MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Talefon uredništva 3440, uprava 3455 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po csniku / Oglese sprejema tudi oglasni oddelek „Jutrau v Ljubljani / Poitnl čekovni račun it. 11.409 19 JUTRA' 99 Razočaranja bratov Poljakov NAPAČNE KOMBINACIJE IN KALKULACIJE. Maši bratje Poljaki so že od nekdaj izdali na razna evropska politična vpraša drugače kakor ostali Slovani in ^ to tudi napačno. Razvoj dogodkov je skoraj vselej pokazal, da je treba računi z dejanskim stanjem in usmeriti sveto Prizadevanja tako, kakor zahtevajo r®alna dejstva. Tako je del poljske jav-n°sti nastopal več et zelo nerazumljivo jtoPram Italiji, in upliv tega dela se je azal tudi v oficielni varšavski zunanji ®°dtiki. Glasovi nekaterih uvidevnejših ®°ž. ki so zatrjevali, da bo Rim v priprti spora med Varšavo in Berlinom Drei na strani slednjega kakor prve, se lliso upoštevali. Da je poljska zunanja ™Htika spoznala dejansko stanje, je bilo jjeba v Gdansko italijanskega komisarja pUŠtva narodov, pokojnega grofa Mot-Šele njegovo odkrito podpiranje ?®Ških stremljenj na škodo republike f°ljske je poljskim politikom, državni* 0n In diplomatom odprlo oči. Drugpri-?Jer nam nudijo poljski od noša ji do ^džarske. Prijateljstvo med Poljaki in Madžari je ‘Onelo na stari tradiciji, nastali v, dobi ‘vše avstrijsko-ogrske monarhije, stop-Ieyani po poznejših stikih med poljsko *abško in madžarsko aristokracijo. To &%teljstvo ni Poljakom praktično prav koristilo, škodovalo pa je zelo veliko .Vstrijskim Slovanom, zlasti Slovakom 11 Cehom. Madžari, ki so glede propa-*aflde za svoje imperialistične težnje u-"tov nedosegljivi mojstri, so znali te Jare tradicionalne stike izvrstno »zra-Zgodilo se je nekaj let po vojni celo *°» da se je da’ del poljskega tiska zlomiti tako daleč, da je zagovarjal marinke težnje na račun Češkoslovaške! °seči je moral vmes šele Pariz, ki je fr6dočil Varšavi vso pogubnost madžarske orientacije. Razočaranje je pa SV o krna'u 1ia *ucb s strani Madžar-*e same, in sicer o priliki neke razpra-® 0 manjšinskem vprašanju pri Zvezi ®rodov v Ženevi, ko se Je madžarska j^egaclJa postavila odločno na stran butcem proti Poljakom. Sličnih zumanje-Jy'tiČnih zablod mlade republike Polj-st e oi pa lahko našteli še veliko, dasi podajo v zadnjem času vse bolj redke, p endair se tudi še sedaj najdejo na c''liskem ugledni ljudje, ki sanjajo o do-‘a nemogočih stvareh in stavijo celo ostali svetovni javnosti naivne predloge. Tako je napisal nedavno generalni tajnik poljske konservativne stranke grof Jan Bobrzyfiski v varšavski reviji »Nasza Przyšlošč« (Naša bodočnost) uvodnik, v katerem predlaga osnovanje novega velikega srednjeevropskega bloka, ki naj bi ga tvorile: Estonska, Litvanska, Lotiška, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Jugoslavija in Bolgarija. Gospod grof pravi, da je prepričan, da bi se dal ta blok osnovati kljub sedanjim političnim diferencam med posameznimi državami in bi moral biti v bistvu nekakšna unija suverenih narodov, spojenih v celoto s posebno defenzivno vojaško pogodbo. Najbolj pa ga navdušuje pri tem projektu velika moč, ki bi jo predstavljal ta blok, v katerem bi bilo združenih preko 100 milijonov ljudi, in bi zato zadostovala za obrambo tako pred ruskim boljševizmom kakor pred nemškim ekspan-zivizmom. Ob koncu poziva zato javno mišljenje vseh prizadetih držav, naj odgovori na njegov predlog. Kako so na ta članek grofa Bobrzyii-skega reagirale baltiške države, nam ni znano, ker nimamo na razpolago njihovega tiska, vemo pa, kako mislijo o tem Čehi in Madžari. Čehi, ki tretirajo vsako iniciativo zelo resno, so bili pri odgovoru zelo previdni. Razmotrivali so zadevo zares akademsko, a so kljub temu prišli do sklepa, da je vse skupaj poljska konservativna utopija, ki jo realna dejstva vsak dan sproti pobijajo in desavuirajo. Vse drugače so pa reagirali »vitežki« Madžari, »stari prijatelji Poljakov«. Bu-dimpeštanski »Az Est«, ki je sicer umerjen list, je odgovoril grofu Bobrzyuske-mu z jedko ironijo, obenem pa pristavil, da bi bil za to, da s tak blok osnuje in da se mu pridruži tudi Madžarska, toda samo tedaj, če se ji vrnejo njene nekdanje meje. »Magyarorszag« pa pravi grofu Bobrzyiiskemu, da prihaja tnalo prepozno. Madžarska ne rabi nobenega bloka proti Rusom in Nemcem, ampak le proti tistim, ki so proti reviziji trianonske mirovne pogodbe, to se pravi z drugimi besedami: proti mali antanti! Tako so Poljaki doživeli prav te dni novo razočaranje, ki ni bilo prav nič potrebno. Upajmo, da poslej ne bodo več delali kombinacij s sovražniki Slovanov. Gospodarska konferenca v Splitu VppAŠANJA NAŠEGA IZVOZA. NAŠEGA VINA BI SE LAHKO IZVOZILO DOSTI VEČ. POMANJKANJE IZVOZNE ORGANIZACIJE. na ostalih držav. Res je tildi, da kontingent introslovanskih vin na Češkoslovaškem doslej še nobeno leto ni bil popolnoma Izrabljen. Govornik je poudaril, da prejema ministrstvo v tej zadevi pritožbe, v katerih se označuje kot olavnj krivec pomanjkanje potrebne Izvozne organizacije. Ta nedosta-tek je trlavnf vzrok slabe prodaje jugoslovanskih vin v tujino. Dr. Lazarevič ie obljubil vso možno oomoč za dvls in napredek jugoslovansko trgovine. v SPLIT, 11. oktobra. Te dni je bila tm : tu v prostorih Zbornice za trnov obrt *n Industrijo na pobudo tr-8e ,!nskega ministrstva konferenca, ki le bavi|a z vprašanjem naše zunanje tro -______ ROvine. V imenu trgovinskega mini Rl .ie bil navzoč dr. Milan Lazarevič, ii i Razvitje zastave zveze vojnih invalidov kraljevine Jugoslaviji Kralj Aleksander I. je blagovolil P°da' riti zvezi vojnih invalidov kraljevin® Jugoslavije zastavo iz težke svile, ki b° blagoslovljena in razvita 6. novembra t. 1. pri spomeniku kneza Mihajla v Eeo-gradu. Zastavi bo kumoval kra!j, svečanemu aktu pa bodo prisostvovali P're3‘ stavniki diplomatskega in častniškega zbora, kraljevske vlade, vojaški atašeji raznih držav in mnogoštevilne voj11® žrtve iz vseh krajev naše domovin®' Zveza invalidov hoče akt razvitja zasta-ve izvršiti na najsvečanejši način, in w v znak hvaležnosti svojemu pokrovitelju, kumu in darovatelju zastave. Zato bodo posebno mnogoštevilno zastopan® vojne žrtve, da tako manifestirajo svoj® hvaležnost, vdanost in neomajno zvestobo do svojega kralja in voljo, da hočeJ® trdno in močno Jugoslavijo. Ob tej priliki se bodo kot običajno a®* bijali v drog zastave zlati in srcorm žebljički, ki jih bodo poklonili v spon1’3 razni dobrotniki invalidov, ustanove, P3' triotske organizacije in razne korpor®* cije, in bodo njih imena vrezana v žeb* Ijičke v latinici ali cirilici. Žebljičke ®® dala delati osrednja uprava v Beograd® in jih bodo darovatelji zabili sami ali Pa pooblastili za to kako drugo osebo ali P® invalidsko organizacijo. Apeliramo na našo javnost, da darUJ® žebljičke in da ne odpušča praznih r°K zastopnikov invalidov, ki bodo te dni v vseh krajih naše domovine zbirali P®3' pise onih, ki mislijo darovati žeblji®® ali pa da se sami javijo, če bi morebiti koga prezrli, neposredno Oblastnem3 odboru vojnih invalidov v Ljubljani ®u pa^odboru v svoji bližnji okolici in sp°' ročijo obenem kako naj bo vpisano m1* hovo ime, ter Če bodo sami zabili ž®' bljiček. Za žebljiček naj blagovoli vsa žrtvovati svoji družabni poziciji in gmot' nim razmeram primerno vsoto. Nabrana sredstva se bodo porabila za podpor° najbednejših vojnih žrtev. Ker se invalidi le redkokdaj javlja.’0 prošnjami za prispevke, pričakujem0, -jj bo ta apel našel vsestranski odziv v na ožji domovini. MarlBorskl »VEČERNIK« Jutra imvTT—~™~~ ”** Težave in upi televizije MALO POGLEDA V BLIŽNJO BODOČNOST. Ljudje navadno ne ločijo televizije od brezžičnega prenosa slik. Televizija je Prenos živih slik, dogodkov in filmov, dočim je brezžični prenos slik samo prenos mrtvih slik, fotografij, načrtov, meteoroloških kart, prstnih odtiskov na tiralicah za mednarodnimi zločinci itd. Brezžični prenos slik je danes že gotova stvar. Iz Amerike v Evropo in obratno pošiljajo brez težkoč tem potom razne podpise, čeke, pripomniti pa je treba, da ta prenos ni vselej brezžičen, ampak se vršijo ti prenosi po brzojavnih kablih in pridobe pri takem prenašanju slike na vrednosti in jakosti. Televizija pa je šele v povojih. Danes spada še v laboratorije raznih učenjakov, ki si belijo in tarejo glave, kako bi io izpopolnili, da bo sposobna za praktično in koristno uporabo. Že od nekdaj so ljudje hrepeneli videti in slišati dogodke v trenutku ko se gode, viditi osebo s katero se razgovarjajo po telefonu, videti Byrda, kako si osvaja nov svet, skratka: videti in slišati ves svet, sedeč v sobi v mehkem naslonjaču, to je želja sodobnega človeka. Ustreči tej želji, Pa je stremljenje učenjakov. Do popolnega uresničenja pa je morebiti še dolga pot. Sicer imajo že v Ameriki in na Angleškem aparate za televi-tEijo, vendar so ti aparati le preproste zasnove napredka moderne tehnike. Te Nedovršene in nepopolne aparate je vrg-k* na trg senzacij željna Amerika. Mar-3°nijevi kratki valovi niso le »smrtni ^arki«, ampak utegnejo biti prava pot do televizije. Zato se trudijo učenjaki poč in dan, da bi izpopolnili to zasnovo televizije. Imena: Karolus, Baird, dr. Lieckmann, prof. Korn, Petterson in druga so nam porok, da se bodo morebiti že v doglednem času uresničile sanje človeštva o televiziji, ako pa to ne, bodo t: ljudje vsaj utrdili pot televiziji v srečno bodočnost. Temeljni principi televizije so že marsikomu znani. Pretvarjanje svetlobnega efekta s slike ali dogodke v električne efekte, ki se prenosijo do sprejemnega aparata v katerem se električni efekti pretvarjajo nazaj v svetlobne, je kratko bi lahko rečeno vsa umetnost. Za pretvarjanje svetlobnih efektov v elestrične Se poslužujejo danes znane fotoelektrične celice, dočim služi za obratno pretvarjanje neonova luč. To so torej osnove, povite še v meglenost in si mora-nio obetati pozitivnih uspehov le od bodočnosti, ki bo marsikaj preoblikovala tn postavila na glavo te in one aksiome, dandanes se pogavarja brezžičnim po-tem Evropa z Ameriko, Newyork z Ho-Nolulom, Pariz z Javom in Java z Japonsko, brezžičnim potem se prenašajo slike iz Amerike v Evropo in obratno. In čez deset, dvajset, sto let?, S pomočjo televizijskih aparatov bomo gledali in poslušali dogodke iz vsega sveta. Trgovci in industrijci bodo sklepali kupčije in pogodbe s pomočjo teh aparatov. Banke bodo brezžičnim potom izmenjavale čeke in menice brez zaprek in težkoč. Zaljubljenci se ne bodo več dolgočasili, ker bodo lahko videli In slišali drug drugega, čeprav bodo prerivali na raznih kontinentih. Časopisi ne rodo več izhajali, ker se izdajanje dnevnikov ne bo rentiralo. Tiskal se bo en izvod in poslal brezžično naročnikom, ki bodo po želji čitali na svojih aparatih, car jih bo zanimalo. Poročila o posameznih dogodkih bodo ilustrirana z živimi slikami. Tudi knjižnice bodo odveč. V svetovni knjižnici bodo prečitali knjigo ki bo zanimala in brezžično jo bo lahko poslušal ves svet. Televizijski kino bo izpodrinil današnjega. Scene na kinematografskem platnu bodo zamenjale žive in plastične slike. Ultrakratki valovi, ki jih uporablja ra-diotelefonija, bodo prizadejali današnjemu telefonu, ki hira na vseh koncih, poslednji udarec, čez nekoliko desetletij bodo shranili današnje avtomatične telefonske centrale kvečjemu še v kak muzej. Poizkusi nemškega fizika Hertza in najnovejši poizkusi senatorja Marconija kažejo pot v bodočnost. Vprašanje je le. če ne bo nastala v etru revolucija, ko bo hkratu delovalo toliko radiotelefonskih central. Toda o tem je vsa bojazen odveč. Še preden so bili znani Marconijevi smrtni žarki, so radiotehniki pogruntali, da lahko delujejo radiotelefonske centrale na valove v kratkem razmahu od 3 metrov. Danes pa v tem pogledu ni več nobene ovire. Marconijevi poizkusi so podaljšali življenje kratkim valovom za skoro 300 kilometrov in v kratkem bomo imeli kratkih valov po želji. Ko bo to doseženo ni več daleč čas, ko bo imel vsak človek na svetu svoj lastni val, svojo rodbinsko dolžino, ki bo zabeležena v nekem svetovnem popisu valov. Ni torej več daleč čas, ko bo oskrbnik mariborske koče naročil brezžično klobase pri Tavčarju, se z njim pogodil za ceno in popust ter si jih ogledal na svojem aparatu in jih že v naprej odklonil, če se mu bodo zdele premajhne; ni več tako dolgo do tega, ko bo Franček s pomočjo televizijskega aparate poklical svoje abonente in jim pokazal ocvrto piško, da se bodo žurili h kosilu, ko bo pri frančiškanih zvonilo poldne. V telefonskih seznamih ne bomo več iskali številk, ampak dolžine valov, na primer: »Koloza-ščita«, Kralja Petra trg, val 1,2233 m. Brezžični telefon je postal stvarnost z otvoritvijo brezžičnega telefonskega pro meta med Londonom in Newyorkom. S to otvoritvijo je bila postavljena nova era na področju inedkontinentalne telefonije in začrtana pot bodočemu prenosu električne energije brezžičnim potem. Že danes je mreža brezžičnega telefona na široko razmrežena. Med seboj so zvezana mesta, države in kontinenti. Razgovori pa so še zelo dragi, toda tehnika, ki ji smemo smelo zaupati, ne miruje in ne bo mirovala. Pripomogla bo k uresničenju današnjih sanj človeštva. Za nego las samo specialna sredstva! Svoje žive in nežne lase mudite, če uporabljate v njihovo nego čistilna sredstva, ki so namenjena mrtvim stvarem. Pri takem čiščenju manjkajo kosmetični dodatki, ki pospešujejo tvorbo las in zajamčijo lasem lepoto, predvsem pa zdravje. Samo no kakih eksperimentov, ker je vašega najlepšega okrasa, vaših las, za to preveč škoda! Lepe in zdrave lase vam zajamči redna nega s »črno glavo« in s »Haarglanz Shamponom«, ki ohrani vaše lase zdrave in odporne ter jim da ttidi prekrasen sijaj, »črna glava« s stalno prilogo sredstva »Haarglanz« je specialno sredstvo za nego las na podlagi tridesetletnih izkušenj. 8 im vase t Sedaj in nekdaj Kako sodi 821etna kmetica o krizi. Vsakih 14 dni me obišče ter pogleda za menoj moja 82 let stara mati, ki pa je mimogrede povedano, izredno dobro ohranjena. Vidi in sliši izborno, hodi kakor mladenka in velikokrat jo mahne rajše peš v S., kakor da se pelje z vlakom. Cita kaj rada in pazno zasleduje dogodke okrog sebe in se da z njo, posebno ker ima zelo dober spomin, o vsem prav prijetno razgovarjati. Zadnjič enkrat sva se menila o krizi in je bila njena sodba o današnjih razmerah toliko zanimiva, da bi jo rad tem potom spravil v širšo javnost. Pogovarjala sva se približno tako-te: »Mati, kaj pa Vi rečete k sedanji krizi?« »Jaz mislim, da je to kriza, če se ljudem bolj slabo godi.« »Da, tako nekako bo to. Pa kaj mislite, zakaj se godi ljudem danes bolj slabo?« »Ljudem se je vedno godilo dobro in slabo, tako tudi danes, če pa se pri nas komu slabo godi, je ponavadi vzroke iskati v pijančevanju in delamržnosti. Na kmetih nikdar ne zmanjka dela, le delavcev manjka. Zaslužek je že tu, samo tistih ni, ki bi hoteli delati in zaslužiti. Na naši vasi ii. pr. sedem posestnikov ni moglo mlatiti, ker med domačini nihče ni hotel na gumno, v prah. Morali so dobiti štiri mlatiče iz Haloz, da so jim žito zmlatili. To je kriza. Nekdaj so moški kadili pipe in je imel vsak za štiri krajcarje 3 do 4 dni dovolj tobaka, danes noben fant in noben gospodar ne kadi drugega kot cigarete in težaki že zjutraj pred delom jemljejo predujme, da si morejo kupiti cigarete. Smodke so kadili kmetje samo na- gostijah, botrini ali ob praznikih. Iz vsakega dvorišča se pripelje fant na kolesu, peš nobeden noče več hoditi; denarja pa imajo tudi več v žepu, kakor smo ga nekdaj imeli največji posestniki. Naš sosed je n. pr. prodal tele za 2 goldinarja, pa še vesel je moral biti, da je toliko skupil za njega. Je se tudi mnogo bolje danes kot nekdaj. Nekdaj toliko mesa niti videli nismo, kakor se ga danes poje, pa ni nihče zaradi tega javkal okoli, da mu gre slabo. Pili so že tudi, pili in se tepli, ne pa klali, kakor danes, pač pa so žene bile prej večkrat hudo tepene od pijanih mož. Danes jih ne pretepajo več tako. To je pač bila kriza. O ženskah se ne more reči, da bi za pijačo trosile denar, pa gre spet vsak dinar na obleko. Svilene nogavice, robci in bluze, to vse stane denar. Debele, doma pletene nogavice se malo kje še nosijo, čevelj iz prašičjega usnja je redkost. Tudi uro mora imeti vsako boljše dekle, in fant seveda tudi. Če pa ne zmorejo vsega, pa niso zadovoljne in je kriza vsemu kriva. Po mojih mislih je danes le premalo zadovoljnosti na svetu in veselja do dela in prav to dela krizo.« Tako in enako se pogovarjava z materjo o starih in sedanjih časih in reči moram, da njena sodba ni tako napačna. 'A. Šport Motociklistični lov na lisico Motociklistična sekcija »Pertma« v: Mariboru priredi v nedeljo 16. oktobra y, primeru slabega vremena 23. oktobra prvi lov na lisico v zvezi s sestankom v gostilni Balon na Pobrežju. Razpis lova: Zbirališče na Glavnem trgu, start lisice z Glavnega trga ob 13 uri, start lovcev, z Glavnega trgu ob 14. Darila: I. lisičji rep in prehodni pokal; II. gramofon; III. srebrna cigaretna doza; IV. popravno motornega kolesa do 200 Din pri gosp. Železniku, elektro-mehaniku; V. ura za motorno kolo; VI. klobuk po izberi, pri klobučarju g. Kvasu. Darila se lahko o-gledajo od 8. do 15. oktobra t. 1. v izložbi manufakturne trgovine g. A. Macuna, Gosposka ulica 10. Proga lovišča: cca 15 km. Meje: Pokopališče - Dolgoše -gostilna Riedel - gostilna Vrus - Tezno-gostilna Lešnik - Pobrežje pokopališče. Splošna določitev: Lov lisice traja od 14. do 16. ure. Lisica se sme skriti 15 m od vozne ceste v določenem lovišču, markirati mora vsa križišča in odcepe cest z raznobarvnimi narezki papirja. Skrivati se ne sme na pokopališčih, v hi- Maks Kovačič; Dr. Miroslav Tyrš (Predavanje v Ljudski univerzi). Tako najdemo Tyrša 1. 1869. na svetov n> razstavi v Monakovu, pozneje pa na odmoru v Dobrovicah (v okolici Mlade Boleslavi) ter v Kutni gori. — L. 1870 Js napisal Tyrš edini svoj spis, iz katera se da sklepati na njegove verske Nuzore; to je spis »Mohamed a nauka Ieho« (= Mohamed in njegov nauk). Od *harca do novembra tega leta se je zdrahi v Waidu v Kantonu St. Gallen na ,vicarskem. Tu je sestavil svojo zname-razpravo, ki je izšla z naslovom N. stn. a c. (= N. u. sm. i. c.) 1. 1871. kot Uv°dni članek lista »Sokol«, katerega je Začel tega leta izdajati in mu je bil tuji urednik. L. 1873. je obiskal Tyrš du-aisko svetovno razstavo, sedaj ne več paih, kajti 1872 se je poročil z Renato . ugnerjevo, ter odpotoval nato v Itali-L. 1874. je iskal olajšanja svoji živčni nabosti v češki provinci, 1. 1875. zopet v taIiji, 1. 1876. v bavarskih Alpah, 1. 1877. Jnova v češki provinci. Toda zdravstve-,0 stanje njegovo se ni mnogo zboljša-k’ bljub temu ni miroval: bil je i v So-sv akt*v n’ največ pa se je posvečal °lim umetnostno-kritičnim stremljenjem. jjn v teli .se ni varal, kajti v juniju 1. do , 3e kd Tyrš imenovan za privatnega z.gndovine upodabljajočih umetna Češki politehniki (t. i. današnji tehniki), kjer je začel predavati sledečega leta. Začetkom 1. 1882. je bil imenovan za konservatorja mestnega muzeja v Pragi, istega leta postane docent na pravkar nanovo ustanovljeni praški češki univerzi in napreduje 1. 1883. v izrednega vseučiliškega profesorja. L. 1883. je posetil še enkrat Dunaj, 1. 1884. Berlin — vse v zvezi s svojim novim poklicem. Dne 3. junija 1884 se je odpovedal delu v Sokolu, potem ko je 2 leti prej na I. vsesokolskem zletu dne 18. junija 1882 imel priliko videti sadove svojega 201etnega truda v tej organizaciji. Potreben zopetnega odmora je sredi julija 1884. odpotoval telesno in duševno popolnoma izčrpan na Tirolsko, kjer se je naselil 20. julija 1884 v gostilni Tobije Haida v Oetzu. Dne 8. avgusta 1884 je zjutraj odšel na izprehod, s katerega se ni več vrnil. Šele čez 13 dni so našli njegovo mrtvo truplo v reki Aachi. Pokopali so ga najprej v Oetzu, v jeseni istega leta pa prepeljali na češko ter ga položili dne 9. listopada k večnemu počitku v Pragi na Olšaneh v skupni grob z Jin-dfichom Fiignerjem, ki ga je čakal tam že skoro 20 let. Ako pregledamo to tako končano življenje, tedaj vidimo, d aga je vTyrševem najnežnejšem detinstvu in v času, ko je bil deček, določala nemila usoda: po kratki dobi bivanja v Dečinu pride čez Dobling in češko provinco v Prago, kjer stoji kot lOleten deček v velikem mestu v nemirnem svetu sam in osirotel. Dvajset let dela nato na tvorbi svoje lastne duševnosti z de vizo: oblikuj se pošteno do najvišje dosegljive popolnosti — prišla bosta tvoj čas in tvoje mesto. Tako potekajo Tyršu študentska leta. L. 1848. ga je videlo sicer na barikadah, toda ne v vodilni vlogi; tudi nikjer drugje še ne stopa v ospredje, niti med literati niti med mladimi politiki, temveč živi popolnoma ločen od javnega življenja, krepi s telovadbo sebe in druge v raznih telovadnih zavodih, študira, potuje, odide iz Prage v Novy Jachimov kot vzgojitelj in tu zopet študira ter notranje dozoreva. In dozorevajoč misli na to, kako bi služil narodu kot vzgojitelj vseučili-ške mladine. Od povratka v Prago 1. 1861. je celo desetletje življenje Tyrševo posvečeno samo potrebam naroda, prebujenega k novemu, boljšemu življenju v kulturnem in političnem pogledu, »čudno« — pravi Tyrš ob neki priliki o samem sebi — »človeka, ki se je bavil skoro samo z znanostjo, ki si ni pripisoval nobenih praktičnih zmožnosti, je neodoljivo vleklo k Sokolu. Sedaj vem, zakaj: ker bi nikdo v tem času ne bil dorasel v tej meri tej ulogi.« Sokol — to je bilo prvo m v vsem Tyrševem življenju najraz-sežnejše polje njegovega delovanja. Težki politični položaj, v katerega je narod prišel po razdelitvi države 1. 1867., zove Tyrša k novemu delu — političnemu. Pri njem — kakor omenjeno — ni vztrajal dolgo. Dovoljno število delavcev na tem polju in tudi pasivnost tedanje češke politike nista mogli dolgo ve- zati na sebe moža dejanja, kakršen je bil Tyrš. Še preden se je odrekel temu delu, se je oglasila v njem želja po zopet novem delu, in sicer znova takem, do katerega je čutil nagnjenje in potrebno nadarjenost: delo zgodovinarja in kritika upodabljajočih umetnosti. L. 1869. je izrazil mam n, da se popolnoma posveti temu delu. Študij in potovanja so ga privedli k temu, a veliki načrti, porojeni že tedaj, so zahtevali vseh njegovih sil. Toda usoda, ki ga je neusmiljeno preganjala že v njegovi otroški dobi, je znova posegla v njegovo življenje. Lečenje na Švicarskem pa ga spet dovede do dela. In četudi se sedaj ponovno loti sokolovanja, se bavi poleg tega tudi z upodabljajočimi umetnostmi; od 1. 1871. vrši — kakor je sam o sebi napisal — dvojno delo, hodi od dela k delu. Njegovo trajno bivanje v Pragi, kjer si je 1. 1872. s poroko z Renato Fflg-nerjevo ustanovil ne le lasten dom, nego tudi družbo razumevajočih se in skupno delujočih duš, pretrgavajo le potovanja v tujino ter v češko provinco. Najdaljše izmed njih — I. 1875.-76. — je moral Tyrš, kakor rečeno, porabiti večinoma za zdravljenje svoje bolezni, ki se je oglasila znova — in sicer nevarno! Četudi so politične razmere tega desetletja motile i razvoj Sokolstva, ga je Tyrš vendar proti koncu desetletja zopet dvigni! ter toliko poživil, da je moglo manifestirati s svojo številnostjo, silo in življensko močjo ob priliki prvega vse-sokolskega zleta '. 1882. MarffioTsEi ~>V E C E R NI K«~ [Jutra nenavadnim okusom in zelo veliko spret nostjo. Vrhu tega venca iz »pije« so pa stavile navadno še okraske iz revareve. neke vrste muck, ki so se ob najmanjšem vetru razgibale, kakor da bi bile napravljene iz najfinejšega gosjega puha.. Revareva je prav za prav sveženj trakastih vlaken zelo zelene barve, ki jih Tahičanke napravljajo iz stržena kokosovih palm. Kadar je zvečer Rarahu spletla svoje lase in si dela na glavo venec, sva odšla na sprehod. Z ostalo papetsko družbo sva hitela mimo razsvetljenih kitajskih trgovin v glavni ulici, ali pa sva se zaustavljala v mesečini pred skupino žen in deklet, ki so plesale upa-upo. Domov sva se vračala navadno že zgodaj, in Rarahu, ki se je malokdaj mešala v zabave ostalih mladih žen, je bila povsod spoštovana kot pošteno dekle ... Tedaj sva preživljala še dni mirne sreče; toda to niso bili več oni dnevi globokega miru in neskrbnega veselja, kakor nekoč v gozdovih ob potoku Fa-taua... Za te nenavadno velike vence, ki so bili glavno Rarahino razkošje, so se navadno uporabljali cveti bele gardenije, ki diši kakor ambra. Drugi sveeanejši nakit, kakor venec iz naravnega cvetja, je bil venec iz »pije«, izdelan iz fine bele slapie, podobne riževi, ki ga znajo pripravljati Tahičanke z nenadnim okusom in zelo veliko spretnostjo. Vrhu tega venca iz »pije« so pa stavile navadno še okraske iz revareve, neke vrste muck, ki so se ob najmanjšem Jiomati 21 Rarahu je mnogo prepevala. Posnemala je razne ptičje glasove, včasih ostre, včasih nežne in mile, vzpenjajoče se do najvišjih not game. — In še vedno je o-stala prva pevka v zboru apirske himene... Iz svoje rane, v gozdu preživljene mla dosti, si je ohranila poglobljeno in sanjavo poezijo; svoja osebna občutja je izražala s pesmijo; zlagala in komponirala je himene, katerih nejasnega in divjaškega smisla ne bi mogli razumeti Evropejci, tudi če bi jih prevedli največji umetniki. — Jaz pa sem čutil v njih neskončni čar otožnosti, zlasti tedaj, ko so se dvigale v mrtvo tišino oceanskih dni. Zvečer je Rarahu navadno pripravljala vence za noč. Sama pa jih je spletala le poredkoma; nekateri Kitajci so sloveli kot umetniki te stroke, zato jih je rajše kupovala pri njih. Napravljali so jih iz naravnega cvetja s kronami, ornamenti in umetniškimi kombinacijami, polnimi strokovnjaške kitajske- lepote... Za te nenavadno velike vence, ki so bili glavno Rarahino razkošje, so se navadno uporabljali cveti bele gardenije, ki diši kakor ambra. Drug svečanejši nakit, kakor venec iz naravnega cvetja, je bil venec iz »pije«, izdelan iz fine bele slame, podobne riževi, ki ga znajo pripravljati Tahičanke z Rezultati prvega dne so bili na^e Tek na 100 m: 1. Frangulis (Grčija) sekund; 2. Mantikas (Grčija); 3. _Se®1 (Turčija). Jugoslovan Stefanovič js z, sedel peto mesto. Tek na 800 m, 1-(Grčija) 2 min. 2 sek.; 2. Stavrinos ( čija); 3. Tučan (Jugoslavija). Tek 10.000 m: 1. Manos (Grčija) 34:25.5; ' Pansit (Romunija); 3. Koren (Jugosla' ja). Štafeta 4x400 m: 1, Grčija 3:35.5» ‘ Romunija; 3. Jugoslavija. Skok v v-isj® ’ 1. Papanikolan (Grčija) 1.80 m; 2. HaP (Turčija); 3. Mantelos (Grčija). Met gle. 1. Klemt (Jugoslavija) 13.75 w: ‘ Bučmk (Rumunija); 3. Spahič (Ju£°s_ vija). Po nedeljskih tekmovanjih je s nje naslednje: 1. Grčija 38 točk; 2. k munija 20; 3. Jugoslavija 19; 4. Tur» 9; 5. Bolgarija 4 točke. ^ ženec razpisu jn se obveže izponjdvati vse predpise vodstva lova. Vsak udele-žnec I. lova na lisico' motociklistične sekcije »Peruna« dobi v spomin krasno izdelano plaketo. Vse ostale informacije se dobijo pred startom. Vljudno vabimo k polnoštevilni udeležbi našega lova vse člane, posebno dobrodošli pa so nam gostje. — Motociklistična sekcija »Peruna«, vodstvo lova. šali in v ograjenih vrtovih. Vsak lovec vse škode m nezgode, ki bi eventuelno je dolžan, če najde lisico, oddati ji start- nastale z njegovim vozilom. Prireditelj no listo ter se takoj odstraniti. Strogo je je upravičen izreči diskvalifikacijo, ako zabranjeno izdati skrivališče lisice dru- se lovci ne držijo oblastnih predpisov, ali gim lovcem. Vsak udeleženec se mora drugih zakonskih določb, ali kršijo sport-brezpogojno pokoriti nalogom vodstva, no disciplino. Ob 16. odhod lisice izskri-Eventuelni protesti se upoštevajo naj- vališča in lovcev, na veselični prostor kesneje 15 min. po izvršenem lovu z gostilne Balon na Pobrežju, Udeležba vplačilom zneska Din 50; ta znesek pa lova je dovoljena vsem ljubiteljem mo-se vrne, ako je protest odobren. Vod- tociklističnega športa, to je članom in stvo lova si pridržuje pravico spretnem- nečlanom (gostom). Prijave sprejema do be programa-. Lovci se morajo poi ure vključno 14. oktobra t. 1. do 16. ure na-pred startom javiti vodstvu na Glavnem čelnik sekcije g. Oto Črepinko, trgovec trgu, da se Jim izroči startna listina, v Mariboru, Meljska cesta 2; istotamse Točno ob 16 zaključek lova. Udeleženci dobijo načrti lovišča. Prijavnina znaša lova vozijo na lastno odgovornost. Lov- za člane Din 15.— za nečlane (goste) Din ci-vozniki morajo upoštevati cesho-po- 25.—. Za poznejše prijave se plača dvoj-licijske predpise in odkloni prireditelj na taksa. Prijavnina se ne vrne. S pod-vsako odgovornost. Vsak lovec jamči za pisom prijavnice se podvrže vsak udele- Balkanska olimpijada. V Atenah so bile v nedeljo na zelo svečan način otvorjene III. balkanske igre. Poleg 30.000 gledalcev so prisostvovali otvoritvi in prvim borbam vsi člani vlade, celokupni diplomatski zbor in druge prominentne osebe. Prakttkantln)o ali praktikanta za inkaso in pisarniška dela sprejmemo takoj. Ponudbe na u-pravo pod »Kavcija«. 3371 Bučno olje, sveže od nove žetve priporoča J Hochmhller, tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ulica. 32& Telovadni razpored Sokoia-Matice v Mariboru 1932/33 Oddelek Telovadnica Krekova ulica Sieda Sobota Kiekova ulica Pondeljek Čeirtek Kiekova ulica Poncieljek Četrtek Članice starejle Cankarjeva Sola Molki naraščaj od 14.-16 1. Cankarjeva Sola Toick Petek MoSkl naralčaj od 16.-18.1. Krekova ulica Ponedeljek Četrtek Molki naralčaj, obrtni Krekova ulica Naša ljubljena hčera, ozir. sestra, svakinja in teta gospodična Pondeljek Četi tek Ženski naralčaj Krekova ulica Molka deca od 10.-14. leta Ženska deca mlajia