Izmenjaua eno- in dvekronskih bankovcev. O tem vprašanju se je posianec dr. Hohnjee dne 13. aprila na finančnega ministra obrnil z naslednjo interpelacijo:: Vprašanje o izmenjavi eno- in dvr>kronskih bankovcev ter o njihovi od fegnitvi iz prometa je v naši državi na, onevnem redu že več kot eno leto. Minisfrstvo financ je 1. jan. 1920 razpi^ salo natečaj za načrte za državni pa« pirnati denar od 10 vinarjev, 20 vin* in ene krone. Kaj je s temi noviml bankovci, do danes ne znamo; znamo j:a, da so stani eno-, dvo- in lOkronski bankovci že tako odgrnjeni in izrab ljeni, da jih je veliko že razpadlo, — mnogo pa se jih z raznimi povezami komaj drži skupaj. Frišle pa so v vprašanju teh bankovcev še druge komplikacije, ki iiH je povzrofiila naša finančna uprava 4 Finančno ministrstvo je 15. febr. 1921 izdalo naredbo: 1. Da ni edna državna kasa ne more sprejeti od enega plačnika pri enern plačanju več kakou 50 K v eno- in dvokronskih bankov oih. 2. Da se smejo sprejeti samo ban kovci, ki so žigosani z žigom držav nih*obiasti, katere so za to bile pooblaščene. 3. Da s3 naj bankovci, ki ni- so Žijgcsani z nobenim žigom ali pa so Sigosaui z uesumljivo krivim žigom , odvzainejo tor s prinašaloi vred odpoSj(|ejo pristojnim polioijskim oblastim v svrlio kazensko proiskavo. 4. Da se aaj v najkrajšem času pristopi definittvni bdtegnitvi teh bankovcev iz prometa, fain bo to mogoče. Ta naredba je bila poguešena v vseh toŁkab., edino zadnja točka je še dobra in hvalevredna ter je želeti, da 86 čimprej izvrši. Diuge ločke pa so vse neutemeljeno tor so rodile slabe gospodarske posledice^ Trgovska zbor wca V Zagrebu je brzojavila v Beo grad za pomoč^ Prišel je odposlaneo iz Beognada. Mato j»< bila, kakor poroča,¦0 hrvatski listi, ta naredba preklicaaa. V Sloveniji pa nič ne znamo o tem» da bi ta naredba bila preklicana iu postavljena izven moči. Zato pa tem bolj čutimo njene škodljive nasledke , ki se množijo in povečujejo od dneva do dneva. Te posledice težko občutijo kmet, obrtnik, trgovec, uslužbenec in zlasti tisti, ki živi od dnine in vsakoanevnega plačila. Izplačilo se uamreč ponajveč vrši v eno- in dvokronskih. bankovcih, katerih pa se po vzoru driavnih, uradov brani vsakdo, osobito trgovec m obrtnik. Nedoumno je za vsakega državlja aa, kako more iinan&io ministrstvo od rediti, da smejo državni uradi take backovce sprejomati samo v količini do 50 K, ko je vendar država dolžna sprejeti vse take pravilno žigosane bankovce v neomejeni količini* Docela ie tudi neupravičena odredba, da se smejo sprejemati samo bankovci, žigoBani od državnih oblasti, ki so bile za to pooblaščene. Saj je vendar Sinančna uprava sama svojčas izročila žigo ganje starih avstro-ogrskih bankovcev ne samo državnim uradom, marveč tu3i obfiinskim oblastim in zasebnim rlonaraim zavodom. Ali so bankovci, žigosani z žigoro občinskih uradov in aiasebnib. denarnih zavodov, neveljavni? In tudi o tem je finančno ministrslvo menda poduCeno, da so se najrajši potvarjali ravno žigi državnih. uradov. Ker je vsled neosnovane naredbe linančnega ministrstva in vsled raz nih nasprotujočih si porofcil o izmenjavi eno- in dvokronskih bankovcev in njihovi odlegnitvi iz prometa v denarnem prometu zavladala velika zmeda, ter gospodarska Škoda narašča dan za dnevom, sem prisiljen, da vprašam g. finančnega ministra: 1. Ali je voljan naredbo z dne 15. februarja 1921, katera po poročilih 6a snikov ne velja več za Hrvatsko, takoj razveljaviti tudi za Slovenijo? 2. Ali bo takoj vse ukrenil, da se kolikor najhitreje. izmenjajo stari enodvo- in desetkronski bankovoi ter ukinejo iz prometa? 3. Ali je voljan to izmenjavo izv^sti tako, da ne bodo oškodovani kmetski, ddavski. b'jrtni in sploh vsi de lavni sloji našega Ijudstva, katerih vobfie ne zadene nobena krivda na tem, da so v prometu tudi krivo žigosani bankovci?