., str. 33-34. •i2 Prav tam, str. 82-83, 85. magnatov bo turško področje vse ozemlje tur- niške pražupnije in še tisto ozemlje, ki spada pod Mursko Soboto in Grad (Gornjo Lendavo). Tako bo vse ubogo ljudstvo podvrženo Turkom.« Res so Turki naslednje leto svojo oblast razširili na severni del Prekmurja, kot tudi na trg Gornje Lendave.33 Kot kaže, Szécsiji niso organizirali protiturške obrambe, preden sovražnik ni začel resno ogro- žati prebivalcev. Šele po turškem napadu na Grad leta 1641 si je Dionizij III. Szécsi začel re- sneje prizadevati, da bi v krajih, ki še niso bila pod turško upravo, dal namestiti vojake. Pred- vsem pa je skušal doseči, da bi svoje podložnike pripravil do tega, da ne bi za vsako silo plačevali turškega davka.34 Zanimiv je narečni zapis o turški oblasti v Prekmurju iz leta 1922: »Zemló szo Torki kmetom ne krajjemáli, ali szo od nyé tak velkoporcio bráli, lüsztvo szo naesi tak man- tralipa gonili. Ka szo sziromasni kmeti dugo tó nç mogli trpeti. Za pravice szo sze tózsili pri bi- roviji; pravico szo nigddr ne, ali bitje pa temni- co szo vecskrát dobili.