Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Valja za vse leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3 .00 Zrn New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 71 1 Ustislovenskih.delavcev"v Ameriki. The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEUHP0N: CHelses S—3878 HO. 220 — &TEV. 220. Entered sj Second Class Blatter September 21, 1903, at ths Post Office at New York, W. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELKTOH: CHsIm NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 19, 1932. — P0NDELJEK, 19. SEPTEMBRA 1932 VOLUME — L&TN1C XXXX JAPONSKA IN NEMČIJA STA OMAJALI TEMELJE UGI • _ $ Bombe v stavkarskem okrožju ANGLIJA IN FRANCIJA SNUJETA NOVO ORGANIZACIJO, V KATERI BI BILE TUDI ZDRUŽENE DRŽAVE Japonska se je javno uprla Ligi narodov, največje težkoče ji pa dela Nemčija. — Ligi, kakorsna sedaj obstaja, bi se Združene države nikdar ne pridružile. — Ako izstopita Nemčija in Italija, bo sledilo njunemu vzgledu več drugih držav. — Načrti za novo organizacijo so že gotovi. BUTLERJEV NAČRT ZA KONTROLO n - PARIZ, Francija, I 8. septembra. — Liga narodov stoji pred največjo krizo ves čas svojega obstoja. Njen bodoči ustroj glede oseb in državnih za stopnikov, je veliko vprašanje. Po sedanjih razmerah je tudi mogoče, da bo Liga razpuščena in bo na njeno mesto stopila organizacija, katero bodo odobrile tudi Združene države. Angleški in francoski državniki so že razprav-Ijali o tem in najbrže je tudi angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald govoril o tem z a- i merisk'im državnim tajnikom Henryjem Stimso-j nom, ko je bil slednji v Evropi. Vzroki, ki bodo dovedli do krize v Ligi, so: 1. Združene države se niso nikdar pridružile Ligi in ni nobenega znaka, da bi se v bodoče. 2. Rusija ni članica Lige. 3. Anglija je pokazala zadnja leta, da bi raje imela slabotno kot pa močno Ligo in MacDonald sedaj raje razpravlja o velikih važnih svetovnih zadevah z zastopniki velesil kot pa z Ligo narodov. 4. Po enoletnem prizadevanju je pokazala Liga, da ni zmožna rešiti zmešnjav na Daljnem iztoku. Japonska se ji je upirala brez vsake kazni in sedaj celo grozi, da izstopi iz Lige, ako hoče izvesti svoje zahteve. • 5 Nemčija se je odtegnila od razorožitvene konference in bo tudi najbrže odstopila od Lige narodov, ako se bo Francija posluževala Lige pod ob-dolžbo, da je Nemčija kršila mirovno pogodbo. 6. Italija se strinja z Nemčijo in je pri volji zapustiti Ligo, ako se ji odpove tudi Nemčija. 7. Ako Nemčija in Italija izstopita iz Lige, bo' njunemu zgledu sledilo mnogo drugih držav, kot na primer Ogrska, Avstrija in Bolgarska. 8. Voj na med Bolivijo in Paragvajem zaradi Grand Chaco ozemlja kaže nesposobnost Lige napraviti mir med obema državama. 9. Poleg tega se je pojavila tudi splošna kritika o zastopstvu posameznih držav v Ligi in velikih izdatkih. Ker Amerika in Rusija nista članici Lige iri ker bodo najbrže izstopile iz Lige Japonska, Nemčija in Italija, ostaneta samo še dve velesili, Anglija in Francija, kar bo po volji Anglije, ker želi imeti slabotno Ligo. Anglija in Francija imata že svoj načrt za bodočo ligo, v katero skušata dobiti tudi Združene države. * Ligino najvažnejše vprašanje je sedaj Japonska. Ako bo Liga na podlagi Lyttonove komisije glede Mandžurije obsodila Japonsko, bo slednja izstopila. Ako'bo Francija vztrajala pri svoji zahtevi, da Nemčija glede obrožitve ne more biti na istem stališču z ostalimi državami, bo tudi Nemčija izstopila. Zasedanje Lige je bilo določeno za prvi teden v septembru, pa je bilo preloženo na zadnji teden septembra. Dasiravno je ligina komisija že predložila svoje poročilo glede Japonske, Liga nikakor ne kaže, da bi hotela zadevo naglo rešiti. Mogoče bo Liga prenesla vihar, mogoče ne. Ako razpade, bosta Anglija in Francija z Združenimi državami skušali ustvariti novo organizacijo. Predsednik največje univerze na svetu je izdelal natančen načrt za kontrolo nad opojnimi pijačami, ako bi bila odpravljena prohibicija. Nicholas Butler. predsednik Columbia Cniversity. je izdelal načrt za kontrolo alkoholne industrije za slučaj, da bi bil osemnajsti amendment preklican. Itutler ipravi. da bi morala vsaka država posebej izvajati kontrolo, ne pa zvezna vlada. V Xew Yorkii naj bi se osnovala kontrolna oblast, ki bi bila neodvisna od političnih strank ter bi kontrolirala izdelovanje, tran-sportaeijo in prodajo opojnih pijač. V tem uradu naj bi bili možje, katere naj bi imenoval governer za dobo ipetih let. Država naj bi bila razdeljena v posamezne okraje, in vsak okraj naj bi imel posebno skladišče za alkoholne pijače. Cena žganju bi bila preeej visoka. dočim bi bilo vino in pivo sorazmerno poceni. BOJ ZA KISLO ZELJE Phelps, N. Y., 18. septembra. — Mesto Phelps je središče stavke zaradi kislega zelja. Pridelovalci zelja, ki pravijo, da jih velja za pridelovanje ene tone zelja $10..10, ga nočejo prodajati za manj kot $4.00 tono. Tovarne za kislo zelje pa nočejo plačati več kot $2.00 za tono zela. Farmer ji so zato sklenili, da bodo za stavka 1 i in ne bodo prodali svojega zelja. CHICAGO V DENARNIH __STISKAH Zupan mora dobiti posojilo. — Učitelji niso dobili od aprila plače. — Težko bo najti rešitev. Chicago, 111., 18. septembra. — V mnogih krogih no težko pričakovali na povratek župana Antona Cermaka iz Evrope v upanju, da bo ukrenil kaj za dobrobit mesta. Xa svojem potovanju v Evropo in nazaj se je po splošnem mnenju razvedril in bo sedaj zopet vzel v roke zadeve svojega mesta. Največ upanja stavijo vanj tisoči učiteljev in užiteljic, ki že od aiprila niso sprejeli plače. Zdaj so izopeit na tsvojih mestih in izkazujejo svojo veliko zvestobo do službe, toda trpe mnogo na duhu in telesu. Po prizadevanju župana Cermaka so učitelji za leto 1932 sprejeli nekaj iplače. Ko je bila mestna blagajna izpraznjena, je župan s svojim vplivom pri nekaterih bankah dobil posojilo, da je plačal saj nekaj mesecev učitelje. Učitelji, med katerimi jih je mnogo, ki tiče v dolgovih, stavijo vse upanje samo- v župana Cermaka. Tudi (policisti gasilci in drugi mestni uslužbenci gledajo na Cermaka. da sprejmejo svojo zaostalo plačo. Njihova plača sicer ni tako zaostala kot plača učiteljev, toda tudi preiskušajo veliko pomanjkanje denarja. FRANCIJA IMA DOVOLJ VINA Francija čaka, da b o v Ameriki odpravljena prohibicija.— Tudi škotsko žganje čaka na izvoz. Pariz, Francija, 18. septem-j bra. — Medtem ko se v Združenih' državah vodijo hudi boji za odpravo prohibicije, čakate dve evropski državi na izvoz alkoholnih pijač. PAPE2 NIMA POCITNIC NA UREDNIŠTVO LISTA JE BIL VPRIZQRJEN BOMBNI ATENTAT TAYLORVILLE, 111., 18. septembra. — Serif Christian okraja je danes pozval oblasti, naj proglase nad okrajem obsedno stanje, ker je bila vržena bomba v uredništvo tukajšnjega dnevnika "Breeze**. Po zatrdilu premogovnih baronov, predstavlja ta bombni atentat višek terorizma, ki ga izvajajo že nad mesec dni premogarji. Škotska, ki je naložila na žganje visoke davke in ima zaloge polne, je veliki meri prenehala z izdelovanjem žganja. Skoro istočasno je 'bila vržena nadaljna bomba, ki je popolnoma razdejala glavni stan United' Mine Workers of America. čakajo na kupce. Mnogo vinog dov so izpremenili v žitna polja. Izdajateljem "Breeze" se je posrečilo navzlic pokvarjenim V Franciji Istmjem iz<*ati današnjo števiko. so kleti polne najboljših vin in I yredništ™ zahteva, naj voja- ra_ | stvo zasede mesto, da ne bo trgovsko življenje tudi vbodoče moteno. Obe deželi čakate in upate, dal Serif Woneeke in držav, prav-bo v Združenih državah v krat- dnik Brundige sta načelovala de-kem odpravljena prohibicija in j legaciji, ki je šla governerja pro-boste imeli živahno trgovino k,.sit za vojaško posadko, svojimi ipridelki. . J Urednik "Daily Beeze", je bil Škotska, ki je znana vsled svo--ipred kratkim v južnem delu dr-jega izvrstnega žganja, ima veli-.žaVe Illinois ter bo obiskal par ke zaloge žganja. V skladiščih se , premogovnikov, v katerih dela- ŽENSKE IMAJO PREDNOST Hartford, Conn., 18. .septeuivra. V državi Connecticut mnogo žensk lovi ribe, medtem ko možje ostanejo doma in skrbe za hišo. Vzrok temu je. ker morajo moški za pravico loviti ribe plačati $3.35, ženske pa smejo loviti izastonj. GASILCI BREZ PLAČE Philadelphia, Pa., is. septem-Zelo so zabavljali prilade.lphi.jski gasilci, ko jim je bilo sporočeno, da jim je plača znižana s 1. septembrom. Se bolj pa so bili jezni, ko so fprvega prišli po plačo, pa jim je bilo rečeno, da v mestni blagajni ni denarja. Vatikansko mesto, 18. septembra. — Papež Pij XI. je edina o-soba v svoji državi, ki tskozi 11 vročih poletij ni imel počitnic. Ivo je bila sklenjena vatikanska pogodba med Italijo in Vatikanom, je bilo splošno mnenje, da se bo papež izognil hude poletne • vročine v Rimu in bo šel za nekaj j mesecev vsako leto na grad (Jan-dolfo v Albanskih gorah blizu Ki-, m a. Sicer grad še ni poolnomn ipre-t delan, toda to ni edini vzrok, da si papež ni privoščil počitnic. Celo poletje je preživel v svojih treh Nobah v Vatikanu, ko je toplomer v senci kazal 1ay r.xeept Sunday« am! Holiday«« Ka celo leto velja ata Ameriko in KauatUi...................... *Ino Zn pol leta...................... Xm igvgeto^i ne,jI«I bre* podpis« in ns.-bno-.lt se ne priobčil jej«. Denar naj se bUiROTOli r-oAlljali |Hfe Mirnev Order. Pri npreniotnM kraja iiHr.«-nikov. prosimo, da ne tuitu tudi prejšnje biraUMV naznani, 'la bllrejo najdemo naslovnika. "KLAS NARODA". 21« W. l*th Street. New York. N. Telephone: <• jt« vršila v ?nilland, Oregon. j<* bila z veliko veeino sprejeta re- sotneija, v kateri no pozvali lcjfijonarji vlado, naj jim«^^ Rhode Island in South Ca-namesto leta 1945 takoj iz})fcu"a bonus. tVs. da so v seda- roKna se zahteva njih t t/kili časih najbolj potn-bni |>odpore. S( p redno \> bila tozadevna resohieija j iredlozena oziroma sprejeta, se je oglasil Hoover v Beli hiši ter re-kel, da bo z vsemi sredstvi, ki so mn na razpolago, nasprotoval temu R tem je Hoover storil nekaj, v T-emer se popolnoma j-azlikuje od ostalih politikov. Malokateri politik bi si nature«' drznil zavzeti stališče, zaradi katerega bi si nakopal m rž no širokj1 plasti naroda, najmanj bi si pa drznil storiti kaj takega tik pred volil-vami, ko šteje in zaleže vsak glas. Veteranom je jasno in odločno povedat, da ne bo dopustil navala na zvezno blagajno in na */ejV davkoplače- jvaleev. Nobena država na svetu ne skrbi tako zelo za svoji* veterane kot bas Amerika. Ako bi šlo samo za vojne poliabljenee in njihov.• družitve, bi jim vlada brez dvoma pomagala. Takojšnjega izplača nja bonusa pa ne zahtevajo samo vojni pohabljenci in oni, ki so si nakopali v vojaški slu/lbi bolezen, pač pa vsi veterani, torej tudi taki, ki niso nikdar videli bojišča in danes ne vedo, kakšnega duha je smodnik. Takih je neizmerno dosti. Takojšnje izplačanje bonusa zahteva štiri milijone Veteranov. Ako bi jim hotela vlada ugoditi, fti potrebovala dvatisoe tristo milijonov dolarjev. To ogromne vsote pa nima na razpolago in spraviti bi jo mogla skupaj »?di-jiole na račun davkoplače\«al<-ev .Veterani bi morali biti uzor patriotizma. Brigati bi pe morali za splošnost, ne pa sami zase. Dejstvo, da skušajo izboljšati svoj položaj na stroške svojih sodržavljanov, meče čudno Inč na njihov patriotizem. V Ameriki je nad jenajst milijonov nezaposlenih de-laveev, ki so vsi potrebni pomoči in podpore. Krivično bi bilo pomagati edinile onim, ki so tako srečni oziroma nesrečni, da so pred šestnajstimi leti nosili vojaško suknjo." K zmagi Amerik«* v svietovni vojni .ni pripomogla samo ameriška armadp, pač pa v veliki, če ne v največji meri večmilijonska armada ameriških delavcev, zaposlenih po premogovnikih, jeklnmah in drugih industrijah ►Vdaj so na cesti in prosijo dela, ne pa denarne pomoči. ru se je zagovarjal 34-letni France Habjančič. čevljar iz Stražgo-n i cev. obtožen, da je lapi neke, aprilske noči ustrelil posestniko-vega sina Konradjj Lovrenčiča. Kakor pravi obtožnica, je kritičnega dne popival ob\ožrnejr j»4» raznih gt»-tilnali in se precej pil. Zvečer je šel skozi Sik«ili. kjer je naletel na skupino fantov. ki s** stali pred Kkartovo hišo iu vriskali. Kmalu za tem sta počila dva. strela na dvorišču Ko-roščeve gostilne in Konrad Lovrenc i«"* je obležal na tleh s prestreljenim srcem. Pri obravnavi se jo obtoženec zagovajal s siln-branoin. «*-eš. tla ga je hotel Lov-j renčič nupai-iti. Številne zaslišane' . 1 • i- - { ei g 6 i % , } mot na tra.pio izguni»i bivanje dveh let. Xa drugi strani ameriški državljan. jrivajoči v Indiani. Michigan in Minnesoti pridobi legalno rrsidenco že po šestmesečnem bivanju in sme glasovati. Bivanje v isti County in volilnem okraju je različno, od vsaj 30 dni do enega leta. V 21 državah obstojajo še druge omejitve: zahteva se. da volilee zna citati in pisati, ali vsaj ertati angleški. Države Connee-tieut, Mississippi. Virginia in Wyoming zahtevajo le. da volilee tzna čitati. Sedem na jstorit-a drugih držav, vštevši Californijo.j Massachusets in New York. pr«*d-pisujejo enostavno pismenostiu^ izpite za nt »ve volilee. V vseli državah so osebe, obsojene težkih zločinov, občinski reveži in uuio-bolniki izključeni iz volilne pravice. Nekoliko držav odvzema volilno pravico onim. ki -stavijo na volitve, kakor tudi onim. ki so so pregrešili proti volilnim zakonom. V državah tJeorgia in Xe\v Hampshire no morejo glasovati oni. ki so zaostali s plačilom davkov. Skoraj v vseli državah je neka vrsta registracijo predpogoj za izvršitev volilne pravice. Vzrok registracije je. da se ugotovi upra vitaenost volile«*v in prepreči volilne zlorabo. Ako volilee ne registrira tekom dobe. označene v to svrho. on no bo mogel glasovati volilnega dne. Volilee se mo-' ra registrirati oziroma vpisati v volilno listo pred volilnim finem. Kako se voli? — Na dan volitve. volilee se poda na volišče svojega okraja. V mnogih mestih pisarne. štacune in drugi lokali služijo kot volišča, dočim sn v mestih, .so sedaj uvedli volilne stroje. Ti stroji zagotavljajo večjo tajnost in avtomatično seštevajo glasove za vsakega kandidata. Ti stroji so nekam podobni "cash registrom". S tem. da volilee pritisne, ta ali oni vzvod, glasuje iza dotičnega kandidata. Stroj je tako zgrajen, tla je mogoče glasovat i le za enega kandidat za «lo-tični urad. Stroj deluje le, ako so i vrata volilne koče zaprta. Vzorec stroja se nahaja na vo liš.- spoznati za informacijo, p redno volilno kočo. price ni.so mogle potrditi tega Habjančič je bil obsojen na let težke ječe in državljanskih pravic, plačati pa mora tudi odškodnino v znesku 1-"»00 Diu. Družinska tragedija, na Pobrežju. septembra popoldne okrog 1 ti. so Lili obveščeni tonzenski o-rožniki. da leži na dvorišču svoje liiše v Žarko vi ulici na Pobrežju posestnik Franc Kanner mrtev. Orožniška .patrulja >e je takoj podala tja in našla na tleh v mlaki krvi ležečega, z veliko zevajočo rano na levi .strani vratu, posest vedli v zapore okrožnega sodišča. V samomorilnem namenu je skočil v Krko. Neki posetnik v Podhosti" pri Dolenjskih Toplicah s,. jt» v Loški vasi. kjer je* napil. Že precej razdražen .so jo pričel prepirati tutli z ženo nekega dru-' gega pose.stnika. metltem pa je i prišla za njim še njegova lastna i žena. Prepir se je pove.'al in ves : raabnrjen jo narpt«s|et| posestnik od li i tel po travnikih tpruti Krki. ki je tam precej globoka. Brez pomisleka so je zagnal v vodo in j se pričel takoj potapljati. K sre-ga je opazil Anersperirov lovec < i 1 i VI ki j«' .pričel klicati na p<»-Prihiteli so delavci iz hliž-nje žage. ki so obupan ca še pravočasno potegnili na kopno s tem. tla so zveanli več hlačnih pasov. Čim jia s,- j«» uiož t»svestil. je h«>-tel trdovratno in ves divji spet nazaj v votlo. '/. naporom su ga otoli in otipe!jali z vti/.om skozi liornje Polje ip rot i domu. V gostilni "Pri mostičku" -so ga tolikanj potolažili in pomirili, da je odšel počivat pod domači krov. Beda ga je pognala v smrt. V Ihanu pri Domžalah so poko- Bajka. lloren kmeti* jo imel starega oslu in ktarji kravo, s katerima je svoje l.orntt polje oral. Osel in krava sta bila potrpežljiva in sta voljno prenašala svoji* žalostno usod". Nekoga dno. s;mi no vem. kaj je bil vzrok, je p:i začel o takij nato zaslišali Itannerjevo ženo Antonijo, ki jiin Potlatki. ki jih je nabral državni department, pokaznjejo. tla čah. ko )>a nikjer ni našel tlela, je je v zmedenih besedah pripovedo- odšel pr«»ti Bistrici in ga od ta- vala, da si je mož sam končal življenje. Po okolnostih sodeč, orožniki tega niso ingli verjeti in so takoj zaslišali bližnje sosede, ki da *-dopresija. število Amerikancev. ster prepir, kaj pa se je prav za nastanjenih v inozemstvu, se jo prav med zakoncema odigralo, ni povečalo iza IP.000. Razvidno je. vedel nihče. da so se mnogi Amerrkanei podali v inozemske dežele, kjer lahko živijo bolj po ceni. Tzmed posameznih inozemskih držav Canada ima 2*24.000 ameriških državljanov. Francoska, kjer živi večja kolonija, ameriških u-metnikov. daje zatočišče 23.010 Amerikaneem. Na Portugalskem živi 17,00(1 Amerikaneev (to so* včeinoma naturaJizirani ameriški državljani iz Azori. V 'Italiji živi P2.000 ameriških državljanov, na! Angleškem 7500. v Cehoslovaški: 7400. v Jugoslaviji 5400. na Nemškem 4b00. v Rusiji 2000, na Pt.lj-skem 17-V). na Švedskem 1160.. Norveškem S40. Danskem -»32 itd.; 24.700 Amerikaneev živi v AzijC (vštevši 10.000 na Kitajskem). 20.800 v Zapadni Indiji, 17.100 v Mehiki. 12,500 v Južni Ameriki in :iSn tt. wiw ywik, n. v. J Udobno Hitro Poceni L^hko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite z a brezplačna pojasnila na — METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N Y. <> krvavem dogodku je bila ne-mudno telefonieiio obvešeena mariborska reševolna postaja. Reševalci, ki so prihiteli z avtomobilom. so žal morali ugotoviti, da je iRanner že izdihnil. Pokojnik je bil star let in dru«rie oženjen. Iz .prvega zakona ima dva otroka, druga žena Antonija pa mu je v zakon prine-da tudi dva. V začetku je pokojnik pridno gospodari! na svojem posestvu, kmalu pa so nastala v družini niue.na nesoglasja, ki so prit "train Rannerja tako daleo. da Sit* je. kakor pripovzeduje njegova žena. vdal pijaei in zaeel zanemarjati domaee gospodarstvo. Družinski prepiri s<» postajali v zadnjem »"asu vedno ostrejši in pogostejši ter sta se zakonca večkrat tudi dejansko spoprijela. Te neurejene družinske razmere >o na tako grozen način povzročile obžalovanja vredno družinsko tragedijo. pod katere mučnim vtisom je vse prebialstvo tamkajšnjega okraja. Truplo jo bilo po točnem ogledu in ugotovitvi dejanskega sta- je zadnje »"-ase povsod zaman Iskal« Možak j.- pripovedoval: dela. in je bil ves njegov trud; —Salameni. sinoči sem pa imrl brez uspeha, je obupal nad življe- smolo. Ko sem se vračal proti do-njem in se obe.sil na drevesu ob m«, me je v ozki ulici ustavil ban-Blstriei. <1 it ter mi odvzel uro. verižico, pred 14 dnevi je hodil po Hiš-_ prstan in listnico, v kaleri sem imel ves svoj tedenski zaslužek. — Saj si baš prejšnji t»-den pripovedoval. da imaš vedno revolver seboj, ko se vračaš pozno f»o-noči domov. — Saj sem ga imel. toda bandit ni potipal v zadnji žep mojih hlae in ga ton*j ni našel. Oee je rekel snubcu: — Hm, vse bi bilo prav in lepo. toda malo premladi se mi zdite. Pravite, da ste stari Štiriindvajset let. doeim jih ima moja hči že devetindvajset. Veste-kaj. počakajte še pot let. rla bosta oba enako *ta-ra. namreč devetindvajset let. krat ni nihče videl. Našla :ra je Marnja Kepeo iz liiš«"'. ko je šla nabirat protje za košare. Ze razpadajo če truplo je povzročalo smrad. Komisijski ogled je dognal. da se jo pokojni skušal najprej obesiti za hlačni jermen, pa se mu je odlomila veja in se jo tudi zaponka na jermenu strgala. Zato >i je z nožem odrezal spodnji del suknjiča in s.- ž njim "besi!. POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda"* i H NAMERAVATE fWREWTl VESELICE, v n - «v • zabave OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" te čtta samo trii •frf^fiina t • ' *ir * U4I oik^^J _ ^ ^HlkBCjA cnuiiivu, pse |M tw oiuveiiLi ▼ ▼■si okooci« (IKŽA OGLASE SOfMBME Kitajci imajo čudne običaje. Na grob svojega mrtvega .sorodniku postavi "Kitajec skodelico riža. Xeki Evropejec se je hotel po-norčevati s starim Kitajcem iu g« je v p rasa!: — Kdaj bo pokojnik vstal in bo i iž pojedel.' Kitajee j«- .po kratkem premisleku odvrnil : — Tedaj, ko bodo vvtali vaši pokojnrki in poduhali rože. ki jih jim polagate na grob. Ko j«' stara ženska dvajset l«-t. hrepeni po lepem in ni!adein možu. Ko jo stara petindvajset let, hrepeni po lepem možu. S tridesetimi leti za h repen i mrti dovolj. Rojak je povabiJ Mrnje^a prijatelja v klet. V kotu je sameval zadnji sodček vina. Sedla sta na star zaboj in ga začela piti v božjem strahu. — Xo. kako ti ugaja vin o T — vipraša rojak prijatelja. — Ravno prav je. — Kaj^nisliš a tem. da je ravno prav. — T. ee bi bilo malo slabne. bi ne bilo za piti. Če bi ~bilo pa malo bolje, bi ne vabil mene v klet, ampak bi ga ti sam popD. I i I O D A" =9» - ■ v f NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 19, 1932 ■e ras LAK0B1T ILOVm DAILY II U. I. GROBOVI V VEČNEM LEDU V L. TOHOUAKOV: Droben. vztrajen nil zopet l>k« d«*|a s-» bila tlak koiirailj; — - bom vzrl rj*v»*j» » .-»e-l.i,j — j,. rt'k»»l domačim. — Saj a.ti ni vin'- trt-bii vlačiti br ,it'. A poprej <*a moramo navaditi novega po-] a. I'čili m» aiurr — Kaj praviš.' Kaj bi tiei! * S;« j jf /v navajen v pripre. — -«* j«1 opjjMtl '»V tia pei**i. — Me^tn«'trn ro|M»ta >«♦ mora ua-vmliti. Drugače s<» b»» v mestu preplašil prvetra tramvaja. Zdivjal me vrgel s sani > potnikom v riti, — Nič m* ne boj. Saj ne vozi tramvaj tak«i pogosto. Prav malokdaj m'm ga srečal, ko »mi bil za izv<«št*-kn.... — No. vt'«fi», i«V. t t jf i>ilo št* '•la 20.. a /i < loma«-i nč>, li konja. Ivan mu je navsezgodaj i'-iikovi okinčal rep in griv ». ij iij t- >>l;imn odgrnil trebuh in tra vpre-j | v voz. kamor »o nam*. e zen- j hk«* vsakovrstno inimtijo. stare? /'inniet*. st'»le. mize in sličn > Ali -o že prišli tramvaji. — j.- vpraial Tvan. ko je prišel ir hleva domov. — Tramvaji x» ž»* tu. ' Ihluri »<» m\ — so mu odgovoril** p*Hlr.*« ?im-/.fn-kt» s kravjimi iVHM-i v rokah. — Žf prav. W )*v«tf torej k »-t.KmI«* p«*lfcr Ittinja p« »vt.nile. \'r. p<<*kitsife. drt b//in, dr/in. il/.m! — so raro/.-Jji.lf Zfiiskf s kravjimi rronri. IKsVk >. |»*.-l ir>k> |tiŠ4*aLkt» j • vstopi! v h'bo in s** predstavil go->poani in o\il vajeti okoli pt-.-ri. — No. pa začnimo v božjem imenu! Ve. ženske, ki .ste za električno železnico, ptv-tavite se v bojno črto! Tulite, vpijte, da vas ImmIo u-vmi bolela. lijavw je plašno .strigel z ušesi in |ieketal s kopitom. Kna — dve — tri! -— je za-rvilil Ivan. —• Du-du-dii! l>zin—dzin— tl/;ii! Dudu! 1 >i i! I>zin—dzin! — Du-du! IVin! 1)ii ! -late pleplašenih kvak so se ilvi-gni!e nad podivjano vasjo. V.si ps zatulili iu zalajnli v domnevi. «la kjf gori. I "bogi rjaveč je letal sem in ta kakor volk pre/. Ijunja kravjih zvoncev in evilenja tttrtš-kih piščalk Km.-tj«* v vlogi mestnega občinstva so ploskali, vpili, bobna I i s poleni po plotu. *'TramvajiT" in "avtomobili" so neumorno izvajali |»eklensko gorl-b« • — Da! I>zin ! Dn-dn! Diziii! Iiu! Dzin! — Se bolj hrupno! — je delil Ivi.n povelja. — Vi. ki ste pešci, zganite .so, no! Kričite! Razgrajajte! Eno uro pozneje je že tekel v? pen jen. izmučen rjavtv prav mini'« domov, ne da bi se zmenil za "avtomobile" in "električno žf leznieo — Seveda se bo konj navadil. — je pravil Ivan. — Saj ni neumen. (V je danes p-vič /drobil samo en stol. bo že .-č;,soma tudi za mesto dober Ampak.... Ivan je obupno jtogledal v nebo. —Tudi ta letala zdaj krožijo \j-rik ilan v mestu. To je šejf nt--stfča! Kako bomo tu navadili konja letal, tristo zelenih! Jln-udi č; -i s . zdaj. Kaj bodo stari ljudje I javili! Leta 10*20 je še bilo takti tiho v mestu kakor na pokopališču, a zdaj imajo notri prav pekel. — II • i-ti* i i »"asi s'» prišli. SAMOMOR SODNIKA V CALMETTEOVEM PROCESU Koliko pa vas je.' Kje so o- \'as je ede. — Ne smete mi .« vi- ndentne tuberkulozne kulture, torej s cepivom, ki je mesto, da bi l r« prečilo oboleiije^ na peliki. jetiki. z vso silo |MKpcšilo. Nadaljnje ugotovitve so dokazjile. da se je moralo cepivo zamenjati v laboratorija hiebeške bolnišnice. •lasno je bilo. da so bili poklicani na odgovor vsi odgovorni >zdrav- j Miki bolnišnice, ki so kakorkoli iz iif pazljivosti zagrešili, tla je umrlo zaradi okužit ve s hitro jetiko Tli luebeški h otrok. Proees. ki je nr-tal, je po cepivu dobil ime Calmette proces in obtoženi so bili sfvolasi vodja luebeške liolnišniee. let stari profesor dr. Devke. dr. Kiotz. dr. Alstacdta in uel. ki je ves čas vodil naporno preiskavo. Z;islišanj so lil' strokovnjaki in izvedenci iz HManr ycpfrirsztieui.: rapt.n: v i. ltfi u!'jiiiiiililtiod novim vodstvom. Kje je torej resnica! Ali je j končal dr. Wibel življenje zato. ker ! je bil slaboumen, ali zato. ker si je v?el očitek slaboumnosti tako k sito, ali pa so bili morda še drugi, neznani razlogi. — Prav verjetno ' je. da bo proces zaradi samomora dr. Wibla obnovljen. Visnk«» v A Majskem gorovju v Sibiriji leži že v pasu večnega ledu in snega mnogo starih skitskih grobov zadnjih stoletij pr. Kr. Tak in-fih je odkril ruski, arheolog i*r. M P. liriaznov pred kratkim iu je izkopal vprav čudovite izdelke Skitov. (»rob sam leži v u-inetui kanieuiti votlini, ki je visoka 2 m in napravljena .*> m globoko pod zemljo. Votlina sama je precej obsežna in je široka 7 ilt • I ga prav tolika metrov .Z debe-j limi in neobtesanimi hlodi je raz-, deljena v dve kamrici. V eni iv-lv.rd teh je našel raziskovalec z lepimi ornament i in rezbar i jami o-krašeno lurtvj.ško kr-to. v kateri pa l.i bilo trupla. Tu so najbrž pokopali Skiti svojfga poglavarja. V drugi kamrici pa je ležalo 10 zaklanih rumenih konji v. ki .so bili vsi pr.poluoma osrdlani in zmnrnjeni. Al|-;iz je ohranil te konje skoraj 2'>00 let nepoškodovane. Na vajetih .stremenih iu sedlih je bilo šila veliko lepega okrasja. Tako so viseli s .M*dla lepo izrezljani leseni meilajlončki. Nekateri i »I teh so bili pozlačeni in posrehreni. drugi pa pobarvani /. m< Iro. rdečo in m nujno harvo. Po starodavnem skitskem načinu in stilu >i bile iz-rizljane na teh medajloučkih sli-k<- raznih živali, tako orlov, sever-niii jelenov in medvedov. Nekaj i"cdajlončkov pa je imelo celo iz-rizljane človeške glave. ('»•/ >edla si. bile pogrnjene prepr >gf i/. klt»-bučevine in il-iija Nekaj preprog je bilo spletenih tudi iz žime. Te pleten*' preproge -o imele uvezene slike i', bojev med ži\almi. Dva iz-p.ei' konj. !am«» enkrat, temveč eelo dvakrat. — Zaif-s? Pripoveilnj mi o tem. — No torej, prvič je bilo nekoga jutra ; et-rkvi, kamor je zahajala gospodična. Ker i je zače|* nenadoma deževati, me je njena j komorniea Mo«le>tn prosila, naj odneseni j Sabini dežnik. Odnesel s« m ji ga in kaj r-Muj zagledali ^ iospodično. stoječo v eerkvi pod k. »rom in govorečo z mladim gospodom. Si*_ veda se nisem hotel pokazati in sem oddal 3ele potom. ki> sta s<* gospod in gjKi»oilična razšla. — In ti» ti zadosluje, da govoriš tako prepričevalno t» ljubezni { — Seveda, saj bi tudi vi ne govorili drugače, če bi videli, kako sta se gledala. — Kakšen je pa liil on — ZHo lep. Bi! je približno moje postavi in zelo čedno oblečen. — Xo. a kako je bilo drugič i — Oh. to jr | »a i-ela zgodba. Imel sem priliko spremiti gospodično k njeni prijate-Ijiei, stanujoči v rue M«irbenf. Dobro! Toda na oglu ulit-e se je gospodična obrnila in mi dejala: Kvo. Florestane, pozabila sem oddati tole pismo, pojdite in oddajte ga na pošto. — lil ti si prečita! njeno pismo? — Kaj še! Mislil sem si: Florestane. o daj se! In res, namesto da })i hitel na pošto, sem se skril za bližnje drevo in kmalu sem zagledal mladega gospoda, v katerem sem spoznal kava-lirja naše gospodičnj* iz eerkve. Bil je pa Tako izpremenjen, da bi ga skoraj ne bil spoznal. Nosil je bele platnene hlače in veliko bluzo, polno sadie. Podoben je bil -laven. Govorila sta dobrih deset minut in gospodična nm je nekaj dala; če sem prav videl, je bila fotografija. To je vse, kar vam morem povedati. Sflekleniea maeonskega je bila prazna in Florestan je že liotel poklieati očeta Cart ona. da bi naročil drugo, ko ga je Mas-earot. zadržal. — Ne. ne, — je dejal, — saj se nikamor ne mudi; moram ti še povedati po kaj sem prav za prav prišel. Je grof de Mussidari zdaj doma ? — Da, že dva dni ni stopil iz palače; oni dan je padel p6 stopnieali in se malo pobil. — No torej, dečko, nujno moram govoriti s tvojim gospodarjem. Ce bi'mu poslal vizitko, bi ule ne sprejel; računal sem nate, da mi omogočiš dostop do nJega. Florestan seje malo zamislil, potem je pa odgovoril; — Nekaj neprijetnega zahtevate od mene. Gospod nima rad takih posetov in sposoben je vreči me ven. Toda naj bo, saj sem se itak namenil odpovedati službo. Mascarot je že stal. — Skupaj lie moreva, — je dejal. — Pojdi naprej, jaz pa poravnam ta račun in čez pel minut bom pri vas v palači. Ne smes se pa izdati, da mi • poznaš. — Bodite brez skrbi!... Še — poiščite mi dobro službo. \ i*li po>redovaiee je poravnal račun, potem je pa odšel v kavarno povedat doktorju Hortebizu. kaj je opravil. Kmalu J* -topil Florestan v sobo svojega gospoda in zaklieai na ves gin -• — Gospod M a-earot! ■ t V. Nobenega dvoma ni. da zna monsieur Masearot. ravnatelj posredovalnice, zelo samozavestno nastopati, moramo pa kljub temu priznati, da mu je zlezlo >ree v hlače ko je stopal po prekrasnem stopnišču palače Mussidanovih. In ko ga je, od vedel Florestan v knjižnico, zelo veliko -oho. mu je sree tako močno utripalo, da je mislil, da mu bo počilo. <"im jo zaslišal trivialno Masearotovo i-me je grof naglo okrenii glavo. Grof. ki je I-del v ozadje sobe in čital novine. ji|| je položil na kolena in >i nataknil na nos ščipahiik. da si je s silnim presenečenjem ogledal posredovalca, ki je prihajal > klobukom v roki. globoko upognjen, jecljajoč n razumljiv ► opravičilu. Potem je napol vstal iu vprašal: — Kaj bi radi. gospod — Gospod grof naj mi izvoli oprostit!. — je odgovoril Alaseamt, -— če še nisem hii deležen visoke časti, da bi mu bil predstavljen. pa sem -i vendar drznil.. . dovolili -vm si... Grof Oetave de Mussidan ni bil prav nič podoben možu. kakršnega bi si mislili po vsem tem.kar smo slišali od Florestana. Star je bil blizu petdeset let. podolvn je bil pa šosetdesotletnemu možu. Lase je imel zelo ll'dke in burno življenje mu je bilo zarezalo na obrazu globoke, značilne brazde. Po Florestanovem odhodu se je obrnil grof k vsiljivcu, rekoč: — Zdaj mi pa pojasnite namen >vojega poseta. Masearota je ta spre^-m v e mu ni poznalo. kakšne misli mu roje po glavi. — Gospod grol* me ne more poznati. — je*začel, — in če dovoli, .-v mu predstavim. Gospod grof je že slišal moje ime. Kar se pa tiče mojega poklica, sem lastnik zavoda za preskrbovali je služb, po potrebi pa tudi trgovski potnik. Grof de Mussidan ni vidM srditih, pretečih pogledov pod modrimi očali. — Ah, vi ste trgovski potnik, — je vprašal zaspano. — Torej vas pošiljajo k meni moji upniki, gospod... — Masearot, gospod grof. NADALJEVANJ K SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ODA" NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 19, 1932 tU LARGEST SLOVENS DAILY in U. 8. A. VSAKDANJI KRUH I SOMAN IZ ŽIVLJENJA; Za Glas Naroda priredil I. FL 7 (Nadaljevanje.) Jezno ropota z obroči na peči. prebrska pepel, še je nekaj žr-javiee, naloži undo le.>a in pristavi velik lonee z vodo. — Mina. kadar se obleoeš. |»ojili skozi sobo striea — toila tilio — desno v klet ! XanioeMa ti bom Klino obleko in Trtulino spodnje krilo s Tipkami iu Arturjevo športno srajeo. in nogavice in robec jn še nekaj dnigilt malenkosti. Za fiedeljo mora biti vse pripravljeno! No. kaj pa .stojiš kot lipov bog? Vedno samo gledati! Ho.š videla, kpdar imaš službo! Mina v resnici Moji trda. kot bi bila izklesana iz kamna. Ali je oila to ona gospa, ki je včeraj tako prijazno stala za prodajalsko lukzoT In je lakti priliznjeno vprašata: —- Kaj bo novejra ? — .laz grem. «ro*.j»a I težek. pravi lterta uljudno iti gre iz kuhinje. V boljši sobi zasači Kli. ki je. medtem ko je njen oče smrčal raveso, pregledovala suknjič in hl-ače. ki *ta Ihila poveznjena prek«« «toln, ako ni v kakem žepu še ostal kak denar. K o opazi Be rt o. se ji predrzno nasmeje. — Oče se ne zbudi. — lu še posebno danes. — pristavi pomembno, — ker se ga je navlekel! Medtem ko je Mina d«»po|«lne v temni, smrdljivi in od vroče*** ^uga vlažni kuhinji prala okrajno mazano perilo «-ele družine, je Be rta poitiajr»lx v trjrovini. (fOM|>4t Kežekova je et dinarjev. — Vendar ne lo.ste te«ra *.t«»rili* T«« je šala! To bi bilo nekaj! Wiular. )r«>spo«f:čna Ite/ika. ne lm^te šli drugam l*ri Jii««ru. k««t jr«»-fo\o živim, pri tem nimam nobenega dobička, niti pare l'a. k«r st«» Vi —- tukaj! Režekovka v/dilme iu spusti zcljnato glavo v k««šar<». — Tak«« ne boste m«»g!i r**«"i. »la Kežekovi niso <|<>liri z varni. «V »e tudi ne p««4avljanio kot oni trgovee o bile najbolj živahne: letali so v prodajalno in iz prodajalne; kot v golobujaku. Ena je kupita krompir. drn-ra zelenjav««. tret.a petrolej, četrta arnike, ]»eta sailje. \Va-ka potiplje hruške. ak«i *o bile mehke. Vsaka je p««kusila češplje. ki ao se nahajale v košari poleg vrat. Preti slabokrvno Marijo Robasovu ni bilo nobeno sailje varno. Y'.?rizni!a je celo v najbolj zelena jabolka. Celo v steklene posode, kjer je bda kava in grah. je posegla. Toda pri njej je bilo treba za-tisniti eno oko. kajti Roba so v i so kupovali vedno najboljše: .spomladi prve šparglje, jeseni prvo grozdje. — No. kaj pa bo. Marija? — jo gospa Režekova prijazno vjira-— Ali ste že pokusili češplje? Dobre, kaj ne? Samo vzemite! Po- v-jte vaši gospej : zelo lepe češplje za konserviranje! Tukaj, poku-sire tudi grozdje. Nekaj posebnega za vašega gospoda. Ali zopel kaši jate* Takoj vam moram dati dva nova bonboncka za kašelj. Dobri so. kaj ne? Samo vzemite, da vam le pomagajo! Toda samo ne pozabite povedati vaši gospodi o češpljah in grozdju. Režekova položi v Marijino košarico še nekaj bonbonov. Ber-tine oči žare z velikim poželjenjeni gleda, kako je Marija- bonbon za bonbonom potonila za blede ustnice ter je pri tem, ko jih je li-zala. še kleipetala z govpo Režekovo. Tudi Bertin jezik je lizal — komaj se j« še mogla zdržati pri gledanju. Kaj sladkega je jedla n*d v** rada. Se kot otmk se je zvijala okoli vrat vaškega trgovca, da je dobila od njega kak sladkorček. Prihajale so druge prikazni. Lepa Avgusta, tako ponosna, da se je je človek fckoro zbal. Z mirnim zadovoljstvom je izbirala, kar je Jiot*U» kupiti. V svojem polikanem krilu j z belim predpasnikom je izgledala kot podoba *nažnn*ti in čistosti. Kupila je mnogo in je pustila vse zapisati v knjižico. Bertine outre oči no zapazila, da ji je gonpa Režekova vsako stvar zaračunala pet ali pa desrt dinarjev več. In Avgusta ji je fledala preko rame in narekovala in seštevala. Kw je Avgusta odšla, je gospa Režekova ni mogla prehvaJiti To je bilo pošteno dekle! Sama ji je preskrbela njAio sedanjo služ bo pri mladih zakoncih, ki »o bili v prijaznem novem domu popol »orna zaljubljeni v lepo. poštnno AvjtuMo. Zatem pride Matilda, slnžkinja pri stotnikovih. Na njenem o-Jrroglem obrazu, ki je v mladosti moral biti lep. je bil neskončno dobrovoljen in obenem raztresen izraz. V očeh so ji bile solze, ko Je govorila o tem, da bo mrala s pryim oktobrom zapustiti službo, J kateri j« bila U dve leti. — Milojstljivi gonpej sem vendar tako dobra. — toži s svojim milim glasom, — saj tudi ne bi pustila službe, ako se ne bi mislila poročit i. — Čestitam. —- zakliče veselo Režekova. ki je ravnokar stregla drugim ljudim in jim pri tem namežikuje: — Ali je zdaj že tako daleč? — Se ne. — pravi Matilda skrivmtstno* Mla«la dekleta, ki .so stala okoli s tržnimi košarami, se tiho ob-dregnejo med seboj. rt<:joče iu »repo gledal spr«*vodni-ka. ki .si ni vedel pomagati drugače iz mučnega položaja, nego da | je dejal kontrolorju: "Vozni li-.stek te dame bo imel gotovo »gospod, ki je dama z njim vstopila, .saj je kupil dva vozna listka.'' Dama je zardela, njen mož prebledel in n«*-sreča je bila tu. Možu so s«' odprle «.«'-i, zahteval je ločitev zakona iu •sodišče je njegovi želji ugodilo. (Dalje prihodnjič.) LOV NA NADU-NOJE V južni Ameriki v državi Ar-. Tako se gauči v divjem diru gentini živi ua velikanskih trav-j približujejo veti no bolj preplašeni natih stepah, pampah, afriškemu iu bežet*i čreili tiandu nojev. Ki« je noju pialoljna žival — namlu. —. gs:iič mlibilj"]! <»d nandii noja le še Nandu-noj, ki ži\i v argentinskili stepali v vei"jili .skupinah, je v marsičem ]hn1o1>ou lako redkemu .ii drag K-eiiemu afriškemu noju. »I«' sicer nekoliko manjši e pa vendar!«* «lajo upo-r;:i»iti. Iz liaiidu-liojevih peres ic-dchijejo jako trpežna omela za prah. Taka ««iu«-la uporabljajo v Ameriki z I as t i za brcanje prahu z avtomobilov in «lruirili koviua^t ili ird« Ikov. Naiit!u-ii<«jeva |ier»*sji so namreč zel«« mehka in drobna kakor .svila. Lov na nandu-noje je zelo te-žiiveii. Temu lovu. ali bolje športu, se posvečajo le tako zvani j;au«"-i. silno spretni in izurjeni jezdeci, ter hkrati pastirji velikanskih vo-lovskili čred. Gauči so zlasti znn-bi radi spretnost i v metanju lasa. tih radi metanja posebnega imenuje bolo. 'A bo- METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA* POTOVANJE LETALCI NE MOREJO VEC ZGORETI Pred komisijo .znanstvenikov in tehniških strokovnjakov je pokazala Francozinja Biget v Lilleu zanimiv poskus. Sama j-' izdelala ]io|aiIn una ognja varno obleko za 1« talce, v kateri se letalec, če se vname letalo, lahko hrt« opeklin strčn i n*ši »'. giirtvega letala Iz-najditeljica se je obleka sama v izdelano obleko, nato >o jo zavili v bal«« bombaževine. katero .so polil' /. Iienciinm in .zažgali. Potem, ko je lMimahažcvina z v«-likaiiskiiu piamenoiu zgorela, so »nlvili izuini-tcljico in ugotovili, »la nima n ti najmanjših opeklin. Ce se bo (•!>-leka obnesla tudi v letalih, bodo letalci s tem izumom rešeni najstrašnejše smrti, ki jih laliko do-b 1; v l«*talih. k;:kih 1(» il > 12 metrov, napade noja. Najprej dobro pomeri na nogi« lležečega noja in spusti v velikanskem zamahu IjoIo naprej. Naprej letita olai konca vrvi. ki sta obtežena, izadnji pa je konec z u-ležjo. katero j«' držal gauč v roki. Rddi .silnega zamaha švigne težka bola z neznansko naglico naprej, s sprednjima deloma bole zajame nojevi ii«»iri in jih prav v tistem tieiiutku tudi tui pl«*t«*. Takoj nato si- zirrutli noj na tla. Imla mu je \ prav zvezala no«ri. Medtem ko skuša noj dvigniti > tal. j«1 gam" /.•' pri lijem. Hitro sk«n*-j s konja, mu populi i'. r«*pa iiajfHiljšc perji* i:i jr.i zopet izpusti. Takoj za tem .-.C /j11iet postavi v>a petorica v ravno črto in lov se nadaljuj«'. Zel«) zanimiv j«* lov na iiandu r.ojc :r. bolanii. in človek se ne more načinliti spretii»*sti iram-ev. ki k«lar z IniIo m* z«rr«*s«» pred njimi bežečega noja. Lov sam gaučem ne prinaša velikega dobička in j«- n{ rai-linana po temveč po zanje b* zabava in pleuuajit 1 niiljah ker p«-rje itak nima v«*like vredno-1___ stl. Da j«* ta lov tak«i priljubljen, j-.* razumljivo, saj nudi morda «*«li- V JUGOSLAVIJO Preko Bremena z najhitrejšimi parniki, kar jih pluje BREMEN EUROPA Poseben vlak ob parmku v Bremerhavenu Jamči najbolj pripravno potovanje v Ljubljano. I*(>j'isnila il.i knt>-riknth pustih in velikanskih ste- , ■ .. , .* ,- l i - - . i i\ i__- . . madmeara kraja v ( eskem lesu se i kadar ]e zenilpi ]»o j,«h južne Amerike. J>olgo«-a^no pa; . .... i i-.- i- • .i i ! ]e itioisrecilo vzgojiti iz neke vrste -I m«ira biti zivlj«*me v t«-li krajih!-' 1 .. .... ' papig "polstranco , to je bitja, pri katerih s«* leva stran telesa bi- je preveč mokra in nepri-l mora tuti življenje v mf rna za obdelavo ali kadar jrau-1 /.lasti za «rau«"a. ki živi v«*čji «|ol čj nimajo mož na lov na nandu-noje. Kazumljivo je seveda, da se pri gotovo pa j«- sreča za nandu noj». da njihovo perje ni drag<«ceno. O i>! se namreč tu
  • odnrsko t« m lovu gau«"-i ne umrejo ločiti jev pa j. konj prepotrelw-n. Saj ti ameriški noji po hitrosti ne /aictajajo /a afriškimi. Pn*|ir«»sti gauči .se s prav pos'-iuio zvija<'- » lotijo t«*žav-n«-jra biva. Na konjih odjezdijo. \.-ak «>l*>m/j*ti > >\i>j(i ImiIo. v pam- ! o. in skušajo najti krd«*lo nandu-1'ojev. Ko jili zapazijo v daljavi, sem jim za«"-n » približevati v raztegnjeni ravni erti. K«« priilejo 7.f v pr-*«-ejsiijo bližino. pož«-neta ktajna j'-z«bs-a na levem in desnem krlu svoja konja. Na ta način s; >ia<"a I 1«»v noje. teilaj bi j ill ptetni gait«"i že zilavnaj iztrebili. V OZ M LIST t: K V Z Uit K LOČITVE Zanimivo ločitev zakona so ime-1: t«- dni v ISudimpešti. tramvaj. ]>«»l'l ljudi, je stopil "gospod ip m- ozrl [m> prost vojska ..... f>alkansita \ujniia. s nitkami I to j in *mnua. p«iver.t ............. 'tlmriiiiia Velikega vojvoda !5elfej:or .................................. .r»: ...s:. ...41 ...Si' Or ...tU ...81 20. septembra: l^eviuthan v Cherbourg . . Paris v Havre 21. septembra: A<|Uit;oiia v Cherl»r>ura 22. »eptembra: Stutt«art v ("lerlx.urjf in v T'rcmen LK-ulMchlanJ v Lht-rboarg iu v llanii.ijrg 23. septembra: * Mitjestii- v »"h-rtiourg Westt-riihdid v Hwr« 24. septembra: SATI It.MA V T f. S T v II ivr« Itotierdam v 1-oiiViKn«- anr Me. Clev»*latid v CIi.tih.ui* In 11 lljm'ur^ 25 septembra: Europa v «'h»-rliourg Iu v iberiten 28. septembra: ' "r»-j« Ilut-Iina v Iluvr« Itreng1: ri.i Cheil.ours 29. septembra: f.t-ii v Sifi'.^n v Bremen Nrw York v ClierlKiurg lu v lldint.u g 30. septembra: llnni'-ri'- v '*h'rl>'>irg Minnstonfca v Kavr« t. oktobra: 11^ <)• Kr.-«nrf- v Itavr^ I'Ir.is.-f v llavr« ll"til:i \ « :»-m.:t IJfi-iiieri \ 1'remeri MilM.mVf^ v tlaTiit.iiTK in eiirr|.„iirg Veehilani V I*< >Klo- .sur .\b t 4. oktobra: < ha m; -l:t in v Mavre stvor i jo jezileci lok ter tak<» pre- prečjjo namlu-nojem. da l»i se nm- "»■««■ s sprevodnikom m go- di razlu-žati na desno ali levo. — >pod J'1 Tako pode jezdenj noj«* pri*d s«*- boj. ki lieže vedno hitreje. -Tercdet >pod j«» kujiil vozni lLst«»k. Kon-tn.lor j«* pozval njegovo ženo. naj pokaže vozni listek, pa ga je za- priganjajo svoje konje."ki dirjajo.1"«^ ^ala po nn-ni ^biei. ^ po stepi s skoni neverjetno nagli-' ' ' .......... ♦-»....♦l. t. i "O — V eni roki drži gauč vajeti konja, v stopnje. • lit dobita oba dvoji-ka em« samo teb«. Ena stran telesa i>ripada enemu izmed dvojčkov, druga p;i drugemu. Pri najpopolnejši obliki te vrste lic ti" niti nihče ni.V-sar opazil, a «"*•* >ta otie polovici podedoval i zelo različne lastnosti, j tc«laj morajo nastati takšni čudni "polstranei"*. kakršne je sedaj prvič umetno dosegel učitelj l"h-liiHiin. Teorijo po«» na- Itov. (roman) ...........................-........6" tturska vojska ...................................44> ttealin dnevnik ...................................61' ltoi.irnn darovi ...................................3." Kožja pot na liledu .............................V' *3ožja p«it na Šmarni gori .................20 Cankar: Grešnik I.enard, broS..................7« Mimo življenja ............................-8" Moje življenje ........................... Kumaiilične duše .........................60 Čarovnica ........................................ -25 Cvetina Borograjska .......................4R Cvrtkc ...................................................*r> fVlielira .................................................25 Črtice iz življenja na kmetih —......3- Orohiz. in razne povesti — S|>isal Milčiu^ki --------... ............. Darovana, zgodovinska povest .........51» Dekle Eliza ......................................... Oalmatinske povesti ........................ I »o lira roka ........,....................................S" Do Ohrida in Bitolja ........................'0 Doli z orožjem .................................. I>ve sliki: — Njiva; Starka ........( Meško l .......................................W Devica Orleanska ...............................51 Duhovni ho i ....................................... 5. oktebra: .M.lih ••!.. rii:t Manhattan i 'herlM.iii(f I r«- 5. oktobra: 1 »rezilen v Hretn^n Ali..-) i llallin v llamliiirg 7. oktobra: « »IV rn|iic v I'lierbourg 8. oktobra: I'.iti^ \ Havre !J»-x v ' rioa Stat.-rul.i iti v 1'.<>ij!i.Rrir: sur M.-r 9. oktobra: Columbus v ttremen 12. oktobra: Bumjia v nr#-m»-n Vri.CA.VIA v Trst Aittlitania v t 'herboiirg 13. oktobra: IJerlin v Ilrcmrn H.unhiirK \ llamhiirK 14. oktobra: Majfstif v Cherbourg 15. oktotra: I.:ifs«yelie v Havre < '•■ni.- < Iraiii!« Volenil;Mii v al, t ah ni: l.i rini h mi v Orna I'oilIiigDf .sur M«-r v (hi rbounj in Hrt stali polstranei. nagn.uije do lega- | Ki'ozofska zgodba Dedek je pravil; .Marinka in £kra-teljrki ............................................« Elizabeta .............................................35 Kabijola ali reke v v Katakombah.....43 j Fran llaron Trenk .................. 19. oktobra: I r ia v ' "li«-rb< nirn 20. oktobra: Me H«- Kranee v If.nre l-.!<-u^Tt v IfretTifti 1 IhiiIsi bl.tlol v I lalnbtirp ?1. oktobra: ll«>m.-rb v O.i-rlM'Unt St. I.i-tlis v 1 1.1 llllllll t; jj- j 22. oktobra: ........ " ' Anifiisni«« v Onoa iWI I j; /ttcrdaiTt v IConlncne sur M^r \"«-«-tiilaiii v ItoulojiMr* s:ir Mer Kra Diavolo ........................................1 Owzdovilik (- ZVEZKA> ..............E'®'(27. oktohra: <;«ispodarira sveta .............................40 NVu Y"rk v n-.mburp 'Jenerai v«>n Sl«-uben 1'rcnien .6» Poziv! Izdajanje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mno go jih jef ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. V. 11 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN1 CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN _ 28. oktohra: ... f»Iymi»i< i I Cherbourg Iir.-m.-ri (instilnr v stari l.jubljani (;rška M.vtologija .............. (•usarji ........................ (itisar V ollUkill .................................811 S9. oktobra: lladži M n rat (Tolstoj) .................4«> .SATr,:NI» v Uri papeža, vez.................................1.— ■lektorjev meč ...................................SO Iledvika ...............................................40 Hudi rasi, lllitge duše, veseloigra .75 Heicna « Ktu«-t«»vH i ...........................40 iludo Drezduo (11- z^.t ..-............. llumorske, (»rotfske in Satire , vezano .............. .........................80 brošira no .......................................60 Izlet t. Broiifka .............................1.S0 Izbrani spisi dr. II. Dolenra .............60 Iz tajnosti pri rode ............................50 lz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Menrincer: 2 zvezka ....................................1-j0 Igračke. broSlrano ...............................80 Igrale« .................................................75 Jagnje...................................................JO Janko in Metka (za otmkei ............. Jernač Zmagovač, Med plazovi __ Jutri (Strug* trdo vez .......................75 Uro*. .............................................^60 V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem EJcspresnem Parnilcu PA R I S 2<>. Septembra foy»olncn*i) s. O i; t nh ni — 11. Savembra LAFAYETTE 24. St pfnnbru — 7:7. Oktobra ILE DE FRANCE 1. Oktobru — 20. Oktobra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne nate vpra-iajte naše pooblaičene agente SrerieK Jlne 19 STATE STREET. NEW YORK Naročilom je pruožiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali j poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. it GLAS NARODA" 21« W. m mtreet NEW YORK VSE LINIJE IN PARNIKE zastopa LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 1359 Second Ave.. New York. N. Y. Pišite po naš brezplačni vozni red za vse najboljše parnike.