PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu, 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 133 (13.071)
Trst, sreda, 22. junija 1988
Plebiscitarno glasovanje za »edinega« kandidata za mesto generalnega sekretarja
Occhetto izvoljen za tajnika KPI Napoleone Colajanni izstopil iz CK
Od prisotnih članov so se le trije izrazili proti Berlinguerjevemu in Nattovemu delfinu, pet pa se jih je vzdržalo - Previdne reakcije ostalih strank
RIM - Achille Occhetto je novi generalni sekretar KPI. Centralni komite in Centralna nadzorna komisija sta ga včeraj končno izvolila, in to po dolgo pričakovanih volitvah. Po mnenju nekaterih partijskih članov in voditeljev so na te volitve čakali že od leta 1984, od smrti Enrica Berlinguerja. Occhetto-va kandidatura za mesto Berlinguerjevega naslednika je bila sicer v zraku že v času, ko je pokojni komunistični voditelj izjavil, da ni hotel biti dosmrtni sekretar. Po nenadni Berlinguerjevi smrti je vodstvo partije poverilo Occhettu nalogo "koordinatorja", preverjanja mnenj pred izvolitvijo novega sekretarja pa so pokazala, da je bil deležen mnogih preferenc, saj je bil pred njim le Alessandro Natta.
Achille Occhetto je tako končno postal tajnik KPI. Na 286 članov komunističnega "parlamenta v malem" je bil Occhetto ob pičlih osem glasov: pet vzdržanih in trije, ki so glasovali proti: proti so glasovali Napoleone Colajanni, Fanti in Perna, vzdržali pa so se "prosovjeta" Cossutta in Pestalza ter "desničarji" Corbani, Procacci in Boldrini.
Izvolitev je bila malodane plebiscitarna, v njej pa je mogoče razbrati tudi senco vrste nerešenih vprašanj. Volitve so že imele prvo, travmatično reakcijo, saj je Napoleone Colajanni izstopil iz CK. »Svobodna diskusija ne pomaga nič, če se razprava pogrezne v pasivnost birokratskega barja,« je napisal Colajanni v svojem pismu o odstopu. Po Colajannijevem mnenju so »preventivne odločitve delno že zaznamovale bodoči januarski kongres«. Je mar to pričetek umika, predpriprava na "prehod" v PSI? Tega
res ni mogoče izključiti. Prav gotovo pa najavlja pismo starejšega komunističnega voditelja trd boj - z D'Alemo na čelu - proti novemu sekretarju in novemu vodstvu KPI. Popolnoma jasno je, da se bo moralo julijsko zasedanje CK posvetiti nekaterim kočljivim vprašanjem, predvsem načrtovanju politične linije bodočega kongresa ter sestavi tajništva, ki bo moralo pomagati Occhettu pri vodenju partije.
Vse prej kot enostavna vprašanja, ki zadevajo "obnovo'' partije, ne da bi se pri tem izgubila izkušnja starejših generacij. Poleg tega pa bi se morali komunisti izogniti slehernim dodatnim razkolom. V tej luči ni bil prav nič naključen naglas, ki ga je Occhetto postavil na enotnost in vzajemno sodelovanje, ko se je CK zahvalil za imenovanje. Novi generalni sekretar je bil deležen prvega pozitivnega odgovora prav s strani Alessandra Natte, ki mu je iz Oneglie poslal prijazen telegram z voščili. »Lahko računaš na moje popolno sodelovanje v skupnem in solidarnem trudu za inovativni razvoj naše politike in naše' partije,« je Occhettu pisal Natta. Telegram pa velja tudi kot ‘odgovor vsem - tudi tistim, ki so glasovali za Occhetta - ki dvomijo v načrte novega sekretarja, predvsem ko omenja rojstvo "nove KPI".
Druge italijanske stranke so na izvolitev novega sekretarja reagirale previdno. Krščanski demokrati menijo, da je »sekretar, ki bi ga lahko izbrali v tem trenutku«, in izražajo »veliko spoštovanje do osebe, ki je pogumno prevzela vodstvo partije v tako težkem položaju«, Craxi pa je raje podčrtal dejstvo, da je v zadnjih letik »KPI odprla spor s PSI« in ob tem upa, da bi »vse to, kar se zdaj dogaja, pripomoglo k spremembi tega konfliktualnega scenarija«. q g
Dva dni brez dnevnikov
RIM — Pogajanja za obnovo delovne pogodbe novinarjev so se včeraj prekinila, ker je združenje založnikov FIEG zavrnilo kompromisni predlog ministra za delo in socialno skrbstvo Rina Formice. Sindikat novinarjev FNSI je zato proglasil 48-urno stavko, tako da bodo preprečili izid dnevnikov v četrtek in petek. V svojem komunikeju FNSI poudarja, da dvodnevna pogajanja s posredovanjem ministra Formice niso spremenila zadržanja založnikov. Tokrat je FIEG zavrnila celo napore ministra, ki je skušal preprečiti nadaljnjo zaostritev, da ne bi pomanjkanje informacij ponovno prizadelo države. Sindikat novinarjev se zaveda nevšečnosti, ki stavka povzroča bralcem, a poudarja, da so za sedanjo zaostritev krivi založniki. Vsedržavni stavki se pridružujejo tudi novinarji Primorskega dnevnika, tako da bo ponovna številka našega dnevnika izšla šele v soboto.
V Trstu odprli razstavo o delu Maksa Fabianija
TRST — S sinočnjim odprtjem obsežne razstave v konjušnicah miramar-skega gradu se je Trst oddolžil spominu enega od svojih doslej zanemarjenih sinov, Maksa Fabianija, slavnega vsestranskega arhitekta, inženirja in izumitelja, ki je zapustil neizbrisno sled v zgodovini srednjeevropske in sploh evropske arhitekture. O odprtju obsežne razstave, ki prikazuje bogato dejavnost tega arhitekta, ki je zrasel iz kulturne tradicije treh narodov — italijanskega, slovenskega in nemškega — poročamo na 5. strani.
Poslanec UV Caveri na obisku pri tržaški SSk
Parlamentarci narodnih manjšin podpirajo politiko in boj SSk
TRST Včeraj je bil gost Slovenske skupnosti mladi poslanec valdos-tanskega manjšinskega gibanja Union ^aldotaiiie Luciano Caveri, ki se v rimskem parlamentu ukvarja ne samo s problemi Doline Aoste, ampak od blizu sledi tudi vprašanjem, s katerimi
se soočajo ostale narodnostne skupnosti, med temi tudi Slovenci v Italiji. Caveri, ki je po poklicu časnikar, je skupno z valdostanskim senatorjem Dujanyjem in z ostalimi parlamentarci manjšinskih skupnosti neke vrste predstavnik in odposlanec SSk v parlamentu. Po sestanku z voditelji stranke se je gost iz Aoste srečal s časnikarji. Tiskovne konference so se poleg nekaterih kandidatov stranke lipove vejice udeležili tudi deželni tajnik Jevnikar, pokrajinski tajnik Harej in nosilec liste za Deželo Brezigar.
Caveri je obširno poročal o svojem delu posebno v poslanski komisiji za ustavna vprašanja, kjer načeluje poslancem mešane parlamentarne skupine. S tem v zvezi je na konferenci tekla beseda o nedavnem spodletelem "golpeju" listarskega poslanska Cam-berja, ki je hotel na vsak način politično izničiti parlamentarni postopek za uzakonitev našega globalnega zakona. Poslanec Caveri je bil med tistimi poslanci demokratičnih strank, ki so odločno posegli pri socialističnem predsedniku komisije Labrioli in ga pravo-
časno opozorili na manever listarskega zastopnika v Rimu.
Razprava o naši zaščiti bo tekla izključno v senatu, kjer je tudi SSk preko parlamentarcev narodnostnih manjšin (prvi podpisnik senator Duja-ny) vložila svoj zakonski osnutek, ki je postal polnomočen, takoj ko ga je predsednik Spadolini formalno posredoval senatni komisiji za ustavna vprašanja, ki ji predseduje nekdanji predsednik ustavnega sodišča demokristjan Elia.
Na tiskovni konferenci je bil seveda govor tudi o nedeljskih upravnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini in v Dolini Aosta, kjer je bila Union Valdo-taine doslej stranka relativne večine. Poslanec Caveri se je s tem v zvezi zelo pozitivno izrekel o dosedanji politični usmeritvi stranke Slovenske skupnosti, o njenem delu ter programu in pb koncu ugotovil, da bi nazadovanje SSk na nedeljskih volitvah ošibilo ne samo slovensko manjšino v Italiji, ampak tudi manjšinsko gibanje širom po polotoku.
Na sliki: Poslanec Luciano Caveri na sedežu SSk v Trstu.
Nizozemska v finalu, danes Italija - SZ
HAMBURG — Nizozemska se je s sinočnjo zmago uvrstila v finale tega evropskega nogometnega prvenstva. Če je po eni strani ta zmaga precejšnje presenečenje, saj so le redki pričakovali, da bo "Gullitova armada" presenetila nič manj kot domačina, po drugi strani pa moramo takoj poudariti, da so "tulipani" slavili povsem zasluženo. Včerajšnja tekma je bila vsekakor nenavadna. Nezanesljivi romunski sodnik Igna si je najprej izmislil zelo dvomljivo enajstmetrovko za domačine, kmalu nato pa je Nizozemcem vrnil "darilo". Odločilni zadetek je dal Milanov srednji napadalec Van Basten le minuto pred koncem srečanja.
Danes bo na sporedu v Stuttgartu ob 20.15 (tudi po RAI1, TV Koper in TV Montecarlo) druga polfinalna tekma med Italijo in SZ. Lahni favoriti so Italijani.
Na sliki: prizor s sinočnje tekme med Nizozemsko in ZRN.
V Torontu končan vrh najbolj razvitih
Optimistični pogledi na nadaljnji razvoj
TORONTO — Z optimističnim zaključnim dokumentom je sedmerica industrijsko najbolj razvitih držav na svetu zaključila svoj 14. vrh in utrip v Torontu bo od danes dalje spet vsakdanji. Optimizem sedmerice počiva na najdaljšem povojnem obdobju gospodarskega razvoja in na prizadevanjih za nadaljnjo gospodarsko rast, ki pa naj ne bi imela inflacijske podlage.
Zaključni dokument govori o vseh doseženih uspehih, o šestletni neprekinjeni gospodarski rasti, o nadzorovani inflaciji. S tem je bila po mnenju sedmerice dana trdna osnova za nadaljnjo rast gospodarstva in tudi rast produktivnosti. V dokumentu poudarjajo, da ne gre za pretirano samozadovoljstvo, temveč za optimističen pogled na prihodnost z obnovljenim občutkom za mednarodno sodelovanje in medsebojno zaupanje. Prav mednarodno sodelovanje pa je tisto, ki je po mnenju sedmerice prineslo pozitivni preobrat v osemdesetih letih.
Ugotovljeno je bilo, da velika finančna kriza oktobra lani ni imela negativnih posledic za gospodarstvo najbolj razvitih, na ugodna gibanja in uravnavanje plačilnih bilanc pa je v zadnjem obdobju pozitivno vplivalo stalno padanje vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z jenom in glavnimi evropskimi valutami. Glede monetarne politike v bodoče pa so si bili finančni ministri sedmerice enotni, da imajo lahko preveliko nihanje tečajev valut in nadaljnji padec ali pa pretiran porast vrednosti dolarja negativen vpliv na rast svetovnega odarstva.
gospodarskem dokumentu pa je tudi precej govora o nujnosti skupne akcije za zmanjšanje stroškov v državah z visokim zunanjim dolgom in načrtnem vzpodbujanju povpraševanja v državah, ki izkazujejo suficit. V zvezi z mednarodno trgovino se je sedmerica v Torontu zavzela za boj proti protekcionizmu in enostranskim rešitvam, ki ne bi bile v skladu z določili sporazuma GATT, ki je po mnenju razvitih tudi izredno pomemben za razvoj držav tretjega sveta.
Poseben del je namenjen sodelovanju z novimi industrializiranimi
državami, kot so Južna Koreja, Singapur, Tajvan in Hongkong. S temi državami bodo razviti pospešili sodelovanje, kar naj bi prispevalo k splošnemu gospodarskemu napredku.
Važno mesto v zaključnem dokumentu pa imajo tudi najbolj zadolžene države. Na vrhu v Torontu je bilo precej govora o oblikah pomoči tem državam, vendar pa neke skupne strategije niso določili. Razvitim državam je prepuščena odločitev o obliki pomoči najbolj zadolženim, ta pomoč pa gre od odpisa dela dolga in odpisa obresti do mešanice prvih dveh rešitev. Tako se na primer Francija zavzema za delen odpis dolgov, Italija pa zagovarja znižanje obrestnih mer in začasno zamrznitev odplačevanja dolgov. Proti odpisu dolgov so najbolj odločno nastopili Američani, ki so svoje stališče zagovarjali s tem, da bi lahko enake ugodnosti kot najbolj revne države zahtevale tudi srednje razvite države iz Južne Amerike. Prav za največje dolžnike iz vrst srednje razvitih držav pa se je sedmerica dogovorila, da se bodo za morebitne oblike pomoči odločali od primera do primera. Sedmerica je tudi ugotovila, da je vrsta močno zadolženih držav že sprejela določene gospodarske ukrepe, ki vzbujajo upanje v gospodarski razvoj teh držav in s tem tudi v krepitev finančnega zaupanja.
Glede kmetijstva lahko zapišemo, da se je pričakovani dvoboj" med Evropo in Ameriko končal s patom. Sedmerica se je odločila za kompromis v zvezi s podporami v kmetijstvu in dokument govori o razlikah med državami in o potrebi, da se o tej problematiki poglobljeno govori na zasedanju GATT.
Naslednji vrh sedmerice bo julija prihodnje leto v Parizu. Tam ne bo več Ronalda Reagana, ki je v zadnjih osmih letih bil eden od protagonistov svetovnih dogajanj, ki so nedvomno vplivala tudi na pozitivne gospodarske premike. V Parizu bodo prihodnje leto proslavljali tudi dvestoletnico francoske revolucije in želja vseh je, da bi istočasno proslavili tudi nadaljevanje uspehov svetovnega gospodarstva.
Ogromna množica se je udeležila kulturne prireditve na Trgu osvoboditve
Ljubljana izrazila svojo solidarnost z zaprtimi Janšo, Borštnerjem in Tasičem
LJUBLJANA — Nepregledna množica ljudi se je sinoči zbrala na kulturni prireditvi za solidarnost z zaprtimi Janezom Janšo, Ivanom Borštnerjem in Davidom Tasičem. Trg osvoboditve je bil prepoln, prav tako pa tudi vse vpadne ulice. Pročelje Univerze pa je bilo posebej za to priložnost okrašeno z velikima transparentoma. Na enem je pisalo »Svoboda, demokracija, pravna varnost«, na drugem pa je bila velika prečrtana 133, ki je številka zloglasnega člena zakona, ki inkriminira besede.
Množica se je začela zbirati ob petih popoldan, ko je Radio Študent po velikih zvočnikih predvajal posnetke izjav nekaterih predstavnikov oblasti o tem, kaj se in kaj se ne dogaja v Sloveniji. Veliko rajanje pa je kasneje
začel kvintet trobil Slovenske filharmonije z intonacijo slovenske himne »Naprej, zastava slave«. Sledile so pesmi, ki jih je zapel Slovenski oktet, pa govori vodje Odbora za varstvo človekovih pravic Igorja Bavčarja, predsednika Slovenske mladinske organizacije Toneta Anderliča in predsednika univerzitetne mladine Gorazda Drven-ška, vmes pa izbrane besede predstavnikov slovenskih pisateljev Rudija Šeliga, Daneta Zajca, Vena Tauferja in Draga Jančarja ob pevski spremljavi Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča. Ko je zazvenela »Zdravljica«, je množica zanešeno pritegnila.
Večer se je zaključil z rockovskim koncertom, ki je ponovno zbral Pankr-te in tudi Martin Krpan je prišel.
DEJAN VERČIČ
Do jutri zjutraj stavka pilotov družbe Alitalia
RIM — Od 8. ure danes pa do iste ure jutri bo trajala stavka pilotov, ki sta jo oklicali sindikalni združenji pilotov AN-PAC in APPL. Zato bodo preklicani vsi leti Alitalie, medtem ko bodo leti družbe Ati potekali z zamudami. Kot je sporočil predstavnik APPL, so se piloti Alitalie odločili za stavko v protest proti odločitvi družbe Alitalia, da najame ameriška letala Tower Air, da bi izničila učinek stavke pilotov boeingov 747, ki vozijo na progi Rim—New York.
Medtem ko naj bi stavka pilotov Alitalie trajala 24 ur, pa bodo letala družbe Ati sicer vozila, vendar pa bodo piloti v dneh od 22. do 26. junija in od 7. do 11. julija zamujali po eno uro pri letih z domačih letališč razen s Fiumicina. Stavka pilotov Ati ne bo prizadela čarterskih poletov.
V zvezi z napovedanimi stavkami je družba Alitalia izdala sporočilo, v katerem obsoja odločitev pilotov, ki je po njihovem mnenju usmerjena izključno proti potnikom, pa čeprav naj bi bilo po trditvah Alitalie storjeno vse, da do nevšečnosti v letalskem prometu ne bi prišlo.
Seja predsedstva SZDL Slovenije
LJUBLJANA — Tudi včerajšnja seja predsedstva slovenske socialistične zveze ni mogla zaobiti problemov, ki so se začeli z aretacijo Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča. Kot je uvodoma povedal predsednik Jože Smole, SZDL vztraja na sprejetih stališčih - potrebno je pospešiti sodne postopke proti priprtim, ki jim je potrebno zagotoviti pravico do zakonitosti, obrambne svobode in civilnih odvetnikov.
Povod za včerajšnjo razpravo je bila naraščajoča politična napetost ob celi zadevi - ponekod v Sloveniji je prišlo do odkritih protivojaških izpadov. V Ljubljani je skupina srednješolskih maturantov popljuvala vojaka. Predsedstvo SZDL je tovrstne dogodke obsodilo in predsednik Smole je posebej poudaril, da je potrebno »v kali zatreti sleherno nekulturno in necivilizacijsko obnašanje«.
Zadeva je pač taka, da je potrebno skrajno odgovorno ravnati. Ta poziv naj bi sprejeli tudi nekateri južni jugoslovanski časopisi, ki so se razpisali o »protiarmadnemu razpoloženju« v Sloveniji in ki razpihujejo »protislovensko razploženje«. Njihova ključna teza pa je, da do zapletov v Sloveniji prihaja zato, ker je šla v demokraciji predaleč. Predsednik Smole je takšne namige zavrnil in napovedal še širšo demokracijo.
Kot je bilo včeraj rečeno, je slovensko politično vodstvo zavračalo in še zavrača ocene, da gre v Sloveniji za »specialno vojno«, ki jo po tujih navodilih vodijo nekateri slovenski časopisi, in za »elemente kontrarevolucije«. Kajti takšna ocena »pelje na uporabo vseh represivnih ukrepov,« je rekel predsednik Smole in sklenil: »Te zadeve bo potrebno na nivoju federacije razčistiti.«
Predsednik Smole je člane predsedstva tudi obvestil, da je v petek iz Beograda v Slovenijo priletel predsednik zvezne vlade Branko Mikulič. Štiri ure se je zadržal na pogovoru s slovenskim političnim vodstvom o zamenjevah v zvezni vladi in nato odletel v Titograd. Predsednik Mikulič je izrazil interes, da bi imel štiri slovenske ministre - še posebej za gospodarstvo, turizem in informacije.
DEJAN VERČIČ
Na Tajskem odkrili sode s strupenimi kemikalijami
Odpadke bolnišnic poslali na Sicilijo »le po pomoti«
RIM — Medtem ko so države v razvoju preko noči spoznale, da je razviti Sever izkoriščal njihovo naivnost in željo po hitrem zaslužku, tako da jim je pošiljal najhujše strupene industrijske odpadke, pa se je tudi italijanski Jug odpovedal nezavidljivi vlogi odlagališča odpadkov italijanskega Severa.
Lombardijska družba Studicom bo morala ponovno prevzeti odpadke severnoitalijanskih bolnišnic, ki jih je nezakonito prepeljala na odlagališče v
Lentiniju pri Sirakuzah. Družba seveda sedaj zatrjuje, da so odpadke poslali na Sicilijo po pomoti. Takim opravičilom pa le redki verjamejo. Podjetja, ki so zadolžena za uničenje smeti in industrijskih odpadkov, se zaradi vrzeli v obstoječi zakonodaji kaj rada poslužujejo bližnjic, tako da se na cenen način iznebijo najbolj nevarnih odpadkov. Samo lombardijske bolnišnice dnevno "proizvajajo" 60 ton odpadkov, od teh je znana usoda kakih 43 ton, 17 ton pa izgine neznano kam.
Komunisti v JLA proti nacionalizmu
BEOGRAD — Včeraj se je začela konferenca organizacije ZKJ v Jugoslovanski ljudski armadi.
Referat na srečanju je imel predsednik predsedstva komiteja organizacije ZKJ v JLA viceadmiral Petar Šimič.
Iz ujetosti v krog težav, je poudaril Šimič, bomo zmogli le z enotnostjo in dobro organizacijo. Zaradi tega poudarjamo odgovornost vodstva ZKJ za popolno politično organizacijo in ureditev partijskih vrst in čimbolj učinkovito izvajanje bližnje prenove. Ko gre za sovražno delovanje, pa se zatekamo k ustreznim zakonskim ukrepom, je poudaril v referatu Petar Šimič.
»Pri zatiranju nacionalizma v naši družbi,« je dodal Šimič, »zlasti organiziranega delovanja albanskega nacionalizma in iredentizma, se zdijo politično izobraževalna sredstva nesmotrna. Na to smo našo javnost opozorili po zločinu v paračinski vojašnici. Žal,« je dejal Šimič, »ne gre le za delovanje albanske iredente, marveč raste tudi število nacionalistov iz vrst drugih narodov in narodnosti.«
Organizacija ZKJ v JLA je od nekdaj menila, da so vezi z ljudstvom, delovnimi ljudmi in mladino njena glavna naloga. Boj proti albanski iredenti vodimo s krepitvijo vezi z delovnimi ljudmi in mladino Kosova. Na glasove o vojaškem udaru v Sloveniji pa armada odgovarja s še uspešnejšimi skupnimi akcijami svojih enot in širokega kroga prebivalstva te republike, je dejal Šimič.
Družbeni ugled JLA je postal tarča različnih sovražnikov, je dodal. Za komuniste JLA je to motiv več za prizadevanje v tej smeri.	i
Organiziranost, obseg, oblike in intenzivnost delovanja sovražnika so na takšni stopnji, da resno ogrožajo ustavno ureditev. Bojujejo se za oblast, je opozoril zvezni sekretar za ljudsko obrambo Veljko Kadijevič.
Zatekajo se, je dodal, k znanim metodam zamenjave tez, poskušajo se predstaviti kakor rešitelji svojih, v Jugoslaviji ogroženih narodov in se infiltrirati v resnične demokratične procese v družbi. Pri tem prodajajo stare in zavržene zamisli - od fašistoidnih, alternativnih pa do ultra levih.
Njihove cilje, je poudaril Kadijevič, moramo vsekakor preprečiti, njihove razširjevalce pa onemogočiti z idejnimi, političnimi in vsemi drugimi legalnimi sredstvi, ki jih ima na voljo družba, da bi zaščitila ustavno ureditev.
Gorski Karabah ponovno buri duhove v SZ
Južnoafriška vlada skuša dati legitimno fasado apartheidu
MOSKVA — Včeraj dopoldan se je v Moskvi sestal deželni sovjet Gorskega Karabaha, ki se je moral lotiti kočljivega vprašanja, ali sploh obstaja možnost, da se avtonomno okrožje loči od Azerbajdžanske SSR in se pridruži Armenski SSR. Sestanek, ki so se ga med drugim udeležili tudi predsednik prezidija azerbajdžanskega vrhovnega sovjeta Tatijev in general Krajev, ki je vodil vojaške odrede v Sumgaitu, je bil izredno napet, čeprav ni bilo mogoče zvedeti za večje podrobnosti. Velja pa zabeležiti dejstvo, da bi se lahko sovjet Gorskega Karabaha odločil za enostransko priključitev Armenski SSR, kar bi bilo v nasprotju s stališčem, ki ga zagovarja azerbajdžanski vrhovni sovjet. Armenska SŠR je v prejšnjem tednu sprejela prošnjo o priključitvi Gorskega Karabaha, kar je vsaj začasno umirilo duhove v Erevanu, kjer se je napetost nekoliko polegla.
Napetost je zdaj ponovno zavladala v Stepanakertu, kjer se je preko 40 tisoč domačinov zgrnilo na ulice, nekaj tisoč pa jih je demonstriralo na Trgu Lenin. Po nepotrjenih vesteh naj bi zaprli mestno letališče, prav tako pa naj bi bile pretrgane tudi cestne povezave s sosednjo Armenijo. Po pričevanju nekaterih prebivalcev Gorskega Karabaha so skupine Azerbajdžancev menda napadle s kamenjem avtobuse, ki so vozili na progah iz Armenske SŠR v Stepanakert.
JOHANNESBURG — Del južnoafriških politikov govori o zgodovinskih premikih na domačem političnem prizorišču, kajti v Capetovvnu so se prvič sestali na skupnem zasedanju predstavniki vseh treh domov parlamenta: belskega, azijskega oziroma indijskega in posebnega doma, ki zastopa interese rasno mešanega prebivalstva. Še več, predsednik Pieter Botha je v otvoritvenem pogovoru drugič prišel na dan z »zgodovinsko« ponudbo, ko je predstavnike črnske večine povabil, naj se vključijo v nacionalni svet.
Poslanci vseh treh domov južnoafriškega parlamenta so se prvič zbrali na skupnem zasedanju, odkar so pred petimi leti sprejeli (v belskem parlamentu) ustavne spremembe o ustanovitvi treh poslanskih domov in prvič po štirih letih, odkar so bile volitve poslancev v azijski in rasno mešani dom. Nobenega dvoma ni, da je Pretoria s tem izvedla spretno potezo, s katero je razširila osnovo apartheidske-mu sistemu in mu v malo ublaženi obliki skušala dati legitimno fasado. Sedaj je predsednik Botha potegnil drugo potezo, ki naj bi potrjevala, da je belska manjšinska vlada »prekoračila Rubikon« v medrasnih odnosih, kakor je ponosno izjavil pred tremi leti. Poslance vseh treh domov je povabil, naj proučijo in sprejmejo ustavni zakon o ustanovitvi nacionalnega sveta, v katerem bi bili zastopani tudi predstavniki črnske večine.
Belska skrajna desnica je takoj zagnala vik in krik, češ da sta predsednik in vladajoča nacionalna stranka izdajalca belskih interesov, na drugem polu političnega prizorišča pa dajejo
tem spremembam malodane revolucionarne poudarke. Čeprav je okrog zakona o nacionalnem svetu še precej nejasnosti, je znano vsaj to, da bi bili v njem zastopani predstavniki vseh rasnih skupnosti in seveda tudi črnske večine, da bo imel posvetovalno vlogo, da bodo odločitve sprejemali s konsenzom in da bodo volili predsednika sveta po načelu rotacije. To pa seveda pomeni, da bi se prej ali slej na čelu tega sveta mogel pojaviti črnec, kar se skrajno konservativnim belskim političnim silam zdi nezaslišano. Kakor pravijo v Pretorii oziroma v Capetownu, naj bi se nacionalni svet ukvarjal predvsem s predlogi za spremembo in dopolnitev ustave in z možnostmi, da bi naposled tudi črnska večina imela vsaj del besede v vladnih zadevah.
Predsednik Botha je zagnano povedal, da najbrž ni več daleč čas, ko bodo imeli predstavniki črnske oziroma afriške večine predstavnika (predstavnike?) v vladi, kar naj bi govorilo v prid njegovi politiki postopnih in previdnih reform apartheidskega sistema. Gotovo je, da imajo predlogi o ustavnih spremembah in o nacionalnem svetu poleg notranje tudi mednarodno dimenzijo, saj naj bi zlasti zahodne države prepričali, da sta Botha in nacionalna stranka ubrala pravo pot, ki naj bi vodila iz apartheidske v postapartheidsko družbo. Do tega pa naj bi prišlo po mirni, parlamentarni politiki in torej brez krvavega nasilja državljanskih spopadov.
Do tukaj je videti vsa reč kar sprejemljiva, vendar ima vsaj za sedaj to
»lepotno« napako, da so vsi črnski voditelji zavrnili sodelovanje v nacionalnem svetu. Med njimi celo voditelj največjega južnoafriškega ljudstva Zu-lujcev Mangosutu Buthelezi, ki velja za zmernega in za radikalce celo za pretorijskega sodelavca. Buthelezi je kot pogoj postavil izpustitev voditelja afriškega nacionalnega kongresa Nelsona Mandela in drugih političnih zapornikov. Pretoria je pripravljena to storiti, vendar pod pogojem (javna odpoved nasilju), ki ga ne sprejema Mandela. Ob tem tudi ni jasno, kaj bi se po ustanovitvi nacionalnega sveta zgodilo s predsedniškim svetom (v
njem so predstavniki vseh treh doh1® ^ parlamenta in belske opozicije), ima ravno tako posvetovalno v^0^.a Ali bi obstajala drug poleg druge9
ali pa bi nacionalni svet prevzel iu‘ . cije predsedniškega? Nejasnosti J slejkoprej še precej, predvsem Pa 9
va to	1 o m’ H m n i r-»rc»Hct;» vnilcl ČrnS
za to, da legitimni predstavniki crn a. večine, ki naj bi s sodelovanjem v j cionalnem svetu prvič v zgodov . Južne Afrike soodločala v P°^tlCae-zadevah, v vsem tem ne vidijo ^rxl^aX. ga kot kozmetične popravke v ap theidskem sistemu.
AVGUST PUDGAR
Razgovor z Ugom Polijem (KPI)
Tržaška federacija KPI že prenovljena Sveže moči tudi na kandidatnih listah
Ugo Poli, prodoren mlajši politik, predstavnik nove generacije italijanskih komunistov, kandidira v tržaškem volilnem okrožju za deželni svet, Še pred razgovorom in običajnimi vprašanji in odgovori je želel izrecno poudariti prenovo tržaške federacije KPI, ki je bila izvedena mnogo pred podobnim procesom, ki je v teh dneh zajel celotno italijansko komunistično partijo. Tako so temeljito prenovljene tudi kandidatne liste ne samo za deželni svet, temveč tudi za pokrajinski, tržaški občinski in za rajonske svete.
Vpr.: CK je izvolil novega tajnika, kaj to pomeni?
Poli: »CK je izvolil Occhetta za tajnika z veliko večino, to ni samo soglasje vodstva, temveč velike večine članov stranke. Vodstvo stranke prevzema nova generacija, ki se je formirala predvsem v bojih za razvoj demokracije, v bojih za obrambo republike proti prevratniškim načrtom. Italijanska komunistična partija ima svojo politiko in svojo linijo, saj hoče izboljšati našo družbo in to skupaj z državljani. Komunisti želimo razvijati demokracijo, tako da bodo zajamčene državljanske pravice vsem. Svoje izkušnje vnašamo na upravno raven, saj vodi- , mo številne občine, pa tudi v Trstu je naše delo opazno.«
Vpr.: Včasih je slišati v nekaterih krogih, češ, ne voli KPI, ker tvoj glas ne bo služil za rešitev problemov.
Poli: »To preprosto ni res. KPI je očitna zelo pomemben dejavnik pri odločanju za smer razvoja, dala je nezanemarljiv prispevek ne samo v državnem merilu, temveč zlasti pri nas. Samo dva primera: 1981. leta smo se ukvarjali z načrti za gradnjo cestnega sistema. Skupaj s komunističnimi župani naše pokrajine smo tvegali vse sodne spore, toda nismo se podredili, tako da smo dosegli pomembne spremembe v korist prebivalstva, še posebej slovenskega. Glede vsega sicer nismo uspeli, na primer krožna cesta proti Opčinam ni prav nujno potrebna. Preprečili smo gradnjo premogovne električne centrale - deželna vlada jo je hotela vsiliti - vendar so prav leve uprave
in podpisi okrog 30 tisoč slovenskih in italijanskih občanov preprečili ukaz od zgoraj, tako da smo ohranili naravno okolje in omogočili uravnovešen industrijski, pristaniški, znanstveni in vsestranski razvoj.«
Vpr.: In učinkovitost, sposobnost uresničevanja potreb slovenske manjšine in zahtev za njeno zaščito?
Poli: »KPI je največ napravila za konkretno uveljavljanje pravic slovenske manjšine v parlamentu in v krajevni stvarnosti. Zadnji dogodki v poslanski zbornici in senatu zgovorno pričajo o tem. Temni nameni Camberja so bili preprečeni,
izkoristili smo priložnost, tako da se je pričela razprava o globalni zaščiti Slovencev v senatu. Podobna je ugotovitev glede zakona o obmejnih področjih, ki predvideva podporo kulturnim aktivnostim slovenske manjšine v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. To je bila zamisel poslanca Cuffara in njena uresničitev bo na primer omogočila reševanje problemov Slovenskega stalnega gledališča.«
Vpr.: Pogosto se komunistom očita tako imenovani »maksimali-zem« ali celo demagogijo, ko gre za odnose do slovenske manjšine.
Poli: »Naša stališča so bila vedno načelna, jasna, toda brez iluzij in na osnovi priznavanja pravic Slovencem, da se svobodno razvijajo. Nismo za dilemo - ali globalni zakon ali nič. Kot komunisti smo si prizadevali za ustvarjanje enotnosti Slovencev, tudi v okviru slovenske enotne delegacije. Podpirali smo pomembne pobude, kot je bila na primer enotna manifestacija Slovencev v Gorici 1984. leta. Vedno se zavzemamo za reševanje odprtih problemov demokracije, in prav to so problemi manjšine. Zal so se enotne manifestacije prenehale, za kar je predvsem kriva Slovenska skupnost in tisti krogi, ki si zamišljajo bodočnost manjšine v izolaciji, v ločevanju z italijansko družbo. Mislimo, da je prisotnost in vloga Slovencev v Italiji tesno prepletena z razvojem celotne družbe, da predstavlja kulturno bogastvo in pomembne zmogljivosti pri razvoju gospodrstva. Napadi na vodstvo manjšine v bistvu zanikajo pomen slovenskih kulturnih, gospodarskih in drugih organizacij, skušajo razkrojiti manjšino. Morda ni slučaj, da so se napadi zaostrili prav v razdobju, ko se je vlada obvezala, da bo pričela razpravljati o globalnem zaščitnem zakonu.«
Vpr.: V nedeljo in v ponedeljek bomo volili. Tokratne volitve so še posebej pomembne za deželo in za Trst. Kako jih ocenjuješ?
Poli: »Odločilne bodo za možnosti novih odnosov, za možnost pozitivnega razvoja. Tržaški politični položaj je bil v preteklih letih povsem zaprt. V bistvu je Lista izsiljevala vse demokratične stranke in politični odnosi so postali taki, kot so bili pred desetletji. Osnovno vprašanje je, ali bodo nedeljski rezultati potrdili vlogo predstavništvom in moč Italijanske komunistične partije in tudi tako pripravili ostale demokratične stranke do pozitivnega srečanja. Treba je razpravljati o napredni upravi Trsta, o takšni upravi, ki naj obnovi kulturo sožitja, spoštovanja in sodelovanja med Italijani in Slovenci. Za ta načela pa se zavzema velika večina mesta, prav zato je fj(£}3a izolirati nacionalistično desni-
Le dva meseca je minilo, ko je tovariš Vinko Lovrečič prevzel funkcijo predsednika skupščine občine Koper. Tedaj je delegatom dejal: »Zavedam se, da se 'nahajamo v izredno razburkanem, težkem, zapletenem in odločilnem obdobju našega razvoja, ko iščemo poti za naprej, saj nazaj ne smemo, na mestu stopicati tudi ne moremo več. Z vsemi svojimi močmi in iskreno voljo se bom trudil storiti vse, čimveč, tako v občini, kot izven nje.«
Toda kruta usoda mu ni dovolila, da bi uresničil svoje cilje, da bi s svojimi idejami, načrti in znanjem prispeval k nadaljnjemu razvoju občine in Istre, ki jo je tako ljubil in k blagostanju občanov, ki jih je imel pri svojem delu vedno v mislih.
Tovariš Vinko Lovrečič je bil sin Slovenske Istre. Rodil se je leta 1929 v Bočajih. Tu je preživel mladost, tu je kot otrok čutil krivice fašističnega okupatorja in pod istrskim toplim soncem je vzljubil duh svobode in ustvarjalnosti. Bil je eden prvih mladincev iz teh krajev, ki je šel po vojni študirat v Ljubljano in leta 1959 je uspešno diplomiral na pravni fakulteti. Kot mlad intelektualec se je vrnil v Koper, kjer se je zaposlil na tedanji Okrajni zadružni zvezi in ni naključje, da se je z vso svojo mladostniško vnemo lotil urejanja vprašanj, ki so bila izredno zapletena. Kasneje pa je odigral pomembno vlogo pri organizaciji in razvoju zadružništva. Tega se je loteval z veliko ljubeznijo do istrske zemlje, na kateri je zrasel in z velikim spoštovanjem hotenj in želja istrskega človeka.
V petih letih, kar je deloval na področju kmetijstva, se je izoblikoval v prodornega strokovnjaka, ki je deloval v celotnem gospodarskem in družbeno političnem življenju občine in širše. Kot vodilni delavec Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, kjer je bil zaposlen štiri leta, je uspešno prispeval k organizaciji tega področja in ko se je leta 1968 znašla v težavah DO Invest biro, mu je družbeno politična skupnost poverila nalogo, da jo kot prisilni upravitelj znova postavi na noge. To mu je z delovno vnemo, znanjem in posluhom tudi uspelo in kasneje jo je uspešno vodil, kot direktor.
Delegacija SKGZ pri državljanovem branilcu
Včeraj je delegacija SKGZ s predsednikom Klavdijem Palčičem na čelu imela razgovor z državljanovim branilcem v FJK odv. Driganijem. Predmet razgovora je bilo znano vprašanje o pravici do rabe slovenskega jezika v prošnjah in dokumentacijah, ki jih naše organizacije in društva naslavljajo na deželno upravo za redne finančne podpore.
Pred nedavnim je SKGZ sklicala skupščino predsednikov včlanjenih društev in organizacij, na kateri so sprejeli ustrezno resolucijo, ki so jo poslali raznim javnim organom in uradom na deželni, državni in evropski ravni. O vsem tem je bil seznanjen tudi državljanov branilec odv. Drigani, ki je s svoje strani opozoril na pomanjkljivosti in vrzeli obstoječe zakonodaje in nakazal nujo, da pride do čimprejšnje odobritve zaščitnega zakona Slovencev v Italiji, ki naj bi vseboval tudi nesporne določbe v zvezi z javno rabo slovenščine.
Srečanje med MO SKGZ in RK ZSMS
V petek, 17., in soboto, 18. junija, se je delegacija MO mudila na uradnem obisku pri RK ZSMS. Delegacijo, ki so jo sestavljali predsednik Boris Peric, tajnica Damjana Kralj in Marko Komel, je sprejelo predsedstvo RK ZSMS.
Ob prisotnosti predsednika ZSMS Toneta Anderliča, sekretarja Danijela Božiča in Roberta Baseja je obisk potekal v občutenem vzdušju vedno globljih stikov med organizacijama. Poleg sprejema na Občinski konferenci v Kranju so bili mladinci deležni sprejema RK SZDK, kjer jim je predsednik J. Semolič orisal položaj organizacije in označil glavne smernice za prihodnost. Ob koncu si je MO SKGZ ogledal prenovljen Mladinski izobraževalni center v Bohinju, kjer je stekel pogovor o skupnem nadaljnjem delovanju.
Glede na to da bo glasovanje, ki se bo odvijalo 30. junija, povzročilo v vodstvu ZSMS-ja nekatere spremembe, sta obe organizaciji izrazili željo, da bi se kljub temu stiki nadaljevali.
Od telefona do vrača
V stanovanju zabrni telefon. Stanovalec začne po malem kleti, naj ga pustijo pri miru. Verjetno se boji, da ga kliče šef ali pa sitna tašča. Najraje ne bi dvignil slušalke, boji pa se, da ne bi našpičil kaj hudega. Morda je šef založil pomemben dokument in potrebuje nekoga, da bi mu ga pomagal iskati (tajnice si pač ne upa vprašati). Morda je tašči umrl kanarček. Kdo ji bo pomagal pripravljati pogreb?
Stanovalec dvigne slušalko in sliši mili ženski glasek. Glasek govori o znanem tržaškem politiku: najprej ga predstavi, potem našteje njegove vrline, nato zasluge, sledijo obljube in končno je tu poziv stanovalcu, naj voli za tega politika. Sicer je že v začetku vse jasno, za kaj gre, stanovalec pa je politiku hvaležen, da ni njegov 'gospodovalni šef in nit{ histerična tašča z mrtvim kanarčkom. Kaj če bi ga iz hvaležnosti volil? Človeka s tolikšnimi vrlinami ne najdeš za vsakim vogalom, kot je pravilno povedal mili glasek.
Zgodbica je na pol resnična, to pomeni, da je telefonski poziv resničen, nekoliko izmišljene pa so reakcije stanovalca. Politična propaganda poteka pač v znamenju fantazije, diskretnost je seveda zanemarjena. V svetu planetarnih komunikacij so vsa sredstva dobra. Politiki se poslužujejo množičnih občil, konferenc, okroglih miz, otvoritev, podobic in (nekateri) tudi telefona. Drsimo pač do tistih skrajnih meja, od koder pelje pot v okultizem. Je že kdo preveril, če pomagajo ljubezenski napoji, uroki, woo-du in drugi okultni sistemi? Morda bi veljalo vsaj začeti in ob volitvah preizkusiti moč kakega vrača. Konec koncev, kaj bi se zgodilo, če bi se ljudje naveličali poplave informacij? Nujno bi bilo treba najti nove sisteme, kajti pred volitvami je potrebno ljudi prepričati, in če so že prepričani, jih je treba prepričati v novo vero. To je železna logika volitev. Med telefonom in vračem v bistvu ni razlike, seveda, če kaj zaležeta...
Najdaljše delovne obdobje - kar 13 let pa je preživel kot upravnik Cari-carnice Koper, kjer se je prav tako ustvarjalno ukvarjal z gospodarskimi vprašanji. S svojimi idejami in izvirnimi rešitvami je prispeval, da je bila tudi v najobčutljivejših časih resnično odprta meja. Prizadeval si je za ustrezno družbeno vrednotenje carinskega dela. Na ravni Jugoslavije in /V meddržavnih komisijah se je zavzemal za razvoj maloobmejnega prometa in za obmejno gospodarsko sodelovanje. Proste carinske cone so rezultat tudi njegovih prizadevanj.
Ko je tovariš Vinko Lovrečič kandidiral za predsednika je dejal, da ima najraje napredek, mladino in naravo.
Da, ljubi je naravo. Ljubil je svojo Istro, kot študent v Ljubljani pa je vzljubil tudi planine in gore. To svojo ljubezen je želel prenesti tudi na druge, zato ni čudno, da je Obalno planinsko društvo pod njegovim desetletnim vodstvom doživelo pravi preporod. V sovje vrste so tedaj vključili veliko število mladine, tako da so ustanovili mladinski odsek. Ni pa skrbel le za razvoj planinstva, ampak za celovit razvoj telesne kulture v občini in na obali.
Ko je Vinko Lovrečič prevzel funkcijo predsednika skupščine občine Koper, jo je prevzel z željo in zavestjo, da bo storil vse za gospodarski razvoj, za večje blagostanje in za lepše življenje. Dejal je: »Predsednik je človek, ki mora poznati interese občanov, boriti pa se za pametne in upravičene interese večine. Razvijati mora vzdušje, v katerem bo naraščala pripravljenost za sodelovanje občanov, zato mora poznati in imeti rad celotno območje občine.« Tovariš Vinko Lovrečič je bil človek z izjemno voljo do življenja, bil je človek, ki je tudi v temnih trenukih našel luč svetlobe. Obupa ni poznal, poznal je le delo, odprto besedo, voljo za napredek, ljubezen do soljudi in do narave.
Tovariša Vinka Lovrečiča ni več med nami, ostajajo pa njegove perspektive, njegova vizija nadaljnjega razvoja, ki jo moramo s skupnimi prizadevanji tudi uresničiti.
Predsednik OK SZDL Boris Strle
Obvestilo
Zaradi pomanjkanja prostora je danes odpadla tedenska rubrika Pavla Stranja Manjšinski mozaik. Bralce in avtorja prosimo za razumevanje.
Prikazovanje življenja angleškega delavskega razreda jo je očaralo in nadaljevanko je imela nadvse rada. Ko jo je SJledala, je mislila na svojo lepo, veliko hišo, z vrtom, na 'epo vreme, pa na tenis in na plaž,o_ in iz vsega srca pomilo-yala prebivalce Ulice Coronation. Če že moraš biti delavec, le najbolje, da si avstralski delavec.
Tim očetu in mami ni povedal, da je jedel sendvič z 'ztrebki, ker je čisto pozabil na to. Ko sta z očetom pojedla ribo in krompir, sta pustila svoja krožnika na mizi in stopi-v dnevno sobo.
»Daj no, Es, zdaj je čas za športni pregled,« je dejal Ron rti vklopil drugi kanal.
Njegova žena je vzdihnila. »Želim si, da bi dalj časa 0stal zunaj, da bi si lahko ogledala film z Joan Crawford ali Pa kaj drugega in ne le šport, šport, šport!«
, »No, če bo Tim dobil še kaj dodatnega dela, ljubica, ti P°rn kupil še en televizor,« ji je odgovoril Ron, si sezul Cevlje in se zleknil na kavč. »Kje pa je Davraie?«
»Zunaj, z nekim fantom.«
»Katerim pa tokrat?«
»Kako, za vraga, pa naj vem? Zaradi nje nisem nikoli v skrbeh, preveč je pametna, da bi zabredla v težave.«
Ron je pogledal svojega sina. »Kaj ni to od sile, Es, kako se življenje obrača? Imava najbolj čednega fanta v Sydneyu, ki pa je vreden le kakšne štiri penije od funta, potem pa ti dobiva Dawnie. Na eni strani je on, ki se zna komaj podpisati in šteti do deset, na drugi pa Dawnie, ki je tako pametna, da dobiva univerzitetne zlate medalje, ne da bi kaj dosti študirala.«
Esme je vzela v roke svoje pletenje in se z žalostjo v očeh zazrla v Rona. Tudi ubogega starega Rona je to prizadelo, toda na svoj način je bil resnično dober s Timom, pazil je nanj, ne da bi ga omejeval ali pa ravnal z njim kot z majhnim otrokom. Kaj mu ne dovoli, da pije z njim, kaj ni vztrajal, da si mora Tim sam služiti kruh, kot vsak normalen fant? To je bilo zelo prav, ker nista več tako mlada, kot nekoč. Ron jih ima skoraj sedemdeset, ona pa je le šest mesecev mlajša. Zdravniki so ji povedali, da je to vzrok, da se je. Tim rodil zaostal. Zdaj jih ima petindvajset in bil je njen prvorojenec. Oba z Ronom sta jih imela že krepko čez štirideset, ko se je rodil. Zdravniki so ji povedali, da so temu krivi njeni jajčniki, ki so bili že utrujeni in iz vaje. Potem pa se jima je leto pozneje rodila Dawnie, ki je bila povsem normalna. Običajno je tako, so ji rekli zdravniki. Kadar se ženska odloči za prvega otroka po štiridesetem
letu, je največje tveganje pri prvem otroku. Njen pogled se je ustavil na Timu, ki je sedel v svojem posebnem stolu ob steni in najbliže televizorju, ker je hotel biti, kot majhen otrok, sredi dogajanja. Tam je sedel najlepši in najbolj ljubek fant z žarečimi očmi in ploskal igralcem kriketa. Vzdihnila je in si gotovo že milijontič zastavila vprašanje, kaj se bo zgodilo z njim, ko bosta z Ronom umrla. Davraie bo tista, ki bo morala skrbeti zanj. Svojega brata ima resnično rada, toda če bodo šle stvari po normalni poti, se bo nekega dne naveličala študija in se bo poročila. Bo tedaj njen mož hotel gledati v svoji bližini nekoga, kot je Tim? Esme je močno dvomila v to. Le kdo si želi v hiši odraslega petletnika, ki ni njegovo meso in kri?
ŠESTO POGLAVJE
Vreme je bilo v soboto prav tako lepo in vroče, kot v petek, zato se je Tim odpravil v Artamon ob šestih zjutraj. Oblečen je bil v športno srajco s kratkimi rokavi, kratke hlače in dokolenke. Mati mu je vedno pripravila, kaj naj obleče, skuhala mu je zajtrk, mu dala s seboj hrano za čez dan in se prepričala, če ima v delovni torbi sveže delovne hlače in če ima dovolj denarja, da ne bi zabredel v težave.
Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Pred 44 leti je začela obratovati peč v Rižarni
Vojko Kocman (PSI): Ubrali smo pot
boja znotraj socialistične stranke
V	noči od 21. na 22. junij leta 1944 je začela krematorijska peč v tržaški Rižarni redno delovati in požirati noč za nočjo na tisoče slovenskih, hrvaških in italijanskih žrtev, ki so se znašle v tem zloglasnem kraju smrti. Neuradni začetek je bil sicer nekaj mesecev prej, že aprila, ko so za »poskušnjo« v peči zažgali 71 talcev, ki so jih nacifašisti ustrelili na openskem strelišču.
44. obletnice tega dogodka so se s kratko svečanostjo in položitvijo vencev včeraj dopoldne spomnile tri borčevske organizacije: Vsedržavno združenje partizanov Italije ANPI, Združenje političnih preganjancev in Združenje deportirancev v nacističnih taboriščih. Svečanost je bila kratka -nekaj minut za kratek molk v spomin na žrtve in seveda za potrditev tihe obveze, da teh naših žrtev ne bomo pozabili, da zločini Rižarne ne smejo v pozabo, da še vedno zaman čakamo, da bi prišli na zatožno klop vsi tisti, ki so te zločine zakrivili ali jih samo omogočili, da bi uradno ugotovili, ali je bil nacistični zločinec Demjanjuk tisti »Ivan Grozni«, ki je v taborišču s kladivom zadajal zadnji udarec žrtvam, preden so jih strpali v peč.
V	noči od 21. na 22. junij je v peči zgorelo 20 žensk in 20 moških. Zažgali so jih baje kot povračilni ukrep zaradi hudega vojaškega poraza, ki so ga nemškim četam prizadejale prav tiste dni partizanske enote v bojih pod Šmarjami pri Kopru. Takrat so imeli Nemci nekaj mrtvih, padel pa je tudi njihov komandant.
Prvič so bili seznami žrtev Rižarne in zaprtih oseb objavljeni 16. maja 1965 v našem dnevniku, torej v času, ko je bila tržaška Rižarna z dekretom predsednika italijanske republike imenovana za nacionalni spomenik. Sezname je zbral in objavil naš pokojni kolega, novinar Albin Bubnič, ki je našel podatke o seznamih žrtev ter o tistih, ki so šli skozi Rižarno v druga taborišča, v arhivih Zveze vojnih invalidov v Trstu ter v arhivih Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani.
Umorjeni v noči med 21. in 22. junijem so bili slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti. Mnogi so bili iz raznih krajev Istre, z Goriškega in Furlanije, bili pa so doma tudi iz Boljunca, Domja, Gabrovice, Trsta, Ronk, Tržiča, Senožeč itd. Nekateri med njimi so bili partizanski borci ali aktivisti, ki so jih zajeli v bitkah ali pri aktivističnem delu. Podatki niso natančni, saj je znano, da so nacisti številne dokumente uničili. Ko so prišle prve edinice osvobodilne vojske v Rižarno, so našle še v vrečah s cementom in s smetmi nekaj dokumentov, ki jih nacisti niso utegnili uničiti, preden so konec aprila razstrelili krematorijsko peč.
Takšne svečanosti, kot je bila včerajšnja, se redno odvijajo na tem kraju groze in smrti. In vendar so za vsakega udeleženca trenutek bolečih spominov na muke in trpljenje, ki so jih doživljali vsi, pred katerimi so se vrata Rižarne odprla, a nato tudi za vedno zaprla. Kaj vse se je tam dogajalo, pričajo skopi, večkrat nepopolni podatki, zapisi, ki jih je bilo mogoče zbrati. Vendar zadostujejo, da lahko imenujemo Rižarno eno najhujših taborišč smrti in da ne prenehamo v svoji zahtevi, da se njena resnična zgodovina razkrije in da se s tem dostojno počasti spomin umrlih.	NEVA LUKEŠ
Vojko Kocman je glavni slovenski socialistični kandidat na bližnjih občinskih volitvah v Trstu. Star je 41 let, doma je iz Saleža, a živi pri Banih, od koder je doma njegova žena. Ima dva otroka ter se poklicno ukvarja z izvozom in uvozom strojev in opreme za lesno industrijo. Bil je med ustanovitelji športnega društva Kras in enajst let njegov predsednik, šest let pa je bil tudi predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. V Socialistično stranko se je vpisal pri osemnajstih letih, sedaj je član njenega pokrajinskega vodstva in njene slovenske deželne komisije. Postavili smo mu nekaj vprašanj, na katera je rad odgovoril.
Najprej, zakaj ste se odločili za kandidaturo za izvolitev v tržaški občinski svet?
»Politika doživlja danes hudo krizo. Vsi zelo radi kritiziramo politike in javne upravitelje, da premalo naredijo za skupnost in da se premalo angažirajo za dobrobit ljudi. Skoraj nikoli pa ne pomislimo na težave, s katerimi se dnevno srečujejo naši izvoljeni predstavniki. Sprejel sem kandidaturo, ki mi jo je ponudilo vodstvo PSI, ker sem se čutil dolžnega, da nekaj naredim v korist stranke in predvsem Slovencev, ki so vanjo vključeni.«
Danes ni lahko biti Slovenec in istočasno član PSI...
»Seveda ni lahko, laže se je namreč odpovedati odgovornostim ter pustiti drugim, da odločajo o narodnostnem vprašanju in o vlogi Slovencev v stranki. Jaz sem skupaj z drugimi tovariši ubral drugo pot, ki je pot notranjega boja in stalnega soočanja s tisti-
PO SKGZ proti razpršitvi glasov
Politični položaj v Trstu - s posebnim ozirom na skorajšnje volitve - je bil v ospredju seje pokrajinskega odbora SKGZ, ki se je sestal v ponedeljek.
V	svoji analizi je pokrajinski odbor izhajal iz ugotovitve, da je bistveno vprašanje sedanjih volitev v bitki med PSI in KD za predsedstvo deželnega sveta. V mestu samem pa je ključno vprašanje glasov Liste za Trst. Jih bo LpT ohranila, ali pa bodo šli njeni glasovi drugim strankam? In katerim? Predvidevanja so v tem trenutku nemogoča, dokončen odgovor bo izšel iz volilnih žar.
Ob ugotovitvi, da je letošnja kampanja bolj umirjena od prejšnjih in da narodnostno vprašanje ne prihaja do izraza s tako virulentnostjo kot lani, je pokrajinski odbor SKGZ odločno potrdil temeljno linijo nerazprševanja glasov in podpore slovenskim kandidatom na strankah, za katere že tradicionalno volijo Slovenci. Pri tem pa je opozoril tudi na pomen volitev rajonskih svetov. Napeti je treba vse sile, da bo tudi v te svete izvoljeno čim-večje število slovenskih kandidatov.
V	nadaljevanju seje se je pokrajinski odbor seznanil z najnovejšimi pobudami v zvezi s turističnim izkoriščanjem Sesljanskega zaliva in gradnje sin-hrotrona ter potrdil svoje odločno nasprotovanje lokaciji stroja pri Bazovici.
Važni so glasovi in preference
V nedeljo, 26., ter v ponedeljek, 27. junija, bodo volitve za obnovitev deželnega sveta, pokrajinskega sveta v Trstu, tržaškega občinskega sveta in rajonskih svetov v tržaški občini. Na glasovnici za Deželo (zelena barva) lahko poleg glasu za simbol stranke napišemo največ tri preference, za Občino (siva barva) največ štiri preference, za rajonske svete (ciklamasta glasovnica) pa dve preferenci. Na glasovnicah za Pokrajino (rumena barva) pa bomo prekrižali samo simobol stranke, za katero smo se odločili, medtem ko je ime kandidata ali kandidatke že natisnjeno na glasovnici.
Za izvolitev slovenskih kandidatov so seveda važni glasovi in tudi preference. Glavna slovenska kandidata za Deželo sta kot znano Miloš Budin (KPI - št. 3) in Bojan Brezigar (SSk - št. 1). Za tržaški občinski svet se poteguje več slovenskih kandidatov. Slovenski socialisti si prizadevajo za izvolitev Vojka Kocmana (št. 35), na listi je tudi sloven-
ska kandidatka Neda Lah. Nosilec liste SSk je Aleš Lokar, kateremu sledijo Humbert Mamolo, Boris Slama, Peter Močnik, Mitja Ozbič in neodvisni Ivan Peterlin. Slovenski komunisti se prvenstveno potegujejo 'za izvolitev Anamarije Kalc (št. 3) in Ravla Kodriča (št. 28), dobre možnosti pa ima tudi Boris Kobal (št. 27).
Več Slovencev je tudi na listah za Pokrajino. Marčelo Čok (PSI) kandidira v dolinskem okrožju, Nives Košuta (KPI) na Krasu in Zorko Harej (SSk) v Devinu-Nabrežini, Zgoniku in Repentabru. Za izvolitev v tržaški pokrajinski svet se potegujejo tudi socialistka Rosana Petaros (tržaški Kras), komunist Mitja Race (Sveti Ivan) in zastopnik Slovenske skupnosti Rafko Dolhar, ki se podobno kot Petaro-sova predstavlja v kraškem volilnem okrožju.
Na sliki (od leve proti desni): Rafko Dolhar, Rosana Petaros in Mitja Race.
mi vodilnimi tovariši, ki ne razumejo ali nočejo razumeti, da je narodno vprašanje eden temeljnih "vozlov" tržaškega vprašanja.«
V	zadnjih mesecih ste kar precej naredili, v prvi vrsti pa ste vendarle postavili na noge slovensko deželno komisijo pri PSI. Kaj si obetate od njenega dela?
»Mislim, da je to prvi konkretni korak na poti res organiziranega in učinkovitega nastopa slovenske komponente v PSI. V novem deželnem telesu, katerega delo koordinira tovarišica Laura Bergnach iz videmske pokrajine, smo zastopani socialisti iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije. Močno pa smo zastopani tudi v vseh treh pokrajinskih vodstvih stranke, tako da danes lahko rečemo, da se v PSI ne razpravlja več o Slovencih brez naše prisotnosti.«
V	današnjih razmerah bi torej verjetno Slovenci v PSI preprečili "operacijo Camber", ali ne?
»Tega ne znam povedati. Lahko pa rečem, da bi se danes gotovo učinkoviteje upirali temu volilnemu zavezništvu.«
Slovenski socialisti so danes tako rekoč pod križnim ognjem tako SSk kot komunistov. Kaj mislite vi o teh kritikah?
»Marsikaj spada v golo volilno kampanjo in sodi v normalno demokratično soočanje med različnimi. Načelno vsekakor vidim PSI bliže komunistom, tudi kar zadeva narodnostno politiko in reševanje odprtih vprašanj naše manjšine. Komunisti so naši najbližji sogovorniki posebno na podeželju in v okoliških krajevnih upravah, kjer z njimi še kar dobro delamo in sodelujemo. Slovenska skupnost pa se v izvoljenih telesih večkrat obnaša kot gola podružnica Krščanske demokracije. Očita socialistom, da sodelujemo z LpT in istočasno pozablja, da je bila sama dolgo let v krajevnih odborih, kjer so vseskozi sedeli tudi melonarji.«
SSk med drugim očita Craxijevi stranki, da se ogreva za volilni zakon, ki bi tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu izključil majhne politične sile in torej tudi SSk. Kaj mislite vi o tem?
»Mislim, da se skoraj vsi strinjamo, da je v Italiji preveč strank in da bo morala država prej ali slej izvesti volilno reformo. Glede naše Dežele pa SSk pozablja, da predvideva naš zakonski predlog prisotnost manjšinskih političnih strank v deželni skupščini.«
Predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta Anamarija Kalc je v intervjuju za Primorski dnevnik dejala, da se za mestne upravitelje tržaška občina pogosto končuje pri openskem Obelisku. Kako ocenjujete vi (ne)posluh tržaškega občinskega odbora do kraških vasi in kraške-ga prebivalstva?
»Tudi osebno sem zelo kritičen do tržaške občinske uprave. Tisti, ki so si pred desetimi leti polnili usta z zaščito Krasa, niso za naše vasi naredili ničesar. Dovolj je, da pogledamo stanje naših cest. Če bo šlo tako naprej, jih bomo morali sami čistiti in asfaltirati. Zahodni in vzhodni Kras sta dejansko brez javnih družbenih struktur in ne razpolagata niti z enim javnim športnim objektom. Jaz sem proti megalomanskim objektom, če bom izvoljen, pa se bom konkretno zavzemal, da bosta tako vzhodni kot zahodni Kras dobila svoje občinske športne strukture.«
Pogovor zapisal SANDOR TENCE
Vesela druščina odpotovala na letovanje v Zgornje Gorje
Včeraj ob 14.18 je s peronov sežanske železniške postaje odpotovala vesela in počitniško razpoložena druščina, ki je bila namenjena v Zgornje Gorje. Vagone jugoslovanskih železnic je namreč napolnilo 60 tržaških osnovnošolskih otrok in manjša skupina vzgojiteljev tržaškega dijaškega doma Srečko Kosovel, ki so v Sežani pričeli dvotedensko pustolovščino, letovanje v naravi in v družbi vrstnikov. Letovanje v Zgornjih Gorjah (od koder so se nam v poznih popoldanskih urah že javili, da so srečno prispeli), se bo zaključilo 5. julija, za organizacijo in dobro razpoloženje otrok pa so poskrbeli vzgojitelji dijaškega doma pod pokroviteljstvom odbora za doraščajočo mladino pri SKGZ.
Včeraj praznovali finančni stražniki
Na tržaški pomorski postaji je včeraj dopoldne potekala slovesnost ob 214. letnici ustanovitve korpusa finančnih stražnikov. Posebne enote so najprej izkazale vojaško čast poveljniku finančnih stražnikov dežele FJK, bri-gadnemu generalu Vitu Guzziju. Sledilo je branje čestitk, ki sta ju ob tej pomembni obletnici poslala članom tega korpusa predsednik Cossiga in ministrski predsednik.
Brigadni general Guzzi je v svojem kratkem nagovoru opozoril prisotne na dosežke finančnih stražnikov v letu dni svojega delovanja. Navedel je nekaj številčnih podatkov za deželo FJK. Finančni stražniki so zaplenili tujo valuto in vrednostne papirje, vredne 6 milijard lir, ter prijavili 675 oseb. Obenem so zaplenili okrog 16 kg mamil, predvsem heroina in kokaina ter prijavili 132 oseb. Največ razpečevalcev mamil so izsledili prav v Trstu. Finančni stražniki, ki deluejo v obmejnih območjih v FJK pa so zaradi tihotapljenja prijavili oblastem 382 oseb. V naši deželi so obenem odkrili 39 dav-ničih utajevalcev ter pregledali več kot tisoč davčnih prijav.
Slavje se je nadaljevalo s podelitvijo priznanj častnikom, podčastnikom in vojakom, ki so se v minulem letu še posebno izkazali.
Turistična ustanova ga je predstavila včeraj
Pester spored poletnih prireditev na Tržaškem
Kitarist Paco De Lucia, pevka Minam Makeba, pianist in pevec Paolo Conte, festival operete, revija filmov Walta Disneya, številne razstave in še druge prireditve. To bo tržaška Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova ponudila letošnje poletje Tržačanom in turistom, ki bodo od julija do oktobra obiskali naše mesto. Tržaške poletne prireditve so predstavili včeraj na sedežu ustanove na Gradu sv. Justa.
Prav Grad bo - kot že vrsto let doslej - eno od najpomembnejših prireditvenih prizorišč. Že jutri bo na Gradu nastopil sloviti španski kitarist Paco De Lucia. 6. julija bo na vrsti črnska pevka Miriam Makeba, 12. in 13. julija se bo predstavila operetna skupina Sandra Massiminija z opereto Dežela zvončkov. 18. in 19. junija bosta Lola Greco in Antonio Canales »zaplesala« Ravelov Bolero. Dan kasneje se bo začela revija filmov Wal-ta Disneya, ki bo trajala do 25. julija. 27. julija bo na sporedu recital pevke Vere Gutman. Od 1. do 7. avgusta bo na sporedu operni filmski festival, 24. avgusta pa bo nastopil znani italijanski kantavtor Paolo Conte.
Med razstavnimi prireditvami naj omenimo razstavo o Maksu Fabianiju na Miramarskem gradu, ki so jo odprli včeraj. Danes bodo v sesljansketn sedežu turistične ustanove dprli razstavo Zore Koren Škerk, na Gradu pa bo do 30. septembra odprta razstava orožja in vojnih predmetov iz zapuščine Diega de Henrigueza.
Konec junija se bo začel tradicionalni Festival operete. Letos bodo Tržačani lahko uživali ob zvokih operet Netopir J. Straussa, Clivie N. Dostala in Vesele vdove F. Lebarja.
Tudi letos bo v poletnih mesecih zaživel Trg Unita. 11. julija bo na teh1 trgu nastopil italijanski kantavtor Ric' cardo Cocciante, od 18. julija dalje Pa bodo stekli ponedeljkovi koncerti mestne godbe G. Verdi.
POPRAVEK
V pregledu učnih izidov na TTZ Žiga Zois, ki smo ga objavili v četrtekj 16. junija, so izostala imena naslednjih dijakov, ki so uspešno izdelali razred-Martina Doliak (1. b), Susanna Ciocch1 (2. a), Aleksandra Pernarcich (2. b), Eh" sabeth Oberdank (4. b) in Nataša Sancin (4. c).
Zadnje dni volilne kampanje na Tržaškem
Budin (KPI): Z odločnim bojem bomo Slovenci marsikaj dosegli
Kritike na račun tržaške občinske uprave
CGIL o reševanju problema smeti in varstva okolja
Do nedeljskih upravnih volitev nas ločuje le še pet dni, zato so stranke na vseh ravneh pospešile svojo volilno kampanjo. V tem okviru vlada precejšnje pričakovanje za prihod Craxija, De Mite in Occhetta. Socialistični voditelj bo govoril jutri na Trgu Unita ob 18. uri, novoizvoljeni sekretar KPI Achille Occhettopa v petek na istem trgu ob 19. uri. V pričakovanju sobotnega in nedeljskega ' premirja" pa se v mestu in v okolici kot na tekočem traku vrstijo volilni shodi in manifestacije.
Na srečanju z volilci repentabrske občine je slovenski kandidat KPI za Deželo Miloš Budin govoril o vlogi KPI v okviru slovenske manjšine. "Rezultati dokazujejo, da je vloga komunistov nenadomestljiva in odločilna," je podčrtal zgoniški župan, "v Rimu smo tako blokirali Camberjev manever in uspeli, da je v senatu končno stekel jrostopek za našo globalno zaščito. Skoda, da je zaenkrat pripravljen za razpravo le osnutek KPI in je treba na druge še čakati. Drugi rezultat pa je bil dosežen v poslanski zbornici, kjer je bil odobren zakon za okrepitev mednarodne vloge naše Dežele. Zakon predvideva^ tudi 24 milijard lir za kulturne ustanove Slovencev v Italiji in Italijanov v Jugoslaviji. V tem je dokaz, da se z odločnostjo, vztrajnostjo in borbenostjo lahko doseže marsikaj. To jamčimo komunisti, saj imajo drugi preveč vezane roke od sodelovanja v sistemu oblasti s KD in z Listo za Trst," je zaključil Budin, ki bo danes ob 18. uri govoril na Opčinah na shodu krajevne sekcije Riko Malalan. Poleg Budina bodo na shodu v Prosvetnem domu govorili še Anamarija Kalc, Perla Luša, Pavel Fonda in Franco Panizon. Jutri pa bodo ko-
munistični kandidati spregovorili na Radiu Opčine in sicer med 20. in 21. uro. V tej radijski oddaji bo sodeloval tudi slovenski komunistični senator Stojan Spetič. Nosilec komunistične liste za Občino Maurizio Pessato se bo danes ob 17.30 soočil z nosilcem de-mokristjanske kandidatne liste in bivšim tržaškim županom Francom Ric-hettijem. Soočenje bo v Časnikarskem krožku na Korzu Italia 12.
Drevi ob 20.30 pa bo v Kulturnem domu na Proseku volilno srečanje slovenske deželne komisije pri PSI. Na zborovanju, ki so mu dali naslov "Večer nageljna", bodo nastopili glavni slovenski kandidati PSI in sicer Vojko Kocman, Neda Lah, Rosana Petaros in predsednik KGS Marino Pečenik. "Socialistična stranka je tudi letos vključila v svoje kandidatne liste več Slovencev," piše v tiskovnem sporočilu PSI, "z namenom, da bi še bolj utrdila svoj položaj znotraj slovenski narodnostne skupnosti."
Zgoniška občinska sekcija Slovenske skupnosti pa prireja drevi ob 20.30 v Kulturno-športnem centru v Zgoniku srečanje o problemih in perspektivah kmetijstva na Krasu. Po pozdravu tajnika sekcije Jožka Grudna bo imel uvodno poročilo Vladimir Vremec, sledila bo razprava, ki jo bo povzel nosilec liste za Deželo in devinsko-na-brežinski župan Bojan Brezigar. V okviru volilnih tribun RAI bo danes po tretjem televizijskem omrežju približno ob 19.45 sklepni poziv volilcem deželnega tajnika Iva Jevnikarja.
SSk pa je v ponedeljek zvečer priredila na Proseku posvet o novih pogledih na gospodarstvo Trsta v luči leta 1992. Vodil ga je predstavnik sekcije
za Zahodni Kras Robert Vidoni, nastopila pa sta Aleš Lokar in ravnatelj Openske hranilnice Drago Gantar. Kot je rečeno v tiskovnem sporočilu, je bila na Proseku "poudarjena potreba po globalnem gospodarskem načrtu, po izkoriščanju jezikovnega znanja in naravne posredniške vloge manjšin-cev, po mehanizmih, ki naj bančne prihranke zadržujejo v naših krajih za razvoj domačih panog in po neoviranem širjenju slovenskega bančnega omrežja. Istočasno je bila še poudarjena potreba po sodelovanju Slovencev tudi pri kapitalu, ki se pripravlja za orjaške turistične naložbe v Sesljanu, po uradu, ki naj naše ljudi opozarja na vse možnosti in ugodnosti, ki jih državna in deželna zakonodaja priznava številnim gospodarskim pobudam."
Tržaška Občina ni sposobna zadovoljivo reševati problema odpadkov in varstva okolja, čeprav troši v ta namen veliko finančnih sredstev. Njeni posegi so vedno sprejeti v trenutkih, ko sila kola lomi in je treba preprečiti hujšo škodo ali popoln zastoj smetarske službe. Da ne bi govoril v prazno, je sindikat CGIL preveril trenutno stanje in sestavil tehnično poročilo ter fotografsko dokumentacijo. Oblikoval je tudi vrsto predlogov za izboljšanje stanja, v prvi vrsti za ustanovitev javnega medobčinskega podjetja, ki naj bi skrbelo za odpadke in varstvo oko-' Ija v vsej pokrajini. Analize in predloge je sindikat predstavil včeraj v Časnikarskem krožku, kjer sta spregovorila sindikalista Roberto Treu in Marino Sossi.
Toda poglejmo nekaj podatkov. Tržaška občinska služba za greznice in odplake ima skupno dva uradnika in 37 delavcev, od katerih je vsaj tretjina odsotna zaradi dopustov, premestitev in bolezni. Bolezenski primeri so zaskrbljujoči, saj je veliko uslužbencev zbolelo za virusnim vnetjem jeter. Občina ima le eno avtocisterno za čiščenje odplak, ki naj bi vzdrževala 350 kilometrov grezničnega omrežja. Jasno je, da si uprava pomaga z zakupnimi pogodbami, v katere vloži na leto okrog 400 milijonov lir. Toda kakšno je sedanje stanje greznic? Fotografski posnetki so zgovorni: večina odpadnih voda se steka direktno v morje; odlagališče trdih odpadkov v Ul. Errera ni zaprto, kot trdijo občinski možje, pač pa smetarji redno odlagajo odpadke vanj; v Osapsko dolino odlagajo tudi ne trde materiale; upepeljevalnik obratuje le po čudežu in povsem nezakonito: konec aprila je namreč zapadel zakon, ki je podaljševal rok za prilagoditev upepeljevalnikov novim normam. Dela za gradnjo nove očiščevalne naprave v Skednju se vlečejo že več let in jim ni videti konca, Občina pa medtem plačuje 680 milijonov lir letno obresti za posojilo, ki ga je v ta namen najela.
Negospodarno ravnanje z odpadki se kaže tudi v drugih številkah: za prevoz odpadkov v Furlanijo je Občina doslej potrošila že dve milijardi lir, od teh 1300 milijonov samo letos; za popravila upepeljevalnika je investirala 6 milijard lir, še 13 pa jih bo stala nova, četrta peč. Bodo takrat sedanje in že dotrajane peči še delale? Poglavje zase je ločeno zbiranje odpadkov. Drugim občinskim upira vam v pokrajini je to uspelo organizirati brez stroškov, tržaška pa še naprej razmetava v ta namen stotine milijonov.
Še dober mesec za vložitev ugovorov proti podrobnostnim načrtom za T8
Od začetka tega tedna so na oglasni deski pri tajništvu Občine Trst na ogled osnutki za dva podrobnostna urbanistična načrta, ki zadevata območje T8 pri Bazovici oziroma Padriče, območji, namenjeni širjenju mednarodnih znanstvenih inštitucij Centra za znanstvene in tehnoioške raziskave. Osnutki bodo razobešeni do 9. julija, medtem ko bo 29. julija letos zapadel rok za vložitev ugovorov in pripomb prizadetih, ki jih morajo posredovati na kolkovanem papirju.
Po izjavah pristojnega občinskega odbornika gre za temeljne korake na poti k čimprejšnji dokončni odobritvi podrobnostnih načrtov, za kar je pristojna Dežela. Njihovi objavi bo namreč nemudoma sledilo oblikovanje dokončnih protiugovorov, kar bo pomenilo zaključno fazo obeh velikih projektov. Ves postopek je bil v preteklih dneh dogovorjen med odbornikom Vattovanijem in znanstvenim direktorjem družbe Sincrotrone Trieste Lucianom Fondo, ki se je pred tem posvetoval tudi z Rubbio.
Z razstavo v miramarskih konjušnicah
Legenda Maksa Fabianija zaživela tudi v Trstu
Legenda o Maksu Fabianiju, vsestranskem arhitektu, urbanistu in »planerju«, ki je zapustil neizbrisno sled v vsem srednjeevropskem prostoru, se je končno udejanila tudi v Trstu. Sinoči so v konjušnicah miramarskega gradu in s šestletno zamudo odprli namreč prvo obsežno razstavo, ki jo Trst posveča temu svojemu sinu (ki je tudi sin Dunaja, Krasa, Slovenije in sploh tega stičišča raznovrstnih kultur, ki je bila Srednja Evropa). Pod skrbnim nadzorstvom profesorja Marca Pozzet-ta - ki je med največjimi poznavalci Fabianijevega dela — in njegovih sodelavcev sta Pokrajina in Občina Trst v sodelovanju z Ustanovo za spomeniško varstvo ter pod pokroviteljstvom Dežele FJK in Delovne skupnosti Alpe—Jadran priredili razstavo o človeku in umetniku, o znanstveniku in izumitelju z naslovom »Nove meje arhitekture«.
Razstavo so sinoči odprli predstavniki ustanov, ki so prispevale k nje-niprireditvi. Razstava bo najbrž priklicala ljubitelje umetnosti, a bo zbudila zanimanje tudi bolj površnih in raztresenih turistov. Kljub soparici razmero-nia številno občinstvo je najprej pozdravil predsednik Pokrajine Trst Loc-chi, ki je Fabianija označil kot »človeka z meje«, ki je znal združevati v sebi lastnosti vseh narodov — italijanske-
ga, slovenskega in nemškega — iz katerih je zrasel. Lik umetnika je orisal pokrajinski odbornik za kulturo Zorko Harej. Ta je v strnjenem govoru v italijanščini, slovenščini in nemščini (zgledalo je, kot da bi mu bil govor v nemščini vsiljert, ker samo tako je bilo mogoče opravičiti poseg v slovenščini) orisal Fabianijevo vlogo v sodobni arhitekturi. Sin Krasa in tržaškega zaledja, učenec slovitega Otta Wagnerja, je bil v starosti 35 let že »eden izmed
osmih urbanistov, ki so v naj večji meri pripomogli k sanaciji mest v avstroo-grski monarhiji«. Fabiani, ki je bil vse svoje življenje odprt vsestranskim vplivom in je zagovarjal prenovo arhitekturnega izražanja proti akademskim stilom, je namreč prispeval k preobrazbi številnih mest, od popotresne Ljubljane do Dunaja, Bielskega, Liberca in malega rojstnega Štanjela.
Nato so spregovorili še župan Staffi-eri (ki je zbadljivo dodal, da bi o Fabi-
aniju morali spregovoriti še v francoščini in angleščini, češ da je njegova slava presegla tudi te meje), občinski odbornik za kulturo Rossi, predsednik Tržaške turistične ustanove Barison, Valentino z Urada za spomeniško varstvo in deželni odbornik za finance Rinaldi. Slednji se je spomnil slavnosti ob odprtju stalne galerije Lojzeta Spacala v Štanjelu. Oba umetnika sta po njegovem mnenju »človeka z meje«, ki sta premagala kulturne in politične razmejitve ter ustvarila univerzalno govorico.
Po uradnem delu odprtja je profesor Pozzetto vodil obisk razstave, ki je razdeljena na sedem tematskih oddelkov, in orisal njeno metodološko zasnovo. Razstava ponuja pregled v vso Fabianijevo dejavnost: na ta način si je mogoče ogledati načrte in fotografije njegovih najbolj znanih stavb (od tržaškega Narodnega doma do dunajskih Palmers in Portois & Fix in ljubljanskega Jakopičevega paviljona), a tudi njegove drobne risbe, razglednice in ilustracije (ki razkrivajo intimnejše človeške plati) in njegove nenavadne izume leonardovskega kova: stroje za letenje, vojne naprave, kolesa in stroje, ki naj bi človeku lajšali hojo navkreber. Vsi panoji so opremljeni s trojezičnimi podnaslovi, kmalu pa bo izšel tudi obsežen katalog. B. G.
Zaprt turistični urad v Devinu
Predstavniki Združenja hotelirjev tržaške pokrajine so zaskrbljeni zaradi odločitve Tržaške letoviščarske in turistične ustanove, da letos poleti ne odpre orada za turistične informacije na parkirišču ob avtocesti pri Devinu. Po njihovem mnenju je ta urad igral dragoceno vlogo pri nudenju turističnih informacij tujcem, ki so potovali skozi Trst in so bili namenjeni v Jugoslavijo, ter jih tako tudi zadržal v naši pokrajini. Po mnenju tržaških hotelirjev je^ taka odločitev Povsem neosnovana zlasti v trenutku, ko raste zanimanje za tržaško turistično Ponudbo in ko je več javnih in zasebnih ustanov, med katerimi so tudi hotelirji, vložilo veliko truda v reklamiranje tržaškega turizma. Taka odločitev pa po hrugi strani omejuje učinkovitost delovanja same turistične ustanove, ki ze vec časa hira zaradi pomanjkanja denarnih sredstev.
Pol milijarde za tržaško stolnico
Dežela Furlanija-Julijska krajina je že pred časom določila izredni poseg v zUesku pol milijarde lir za konservacijska in vzdrževalna dela na monumental-Uern kompleksu stolnice sv. Justa. Prispevek je že nakazan v deželnem fman-ouem zakonu, odobrenem lanskega decembra, na enem zadnjih zasedanj pa je r^želni odbor nakazana finančna sredstva tudi dejansko podelil. Sedaj dokoncu-tujo načrte in zbirajo potrebno dokumentacijo za začetek del.
Kakšen kriterij za prostovoljce?
Pokrajinska federacija MoVI (Movimento di volontariato italiano) je izdala formativno mapo, v kateri so popisane značilnosti 47 tržaških združenj prosto-v°ljcev. Vodnik in njegovi priročni listi naj bi služili javnim in zasebnim ustano-Vam, pa tudi posameznikom, da bi bolje spoznali razvejano dejavnost tržaških Prostovoljcev. Pobuda, ki jo je finansirala Pokrajina, je koristna, vendar si ne ^oremo kaj, da ne bi opozorili na čudne kriterije pri izbiri združenj. V njej ni atnrec niti enega slovenskega, zato pa ne manjka desničarsko športno združene Alpina delle Giulie.
Policija odkrila upokojenca ki sta v mestu gojila mak
Upokojenca, 65-letni Pietro Benci iz Ul. Trissino 4/2 in prav toliko let star Salvino Pellizzaro iz Ul. Lorenzetti 13, sta na majhnem občinskem zemljišču skoro v srcu mesta posadila mak, iz katerega je mogoče pridelovati opij.
Finančni stražniki so v ponedeljek potrkali na njuna vrata in jima ukazali, naj jim sledita. Presenečena starčka sploh nista vedela, kaj sta storila, dokler jima niso preiskovalci povedali, da je gojenje maka prepovedano. Finančni stražniki ju vsekakor niso odpeljali v zapor, ampak so ju le prijavili sodnim oblastem, saj sta bila upokojenca očitno v dobri veri.
Preiskovalci so zaplenili 429 že skoro dozorelih makovih glavic. Količina je torej izjemno majhna, zato je malo verjetno, da sta hotela makovo seme prodajati. Po vsej verjetnosti sta hotela seme uporabiti kot nadev v poticah, palačinkah ipd...
Benci in Trissino sta že več let plačevala Občini najemnino za majhni zemljišči v središču mesta. Odločila sta se, da bosta na njivo posadila make. Rastline so dobro uspevale in ko so se živordeči venčni listi osuli, so začele dozorevati glavice, ki vsebujejo makova zrna. Prav nezrele makove glavice vsebujejo posebno snov, ki v manjših količinah učinkuje kot pomi-
rilo, v velikih količinah pa lahko povzroči celo smrt.
Zadevo je prevzel namestnik državnega pravdnika Roberto Staffa. Trissino in Benci sta se lahko takoj po zaslišanju že vrnila domov, o njuni usodi pa bo odločal sodnik.
Tudi letos nagrada dobrote »Devinski grad«
Tudi letos bodo na Devinskem gradu podelili nagrade za dobroto in človeško solidarnost »Rajmund Thurn und Taxis - Devinski grad«. Komisija, ki se je pred kratkim sestala, je določila, da bo podeljevanje nagrad potekalo v nedeljo, 28. avgusta 1988, na tradicionalni manifestaciji na Devinskem gradu. Predloge za nagrade je treba predstaviti najkasneje do 31. julija 1988 direktno komisiji, ki ima svoj sedež na Devinskem gradu, ali pa de-vinsko-nabrežinski občinski upravi. Za nagrajence je mogoče predlagati izključno devinsko-nabrežinske občane, ki so se posebno izkazali z dobrodelnimi dejanji in človeško solidarnostjo. Vsak predlog morata predstaviti najmanj dve osebi.
Odprto vpisovanje na tečaj »150 ur«
Sindikat slovenske šole obvešča, da so se začela vpisovanja na tečaj »150 ur« za dosego diplome nižje srednje šole v slovenščini. Brezplačnega tečaja se lahko udeležijo vsi delavci in odrasli, ki so dopolnili ali dopolnijo do 31. decembra 1988 16 let starosti (za tiste, ki niso dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). Tečaj traja eno leto, od septembra 1988 do maja 1989, skupno več kot 350 ur. Po uspešno opravljenem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole.
Vpisovanja potekajo vsak dan na nižjih srednjih šolah Ivan Cankar, Ul. Frausin 12 (TS) tel. 774046 in Simon Gregorčič, Dolina 210 tel. 228132, ali na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, Ul. Carducci 8, ob sredah od 10. do 12. ure in ob torkih, četrtkih in petkih od 16. do 17. ure. Rok za vpis zapade 7. julija 1988.
Nova določila za brezposelne
Da so lahko prejemali dodatek za brezposelnost, so se morali brezposelni doslej vsak mesec zglasiti na Pokrajinskem uradu za delo. Po sklepu deželne komisije za delo bo odslej drugače: evidentiranje bo le vsake tri mesece, in sicer marca, junija, septembra in decembra. Pokrajinski urad za delo zato sporoča, da bodo žigosali potrdila o brezposelnosti (mod. C/l) odslej izključno v omenjenih mesecih.
+ Nenadoma nas je zapustila naša draga
Angela Košuta vd. Maganja
Pogreb bo jutri, 23. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Križu.
Žalostno vest sporočajo sinova Pepi in Lucio ter hči Andreina z družinami, sestra Julka in drugo sorodstvo.
Trst, Križ, Melbourne, 22. 6. 1988
Ob tragični smrti
Vinka Lovrečiča
predsednika skupščine občine Koper izrekamo iskreno sožalje prizadetim svojcem, občinskim upraviteljem in prebivalcem pobratene občine Koper.
Župan in uprava občine Dolina
Dolina, 22. junija 1988
Country glasba na prazniku PD Slovenec v Hribenci
Nedeljski koncert italijanske country skupine Red Wine je bil nedvomno osrednji dogodek tridnevnega praznika, ki ga je od sobote do ponedeljka priredilo prosvetno društvo Slovenec iz Boršta in Zabrežca. Po sobotnem dežju, ki je prirediteljem krepko prekrižal račune, je v nedeljo popoldan končno spet posijalo sonce in tako privabilo v Hribenco res zadovoljivo število ljudi. Ansambel Red Wine, ki je prvič nastopil v naši okolici, se je predstavil z bogatim repertoarjem znanih in manj znanih skladb, ki so značilne za country oziroma severnoameriško ljudsko glasbo. Poleg te skupine pa je nastopil tudi kitarist Beppe Gambetta, sicer eden od ustanovnih članov ansambla, drugače pa pravi izvedenec v tem glasbenem žanru. Ne glede na to, da se je skupina Red Wine predstavila kot značilni "bluegrass band", je na nedeljskem koncertu prišel na dan tudi osebni pristop štirih glasbenikov, predvsem v aranžmajih in v usklajevanju barv različnih glasbil (mandolina, banjo, kitara in bas kitara).
Praznik PD Slovenec se je nato nadaljeval še v ponedeljek, in sicer z večernim plesom ob zvokih ansambla Pomlad, (dam)
Prav vzpodbudno vzdušje na šoli Marice Gregorič
Ko so pred dnevi potekale razne zaključne šolske prireditve, smo s kratko vestjo in fotografijo zabeležili nastop učencev osnovne šole »Marice Grego-rič-Stepančič« pri Sv. Ani, ki je bil povezan tudi s proslavo 10. obletnice poimenovanja te šole.
Kasneje pa smo šolo še obiskali in za kratek čas prisostvovali tudi poteku izpitov učencev petega razreda, ki bodo prihodnje leto začeli šolanje na nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu. Vse je dobro poteklo, so nam učenci povedali in tako lahko že javimo, da so tudi izpit dobro opravili. Bila je to priložnost, da smo se pogovorili ne samo z učenci, temveč tudi z njihovimi učiteljicami.
»Šola deluje v predelu mesta, kjer je zraslo ogromno novih hiš in se je torej sestav prebivalstva spremenil na škodo Slovencev,« nam je povedala učiteljica Nadja. »Nekaj let je tudi na naši šoli upadalo število učencev. Ko pa smo uvedli podaljšan pouk, se je začelo število večati. Letošnje šolsko leto je zaključilo 30 učencev, za prihodnje računamo, da jih bo 35, ker se je 10 učencev že vpisalo za prvi razred. Imamo tri učilnice, zbornico, pa še prostor za sanitarno službo. Prostori so še kar urejeni in tudi z italijanskimi kolegicami se razumemo,«
Šola je pripravila, skupno z vrtcem, lepo zaključno prireditev. Na to so se
otroci res lepo pripravili in nastopili z igro o Rdeči kapici, z recitacijami, pevskimi točkami in aerobiko. Sodelovali so tudi otroci otroškega vrtca, ki jih je bilo letos 16 in jih vodita Tiziana Purger in Marta Gruden.
»Prav zaradi tega, ker ima šola podaljšan urnik, so starši z njo zelo zadovoljni, tako da prihajajo v našo šolo tudi otroci iz mešanih zakonov, pa tudi italijanski otroci. V popoldanskem času delajo naloge, razna ročna dela, pojejo, telovadijo, se učijo angleščine in se seveda igrajo na lepem in prostornem dvorišču, ki nam ga bodo, vsaj upamo, še povečali.«
Ob sobotah dopoldne gredo učenci s šolabusom v bazen »Bianchi«, kjer plavajo. Potem se vrnejo v šolo, kjer imajo še šahovski krožek, urejujejo pa tudi del vrta, kjer so zasadili razno cvetje in druga zelišča.
»Dobro se počutimo v tej naši šoli. Otroci radi hodijo v šolo in vsi smo kot ena družina. Če bi ta vaš članek prispeval, da bi se število otrok še povečalo, bi bili seveda tega veseli vsi, tudi združenje staršev, ki mu predseduje Sonja Rolič in ki z nami dobro sodeluje. Naj še povemo, da imamo na naši šoli tudi med letom več prireditev in da so se naši učenci z uspehom udeležili prireditve, ki jo je priredila Športna šola in da smo ob tokratnem jubileju izdali bogato brošuro. (N. L.)
Nabrežinska občina išče bolničarje
Devinsko-nabrežinska občina razpisuje javno selekcijo na osnovi kolokvija ter študijskih in službenih naslovov za sestavo prednostne lestvice za izredno zaposlitev osebja s kvalifikacijo splošnega bolničarja.
Interesenti morajo predstaviti prošnjo na prostem papirju županstvu devinsko-nabrežinske občine do 25. 6. 1988.
Za morebitne informacije ter za dvig razpisa se interesenti lahko obrnejo na občinski urad za stike z javnostjo in prevajanje - telefon 200421 - int. 17.
šolske vesti
Vpisovanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre Ž. Zois - Trst poteka do 7. julija 1988 vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1988/89 do vključno 7. julija 1988 od 10. do 12. ure.
Vpisovanje na Državnem liceju F. Prešeren v Trstu poteka vsak dan do 7. julija od 9. do 12. ure.
Berite
»Novi Matajur«
koncerti
Grad sv. Justa
Jutri, 23. t. m., ob 21. uri bo nastopil španski kitarist RACO DE LUCIA s svojo skupino.
Verdi
Festival operete - Poletje 1988. Od
30. junija do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA.
Od danes dalje so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago vstopnice za prvo predstavo Straussove operete NETOPIR, ki bo v četrtek, 30. t. m., ob 20.30.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava z naslovom UMETNOST V OBLEKI Branke Donassy, Magde Starc-Tavčar in Marije Vidau.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprtarazstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maxa FABIANIJA.
V	občinski galeriji je odprta razstava z naslovom OBALNI UMETNIKI 88. Razstavo prireja Društvo likovnih umetnikov slovenske Obale.
Galerija L. Spacala v gradu v Štanjelu je odprta vsak dan od 10. do 18. ure razen ob ponedeljkih.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, je odprta razstava, na kateri sodeluje 40 grafikov s po enim delom. Razstava bo trajala do 30. t. m.
V	Palači Costanzi je odprta deželno razstavo, na kateri bo sodelovalo 26 deželnih slikarjev z risbami.
(alcM^ja
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi
jutri, 23. t. m., ob 18. uri
na otvoritev slikarske razstave
ISTRSKA POKRAJINA
Jure Cihlar Vladimir Prelc
včeraj - danes
Danes, SREDA, 22. junija 1988
AHACU
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob 13.13 in zatone ob 1.05.
Jutri, ČETRTEK, 23. junija 1988
PINA
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.55 najvišja -2 cm, ob 8.35 najnižja -23 cm, ob 16.42 najvišja 31 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1014,6 mb ustaljen, veter severovzhodnik 10 km na uro, vlaga 33-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gianluca Puppi, Nico-la Schipilliti, Emanuele Spazzal, Martina Silla, Francesca Vittori, Marco Pedic-chio, Enrico Antonie, Marco Zocchi.
UMRLI SO: 58-letna Silvana Sbroia-vacca, 78-letni Antonio Sarocchi, 95-let-na Maria Grisancich, 75-letna Letizia Granzotti, 70-letni Giordano Penzo, 74-letni Duilio Borghese, 84-letna Novella Dagri, 75-letni Angelo Zanin, 84-letni Angela Sentieri.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. junija 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Slavistično društvo v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na DELOVNO-DRU-ŽABNO SREČANJE, ki bo v petek, 24. t. m., ob 19. uri v gostilni v Šepuljah pri Sežani. Vabljeni vsi. Informacije: Janez Povše 0481/21169, Ban 040/299632, Lupine 040/211997.
Glasbena matica vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 24. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli. Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Un mese in campagna.
EKCELSIOR I - 18.30, 22.15 La mia vita a guattro zampe, r. Lasse Hail-strom.
EXCELSIOR II - Dvorana rezervirana.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Ouarto comandamento, dram., Fr.; r. B. Ta-vernier.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sing Sing chiama Wall Street, i. Robert Carradine, Malcolm McDovvell.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 I pecca-ti di una vergine, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 The Blue Iguana, kom., ZDA; r. J. Lafia; i. D. McDermott, J. Harper.
FENICE - 18.00, 22.15 Attrazione fata-le, dram., i. Michael Douglas.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Cene-rentola, ris., prod. Walt Disney.
MIGNON - 16.30, 22.15 Biancaneve e i sette nani, ris., prod. Walt Disney.
LJUDSKI VRT - 21.15 Affittasi ladra.
EDEN - 16.00, 20.00 Visioni erotiche, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.15 Oggetto sessuale.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA 1988, r. L. Ni-moy, i. Steve Guttenberg, Tom Sel-leck, Ted Danson.
LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 Hearts of fire, dram., ZDA 1987, 100'; r. Richard Marguand; i. Rupert Everett, Bob Dylan.
ALCIONE - 16.30, 22.10 II mattino dopo, i. Jane Fonda, Jeff Bridges.
RADIO - 15.30, 21.30 Voglia bestiale,
pom.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
8.MLADINSKI RAZISKOVALNI TAB'
da 188
Odsek za zgodovino pri NŠK Slovenski raziskovalni inštitut Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Društvo mladih raziskovalcev vabijo na
SESTANEK O 8. TABORU »BRDA 88«
jutri, v četrtek, 23. junija, ob 10. uri TRST - Ulica Petronio 4 - Odsek za zgodovino
izleti
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 26. 6., botanično ekskurzijo na Bloško planoto (vzhodno od Cerkniškega jezera). Strokovno vodstvo prof. Stane Peterlin. Odhod izpred tramvajske postaje na Opčinah ob 7.30. Prevoz z lastnimi sredstvi.
razne prireditve
KD Lonjer-Katinara prireja jutri, 23. t. m., ob 20.30 na društvenem dvorišču v Lonjerju VEČER DIAPOZITIVOV O RAZNIH PRIREDITVAH IN SREČANJIH V LONJERJU, katere bo prikazal Mario Kralj.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi jutri, 23. t. m., ob 21. uri v Hribenco na KRESOVANJE v družbi pesnikov iz dolinske občine.
PD Kolonkovec prireja jutri, 23. junija, v soboto, 25. junija in v nedeljo, 26. junija tradicionalno KRESOVANJE in RAZSTAVO DOMAČIH VIN na sedežu društva - Šalita di Zugnano 46. Vljudno vabljeni!
KD Slovan - Padriče ob 90-letnici delovanja (1898-1988) prireja jutri, 23. junija, ob 20.30 KRESOVANJE. Sodelovali bodo: otroci otroškega vrtca Padriče-Gropada z igrico "Cirkus", zborček osnovne šole K. Destovnik-Kajuh in pevski zbor KD Skala iz Gropade, V nedeljo, 26. junija, ob 9. uri pa bo "road book' po padriških stranskih cestah.
Narodna in študijska knjižnica vabi na predstavitev knjige PRVA SLOVENSKA REALKA - Idrija 1901 - 1926. Spregovorili bodo: Janez Kavčič, Tomaž Pavšič, Jurij Bavdaž. Predstavitev bo v petek, 24. junija 1988, ob 19. uri v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu -Ul. sv. Frančiška 20.
KD V. Vodnik - 7. junijski večeri. V
petek, 24. junija, ob 21. uri v cerkvi sv. Martina v Dolini KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA MILAN PER-TOT iz Barkovelj. Dirigent Aleksandra Pertot.
Concentus organi v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu in FINCAT vabi na ORGELSKI KONCERT - Ugo Zalunardo (orgle) in Mario Caldonazzi (trobenta) v nedeljo, 26. junija, ob 20. uri v Marijinem svetišču na Vejni.
Sklad M. Čuk in openski otroški vrtec vabita v nedeljo, 26. junija, od 10. ure dalje v parku Finžgarjevega doma na Opčinah na VESELICO Z BOLJŠJIM SEJMOM s petjem, prizorčki, risankami, igricami... Sodeluje otroški vrtec iz Mav-hin. Poskrbljeno za varstvo in prigrizek. Vabljeni k sodelovanju vsi vrtci, na bolj-šji sejem pa vsi šoloobvezni otroci. Prireditev bo tudi v primem slabega vremena.
Godba V. Parma iz Trebč prireja v Trebčah 24., 25. in 26. junija PRAZNIK ob 75. obletnici ustanovitve. V petek, 24. 6., ob 21. uri jubilejni koncert vaške godbe; v soboto, 25. 6., ob 19. uri nastop otroške folklorne skupine iz Trebč, ob 19.30 koncert pihalnega orkestra Postojnska godba, ob 20.30 ples z ansamblom L. Furlan; v nedeljo, 26. 6., ob 17. uri pohod godb na prireditveni prostor ter koncert, ob 20.30 ples z ansamblom Taims.
Šagra v Boljuncu 25., 26. in 27. junija. V soboto, 25. 6.: ob 20.00 ansambel Taims, ob 21.00 kantavtor Šifrer; v nedeljo, 26. 6.: ob 18.00 kulturni program: povorka, venderigle, plesna šola F. Prešeren, ob
20.00	Happy day; v ponedeljek, 27. 6.: ob
21.00	ansambel Agropop. Odprtje kioskov ob 18. uri, v nedeljo ob 16.30. V primeru slabega vremena bosta Šifrer v soboto in Agropop v ponedeljek nastopala v gledališču F. Prešeren.
ŠD Vesna in ŠD Mladina organizirata 25. in 26^ junija v Križu tradicionalno VAŠKO ŠAGRO. Delovali bodo dobro založeni kioski z mesom, ribami in domačim vinom. V primeru slabega vremena se bo šagra nadaljevala v ponedeljek.
Športno združenje Gaja organizira ŠAGRO od 25. junija do 3. julija na športnem objektu na Padričah. Vsak večer ples z ansambloma Happy day in Zodia-co. V teku tedna nogometni turnir 4:4. Vabljeni!
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku.
OSMICO je odprl Carlo Škabar - Veliki Repen 23/139. Toči teran in belo vino.
OSMICO je odprl Herman Škrlj v Saležu na št. 35. Toči belo vino in teran.
V SAMATORCI pri Goljevih je odprta osmica.
OSMICA na Opčinah pri Miškotu je tudi letos odprta. Priporočamo se za obisk.
OSMICO je odprl Jožef Kukanja v De-vinščini na št. 1.
OSMICO je odprl Ladi Rebula - Repnič št. 2.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
APARTMA v Červarju, 5-6 ležišč, oddam julija, avgusta in septembra. Tel. 003861/483037.
KRASNEGA RDEČEGA MUCKA, starega 2 meseca, navajenega na ljudi in čistočo, podarim samo osebi, ki ljubi živali. Tel. 212119.
KUPIM hišo z vrtom v predmestju, najraje pri Sv. Ivanu ali v Podlonjerju, tudi potrebno popravil, primerno za 4-član-sko družino. Sprejemam tudi samo posredovanje. Tel. 911119 v večernih urah.
IŠČEM mladega fanta za samostojno prevozniško delo. Zaželeno vozniško dovoljenje C kat. Telefonirati na št. 761819 od 12.00 do 14.30.
IŠČEMO prodajalko s prakso za trgovino jestvin od julija do oktobra. Telefonirati na št. 212197 od 12. do 13. ure vsak dan razen sobote in nedelje.
IŠČEMO osebo, ki bi si prevzela oskrbo bolnika 1 dan tedensko (24 ur). Tel. 380810 v večernih urah.
ČRN PERZIJSKI MUCEK izgubljen v soboto v Doberdobu (Jezerska ulica). Najditelju nagrada. Tel. 0481/78254.
PRODAM renault super 5, prevoženih 40.000 km, za 6.800.000 lir. Tel. 824381.
prispevki
V	spomin na očeta in nonota Antona Boneto daruje družina 50.000 lir za PD Slovenec in 50.000 lir za VZPI-ANPI Boršt Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Ninija Bonete daruje Zorka Auer 20.000 lir za PD Slovenec.
V	počastitev spomina dr. Dorčeta Sardoča daruje družina Škerljeva 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Kristine Sedmak daruje družina Mauri (Boršt 149)
10.000	lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Kristine Zahar vd. Sedmak darujeta Vesna in Stanko Živec 20.000 lire za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Stojanovi mami Tončki Colji darujeta Mira in Jelka 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina strica Slavka Sosiča darujeta Lucijan in Stojan Sosič z družinama 30.000 lir za Sklad M. Čuk in
30.000	lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Ob svojem 89. rojstnem dnevu daruje Alojz Sedmak iz Križa 20.000 lir za glasilo KPI Delo.
Anton Ražem (Dolina) daruje 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca.
Namesto cvetja na grob tov. Antona Bonete daruje Milka Žerjal 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Antona Bonete daruje družina Petaros (Boršt 46)
10.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	spomin na Avguština Fondo daruje družina Grgič (Padriče 62), 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na dr. Dorčeta Sardoča daruje gospa Ljuba Slavik 30.000 lir za Dijaš' ko matico.
V	spomin na Vojka Vičiča daruje Valerija Gombač 15.000 lir za cerkveni pev' ski zbor Sv. Jerneja na Opčinah in 15.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Vojka Vičiča darujeta Justina in Anica Daneu 15.000 lir za cerkveni pevski zbor Sv. Jerneja na Opč’" nah in 15.000 lir za MoPZ Tabor.
Ob 90-letnici KD Slovan darujeta Ra' fael Grgič in Evgen Kalc 100.000 lir za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob Avguština Fonde darujeta Vesna in Stanko Živ®c (Zabrežec 56) 10.000 lir za ŠD Zarja >n 10.000 lir za osnovno šolo v Borštu.
"J
21. 6. 1988
menjalnica
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma .. Kanadski dolar .
1293.—	Japonski jen	
740. -	Švicarski frank 	
218,-	Avstrijski šiling	
657,-	Norveška krona 	
34,50	Švedska krona	
2300,-	Portugalski eskudo ..
1970.	Španska peseta	
192.	Avstralski dolar 	
8,50	Debeli dinar	
1050,—	Drobni dinar	
9.50 89°-: 105,10 200-'' 210-''
8.50 10,50
1020^
0,56
0,56
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831'A11 Aaenciia Rojan 411-
Flamenko na Gradu
Koncert Paca de Lucie na Gradu sv. Justa bi prenesel marsikatero oznako. Lahko bi bil, recimo, večer flamenka, lahko bi ga napovedali kot koncert z izjemnim kitaristom. Oboje bi bilo preskromno, ker terja osebnost Francisca Sancheza Gomeza (umetniško ime je nastalo iz diminutiva ob materinem krstnem imenu) nekaj besed več.
Rodil se je v mestecu Algeciras v južni Španiji 21. decembra 1947. S kitaro in s cigansko glasbo se je srečal okrog petega leta, ko se je družina preselila v Calle Barcellona, v četrt, kjer je živelo mnogo ciganskih družin. Prvi učitelji so mu bili oče Antonio Sanchez, brat Ramon de Algeciras in družinski prijatelj Nino Ricardo, sicer briljantni izvajalec flamenka.
Andaluzijska glasba, ki pripoveduje o ciganih in neciganih, o tistih, ki živijo na robu, o revščini in jezi, o čustvih in strasteh je očarala malega Paca, ki si je z izvajanjem flamenka prisvojil že pri dvanajstih letih prvo nagrado na tekmovanju v Jerezu. Leta 1961 je odpotoval na prvo turnejo s skupino Joseja Greca in nastopal na vseh petih celinah. Tako je tudi spoznal slavnega kitarista Sabicasa, ki
mu je dve leti kasneje (ko je bil star šele 14 let) svetoval, naj se skuša rešiti vpliva Nina Ricarda in naj začne ustvarjati svojo glasbo. Prvo ploščo je posnel pri 20 letih in tedaj so se še poznali vplivi Ricarda de Escudera. Velik uspeh je doživel leta 1970 v Barceloni na koncertu, ki je bil posvečen 200-letnici rojstva Beethovna in 50-letnici smrti Bele Bartoka. Kasneje je vsakemu uspehu sledil drugi uspeh in izdal je vrsto uspešnih plošč.
Paco de Lucia je tako našel neko svojo pot, drugačno in izvirno, lahko bi tudi rekli, da je ustanovil svojo šolo. Ko se je zdelo, da je njegova pot že jasno začrtana, je Paco de Lucia presenetil občinstvo s ploščo, ki je bila spet nekaj posebnega: Paco de Lucia izvaja Manuela de Fallo. To je bil poklon odličnega kitarista slavnemu skladatelju, ki je flamenku posvetil veliko ljubezni in pozornosti.
Pred kratkim je Paco de Lucia izdal novo ploščo, ki nosi naslov Siroco, po znanem afriškem vetru. V glavnem nastopa s sekstetom, katerega člana sta tudi njegova brata Ramon in Pepe. V okviru turneje po Italiji se bo s to skupino predstavil tudi v jutri zvečer (ob 21.30) na Gradu sv. Justa.
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Zenske predstavljajo ženske?
»Ženske glasujte za ženske«. Kratko, jedrnato, kategorično, kot je v stilu današnjih reklamnih oglasov, se je glasil lanskoletni poziv, ki so ga v pripravah na politične volitve podprle številne stranke in organizacije. Odziv je bil ugoden, saj je v italijanski parlament sedlo veliko več senatork in poslank kot v prejšnji zakonodajni dobi.
Ker smo že pri pozitivnih učinkih sila jasnega poziva, je treba še poudariti, da je zelo uspešno branil svoje pobudnice. Med najbolj aktivnimi zagovornicami načela, naj se volivke ne glede na strankarsko pripadnost odločajo za ženske predstavnice, so bile komunistke, ki se lahko od nekdaj ponašajo z najbolj številčno prisotnostjo v vseh voljenih telesih, tako na vsedržavni kot tudi na krajevni ravni. Na lanskih političnih volitvah je KPI zgubila precejšnje število glasov, vendar so se vrste komunističnih parlamentark občutno pomnožile.
Biti ženska je bila torej lani zmagujoča značilnost. Bo tudi na letošnjih upravnih v Furlaniji-Julijski krajini odločujoč faktor za izvolitev? V to so tudi tokrat še zlasti prepričane komunistke in socialistke, ki so posebej predstavljale kandidatke, prirejale
Neda Lah za PSI in Elvi Slokar za SSk
okrogle mize o specifičnih vprašanjih, se navzkrižno povezovale s predstavnicami drugih strank in tudi na takšen način utemeljevale, da »imajo ženske vselej nekaj skupnih interesov, ki jih morajo z enotnim nastopom braniti«.
Med tokratno volilno kampanjo so ženske različnih strank skupaj nasto-
Dve predstavnici KPI: Anamarija Kalc in Aleksandra Devetak
pile predvsem glede dveh bistvenih vprašanj. Gre za zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti in za zakonski osnutek proti spolnemu nasilju, ki naj bi prihodnji mesec končno prišel v širšo parlamentarno obravnavo. Kljub ne povsem enakim pogledom na posamezne vidike zakonskih predpisov so se predstavnice demokratičnih strank dogovorile o bistvenih načelih, ki nikakor ne smejo biti zabrisana.
V bistvu gre za ženske komponente strank, ki so tudi v okviru italijanskega parlamenta uspešno izvedle nekaj pobud. Na te primere se sklicujejo krajevne predstavnice, ko pozivajo deželne volivke, naj podprejo ženske na raznih kandidatnih listah.
Ob vsem tem pa je tudi že slišati kritične glasove na račun »prodirajoče ženske armije«. Najostrejši sodniki pa niso moški, morebitni tekmeci, temveč predvsem ženske, ki so stari nezaupljivosti do predstavnic lastnega spola dodale še novo polemično noto, češ da tudi ženskam v politiki gre predvsem za osebni uspeh. Prizadete seveda odgovarjajo, da morajo biti najprej izvoljene in šele nato klicane na zagovor.
Vendar bi »ženske vsekakor bolje upravljale naš vsakdan«: v to so trdno prepričane tudi članice italijanskega ženskega gibanja in raznih feminističnih skupin, ki najstrožje ocenjujejo delovanje žensk na raznih področij.
IMiiilpiijiiiiili*!
.

č :!i:
5
današnji televizijski in radijski sporedi
rai 1		
12.00 Dnevnik - kratke vesti		11.50
12.05 Dok.: Zoološka olimpiada		
13.00 Nanizanka: La famiglia Brady		13.00
13.30 Dnevnik		13.25
13.55 Dnevnik - tri minute		13.35
14.00 Film: Daro un milione (kom., It.		14.30
1935, r. Mario Camerini, i. Vitto-		14.40
rio De Sica, Assia Noriš)		16.00
15.20 Risanki: Moncicci, 15.50 Grisu		
16.00 Glasbena oddaja: Tanti varieta		
di ricordi - zgodovina televizij-		
skega varieteja	17.45	
17.00 Dok. oddaja: Tutti in pista	18.00	
17.40 Oddaja iz Parlamenta	18.05	
17.45 Film: Cerco il mio amore' (glas.,	18.30	
ZDA 1934, r. Mark Sandrich, i.	18.45	
Ginger Rogers, Fred Astaire)	19.30	
19.25 Oddaja o nogometnem EP	20.30	
19.40 Almanah, vreme in dnevnik		
20.10 EP v nogometu: 2. polfinalna		
tekma (prenos iz Stuttgarta)		
22.00 Dnevnik	22.20	
22.20 Nanizanka: La signora in giallo -	23.50	
Il gran mago Orazio	24.00	
23.10 Filmske novosti		
23.15 Variete: Cucina Gambarotta		
0.05 Dnevnik - zadnje vesti		
RAI 2
m
RAI 3
Nadaljevanka: Orlando furioso (3. del)
Dnevnik - ob trinajstih Komentar o nogometnem EP Nadaljevanka: Saranno famosi Dnevnik in športne vesti Variete: II piacere delkestate Film: Due marines e un generale (kom., It. 1966, r. Luigi Scattini, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia, Buster Keaton)
Aktualna oddaja: Spaziolibero Dnevnik - športne vesti Šport: kolesarstvo Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Cuore e batticuore Floroskop, vreme, dnevnik, šport Film: Flore di cactus (kom., ZDA 1969, r. Gene Saks, i. Ingrid Bergman, VValter Matthau, Goldie Hawn)
Aktualno: II testimone Dnevnik
Film: Le stagioni del nostro amore (dram., It. 1967, r. Flores-tano Vancini, i. Enrico Maria Salerno, Anouk Aimee)
y RTV Ljubljana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti (urednik Mario Finamore)
14.15	Šport: mednarodni teniški turnir (neposredni evrovizijski prenos iz VVimbledona), nato odbojkarski turnir Beach Volley (prenos iz Catanie)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Informativna oddaja: 20 let prej -Drobci (pripravili Maria Letizia Gambini, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgini, Paolo Luciani)
20.15	Film: Sam Whiskey (pust., ZDA 1969, r. Arnold Laven, i. Burt Reynolds, Clint Walker, Ossie Davis, Woodrow Parfrey, Angie Dickinson)
21.50 Dnevnik - zvečer
22.00	Športna oddaja: Proces evropskemu nogometnemu prvenstvu (pripravil Aldo Biscardi)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
9.00 Poletna noč (pon.)
17.40 Video strani
17.50 Dokumentarna oddaja: Mostovi (pon.)
18.20 Mladinska nadaljevanka: Deček z zelenimi prsti (3. del)
18.35 Otroška pravljica: Miškolin -Miša spregleda (3. del)
18.45 Risanka
18.55 Video strani
19.00 Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05 EP v nogometu: 2. polfinalna tekma (prenos iz Stuttgarta; v Stuttgartu bo znan drugi finalist. Zmagovalec nocojšnje polfinalne tekme bo imel dva dni časa za počitek. Finale pa bo v soboto na olimpijskem stadionu v Miinchnu.)
22.15 Dnevnik
22.30	Poletna noč, vmes Schwarzwald-ska klinika (5. del nemške nadaljevanke) in Garfield na taborjenju (3. del risanke)
01.30	Video strani
(jP) TV Koper____________________
13.30 TVD Novice
13.40 Športne vesti: Sportime
13.50 Reportaže: Šport spektakel
15.00	Tenis: Turnir v Wimbledonu (neposredni prenos)
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Poslanec Union Valdotaine Caveri o deželni avtonomiji in zaščiti manjšin
TRST — Deset let delovanja avtoter-minala pri Fernetičih TRST — Pred 44 je začela delovati krematorijska peč v Rižarni TRST — Razstava o življenju in delu arhitekta Maxa Fabianija GORICA — Nova knjiga Alda Rupla o zamejski telesni kulturi TRST — Zaključne akademije GM
19.30 TVD Stičišče
20.00 EP v nogometu: 2. polfinalna tekma (prenos iz Stuttgarta)
22.15 Dnevnik
22.25 Športne vesti: Sportime 22.45 Iz studia: Reportaže o EP
I jH CANALE5
8.15 Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II gioco delFa-more (kom., ZDA 1959, r. George Marshall, i. Debbie Reynolds, Tony Randall)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: II mondo di Su-zie Wong (kom., ZDA 1960, r. Richard Quine, i. V/illiam Holden, NancyKwan)
23.00	Nanizanki: I Robinson,
23.30	Top secret
0-30 Filmska rubrika: Premiere
0-40 Nan.: Gli intoccabili,
1.40	Sguadra speciale
{j§f RETEQUATTRO~
8-30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Prima del dilu-vio (dram., Fr. 1954, r. Andre Cayatte, i. Bernard Blier, Marina Vlady)
11.30	Nan.: Giorno per gior-no, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vicini
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Pol-lon, Pandamonium
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo e giusto
22.35 Aktualno: Italija sprašuje, 23.35 Ameriško stoletje
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.20 Missione impossibile
f|) ITALIA1_____________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Ročkford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipane nero
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nan.: LTncredibile Hulk, 21.30 Mac Gyver
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: Il gobbo (dram., It.-Fr. 1960, r. Carlo Lizzani, i. Gerard Bla-in, Anna Maria Ferre-ro)
1.20	Nan.: La strana coppia
BDJIjii TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: La ragazza della salina (dram., 1957, r. Franz Cap, i. Marcello
Mastroianni, Isabelle Corey)
22.20 Kviz: Colpo grosso
24.00	Filme II massacro di Tombstone (vestern, 1952, r. Robert G. Springsteen, i. Va-ughn Monroe, John Leslie)
1.30 Nanizanka: Switch
^TELEFRIUU
13.00	Dok.: Lepa Italija
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.00	Nad.: Una donna
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem 19.40 Nanizanki: Il dito nel-
1’occhio, 20.00 La vita comincia a 40 anni
20.30	Variete: Hamburger serenade
22.00	Volitve '88
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem 23.10 Nanizanka: Il dito nel-
1'occhio
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
$£ TELEQUATTR<r
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Bom naredu stazice; 8.40 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zbornik: Ženska in naš danes (1. del); 11.30 Zdravnik in pacient; 12.00 Skozi njen glas v umetnost; 12.45 Volilna tribuna;
13.20	Zbori; 13.40 Skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina;
14.40	Kresničke; 15.00 Rad. igra: Prvi april; 15.15 Zbornik (2. del); 16.00 Skozi njen glas (2. del); 16.30 Ena beseda kot veter pomladni; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Lit. predpremiera: Absalomova pripoved; 18.25 Povejmo glasbo.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Z glasbo v dober dan;
9.35	Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Ansambel Stoparji; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Z našimi interpreti; 21.05 Opere; 22.30 Glasba;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6,05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti, reportaže in pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Pihalni orkestri;
18.35	Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.15 Srečanja; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.45 Edig Gal-letti; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Aplavz za;
18.00	Ghetto Blaster; 18.33 Glasba;
19.00	Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Aktualna oddaja: Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; nato Nočni glasbeni spored.
Podpolkovnik Virgilio Ciccid poročal v avditoriju
Ugotavljanje davčnih utaj lansko delo finančne straže
V sodelovanju med družbo Gub el in Friulio
V Podgori dograjena nova tovarna ki je opremljena zelo sodobno
Tovarno Tex Giulia v Podgori so uradno otvorili včeraj, pa čeprav v njej delo teče že nekaj let, najprej v prostorih nekdanje podgorske predilnice, že kaka dva meseca pa v čisto novih halah, ki so jih zgradili namesto podrtih starih tovarniških stavb. V tej tovarni, ki je postavljena na delu zemljišča nekdanje predilnice, na 23.000 kvadratnih metrih, je sedaj zaposlenih 120 delavcev. V glavnem so to delavci nekdanje predilnice, med temi tudi nekateri Podgorci. V zadnjem času so najeli v službo še nekaj mladih. Stroji v tovarni so najsodobnejši, nekateri izdelani tudi v goriški tovarni Vouk, skoro vse delo je avtomatizirano. Zaradi tega tudi tako majhno število zaposlenih.
Bodočnost in uspeh sodobne industrije pa je prav v avtomatiziranih tovarnah, so poudarili tako podpredsednik finančne družbe Gabel dr. Sergio Moltra-sio, ki je na včerajšnji otvoritvi imel glavni govor, kot tudi politiki, ki so bili na svečanosti.
Finančna družba Gabel, ki se je pozanimala za prevzem, oziroma ustanovitev podjetja v Gorici, ima svoj sedež v Riva-nazzanu v pokrajini Pavia. Ima nekaj tovarn v Lombardiji. Na območju nekdanje podgorske predilnice se je vgnezdila pred štirimi leti. Najprej v starih tovar-
niških halah. Zatem so del teh podrli, tu zgradili nekaj sodobnega. V sodelovanju z deželno finančno družbo Friulia (65 odstotkov delnic Gabel, 35 odstokov delnic Friulia).
V	podjetniške naprave so vložili nad 35 milijard lir. Lani so fakturirali 21,5 milijard lir., Menijo, da bodo letos imeli še večjo produkcijo. V sklopu tovarne je tudi obnovljena električna centrala na Soči, ki jim daje polovico električne energije, ki jo rabijo v tovarni.
V	tej tovarni je zaposlitev seveda našlo le nekaj prejšnjih uslužbencev podgorske predilnice. Več sto jih je dolgo let bilo v dopolnilni blagajni. Sedaj jih je še vedno 200, a socialno pomoč bodo dobili le do konca letošnjega leta. Zaradi tega so včeraj sindikalisti pri deželnem odborniku Brancatiju in županu Scaranu protestirali proti včerajšnji otvoritvi ter tudi dejali, da gre le za predvolilno manifestacijo.
Tudi o tem je bil govor v včerajšnjih govorih politikov, ki so sledili tistemu lastnika tovarne Moltrasia.
Tehnično strukturo tovarne je obrazložil njen direktor Giovanni Daleffi. Govorili pa so župan Scarano, predsednik Pokrajine Cumpeta, predsednik družbe Friulia Zanon, predsednik deželne vlade
Biasutti. Tovarniške prostore je zatem blagoslovil nadškof Bommarco.
Govorniki so poudarih, da je .goriško gospodarstvo izven krize, pa čeprav bodo v novih tovarnah zaposlili precej manj delovne sile, kot je je bilo nekoč v velikih industrijskih kompleksih.
Volilni shodi
PSI vabi danes, ob 19. uri, na srečanje somišljenikov iz mesta, Podgore, Pevme, Oslavja in Štmavra, v gostilno Primožič na Drevoredu 20. septembra. V Števeija-nu, v gostilni Dvor, bo srečanje ob 20.30.
SSk priredi danes, ob 20. uri, shod v Podgori, pred spomenikom, ob 20.30 na trgu v Štandrežu, ob 21. uri v Sovod-njah. Govorita Terpin in Jarc.
KPI priredi danes, ob 21. uri, shod na Jazbinah, Govorita Sandro Corazza in Ivan Bratina. Ob 20.30 na Poljanah, ob 21. uri v Dolu pa bo govorila Aleksandra Devetak.
■ Šolsko skrbništvo obvešča, da je bil z ukrepom št. 1330 14. 6. 1988 Ministrstva za šolstvo podaljšan rok za objavo lestvic za suplence na višjih srednjih šolah v šolskem letu 1988/89. Po novem bodo začasne lestvice objavili 7. julija, 6. avgusta pa dokončne.
Praznik finančnih straž so ob prisotnosti državnih in civilnih oblasti ter zastopnikov rodov vojske počastili včeraj v goriškem avditoriju. Na tem prazniku so podelili priznanja nekaterim zaslužnim oficirjem in drugim pripadnikom korpusa, ki so se izkazali v zadnjem letu. Govorili so tudi o novih nalogah, ki v bodoče čakajo finančno stražo, ki se iz leta v leto opremlja moderneje.
O delovanju finančnih straž na Goriškem je govoril podpolkovnik Virgilio Ciccio, poveljnik goriškega oddelka.
Precej so bili finančni stražniki zaposleni z ugotavljanjem davčnih utaj. Ugotovili so, da je bilo kar se davka na dodatno vrednost IVA tiče, utajenih 1709 milijonov lir. V skupni vrednosti 5.600.000.000 so davkoplačevalci utajili dohodkov. Sodniku so zaradi davčnih prekrškov prijavili 48 oseb. Kar 12 oseb sploh ni prijavilo svojega dohodka.
Prav tako so finančni stražniki ugotavljali kako se v trgovskih obratih kršijo davčni predpisi. Naredili so preko 1.500 pregledov. Ugotovili so, z več kot 3.600 pregledi, da trgovci največkrat ne izdajajo potrdila. Prav tako so imeli skoro pet tisoč pregledov na shranjenem blagu.
Podpolkovnik Ciccio je dejal tudi, da se marsikdo pritožuje, da je pri nas
preveliko pregledov in nadzorstva. Delamo le to kar zakoni predpisujejo, je dejal poveljnik finančnih straž. Največ nadzorstva je na trasi Benetke-Trst in Videm-Benetke.
Precej dela so finančni stražniki imeli tudi na meji. Sodniku so prijavili 45 oseb. Ugotovili so milijardne utaje. Zaplenili so 70 stotov tujih cigaret. Zaplenili so tovornjak z granatnimi naboji.
Nadzorovali so tudi mamilaše in jih sedem prijavili sodniku, ker so skušali pretihotapiti mamila čez mejo. Na meji so zaplenili skoro 700 milijonov lir v denarju in vrednoticah, ki so jih nekateri ljudje hoteli nezakonito nesti čez mejo.
Izvedli so tudi precej nadzorstva v okviru protimafijske represije. Pregledov na tem področju je bilo 23.200.
Poveljnik goriškega oddelka finančnih straž je podal še vrsto zanimivih podatkov in ugotovitev o delu njemu podrejenih agentov.
Občinska seja v Števerjanu
Drevi ob 20. uri, bo v Števerjanu občinska seja. Govor bo o proračunskih zadevah, o posojilih ter tudi o cesti v Ščednem.
V petek osrednja slovesnost ob prazniku v Sovodnjah
Aktualne teme na maturi trgovcev
V	sovodenjski občini pomeni 24. junij obletnico ponovne pridobitve upravne avtonomije. Na ta dan leta 1951 se je namreč sestal na svoji prvi seji občinski svet obnovljene občine So-vodnje. Ta datum je bil zato proglašen kot občinski praznik.
Kakor smo že poročali, se te dni, predvsem na Vrhu, odvijajo številne športne in kulturne prireditve. V soboto pa so obeležili tudi desetletnico pobratenja z Občino Škofja Loka.
Osrednja slovesnost bo v petek, 24. t. m., v občinski telovadnici, kjer bo govoril župan in kjer bodo podelili občinska priznanja za uspehe na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Izročili bodo priznanja in nagrade vinogradnikom, ki sodelujejo na letošnji (osmi) razstavi in pokušnji vin. Udeleženci si bodo zatem ogledali zanimiv kratkometražni film o ljudskih običajih na Vrhu (sv. Trije kralji, pust, mlaj, poroka nekdaj in danes).
Prireditve ob občinskem prazniku se bodo sklenile v nedeljo, 26. junija, na Vrhu.
Smrtna nesreča Paolina Pellegrinija
V	Toskani se je te dni smrtno ponesrečil 67-letni karabinjerski podčastnik v pokoju Paolino Pellegrini, ki je bil v šestdesetih letih poveljnik kara-
binjerske postaje v Sovodnjah. V tem kraju je služboval dvanajst let in sicer od leta 1957 do 1969. Zatem je odšel na novo službeno dolžnost v Sacile.
V Sovodnje je občasno še prihajal in sicer na obisk k prijateljem, ki si jih je ustvaril med dvanajstletnim službovanjem.
Pogreb je bil včeraj.
■ Skupnost Arcobaleno pripravlja tudi letos tečaj oblikovanja in dekoracije keramike. Odvijal se bo v dveh oddelkih, namenjenih odraslim, oziroma mladim med 11. in 15. letom, dvakrat, oziroma trikrat tedensko. Odrasli vplačajo ob vpisu 50 tisoč lir, mladi pa 5 tisoč lir.
Informacije in prijave pri skupnosti Arcobaleno, Ul. San Michele 38, tel. 22012. Tečaj bo od 22. junija do 15. julija.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici, ob 8. uri, Marija Toroš vdova Saksida iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno pokopališče, ob 9.30 Franc Zulian iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Pietro Stabon iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pokopališče, ob 12.30 Pavla Godnik vdova Krajniger iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
Ustni del zrelostnih izpitov v Gorici se je začel v zadnjem nadstropju. Prvi so namreč stopili včeraj pred komisijo dijaki trgovske šole Ivan Cankar, v 3. nadstropju šolskega poslopja v Ul. Al-viano, odkoder se izpitna mrzlica širi na nižja nadstropja: danes bo v drugem nadstropju zajela maturante učiteljišča, jutri pa bo segla še do liceja v prvem nadstropju. Mimo teh banalnosti o vrstnem redu zrelostnih kolokvijev po naših šolah je potrebna sledeča ugotovitev. Kronist, ki je včeraj sledil nekaj utrinkom mature na zavodu Cankar, je bil ugodno presenečen. Ne toliko zaradi znanja dijakov, saj morajo to ocenjevati profesorji in ne novinar, pač pa zaradi poteka in vsebine razgovorov pred komisijo.
Razširjen je predsodek, da je matura zastarela, šolski programi prav tako, da marsikdaj "zasliševanje" kandidatov zaudarja po starem. Delno so kritike utemeljene, gotovo pa ne za del kolokvijev, ki smo mu sledili na zavodu Cankar. Lahko smo poslušali razgovor o letu 1992, o političnem in gospodarskem pomenu evropskega združevanja, o gospodarskih organizacijah vzhodnih držav, o inflaciji z neusmiljeno primerjavo med Italijo, ZRN in Jugoslavijo. Bil je to sklepni del izpita dijaka, ki se je prej dobro odrezal in ga tudi prehod k aktualnim vprašanjem ni zbegal.
Tudi naslednja dijakinja je nastopila brez prevelike treme, k čemer je pri-
spevala po eni strani humanost komisije, po drugi pa animatorska dejavnost šolskega sluge, ki je na hodniku skrbel, da bi morala kandidatov ostala vedno na visoki ravni. Dijakinja je predstavila referat na temo Stanko Vuk in Slovenci v Italiji. Literarnozgodovinski pogovor se je tako usmeril v naš goriški prostor: dotaknil se je te dni umrlega dr. Sardoča, nacionalne problematike v delu Franceta Bevka,
tolminskega punta v naši literaturi. Nekaj pomislekov je komisija imela v zvezi z nalogama. Dijakinja je pri slovenski izbrala naslov o ekologiji, pri tem pa zavzela tudi kako drzno stališče: na primer maščevanje onesnažene narave nad človekom s katastrofalnimi potresi. Tudi ona je nato sedla pred profesorja ekonomije in vzdržala v razgovoru o državnem proračunu, mednarodni trgovini, davkih, taksah carinah in podobnih nadlogah.
Se vedno v dilemah nekateri slovenski volilci
Pet kandidatov - pet različnih pogledov
Pred lanskimi parlamentarnimi volitvami je skupina mladih Goriški lok priredila okroglo mizo na temo »Dileme slovenskega volilca danes«. Po letu dni so dileme ostale, kot je pokazalo srečanje s petimi slovenskimi kandidati, ki ga je ista skupina Goriški lok prejšnji večer priredila v Kulturnem domu. Ne le, da so dileme ostale, še več jih je, saj sta se trem tradicionalnim strankam, ki so se doslej aktivno potegovale za slovenske glasove, pridružili še drugi dve. Sveta resnica, ne od danes, pa je, da slovenski volilci glasujejo že leta in leta tudi za druge stranke, ki se na slovensko problematiko sploh ne ozirajo. To kažejo vsi dosedanji volilni rezultati.
Na ponedeljkovi okrogli mizi, ki sta jo uvedla Boris Peric in Marko Marinčič, so govorili kandidat Proletarske demokracije prof. Karlo Černič, Socialistične stranke arh. Jože Cej, Zelene liste Bogdan Butkovič, Komunistične partije prof. Ivan Bratina, Slovenske skupnosti dr. Mirko Špacapan. Kandidatom so bila od prireditelja postavljena vprašanja o striktno slovenskem programu kot tudi o splošnih programskih smernicah. Zatem je publika postavljala vprašanja, ki so največkrat drezala v šršenje gnezdo. V veliko vprašanjih, in tudi v nekaterih odgovorih kandidatov, pa je bilo veliko več čustvenega kot pa realnega. Marsikatero vprašanje je bilo naivno. To je mogoče razumeti pri ljudeh, ki se s politiko kdovekaj ne ukvarjajo, ne pa pri tistih, ki si zamišljajo, da se z njo ukvarjajo. Marsikdaj to dokazu-
je, da se niso kljub letom, sprijaznili z realnostjo.
Seveda so bila v ospredju razprave vprašanja enotnega nastopa Slovencev, tako v Enotni delegaciji kot tudi volilnega. Prišlo pa je na dan, izpovedano tudi s strani pobornikov takega morebitnega nastopanja, da bi se takoj na desnem in levem robu morebitne enotne slovenske politične stranke znašle nove skupine, ki bi vsaka s svojega zornega kota, nadaljevale s politično diferenciacijo.
S tem v zvezi se seveda postavlja vprašanje kako naprej. Politična in gospodarska realnost države v kateri
živimo se odraža tudi v nas Slovencih. V ospredje prihajajo ekološka vprašanja, ki jih zagovarjajo zeleni. Jih tradicionalne stranke dovolj upoštevajo? Pa premiki sami med strankami: ta napreduje, ta nazaduje. Se bodo poznali tudi med nami? Glasovanje za tradicionalne stranke in skoro zagotovljena izvolitev kandidatov dosedanjih strank, ali glasovanje za druge in s tem razprševanje glasov ter nevarnost, da Slovenci ne bodo izvoljeni? O teh dilemah je bilo v ponedeljek zvečer veliko govora, odgovora pa ni bilo, saj so tako kandidati kot publik,a ostali vsak pri svojem.
In še. Zakaj ne bi bilo tako soočanje možno tudi v Katoliškem domu? Tam so preveč zaprti, je bil odgovor najbolj direktno zainteresiranih. Slovenska skupnost preveč togo gleda, celo mladi poudarjajo demokristjansko usmeritev, so rekli drugi. Pa socialisti kako gledajo na dogajanje z Listo na Tržaškem, so spet vprašali drugi. Pa komunisti, bodo tokrat izvolili vse svoje zastopnike, ali bodo izgubili tudi med Slovenci, se je marsikdo vprašal. V kolikšni meri bo Samo Pahor zmešal štrene tradicionalistom, je spet bilo vprašanje. Kje pa so v vsem tem džumbusu Zeleni?
S strani nekaterih so bili spet v ospredju napadi na Primorski dnevnik, na odgovornega urednika, na politiko SKGZ. Ker valovi Radia Opčine ne segajo na Goriško je k temu pomagala registracija govora glavnega kandidata te skupine.
Ob vsej tej razpravi se velja zamisliti. Zakaj se o vsem tem govori le par dni pred volitvami? Sami pa smo, potem ko smo čuli dvome in stališča mladih in starih, postavili vprašanje. Ali se naše slovenstvo, po mnenju vsakega od nas večja ali manjša angažiranost, kaže samo takrat ko gremo na volitve, ali pa vsak dan, na našem delovnem mestu, v družini, v šoli, v trgovini, v tovarni, na kmetiji, v našem vsakdanjem odnosu s someščani italijanske narodnosti, s katerimi želimo živeti v miru in prijateljstvu, ob medsebojnem spoštovanju naših specifičnosti? Smo za sožitje ali za nek abulični apartheid? (mw)
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI Zaprt do 22. julija.
VITTORIA 17.30-19.00 »Come Candy perse 1'innocenza«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Trinita«.
DESKLE Danes zaprto.
”J“ Nenadoma nas je zapustil naš I dragi
Maks Lutman
Pogreb bo jutri, 23. t. m. ob 9.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v Štandrež.
SVOJCI
Štandrež, Trst, 22. junija 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Pine Leban por. Marušič
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki s0 počastili njen spomin.
Mož Danilo, hči Leda in sin Edvin z družinama, sestra Nives in ostali svojci
Štandrež, 22.’ 6. 1988
Razstavo so odprli pretekli teden v tržaški Občinski galeriji
V Trstu šest likovnih izrazov slovenskega obalnega prostora
Pretekli teden so v tržaški Občinski galeriji odprli razstavo z naslovom Obalni umetniki '88 - šest izrazov enega prostora. Na razstavi sodeluje šest likovnih mojstrov iz istrske slovenske Obale. To so slikarji Zvest Apollonio, Mira Ličen-Krmpotič, Janez Matelič in Tomo Vran ter kiparja Jože Pohlen in Janez Lenassi.
Razstavo je organiziralo vodstvo tržaške Občinske galerije v sodelovanju z vodstvom Društva likovnih umetnikov Slovenske obale ter izolskega likovnega razstavišča Insula, v katero so pred nedavnim povabili v goste skupino tržaških slikarjev, ki so jo sestavljali Marino Cassetti, Sergio Cava-lieri, Paolo Marani, Stefano Pesaresi, Claudia Raza in Bruno Chersicola ter kipar Villi Bossi.
Razstava likovnih mojstrov s slovenske Obale v tržaški občinski galeriji spada v širši program likovnih ali točneje razstavnih izmenjav med tržaškim razstaviščem ter tržaškim bližnjim in širšim zaledjem. Lani so bili v tržaški galeriji v gosteh avstrijski likovniki, sedaj je prišla na vrsto skupina mojstrov iz bližnje Istre, v začetku julija pa je na programu izmenjava med Trstom in Ljubljano.
Naslov sedanje razstave pravi tudi, da gre za »šest izrazov enega prostora«, kar naj bi posredno pomenilo, da naj bi se razstava odnosno umetnost omejevala na nek prostor, kjer so razstavljena umetniška dela nastala. Toda likovni strokovnjak iz Izole, kustos Dejan Mehmedovič, je v svoji predstavitvi istrskih gostov med drugim rekel:
»Ni naš namen, da bi te umetnine omejevali v smislu regionalne, lokalne umetnosti, saj bi v današnjem svetu z današnjim pretokom informacij težko govorili o kakršnem koli zapiranju. Gre v bistvu za nekaj povsem drugega. Nedvomno ima obalno-pri-morski prostor svoj "genium loči", tako v kulturno umetniških kot tudi v drugih posebnostih. Naši kraji so bili prizorišče dogajanj različnih kultur in omik, saj so v tisočletni zgodovini zapuščali tod svoje sledove Grki, Rimljani, Bizantinci, Franki, Benečani, Francozi in drugi, kar je prav gotovo ostalo v zavesti tukaj živečih ljudi, svoje pa je dodala še narava: morje in njegova brezmejna vodna masa, na drugi strani pa trd, grob kamen z bur-jo prečesane kraške pokrajine. Vse to so faktorji, ki so izoblikovali človeka na teh tleh, so to dejavniki, ki vodijo njegovo roko pri nanašanju barve na platno, ki usmerjajo črto njegovega svinčnika, ki vodijo njegovo klesar-sko dleto ali tudi modelirajo kalup pred vlivanjem brona. Menim, da razstava del tržaških mojstrov, ki smo jo imeli priložnost videti v naši galeriji v Izoli, mojo trditev samo potrjuje. Iz
umetnin tržaških mojstrov veje isti duh, isto morje, isti kamen kot iz del naših avtorjev, saj gre za isti etnografsko kulturološki prostor.«
Gostje iz istrskega obalnega prostora so prinesli v tržaško občinsko galerijo »dela, ki so več ali manj novejšega datuma in predstavljajo zato današnje dogajanje v ustvarjalnem umetniškem delu« na slovenski Obali. In tako je Zvest Apollonio, ki je z enim sitotiskom navzoč tudi na sedanji deželni razstavi grafike v palači Costanzi, dal na ogled tri svoja platna, ki so na prvi pogled abstraktne vsebine, a se nam ob pozornejšem pogledu prikažejo na vsakem platnu pa čeprav komaj zaznavne konture ženskega telesa, okoli katerega mojster Apollonio ustvari še nekakšno igro močnih barv, konkretno enkrat v svetloplavih, drugič v temnoplavih, in končno v rjavih osnovnih tonih, med katere vplete še celo paleto drugih seveda skladnih barv.
Mira Ličen-Krmpotič je izrazita ko-loristka. Pri njej imajo torej glavno besedo barve in ob njih krepke poteze, tako da se zazdi, kot bi njeno platno ne prišlo iz šibkih rok tudi sicer bolj drobne ženske, pač pa iz krepkih moških rok. Na razstavo je dala štiri svoja platna abstraktne vsebine, dve v rumeno-okrastem osnovnem tonu, dve pa v vijoličastem.
Izpovedna moč Janeza Mateliča »temelji izključno na sugestivnosti fi-
gure, katere oblika je mnogo prej posledica intuitivnega, pogosto miselno še neurejenega zapisa, kakor pa analitično pojmovane izkušnje. Ce odmislimo osebno noto, ki daje celoti tisti nepogrešljivi izraz osebnosti, prepoznamo v človeških in živalskih likih, na katere je zreducirana Mateličeva likovna predstava, problematiko nekih občih razsežnosti, obenem pa elementarni jezik nezavednega,« je med drugim zapisala Judita Krivec o likovni govorici Janeza Mateliča, ki tokrat že drugič razstavlja v Trstu.
Končno je tu med slikarji Tomo Vran, ki prav tako ni v Trstu neznano ime, saj je že nekajkrat razstavljal odnosno sodeloval na skupinskih prireditvah. V tržaško Občinsko galerijo je tokrat prinesel štiri svoja platna, ki prikazujejo nek izmišljen, a kolikor toliko poveden svet, odnosno svet, kakršnega si Vran zamišlja, v kolikor bi ne sprejeli še teze tistih, ki menijo, da gre za izrazito abstraktno likovno govorico.
Kiparstvo obalne likovne ustvarjalnosti zastopata na razstavi dva znana in močno uveljavljena mojstra in sicer Janez Lenassi in Jože Pohlen. Janez Lenassi ima na razstavi tri svoje »kamne«, ki izhajajo iz njegove nove ali vsaj novejše ustvarjalne dobe. Gre v vseh treh primerih za abstraktno zamišljeno izražanje določenih pojmov ali predmetov, pač v smislu vse Lenas-sijeve novejše ustvarjalnosti, odkar se je otresel spon naturalističnega prikazovanja stvarnosti, resničnosti.
Končno je tu tudi pet manjših bronastih odlitkov Jožeta Pohlena, mojstra iz Hrastovelj, ki ga poznamo tudi po vrsti večjih spomenikov, kot rgrr. v Šmarju, v Pridvoru in drugod. Štirje njegovi bronasti odlitki se zde kot nekakšne človekolike pritlehne figure, en bron pa je vznak ležeč moški. Pohlen se še vedno drži določenih figurativnih oblik, hkrati pa je očitno, da bi jim rad ušel. In verjetno je prav v tej njegovi napetosti med novih in starim njegova ustvarjalna veljavnost.
Tako smo se na kratko sprehodili po občinski galeriji in se pri vsakem mojstru ustavili le toliko, da smo začrtali njegove okvire odnosno nakazali njegove trenutne meje.	(Fre)
Na sliki: posnetek z odprtja razstave v Občinski galeriji v Trstu.
Potopis Ernesta Petriča je izšel pri Mladinski knjigi
Od cesarja do voditelja knjiga o živi Etiopiji
Dr. Ernestu Petriču, avtorju lepe in tekoče potopisne knjige z naslovom Od cesarja do voditelja, se pozna, da ni ne »poklicni popotnik«, kot jih imamo Slovenci začuda še precej (Zvone Šeruga, Borut Korun, navsezadnje pa tudi Evald Flisar) in ne znan kot pisec potopisov. Po drugi strani pa se pozna, da je profesor na univerzi in avtor številnih znanstvenih tekstov o mednarodnih odnosih in mednarodnem pravu. Tu bi predvsem omenili Mednarodno pravno varstvo manjšin iz leta 1977, knjigo, ki je bila zaradi znanstvene vrednosti nagrajena z nagrado Sklada B. Kidriča.
Sicer pa je Petrič mnogo potoval. Prerešetal je predvsem Evropo, bil pa je že v obeh Amerikah, daljša obdobja je delal kot izvedenec UNESCO v Kolumbiji in Iraku. V letih 1983-86, torej prav v obdobju velike lakote v Etiopiji, ki je pobrala približno milijon življenj, je predaval na Univerzi v Adis Abebi. Pretežni del bivanja v Etiopiji je posvetil proučevanju te starodavne dežele, ki jo je prepotoval po dolgem in počez.
In prav iz opisa teh potovanj je nastala knjiga Od cesarja do voditelja. Kot smo že omenili, se pozna, da je slednje delo znanstvenika in ne literata. Osebno avtorjevo občutje se na-
mreč prepleta s poglobljeno analizo etiopske družbe in politike, tako da je knjiga potopis in politološka študija obenem. Doživetja in potovanja so mu namreč le pretveza, da opiše tisto, kar mu je najbolj pri srcu: človeka. To mu je uspelo zelo dobro, saj se nam med branjem dela Od cesarja do voditelja živo predstavi Etijopec s svojo preteklostjo, navadami, duševnimi reakcijami in bodočnostjo.
Knjiga v prvih poglavjih pravzaprav seže zelo daleč nazaj v zgodovino, saj se lahko le s poznavanjem slednje razume današnji dan. Pri teh opisih je Petrič še kar znanstven, resnično liričen pa postane, ko opisuje človeka, predvsem reveža, ki ima po celem svetu eno bistveno značilnost: zna upati. In prav tako se poglavje, ki se zgovorno imenuje Upanje, začenja s tem odstavkom: »V Etiopiji te vedno spremlja smehljaj. Kako tudi ne, saj je smehljaj del vljudnosti, njen zunanji izraz, za dobro vzgojenega Etiopca pa ni večje vrline in vrednote v odnosih med ljudmi, kot je vljudnost. Ne iskrenost, ne poštenje, ne zvestoba in še kaj, prav vljudnost je v Etiopiji še posebej znak dobrega značaja! Ker pa meni pomeni smehljaj nekaj, kar naj bi bilo v zvezi s srečo, Etiopija zame ni dežela smehljaja. Morda je dežela upanja. Da, v Etiopiji mnogi upajo!...«
Ernest Petrič torej išče (in najde) človeka. Višek tega iskanja pa je zadnje poglavje tega potopisa, ki je zapisan v dnevniški obliki. Tako se glasi: Velika lakota 1984/86. To je apote-oza knjige, konec Petričevega potopisnega iskanja, zaključek poti, slavnostna katarza: avtor je našel človeka, z njim pa smo ga našli mi, ki smo knjigi posvetili nekaj ur našega spanja, da smo ji prišli do dna. In se je prav gotovo izplačalo...
Knjiga »Od cesarja do voditelja« je izšla letos v založbi Mladinske knjige v Ljubljani v nakladi 2500 izvodov v popularni zbirki Potopisi (urednik Borut Ingolič). Opremil in grafično oblikoval jo je Franc Le-naršič, podnaslov pa ji je: »Etiopija včeraj, danes, jutri«.
DUŠAN JELINČIČ
Pretekli teden v luteranski cerkvi na Trgu Panfili v Trstu
S sedmim večerom končane akademije GM
S sedmim večerom v Luteranski cerkvi v Trstu so se v petek končale zaključne akademije osrednje šole Glasbene matice iz Trsta. Na njih se je predstavilo okrog 50 gojencev vseh razredov (od pripravnice do diplomantke, šolski godalni orkester ter Otroški in Dekliški zbor GM. Tako so nam akademije podale prerez skozi pedagoško dejavnost na eni ter dosežki gojencev na drugi strani in potrdile visoko raven te naše glasbeno-vzgojne inštitucije. Vseh sedem akademij je privabilo tudi lepo število poslušalcev predvsem iz vrst staršev in svojcev gojencev pa tudi drugih ljubiteljev glasbe.
Sedmi 'zaključni nastop je začela gojenka 1. r. Marjana Debeljuh iz razreda prof. Erike Slama, ki je na flavto prikupno in čisto zaigrala Marcellovo Sonato v g-molu. Na klavir jo je spremljala Tamara Ražem. Sledila sta mlada violinista iz razreda prof. Marka Bitežnika: Marko Sancin iz 3. r. in Maila Ozbič iz 4. r. oba ob klavirski spremljavi Marka Ozbiča. Prvi je zaigral s čistim, jasnim zvokom 1. stavek (allegro) iz Kuechlerjevega Concertina op. 15 v D-duru, druga pa Schubertovo
Sonatino op. 137 št. 1 v D-duru z zadovoljivim premagovanjem zahtev partiture.
Na sporedu sta bila tudi dva pianista: Tomaž Fabec iz 3. r. prof. Verenke Terčelj in Claudia Sedmach iz 8. r. prof. Rosande Kralj. Prvi je lepo in zlasti stavek Rondd tudi tehnično dobro zaigral Beethovnovo Sonato op. 49 št. 1 v g-molu, druga pa s poudarjeno nežnostjo, lahkotnostjo in muzi-kaličnostjo Beethovnovo Sonato op. 31 št. 3 v Es-duru,
Za presenetljivo lepo točko večera so poskrbele flavtistki Erika Buzečan in Metka Zeriali, obe iz 4. r. prof. Erike Slama, ter pianistka Tamara Ražem, ki so v vzorni ubranosti, obe flavtistki pa tudi s čistim in toplim zvokom, zaigrale Galuppi-jev Koncert v e-molu. Tehnično in interpretativno na lepi ravni se je predstavil tudi klarinetist Marko Štoka iz 5. r. prof. Silvia Pibrovca. Z mehkim zvokom in preciznimi hitrimi pasažami je zaigral zahtevno Rabaudovo skladbo Contest piece. Pri klavirju ga je spremljal Aljoša Starc.
Večer sta sklenila harmonikarja Adam Selj iz 6. r. ter Francesco Furlanich iz 9. r. prof. Eliane
Zajec. Prvi je z velikim občutkom in zvočno bogato paleto zaigral Pavljučenkovo Preludij in fugo, drugi pa že kar z virtuoznim obvladanjem harmonikarske tehnike, sproščenim menjavanjem tempov in ritmov in z vehementnim zaključkom Poz-zolijevo Danza fantastica.
Ravnatelj glasbene šole Glasbene matice prof. Sveto Grgič se je na koncu s toplimi besedami zahvalil tržaški evangeličansko-luteranski skupnosti za gostoljubje, gojencem in njihovim profesorjem za prikazano raven znanja, staršem in ostalemu občinstvu za lepo udeležbo na vseh sedmih večerih, še posebej pa zakoncema Cer-necca, ki skrbita ne le za obnovo cerkve, pač pa tudi za koncertno dejavnost v njej, za vso nesebično pomoč pri izvedbi teh zaključnih akademij in tudi zato, ker dajeta že tretje leto Glasbeni matici za njene prireditve v cerkvi brezplačno na razpolago lastni klavir. V zahvalo jima je skupno s šopkom rož poklonil tudi vazo, izdelek naše priznane umetnostne obrtnice Ozbičeve. (jk)
Sončne in senčne plati ljubljanskega Jazz festivala
Ob letošnjem zadnjem koncertu ljubljanskega Jazz festivala se mi je mučno storilo. Kako se mi pak ne bi? Na Fiesti Brasileiri sem si morala reči žur je žur, pleši in poj, naj ti bo muzika v veselje in zabavo. Pa se nekako nisem navzela samba-rumba »erosa«, vsa briljanca zvokov in ritmov me je pahnila v tako imenovano praznino. Pa sem vseeno čakala, kdaj bo en sam duh muzike stopil vame. In potem je bil konec, bil je tudi čas vsesplošnega navdušenja.
Krizni časi prinašajo potrebe po sprostitvi. Mehke in nedolžne sprostitve res niso mogle nikomur narediti škode. Ob tem pa, da je muzika zaključnega dela koncerta tako neusmiljeno padla na raven masovnega užitkarstva nad profesionalnim zabavnjaškim avtomatizmom, ne morem ravno nakloniti gromkega ploska selektorju Branetu Rončelu, ki očitno preveč ve, kaj hoče.
S tem da isti večer postavi na oder Maxa Roacha in Gilberta Gila, je jasno domala vse. Najbolj pa seveda dejstvo, da ni poezija ritma Usta, ki jo bomo nosili s sabo pozno v noč, am-Pak komercialni nemir, od katerega se še nihče ni zavedel narave sveta in sebe.
Krizni časi prinašajo še eno potrebo, potrebo P° sigurnosti. Selektor pozna psihologijo Ijud-?lva, zato se je opremil z zanesljivimi aduti, ki ga nodo zavarovali pred finančnim rizikom, če je kaj takega v tem času še mogoče. Hkrati pa se je Zavaroval tudi pred zahtevnejšimi posamezniki, bstimi, ki od takega festivala pričakujemo drugo
in več, ker je nekaj nastopov le vzdržalo težo bolj kritičnega okusa. Dasiravno bi se dalo izbrskati še mnogo več in več močnejših glasbenike vc ki delajo svoj jazz.
Če se vprašam, kaj glasbeno jazzovskega se je res zgodilo na tem festivalu, potem moram na prvem mestu omeniti zadevo, ki se je odvijala ob koncertih, filme o jazzu namreč. Silno pomemben je bil ravno posnetek koncerta Milesa Davisa iz Miinchna 87. leta, ki je bil najprej tehnično, potem pa še vse ostalo... maksimalen. Bilo je mnogo zvočnega sladostrastja ob neverjetnih aranžmajih, ritmičnih eksplozijah vseh improvizatorjev, ki so svoja ujemanja in izstopanja celo poltretjo uro izpeljali v čisti dramaturški krivulji, podkrepljeni z virtuoznostjo, eleganco in nekakšno muzikalno samoumevnostjo. Tudi dokumentarni filmi o jazzu iz kolekcije Davida Chertoka so dodali marsikatero informacijo in podobo iz arhivov, ki so po glasbeni, celo po filmski plati čisto sodobni in aktualni, nabiti z vzdušjem, ki so ga s svojim šarmom naredili posamezni izvajalci.
Poleg že omenjene jazzovska legende, tolkalca Maxa Roacha in njegovih poigravanj s kompleksnimi, čistimi ritmičnimi strukturami, so se dogajale še nekatere manjše zanimivosti, kot na primer Craig Harris »Tailgater’s Tales« z izvrstnim klarinetistom Donom Byronom, čigar improvizacije so bile dovolj neprisiljene in umestne, v povezavi s trombonistom Craigom Harri-
som, trobentačem Eddiem Allenom, basistom Curtisom Lundyem in tolkalcem Ralphom Peter-sonom. Tudi nastop Cassandre Wilsson and Trio je bil soliden, blag in standarden. Atraktivno, okusno in temperamentno je odigral Eddie Palmieri Orchestra, latinskoameriški sestav, ki je v primerjavi z Gilbertom Gilom nastopil dosti bolj celovito.
In seveda zapostavljeni prvi večer v Cankarjevem domu, kjer sem bila zgrožena nad nezanimanjem ljudi, ki jih lahko privabi ali renomirani glasbenik ali pa spektaklska »kazina-stil« glasba. Zgrožena sem bila čisto po pravici, ker so bili pianisti Silvo Stingl, Dejan Pečenko, Joanne Brackeen in Leonid Ptaško najprej ekskomuni-cirani v pogledu mesta nastopa (CD..., ki ni ravno meka za jazz publiko), potem pa zato, ker je bilo v drugem delu slišati veliko dobre glasbe, ki je prihajala iz dveh nasprotnih polov: ZDA -ZSSR in ženska - moški. Ameriško ženski jazz Joanne Brackeen je bil oblikovno dodelan (občasno sicer z že kar malo preveč vnaprej jasnim potekom), z dovolj široko izkušnjo, ki je preko standardov pripeljala do lastnih skladb, kar »prismuknjeno« prijaznih, predvsem pa je presenetila njena ekspresivnost, ki se je zgostila v nekaj dramatičnih viških tako, da je šlo zares. Primanjkljaj njene igre je bila določena krčevitost in občasno nedogajanje, kar pa je potem silovito zapolnil Leonid Ptaško iz Sovjetske zveze. Če rečem silovito, potem je to beseda, ki najbolj
ustreza njegovemu nastopu, saj so elektroni v dvorani bliskovito poskakali iz svojih obel, kakor hitro je Ptaško odvrgel svoje prve uverturne tone. Bila je to nekakšna ekstremna bitka za glasbo, včasih že kar hudo histerična, v kateri je pianist v potu svojega obraza dobojeval zmago ' vitalnim tonom. Njegovo viharništvo je na nekaj mestih ogrožalo glasbeno organizacijo in čeprav ga je zaletavost rada zanesla, pa vidim kvaliteto njegovega igranja ravno v občutku za stilne spremembe, uravnane z mehkimi, naravnimi prehodi, ob pogosti uporabi dinamike, artikulacije in barvitosti.
Nasprotno pa je bil prvi del istega koncerta zelo pomirjujoč in proti koncu že utrujajoč zaradi prehude monotonije in akademičnosti, s tem mislim predvsem na Silva Sitngla, delno tudi na Dejana Pečenika, ki mu je potrebno dobiti še nekaj razdalje do naučenega. In še poslednja zadeva oz. pripomba, ki zadeva Jam session v klubu Palma. Organizator bi lahko imel v vidu bolj kvaliteten izkoristek nastopajočih glasbenikov s tem da bi jih privabil v jazz klub, kjer bi se igralo bolj živo in bolj tesno, kjer bi se na tak način glasbeno skomunicirali instrumentalisti v novih, svežih kombinacijah.
Po letošnjem festivalu pričakujemo naslednjega, in to res in bolj Jazz festival.
MIRJAM ŽGAVEC
evropsko nogometno prvenstvo 1988
Komu bo uspelo: Italiji ali SZ?
Italijanski igralci vedro pričakujejo današnjo polfinalno tekmo
STUTTGART Italijanska državna reprezentanca se vedro pripravlja na N7	današnjo polfinal-
Vf« -	^#1 no tekmo proti tra-
dicionalno neu-godnemu nasprot-tT	niku Sovjetski zve-
zi. Dopoldan so trenirali, v popoldanskih urah pa so se sprehajali po mestnih ulicah in izzvali val začudenja in občudovanja. Vsi igralci poudarjajo homogenost skupine in prijateljstvo, ki jih veže med seboj in. s trenerjem. Emblematična je npr. izjava De Napolija: »Ko sem bil član ekipe, ki se je udeležila svetovnega prvenstva v Mehiki, sem stalno molčal. Če sem hotel kaj povedati, sem to nato raje "požrl". Z Bearzotom pa sem prvič govoril... te dni v Nemčiji. Tu je nekoliko drugače. Vsi govorimo in ni plahih med nami, pa tudi trener je eden izmed nas, pa čeprav je še precej starejši.«
Italijansko javnost največ skrbi, da bodo Italijani "zaspali" na že preveč
znanem izidu Italija - SZ 4:1 izpred nekaj mesecev. Mnogi radi pozabljajo, da je to bila prijateljska tekma, za nameček pa so takrat Sovjeti komaj začeli priprave. Verjetno je okoli itali-
janske ekipe preveč evforije, ki lahko le škodi.
Še pred kratkim bi lahko trdili, da se bosta danes srečali dve nogometni šoli, vendar pa so se v zadnjem času
Sovjeti... premislili. Sedaj predvajajo oni tipično italijansko igro z liberom, ki "straži" za vsemi branilci, dva "trda" branilca in dva... skoraj napadalca. Na italijanski strani je mladost in fantazija, na sovjetski pa fizična moč in morda boljša atletska pripravljenost.
Sovjeti so se medtem "zaprli".v svoje "zatočišče" in komaj dajo kako izjavo. Vsekakor so zelo previdni in v glavnem hvalijo svoje nasprotnike. Trener Lobanovski ni najavil svoje postave, čeprav verjetno ne bo spremenjena od tiste, ki je osvojila prvo mesto v kvalifikacijski B skupini.
Tekmo bodo predvajali v neposrednem prenosu ob 20.15 po RAI1, TV Koper in TV Montecarlo.
Verjetni postavi
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Maldini, Baresi, Ferri, -Ancelotti, Donadoni, De Napoli, Vialli, Giannini, Mancini.
SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev, Be-sonov, Kidjatulin, Kuznecov, Rats, Alejnikov, Litovčenko, Zavarov, Prota-sov, Belanov.
SODNIK: Ponnet (Belgija).
Nizozemska presenetljivo, toda zasluženo finalist
NIZOZEMSKA - ZAHODNA NEMČIJA	2:1 (0:0)
STRELCI: Matthaus v 55. min. iz enajstmetrovke; R. Koeman v 74. min. iz enajstmetrovke; Van Basten v 89. min.
NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Van Aerle, Van Tiggelen, R. Koeman, Rijkaard, Wouters, Vanenburg, Muhren (od 57. min. Kieft), Van Basten, Gul-lit, E. Koeman (od 91. min. Suvrijn).
ZAHODNA NEMČIJA: Immel, Borowka, Brehme, Kobler, Herget (od 45. min. Pfliigger), Rolff, Mili (od 85. min. Littbarski), Matthaus, Voller, Thon, Klinsmann.
SODNIK: Igna (Romunija). KOTI: 6:1 za ZRN. RUMENI KARTON: Van Breukelen. GELDALCEV: 60.000.
HAMBURG — Nizozemska je zasluženo prvi finalist tega evropskega prvenstva. V polfinalu je namreč izločila kar domačo reprezentanco ZRN, ki je veljala za favorita celo za končno zmago. Nizozemci pa so gotovo pokazali več kot Beckenbauerjevi varovanci, ki so se požrtvovalno borili, priznati pa so morali tehnično in taktično premoč Van Bastna in tovarišev.
Tekma je bila na splošno dopadljiva, čeprav je v drugem polčasu kazalo, da je skušal romunski sodnik Igna favorizirati domačine. Sodnik je namreč že v 55. minuti dosodil za ZRN enajstmetrovko, ki jo je Matthaus tudi realiziral. Poletavna, moška in izenačena igra iz prvega polčasa se je taktično odtlej povsem spremenila. Zahodni Nemci so se namreč odtlej v glavnem
zaprli v obrambo in še v večji meri kot prej dovoljevali Van Bastnu in tovarišem, da so se nevarno približali Immlovim vratom.
V 74. min. pa popoln preobrat: sodnik Igna je dosodil enajstmetrovko za Nizozemsko zaradi prekrška nad Van Bastnom. Romunski sodnik je hotel tako verjetno »popraviti« napako, ko je Zahodnim Nemcem »podaril« prvi zadetek... Tako ali drugače, prejeti zadetek je povsem potrl domačine, Nizozemci pa so nadaljevali z napadi in tudi zasluženo dosegli odločilni zadetek prav minuto pred koncem z odličnim Van Bastnom, ki je bil verjetno eden izmed najboljših na igrišču.
Z včerajšnjim zadetkom je Milanov nogometaš še povečal svoje vodstvo na lestvici najboljših strelcev na tem EP: trenutno jih ima namreč 4.
Za že utrujene in povsem potrte Zahodne Nemce pa je ostalo premalo časa, da bi lahko stanje popravili.
Trenutek s sinočnjega srečanja
Veselje nizozemskih igralcev in skoraj 10.000 njihovih navijačev je bilo seveda po tekmi nepopisno.
Vicini: »Imamo dobro obrambo«
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
»4:1, s katerim smo februarja v Bariju premagali Sovjetsko zvezo, nas ne bo uspaval, zavedamo se, da. je bila ekipa tedaj šele na začetku priprav in da je zdaj dokaj drugačna,« je po včerajšnjem zadnjem treningu na stutt-gartskem Nekkarstadionu dejal italijanski selektor Vicini, ki je obenem najavil postavo svojih. Po predvidevanjih v začetno enajsterico ni vnesel sprememb, tako da je vključil tudi Ferrija, ki zaradi lažje gripe v ponedeljek ni treniral.
»Tekma bo trda in borbena, naši drevišnji nasprotniki lahko računajo na atletske sposobnosti svojih igralcev, na inventivnost Protasova, prednost moje ekipe pa: je v tem, da je željna uspehov, da razpolagamo z morda najboljšo obrambo v Evropi, da smo tudi proti najbolj razigranemu nasprotniku vedno igrali srčno in borbeno,« je še pristavil Vicini.
Dvajseterica igralcev je skoraj v celoti prepričana v uvrstitev v miinchen-ski finale.
»Ancelotti, De Napoli, Giannini in Donadoni so naši štirje mušketirji na sredini polja, ki s svojim ritmom, pres-singom in tehniko mora spraviti nasprotnika na kolena,« zatrjuje Frances-co Romano, bivši igralec Triestine.
Sovjetski nogometaši so nastanjeni v Sportschule in jih je bolj težko dobiti na razgovor.
Še najbolj pa se izmika pogovorov s časnikarji sovjetski trener, ki se je doslej na evropskem prvenstvu udeležil le dveh tiskovnih konferenc. Glasnost, kot kaže, se še ni pojavila v sovjetskem nogometu.
»Kaj pa perestrojka?« smo vprašali igralca Besonova, saj je v preteklosti Sovjetska zveza na začetku evropskih in svetovnih prvenstev vedno odlično zaigrala, nato pa razočarala.
»Vprašanje je pertinentno, morda bo res treba pomisliti in prenesti perestrojko tudi v nogomet.« Belanov pa je priznal, »da ima Italija močno ekipo, da pozna Viallija, vendar pa o posameznikih nima smisla govoriti, saj pri azzurrih izstopa predvsem kolektiv. Proti Italijanom bomo zaigrali racionalno, ne izključno obrambno, ker bomo igro razširili na celotno polje.«
Tenis: turnir v Wimbledonu
Favoriti brez težav
Marko Ažman strmoglavil s padalom v Andih
Smrt slovenskega alpinista
Kolesarstvo: dirka po Švici
Bauerju osma etapa
LONDON — Tudi drugi dan na teniških igriščih v Wimbledonu je potekal brez velikih presenečenj. V drugo kolo so se namreč uvrstili skoraj vsi favoriti. In v drugo kolo se je uvrstil tudi Jugoslovan Slobodan Živojinovič, ki je po štirih setih odpravil Argentinca De La Peno (5:7, 7:6, 6:4, 6:4) Italijan Gane pa je izgubil z neznanim Američanom Rossom s 7:6, 2:6, 1:6, 6:3, 1:6.
NEKAJ IZIDOV 1. KOLA: Becker (ZRN) - Frawley (ZRN) 6:3, 6:1, 6:2; Mečir (ČSSR) - Moreno (Meh.) 7:6, 7:6, 6:2; McEnroe (ZDA) - Skoff (Av.) 6:1, 7:5, 6:1; Riglewski (ZRN) -Česnokov (SZ) 7:5, 6:4, 6:4; Wilander (Šve.) - Masso (Arg.) 6:3, 6:4, 7:6; Connors (ZDA) - Shiraš (ZDA) 6:3, 7:6, 6:1.
V ženski konkurenci Jugoslovanka Sabrina Goleš ni imela sreče. Že v prvem kolu je namreč igrala proti Navratilovi in seveda izgubila z 1:6, 2:6. In izločena je bila tudi Italijanka Federica Bonsignori, ki je izgubila proti Avstralki Diane Balestrat s 7:6, 6:3, 6:0.
Nogomet: Tomislav Ivic trener Pariš S. Germaina
PARIZ — Jugoslovanski nogometni strokovnjak Tomislav Ivic, ki je letos treniral portugalsko moštvo Porta, bo s prihodnjo sezono vodil francosko ekipo Pariš Saint Germaina.
Ivic je v svoji karieri treniral veliko število ekip, od Avellina, Panathinaikosa, Hajduka do Anderlechta in Aja-
BUENOS AIRES — Jugoslovansko veleposlaništvo v Limi je v telefonskem pogovoru s Tanjugovim dopisnikom v Buenos Airesu potrdilo, da je 1. junija v perujskih Andih v nesreči umrl član slovenske alpinistične odprave 28-letni Marko Ažman iz Kranja.
Skupina slovenskih alpinistov, v kateri so bili smučarji in letalci na jadralnih padalih, je sodelovala na »Tednu andinizma«, ki je bil v mestu Hua-raz, 6025 metrov visoko. V skupini sta bila Klemen Kobal in Marko Ažman iz Kranja. Medtem ko se je polet Kobala
posrečil, je Marko Ažman strmoglavil in se ubil.
Člani odprave so z reševalnimi skupinami in pripadniki vojaške policije takoj določili mesto nesreče. Truplo pokojnega Ažmana je bilo na zelo nedostopnem kraju. Čez noč je veter odnesel njegovo truplo, ker je bil ponesrečeni alpinist zvezan s padalom. Posmrtnih ostankov Marka Ažmana še niso našli. Slovenska alpinistična odprava se bo jutri vrnila v Limo.
Na mestu, kjer je Ažman umrl, se je pred petimi leti prav tako ponesrečil neki britanski alpinist, čigar trupla niso nikoli našli.
Nogomet: Koper v boju za 1. B ligo
KOPER Slovenski nogometni prvak štarta danes v kvalifikacijah za nastop v 1. B jugoslovanski ligi. Prvi nasprotnik Miklavičevih varovancev je prvak Bosne in Hercegovine Radnik iz Bijeline. Prva tekma boodigrana danes na Boni-fiki s pričetkom ob 17.30 pod taktirko beograjskega sodnika Komadiniča, povratna tekma pa v nedeljo v Bijelici.
Koper bo nastopil v naslednji postavi: Volk, Cepovič, M. Radovanovič, Maglica, Voljč, Zulič, Benedejčič, Jermaniš, Finkšt, Badžim in Breznikar. (Kreft)
CHUR (ŠVICA) — Kanadčan Steve Bauer je osvojil osmo etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici, Avstrijec Helmut Wechselberger pa je ohranil prvo mesto na skupni lestvici.
VRSTNI RED 8. ETAPE (Locarno - Chur, 247 km): L Bauer (Kan.) 6.43'47" s poprečno hitrostjo 36,702 km na uro; 2. Roosen (Bel.); 3. Da Silva (Port.) po 2"; 4. Theunisse (Niz.) po 2"; 5. Leclercg (Fr.) po 4".
SKUPNA LESTVICA: 1. VVechselberger (Av.) 35.35'47"; 2. Bauer (Kan.) po r39"; 3. Da Silva (Port.) po r48"; 4. Jarmann (Švi.) po 2'33"; 5. Robeet (Bel.) po 4T3".
Ženski »giro«: zmaga Rossnerjeve v prologu
MILAN — Vzhodna Nemka Pedra Rossner je zmagala v prologu ženske mednarodne kolesarske etapne dirke p° Italiji, ki pa se bo uradno začela danes.
Madjer poškdovan, v dvomu njegov nastop z Interjem
MILAN — Nastop Alžirca Rabaha Madjerja prihodnj0 sezono v vrstah Interja je v dvomu. Zdravniški izvidi so namreč potrdili staro poškodbo, ki jo je utrpel ta igraleC' Društvo se bo tako v naslednjih dneh izjasnilo glede Mad-jerjevega prestopa v Interjeve vrste.
Na poletnih igrah Alpe-Jadran v Trentu
Košarkarji odlični
Karate: v soboto v Črnučah pri Ljubljani
Prisoten tudi Shinkai Club
Košarka: z reprezentanco FJK
Naši so se izkazali
Pred dnevi se je v Porto San Giorgiu končal turnir Decio Scuri za deželne kadetske reprezentance z zmago Lacija v finalni tekmi proti Kampaniji. Ekipa Fur-lanije-Julijske krajine v zadnjih treh tekmah ni imela sreče in je zasedla šele 8. mesto. Že v četrtfinalu se je selekcija morala srečati z močnim Lacijem in je po borbeni tekmi ostala praznih rok. Vodili so celo po prvem polčasu, vendar so morali priznati premoč Lacija, predvsem pod košema in izgubili s tesnim rezultatom 80:73 (Oberdan 23 točk, 45:6 trojke; Arena 20, 1 trojka). Omeniti je treba še, da borovec Ažman zaradi poškodbe ni mogel dati svojega običajnega doprinosa. V naslednji tekmi so prav tako izgubili z Lombardijo z 78:61 (Oberdan 13, Arena 11, Ažman 6), v finalni tekmi za 7. mesto pa s Toskano s 73:64 (Oberdan 16, Arena 11, Ažman 12). Zabeležiti je treba še, da je polfinalni tekmi sledilo nagrajevanje vseh 16 deželnih reprezentanc, v idealni peterki turnirja pa je bil kot najboljši »play-maker« Borov igralec Dean Oberdan. (L. Furlan)
TRENTO — V drugem dnevu 3. izvedbe poletnih športnih iger Alpe -Jadran, ki jih letos za mladince in mladinke do 17. leta starosti prireja dežela Tridentinska-Južna Tirolska, so bili športniki iz dežele FJK še posebej uspešni, med njimi pa so ponovno izstopali slovenski tekmovalci.
V atletskem tekmovanju sta atletom iz naše dežele pripadli dve kolajni, obe sta osvojila skakalca v višino. Srebro je med dekleti z znamko 177 cm osvojila Silvia Gigante od društva Chimica del Friuli, bron pa je z znamko 205 cm dobil Alessio Breda od Li-bertasa Sacile. Nastopila je tudi bo-rovka Klavdija Kozlovič, ki je v metu diska osvojila zelo dobro šesto mesto.
Zelo veliko smolo so imele odbojkarice FJK, ki se jim je le za las izmuznila uvrstitev v finalni spored za podelitev kolajn. V nadaljevanju tekmovanja
je namreč ekipa iz naše dežele dosegla prestižno zmago proti Hrvatski z 2:1 (4:15, 15:7, 15:10), s čimer je zmagala v svoji kvalifikacijski skupini, a je v polfinalnem play-offu naletela na Slovenijo, zmagovalko zadnje izvedbe v Pulju, pred katero je klonila po ogorčenem boju. Končni izid je bil 2:1 (14:16, 15:5, 15:9). Reprezentanca FJK, za katero igrajo tudi Tamara Vidali, Karin Vitez in Savina Žbogar, se je morala tako zadovoljiti z nastopom v finalu od 5. do 8. mesta, kar ne odraža realne vrednosti šesterke.
Odlični so bili košarkarji, ki so dosegli še dve zmagi. Najprej so s 109:65 pregazili Lombardijo (Volpis 21, Bajc 20, Franceschini 15, Gobbi 1, Furlan 9, Škerk 8, Ussai 2, Urši 21, Smotlak, Ka-uzki 10), nato, tesneje, še Hrvatsko s 95:83 (Volpis 30, Franceschin 22, Furlan 10, Ussai 8, Urši 22, Smotlak 3).
V soboto je bilo v Črnučah pri Ljubljani vse živo: odvijal se je namreč 5. Kata turnir v karateju, v priredbi tamkajšnjega Karate kluba Partizan Črnuče. Udeležba na turnirju je bila množična in raznolika. Prisotna so bila namreč društva iz Slovenije, Hrvatske in Italije: med slednjimi sta sodelovala Shinkai Karate Club iz Zgonika ter sekcija za karate Ginnastice Triestine.
Mnogo je bilo pionirjev ter mladincev. V kategoriji mladincev nad 16 let je Željko Pogačnik, član Shinkai Karate Cluba, zasedel 2. mesto. V kategoriji mladink nad 21 leti pa je drugo mesto dosegla Anna Devivi (Ginnasti-ca Triestina), 4. mesto pa Vladimira Guštin društva Shinkai Karate.
Tekmovanje je bilo sredstvo, s katerim so se člani različnih društev spoznali ter pomerili v karateju, obenem pa so utrdili prijateljstva. Na družabnem srečanju, ki je bilo po tekmova-
nju, so se inštruktor) i-trenerji domeni' li za sodelovanje na poletni šoli za ka; rate, ki bo avgusta v Bohinjski Bistrica Poleg trenerjev klubov iz Slovenil. bosta seminarje v karateju vodila tun italijanska prvaka v karateju (nedavn gosta Shinkai Karate Cluba) GiusepP Formenton in Paolo Bolaffio. Nadaljni načrt za letošnje leto, pri katere ^ bodo sodelovala prisotna društva, 1 turnir-seminar v Trstu, ki ga bo prir dila Ginnastica Triestina.	0
Zaključni pogovori tega turnirja bili torej izredno pozitivni, saj so P stali os, iz katere se bo v Pri^oclIJgu mesecih gradilo v vse večjem m sodelovanje med društvi ne glede narodnostno raznolikost.	,0.
Zmenek za naslednje srečanje je rej določen v Bohinjski Bistrici: z J nas vseh je, da bi se člani društev p _ noštevilno udeležili tega večdnevrp 9
r. in*
seminarja.
29. redni občni zbor Športnega združenja Bor
Domovi telovadci
Največje težave zaradi vadbenih razmer
29. rednega občnega zbora Športnega združenja Bor, naše največje telesnokulturne organizacije, se je v ponedeljek zvečer v Škamperlejevi dvorani na 1. maju udeležilo 62 delegatov v predstavništvu društev in odsekov, ki delujejo v okviru mestnega Združenja.
Predsednik občnega zbora Bogdan Petelin je najprej podal besedo predsedniku Racetu, ki je prebral svoje obsežno poročilo (povzetek objavljamo posebej), v katerem je nakazal zdaj že izredno široko paleto ne le športnih problematik, s katerimi se ukvarja SZ Bor, ki je zaradi velikega števila članstva (več kot tisoč), predvsem pa zato, ker v svojih vrstah združuje preko članice Športne šole vso mestno osnovnošolsko populacijo, preko klubov in odsekov pa veliko število mladincev in mladink, eno najbolj pomembnih slovenskih organizacij v Trstu.
Borovo skupščino so nato pozdravili gostje. Po sporu na občnem zboru ZSŠDI je bil še posebej pričakovan poseg predsednika ZSSDI Oda Kalana, ki je med drugim zavrnil očitke, da naša krovna športna organizacija ovira ŠZ Bor pri njegovih pobudah v zvezi z gradnjo športnega centra in praznovanjem 120-let-nice športa v Trstu. Predsednik Jadrana Edi Kreus je pozval Bor k še tesnejšemu sodelovanju z združeno košarkarsko ekipo, predsednik ŠD Sokol Pavel Vidoni pa je opozoril na dobro raven sodelovanja med odbojkarskima odsekoma obeh društev. Naposled se je oglasil še predstavnik ŠD Zarja Mirjan Žagar, ki je naglasil pomembnost ustanovitve nogometnega kluba v mestu za zajezitev odhoda mladih k italijanskim društvom.
V razpravo, ki se po številu posegov ni razlikovala od razprav, na katere smo žal vajeni tudi na drugih občnih zborih, sta posegla le dva delegata, do izraza je prišlo predvsem vprašanje pomanjkanja vadbenih prostorov, kar je osrednje vprašanje v Združenju. V svoji repliki je predsednik Race obžaloval, da delovanje vseh naših športnih društev ne pride dovolj do izraza na pristojnih političnih forumih naše narodnostne skupnosti.
Na volitvah so delegati z veliko večino glasov podrpli kandidatno listo.
V	uvodu svojega poročila je predsednik Športnega združenja Bor Mitja Race ob vstopu v trideseto, jubilejno leto delovanja obnovil zgodovino naše mestne telesnokulturne organizacije. Razdelil jo je na tri obdobja. V prvem obdobju svojega obstoja je ŠZ Bor predvsem nudilo možnost za športno aktivnost mestni mladini, ki je bila dotelj aktivna na prosvetnem področju, hkrati pa je s priredbo športnih dnevov, tednov in kasneje s športnimi igrami dalo pobudo za obnovo ali nastanek skoraj vseh slovenskih zamejskih športnih društev.
V	drugem obdobju svojega obstoja, ko so ostale športne organizacije začele iskati bolj samostojno pot svojega delovanja, je Bor začel posvečati več pozornosti utrjevanju lastnih struktur. Prizadevanja društev so kljub odličnim dosežkov tudi v vsedržavnem merilu v preveliki meri slonela na prejšnjih izkušnjah, ki so le delno ustrezala novemu času, zato je delovanja zašlo v določeno krizo.
Tretje obdobje sovpdada z organizacijsko posodobitvjo združenja, ki je v svoje programe sprejelo načelo poslovnosti in nudenja čim širše palete uslug, celotni slovenski mestni populaciji. Nastala je Športna šola Trst, s tem pa tesna povezava z uradnimi šolskimi strukturami, uvedli so organizirano rekreacijo, prišlo je do decentralizacije delovanja z nastankom samostojnih društev, nastal je nov objekt na 1. maju itd.
»Danes lahko ugotovimo,« je poudaril Race, »da se nam je taka usmeritev bogato obrestovala. Društvo se je večkratno povečalo, polnokrvno je zaživelo od-borniško delo, razvila se je izredna zavzetost mladih sil na igrišču in s tem tudi njihovi dosežki, razširiti nam je uspelo tudi starostni razpon aktivnega članstva: od tretjega do osemdesetega leta starosti. Zaupanje v tako delo so potrdili tudi številni sponsorji, ki smo jim dolžni s trga mesta izreči vso zahvalo. Vsega tega pa bi bilo še več, če bi nam bilo mogoče premostiti največjo težavo, ki pesti naše Združenje, to je pomanjkanje vadbenih prostorov.«
Kljub temu da je ŠZ Bor uporabljalo letos nič manj kot 11 telovadnic, igrišč oz. drugih športnih objektov, to za 23 ekip in skupno več kot 900 vadečih in tekmujočih članov nikakor ni zadostovalo in Združenje je že prisiljeno odklanjati posameznike in celo razpuščati skupine. Če vemo, da ima kar 69 odstotkov članov manj kot 18 let je to še posebej zaskrbljujoče.
Race je še poudaril, da so Borovi tekmovalci v minulem letu dosegli pogosto celo izjemne uspehe, čeprav so bili pogoji, v katerih so delovali vse prej kot zadovoljivi, za kar gre največ zaslug pri
pravljenim vaditeljem (teh je 38) in osveščenim odbornikom. Predsednik ŠZ Bor je nato podal zgoščen pregled delovanja po posameznih društvih in odsekih Združenja (Namiznoteniški odsek, Odbojkarsko društvo Bor, košarkarski klub Bor , Košarkarski klub Cicibona, Atletsko društvo Bor Infordata, Plavalni klub Bor, Gimnastični odsek, Nogometni klub Bor, Športna šola Trst, rekreacija).
Race je nadalje opozoril na negativne dejavnike, ki bodo v prihodnjih letih pogojevali delovanje Združenja, se pravi vse manjši, priliv najmlajših in vedno večja prisotnost otrok iz mešanih zakonov.
»Ta realnost,« je dejal Race, »terja od celotne naše skupnosti novih pristopov in strategij na vseh ravneh družbenega življenja.«
V zvezi s tem vprašanjem je Race omenil tudi nesoglasija ŠZ Bor z ZSŠDI in je krovni organizaciji očital, da ne upošteva specifičnosti položaja te naše mestne organizacije, obstoj katere pogojujejo drugačne organizacijske in vsebinske zakonitosti.
Glede gradnje novega športnega centra na 1. maju, je gradbeni odbor razpisal že drugi natečaj za idejni osnutek, ker prvi po mnenju žirije ni dal zadovoljivih rezultatov, če bo šlo vse po predvidevanjih pa naj bi nov objekt začeli graditi proti koncu leta 1990. Bor bo v kratkem tudi začel izdajati društveno glasilo. Race je tudi omenil, da bo prihodnje leto potekalo 120 let od začetkov organiziranega športnega delovanja Slovencev v Trstu in naglasil, da je ta obletnica pomembna za celotno našo skupnost in bi morala izzveneti v prihodnjem letu kot osrednji družbeni dogodek Slovencev v Italiji.
»V desetletju, ki je pred nami,« je dalje dejal Race, »bo prišlo do pomembnih no-
vosti, ki bodo nedvomno terjala nova spoznanja, nove vrednote, drugačne potrebe in zahteve. In končno tudi človek sam, ki bo vstopal v društvo v četrtem desetletju, ne bo več tak kot je današnji. To bo človek, pogojen z maloštevilnostjo naše skupnosti v večji meri, kot doslej. Skupnost pa bo od njega še zahtevnejša.
V	naših vrstah bo vedno več članov, ki bodo izšli iz mešanih zakonov, ali pa bodo celo pripadniki večinskega naroda.
V	kakšni obliki bomo ohranjali zavest narodne pripadnosti k slovenskemu narodu v takih okoliščinah, zlasti ko že danes opažamo, da se državna meja pri Fernetičih ne zarisuje le na zemljevidu, ampak tudi v zavesti naših mladih?«
Svoje poročilo pa je Race le sklenil z bolj optimistično noto:
»Mogoče sta nam lahko za vzpodbudo tudi sveži novici iz Rima, da se je začela v senatni komisiji razprava o zakonskih osnutkih za naš globalni zakon in pa vest, da je bil v parlamentu sprejet zakon za obmejna področja, ki v členu devet predvideva tudi sredstva za podporo našim dejavnostim na kulturnem področju, kar bo nedvomno razbremenilo našo narodno skupnost precejšnjega dela finančnih bremen. Ne le zaradi tega, ampak predvsem ob pogledu na prehojeno pot in opravljeno delo, mislim, da le lahko živimo v prepričanju, da nam bo kljub vsemu in vsem uspelo priti še daleč, v četrto desetletje.«
Nov odbor ŠZ Bor
Izvršni odbor: Fabio Gombač, Marjan Šušteršič, Mitja Race, Bogdan Petelin, Livij Valenčič, Sonja Rolich, Franko Vitez.
Nadzorni odbor: Emil Gombač, Silvij Tavčer, Aljoša Žerjal.
Razsodišče: Darij Cupin, Pavel Kozlovič, Sergij Lipovec.
odlični v Ljubljani
Vsem tistim, ki so bili pred nekaj tedni v goriškem Kulturnem domu na zaključni akademiji sekcije za orodno telovadbo in športno ritmično gimnastiko ob 25-letnici Športnega združenja Dom, bo prireditev ostala v spominu, saj je odlično uspela. To velja zaradi kakovosti nastopajočih skupin (OŠ 9. Korpusa in M. Štrukelj iz Nove Goji-ce, Gimnastična zveza Slovenije, ŠD Prosek-Kontovel, TVD Partizan in ŠZ Dom), kakor tudi za dobro izpeljano organizacijo.
Navdušenje za prireditev je bilo opaziti tudi nekaj dni kasneje pri dekletih ritmične gimnastike, ki so nastopile na odru Kulturnega doma ob prireditvi Vrtiljak mladosti.
Kar zadeva Domove predstavnike za orodno telovadbo, gre omeniti,^ da so se zelo dobro izkazali na ljubljanskem republiškem prvenstvu. Med posamezniki je namreč Matej Makuc v konkurenci 79 tekmovalcev zasedel odlično 4. mesto s 36,9 točke. Matjaž Klemše je zbral 35,1 točke, Erik Blažič 33,2, Boris Prinčič 31,3, Matija Pipan 28,9, Luka Brešan pa 27,8.
V	skupini mladincev sta se med najboljšimi uvrstila Maksi Šuligoj (32,2) in Matija Marassi (31,8).
S temi nastopi se je za naše telovadce in gimnastičarke sklenila letošnja sezona. Naslednja se bo pričela 1. septembra z vsakodnevnimi treningi. Kdor bi se rad pridružil tej skupini, za informacije lahko pokliče telefonsko številko 33029 ali urad ZSŠDI v Ulici Malta 2.	(Damy Češčut)
Odbojka: turnir pokrajin
Naši odločilni
V	prejšnjih dneh se je v Ampezzu odvijal turnir pokrajin za moške odbojkarske selekcije under 16. V goriš-ki ekipi je bilo veliko število slovenskih igralcev: PetejanL Koršič, Feri (Naš prapor), Černič, Čevdek (Soča) ter Cotič (01ympia). Treba pa je tudi podčrtati, da je bila prva šesterka sestavljena iz petih slovenskih igralcev. Gorica je premočno osvojila prvo mesto in brez izgubljenega niza premagala ostale pokrajine. Ta rezultat, predvsem pa odločilen prispevek slovenskih igralcev v prvi šesterki, je dokaz, da je delo na mladinskem področju zelo kakovostno. Prav zato je utemeljeno upanje, da se za goriško odbojko obetajo dobri časi in pozitivni rezultati tudi v zahtevnejših konkurencah.
(MJ)
Zamejsko balinarsko prvenstvo se bliža h koncu
Na vrhu še zapleteno
Odbojka: začel se je memorial P. Špacapan
V 1. podskupini Čedajci izločili Naš prapor-Val
V	Gorici se je v ponedeljek začel odbojkarski memorial P. Špacapan, ki ga že dolgo let prireja ŠZ OIympia.
Na letošnji izvedbi sodelujejo tri ženske postave in 9 moških, te pa so razdeljene v tri podskupine. V prvi igrajo ekipe Našega prapora-Vala, ASFJR iz Čedada in Soče, v drugi 01ympia, Caldini in Acli Ronke, v tretji pa Torriana, Lucinico in Pav Natisoma.
V	ponedeljek so odigrali srečanja prve skupine. Zmagali so čedajski odbojkarji, ki so v odločilnem srečanju premagali pomlajeno postavo Našega prapora-Vala.
V	slovenskem derbiju so Brožičev! varovanci potrdili premoč in brez večjih težav premagali Sočo. Ta postava je klonila tudi v drugem srečanju proti ASFJR. V odločilnem srečanju za končno zmago so slovenski igralci
zelo dobro začeli in si izbojevali prednost 12:7. Zaradi vrste napak pa so jih Čedajci dohiteli in prehiteli. V drugem nizu so domačini precej popustili in zbrali le 4 .točke.
IZIDI
Naš prapor/Val - Soča 2:0 (15:4, 15:7)
ASFJR - Soča 2:0 (15:4, 15:3)
ASFJR - Naš prapor/Val 2:0 (15:13, 15:4)
NAŠ PRAPOR/VAL: Lutman, Koršič, Lavrenčič, M. in A. Feri, D. Pete-jan, Zavadlav, Prinčič, Vogrič.
SOČA: Ferfolja, Orel, Bagon, Peter in Pavel Černič, Tomšič.
DANAŠNJI spored
Ob 20.00: ACLI Ronke - Caldini Gorica; ob 21.00: 01ympia - ACLI Ronke; ob 22.00: 01ympia - Čaldini Gorica.
MJ
Zamejsko balinarsko prvenstvo se polagoma bliža koncu. Tri kola pred iztekom je stanje na vrhu lestvice še bolj zapleteno. Vodeče ekipe, predvsem Kras in Danica Unitecno nekoliko popuščajo, dobro pa se v ospredje prebija Sokol, ki ima v prihodnjem kolu proti neposrednemu tekmecu Nabrežini priložnost, da še izboljša svoj položaj. Kras sicer vodi, a bo moral v zadnjem kolu počivati, medtem ko sta Nabrežina in Sokol počitek že opravila in sta torej glede tega v prednosti. Izmed ostalih ekip sta Zarja in Kraški dom pričela igrati kot znata, žal je prepozno za kako vidnejšo uvrstitev. V zaostali tekmi je Sokol v petek z dobro igro s 3:0 premagal Kras (11:9, 11:9, 11:1). Gostje so imeli nekaj smole, saj bi lahko predvsem v igri enojk, vodili so že z 9:3, osvojili točko. V teku tedna bodo nadoknadili srečanje med Zarjo in Poletom.
IZIDI 5. POVRATNEGA KOLA: Mak - Kraški dom 0:3 (5:11, 7:11, 2:11), Kras - Nabrežina 2:1 (11:4, 1:11, 11:3), Polet - Danica Unitecno 2:1 (11:9, 4:11, 11:10), Gaja - Zarja 1:2 (9:11, 11:7, 6:11), prost je bil Sokol.
IZIDI 6. POVRATNEGA KOLA: Kraški Danica Unutecno 2:1 (11:7, 11:7, 5:11), Zarja - Nabrežina 2:1 (11:5, 9:11, 11:6), Polet - Sokol 1:2 (11:10, 6:11, 9:11), Mak - Kras 1:2 (11:9, 9:11, 1:11), prosta je bila Gaja.
LESTVICA: Kras 27, Danica Unitecno in Nabrežina 25, Sokol 24, Kraški dom 20, Gaja 19, Zarja 17, Polet 17, Mak 9.
PRIHODNJE KOLO: danes ob 19. uri v Repnu Kraški dom - Gaja v Nabrežini Sokol - Nabrežina, ob 19.30 na Vrhu Mak - Zarja, jutri ob 19. uri v Zgoniku Kras - Polet. (E. L.)
Prvenstvo C kategorije
Polet vodi
V prvem povratnem kolu pokrajinskega ekipnega prvenstva za igralce C kategorije je v sredo na Opčinah Polet s 4:2 premagal moštvo Pošte, s katerim je delil prvo mesto in se tako oddolžil za doslej edini prvenstveni poraz. Prvo točko je v tehničnem zbijanju osvojil Modesti, ki je svojega kotiranega tekmeca porazil s tesnim 13:12. Veliko lažjo pot do zmage je imela dvojica Giraldi-Simoneta, ki je bila stalno v premoči in je slavila zmago s 13:7. Edini spodrsljaj je doživela četverka, ki je sicer prepričljivo povedla s 7:2, nato pa povsem popustila. V preostalih treh nastopih bodo po-letovci nastopili v gosteh m bodo skušali osvojiti eno izmed prvih dveh mest, ki vodita v play-off.
Danes se bodo ob 20. uri pomerili na igrišču šentjakobskega Jadrana s postavo Ponzianine. (B. S.)
Pravičen izid, primerno razpoloženje
KMEČKA BANKA - TKB 1:1 (0:0)
STRELCA: Marson in Vidali (11-metrovka).
KMEČKA BANKA: Marson, Klanjšček, Mosetti, Bagon, Mikluš, Berdon, Frandolič, Brajnik, Vogrič, Markosig, Baša, Terpin, Paulin.
TKB: Pernarčič, Kojanec, Petaros, Čorbo, Metlika, Tavčar, Lisjak, Vidali, Žigon, Klobas, Tavčer, Stefančič, Ban.
SODNIK: Milan Devetak z Vrha.
V	Sovodnjah so se v prijateljskem nogometnem srečanju pomerili uslužbenci goriške Kmečke banke in Tržaške kreditne banke, ki že vrsto let vzdržujejo tovrstne športno-rekreacijske sfike. Končni izid vsekakor odraža stanje na igrišču. Domačini so namreč Prevladovali v prvem polčasu, gostje Pa so bili boljši v nadaljevanju.
V	drugem delu srečanja, ob kozarcu vina in prigrizku, pa je prišlo do pra-vega prijateljskega razpoloženja, ki je bistvenega pomena ob takih prilož-
TPK SIRENA
prireja tudi letos tečaje v razredih optimist, evropa, finn 420, vvindsurf z naslednjim sporedom: 1. OPTIMIST (za otroke od 8. do 14. leta starosti) od 11. julija do 22. julija; 2. EVROPA, FINN 420 (za mladince in odrasle) od 4. do 0. julija; 3. VVINDSURF (za mladince in odrasle) od 25. do 30. julija. Vpis in podrobnejše informacije so na razpolago na pomorskem sedežu Sirene v popoldanskih urah ali ob nedeljah zjutraj.
JK ČUPA
organizira tečaje za razred optimist (za mladince do 14. leta starosti) ter tečaje na jadralnih deskah (od 14. leta dalje). Tečaji za razred optimist se bodo odvijali od 4. 7. do 15. 7., od 18. 7. do 29. 7. ter od 1. 8. do 12. 8. Tečaji na jadralnih deskah pa od 11. 7. do 16. 7., od 18. 7. do 23. 7. ter od 25. 7 do 30. 7.
Vpisovanje sprejemajo na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah v popoldanskih urah.
ŠZ GAJA
obvešča, da bo vpisovanje za nogometni turnir 4 X 4 na nogometnem igrišču na Padričah od 23. junija dalje v večer-
nih urah. Vpisovanje se bo zaključilo v nedeljo, 26. junija, ob 22. uri.
ZSSDI
obvešča, da bo v petek, 24. t.m., ob 20. uri na sedežu ŠD Breg v Dolini (v občinski telovadnici) seja odbojkarske komisije.
Dnevni red: 1. seminar v Repnu; 2. poletni seminarji — skupne priprave; 3. tečaj za začetnike v Zgoniku; 4. propagiranje odbojkarske igre; 5. razno.
ZSŠDI
obvešča, da še vedno sprejema prijave za odbojkarski tečaj v zgoniku, ki bo od 1. do 9. septembra. Prijave tudi pri matičnem društvu.
ŠZ SLOGA
vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v torek, 28. junija, v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 20.30 s sledečim dnevnim redom: otvoritev; tajniško poročilo; blagajniško poročilo; razprava in pozdravi; volitve novega odbora; zaključek občnega zbora.
Ob tej priložnosti bodo nagrajeni najboljši igralci in igralke, ki so z doseženimi rezultati dvignili ugled društva v deželnem merilu.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 23. t. m., ob 20. uri v Borovem športnem centru.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
22. junija 1988
Vatikan objavil tekst papeževega pisma francoskemu tradicionalistu
Lefebvre pripravljen na kazen Cerkev mu grozi z izobčenjem
EGONE — Msgr. Marcel Lefebvre noče popustiti, še najmanj pa kloniti pred zahtevami Vatikana, ki se na vse kriplje trudi, da bi skrajno konservativno "ovco" ponovno spravil v svojo stajo. Zato je francoski "škof razkola" odgovoril na objavo papeževega opomina z izjavo, ki je vse prej kot spravna: 29. junija bo v švicarskem mestu Econe posvetil štiri škofe.
Tiskovni urad Svete stolice je včeraj posredoval javnosti tekst papeževega "monituma", ki nosi sicer podpis kardinala Bernardina Gantina. V pismu med drugim piše: »Ker si izjavil, da boš posvetil štiri duhovnike, ne da bi predhodno prosil papeža za pooblastilo - kot to zahteva člen 1013 kodeksa cerkvenega prava - ti pošiljam ta javni cerkveni opomin, in ti potrdim, da boste ti in škofje, ki si jih posvetil, ipso facto izobčeni "latae sententrae" (...)«. V zaključnem delu pisma Lefebvru ga kardinal Gantin v papeževem imenu »prosi in roti«, naj nikar ne vztraja na poti, ki vodi k razkolu.
Msgr. Lefebvre si je s svojim odgovorom delno že zaslužil papežev ukor 'latae sententiae", saj pomeni latinska for-
mula to, da je oseba kazniva (v tem primeru z izobčenjem) kakor hitro zagreši stvar, ki jo je najavila in zaradi katere je bila deležna opomina. Izobčenje pa je po cerkvenem pravu najhujša možna kazen, saj pomeni, da se Cerkev zavestno odpove enemu izmed svojih krščenih sinov.
Primer francoskega "tradicionalista" pa je seveda še bolj zapleten, saj grozi Cerkvi razkol. Msgr. Lefebvre je namreč duhovni voditelj verske skupnosti Sv. Pija X., ki bi se v primeru izobčenja ločila od rimskokatoliške Cerkve in tako povzročila razkol, ki bi se mu Janez Pavel II. najbrž prav rad izognil.
Lefebvrov primer pa ni edini trn v papeževi peti, saj se mu upira tudi brazilski msgr. Antonio De Castro Mayer, 84-letni škof v Camposu. V intervjuju za italijansko revijo Famiglia Cristiana je De Castro Mayer izjavil, da bo na Lefebvrovi strani, ko bo ta posvečal svoje štiri škofe. S to izjavo pa se je brazilski škof avtomatično vključil v spisek bodočih izobčencev, saj bodo tudi njemu "sodili" po strogih predpisih cerkvenega prava."
V prometni nesreči umrla Gellijeva hči
Protihomeinijeve mudžahedinke
Pripadnice osvobodilne armade protihomeinijevih ljudskih mudžahedinov na oklepnem transporterju, ki so ga pri Mehranu iztrgale iranskim vojakom	(AP)
V Mariboru stavka delavcev TAM
MARIBOR — Medtem ko jugoslovansko časopisje še vendo komentira zelo odmeven pohod delavcev zemunskega Zmaja, se je nekaj podobnega včeraj pripetilo v Mariboru: 4.500 delavcev mariborske tovarne avtomobilov TAM je odkorakalo v mesto in pred občinsko skupščino uprizorilo protestno zborovanje. Povod so bile seveda plače, ki so že tri mesece enake in znašajo v povprečju okoli 400.000 dinarjev (kar pomeni, da nekateri prejemajo le 200.000 dinarjev). Glavna zahteva stavkajočih je bila na kratko povedano naslednja: za polovico večje plače (denar zahtevajo v treh dneh, sicer bodo spet zarobantili). Poleg tega terjajo večjo učinkovitost vodstva tovarne, jezijo jih zadnji gospodarski ukrepi zvezne vlade, moti pa jih tudi bo-
hotenje občinske administracije, »ki jim odžira kruh«.
Delavci, ki so se jim na pohodu pridružili tudi člani sosednjega kolektiva (Primat), so se razšli šele po obljubi, da se bo popoldne sestal centralni delavski svet, ki bo preučil možnosti povišanja plač.
Sklepov zasedanja sicer še nismo dobili, vsekakor pa bo denar zelo težko najti, kajti primer tovarne TAM je zelo podoben zemunskemu Zmaju. Pri obeh gre za fabriki, ki sta dolgo let počivali v varnem naročju države (TAM tudi armade, ki je bila eden glavnih odjemalcev zastarelih tovornjakov), nista dovolj vlagali v razvoj, tako da so ju sesuli že prvi vetrovi tržne ekonomije. Trenutno imajo Mariborčani na dvorišču 500 tovornjakov, za katere ne najdejo kupcev, (dd)
FIRENCE — V noči na torek je na Avtocesti sonca prišlo do hude prometne nesreče, v kateri sta umrli dve osebi, 23-letno dekle in 32-letna Maria Grazia Gelli por. Donnini, hči bivšega framasonskega voditelja Licia Gellija. Gellijeva je bila očetova sodelavka, leta 1981 pa je preživela nekaj časa v zaporu, ker so ji pri Fiumicinu našli v torbi nekaj strogo zaupnih dokumentov o loži P2.
Na mercedesu 560, ki je najbrž zaradi prekomerne hitrosti zagrešil usodno napako pri prehitevanju nekega tovornjaka, so se poleg Gellijeve peljale še štiri osebe: 47-letni šofer Giovanni Fabbri, 4-letni Andrea Donnini in tri leta starejši bratec Alessio ter njuna varuška, Finka Sari Makkonen. Dekle ni preživelo silovitega trčenja in je bilo pri priči mrtvo, otroka in šofer pa so zadobili le lažje rane. Zdravstveno stanje Marie Grazie Gelli je bilo že takoj po nesreči izredno kritično, tako da je celo policija izdala sporočilo o njeni smrti. Vest so sicer demantirali, v večernih urah pa so zdravniki izjavili, da je Maria Grazia Gelli klinično mrtva. Na željo umrle hčerke je Licio Gelli dal dovoljenje zdravnikom za presaditev njenih organov.
Na sliki (Telefoto AP): razbitine mercedesa 560
Afera zaradi podkupovanja v Pentagonu
Včeraj skromna pogrebna svečanost za nesrečnim Marcom Donat Cattinom
VVASHINGTON — Ponedeljkov Washington post je prinesel vest, da so v Pentagonu suspendirali pet visokih funkcionarjev zaradi prejemanja podkupnine. Posebna preiskava, ki je trajala več kot dve leti in so jo vodili agenti FBI, je pokazala, da so nekateri visoki pentagonski funkcionarji za zelo velike podkupnine sklepali z različnimi podjetji pogodbe v vrednosti več milijonov dolarjev.
Pet suspendiranih funkcionarjev je bilo zaposlenih na mornariškem ministrstvu, zanimivo pa je, da bodo še naprej redno prejemali plačo, saj suspenz zadeva le sklepanje pogodb za razna dela.
Seveda pa se s tem zadeva ne bo končala. Kot piše Washington post, naj bi že v kratkem prišlo tudi do sodnega procesa, v katerem pa bo poleg suspendirane peterice vpletenih še najmanj sedemdeset oseb iz krogov vidnih ameriških vladnih funcionarjev in vodij ter svetovalcev velikih industrijskih podjetij s področja oboroževanja.
TURIN — Pogrebne svečanosti za nesrečno umrlim bivšim teroristom Marcom Donat Cattinom so bile skromne in enostavne. Samo ena pesem in nekaj poslovilnih besed krajevnega duhovnika don Turella, ki je komentiral odlomek iz evangelija po Luki. Njegovi pomočniki so še pozvali vse prisotne, naj se spomnijo vseh mrtvih, ki so umrli nasilne smrti, Marco-va sestra Maria Pia, pa je prebrala priložnostno molitev nekega turinskega duhovnika.
Pogreba se je udeležilo približno 500 oseb in v prvi vrsti so bili njegovi najožji sorodniki (na sliki) od očeta, ministra za zdravstvo, Carla Donat Cattina, matere Amelie, bratov Clau-dia in Paola ter sestre Marie Pie do bivše Marcove žene Laure in njunega 17-letnega sina Luca ter sedanje družice bivšega pripadnika teroristične organizacije Prima linea Terese. V pogrebnem sprevodu pa sta bila med drugimi še minister za šolstvo Giovanni Galloni in državni podtajnik kr-
ščanske demokracije Guido Bodrato, venec rož pa je poslal tudi ministrski predsednik Ciriaco De Mita. Med publiko je bil tudi Don Mazzi ustanovitelj terapevtske skupnosti Exodus v Veroni, kjer je Marco Donat Cattin dobri dve leti delal kot prostovoljec in pomagal vsem tistim narkomanom, ki so se skušali rešiti tega zla.
Proti koncu svečanosti pa je bilo tudi nekaj trenutkov panike, ko je prav v trenutku, ko je duhovnik blagoslavljal truplo, prišlo do eksplozije-Toda eksplodirali sta le dve petardi, ki sta ju dva dečka vrgla ob zid cerkve. Po vsej verjetnosti je šlo le za mladostno objetnost in nič drugega, kljub temu pa so agenti Digosa takoj posredovali in oba fanta prijeli.
Po končanih cerkvenih svečanostih je pogrebni sprevod krenil proti glaV' nemu turinskemu pokopališču, kjer so Marca Donat Cattina pokopali v družinski grobnici.
V rimski bolnišnici pretep med bolniki
RIM Včeraj je v rimski bolnišnici San Giovanni izbruhnil pravi upor, ko so bolniki okulističnega oddelka poskušali z barikadami preprečiti 24 bolnikom z levkemijo, da bi se začasno nastanili na njihovem oddelku. Uprava je poklicala na pomoč policijo, ki je baje precej grobo rešila vso zadevo, tako da je nekaj očesnih bolnikov že napovedalo sodne prijave. "Vojna med reveži" je izbruhnila, potem ko so bolniki krvnega onkološkega oddelka s 24-urno gladovno stavko izposlovali preureditvena dela, ki bi vsaj delno izboljšala nečloveške pogoje na tem oddelku. Uprava bolnišnice je zato sklenila, da bo bolnike začasno premestila v proste sobe okulističnega oddelka. Vsa zadeva pa ima še precej senčnih plati, med drugim so zdravstvene oblasti preprečile novinarjem, da bi se seznanili z zapletom in včerajšnjimi izpadi. Ob tem se sama po sebi vsiljuje domneva, da imajo zdravstvene oblasti precej masla na glavi.
Zid ne ustavi solzilca
Zahodnonemška policija je predsinočnjim izstrelila več solzilnih granat preko berlinskega zidu. Vzhodnoberlinski stražniki so si morali nadeti plinske maske (AP)
Pri Tiru kemikalije zastrupile 70 kopalcev
BEJRUT — Zaradi v morje odvrženih sodov s strupe111' mi kemikalijami se je v Tiru zastrupilo kakih sedemdese kopalcev, tako da so krajevne oblasti prepovedale kopanj na 85 kilometrov dolgi obali od Tira- do Bejruta. T° 1 . včeraj sporočila radijska postaja Glas Libanona, ki je tu navedla, da so iz morja pred Tirom dvignili že trides^ sodov, enega celo pred krščansko vasjo Tabarža pri Bejru ■ Neznanci, ki so sode odvrgli v morje, so pred tem zbris3 vsak razpoznavni znak. Nova afera se le pridružuje zap^ tom z italijanskimi odpadnimi kemikalijami, ki so jih Pr® dnevi odkrili severno od Bejruta. Da pa bi bila mera p01 .J so pri Bejrutu odkrili še, odlagališče grških industrij5 ^ odpadkov. Kljub temu da Libanon v bistvu razpada IV udarci državljanske vojne pa so se sedaj vsi uprli in z® red vajo, da se kemikalije vrnejo, od koder so prišle. Sode p libanonsko obalo so bržkone odvrgli s kake ladje, k spoznali, da strupenega tovora ne bodo uspeli izkrca '• a banonskim oblastem je na pomoč priskočila tudi izrae mornarica, tokrat so namreč sodi skupni sovražnik.

1
SI
Po 24 letih spet Trst-Opčine
V nedeljo, 29. junija se je na startu pred sodnijo v Trstu zbralo kakih 60 vpisanih, da bi z avti, ki so v nekaterih primerih bili pravi muzejski eksponati, oživeli tradicio
nalno avtomobilsko dirko Trst-Opčine, ki je doživela zadnjo agonistično uprizoritev leta 1964. Dež, ki je neusmiljeno padal, je v marsikaterem primeru močno oviral dir
ko, ki je doživela kljub slabemu vremenu zavidljiv uspeh. Najstarejši avto, ki se je udeležil dirke je bil lord T, ki ga vidimo na posnetku.
Mitsubishijev 4WD bodo prodajali tudi pri nas
Space vvagon za prosti čas Obilo prostorana razpolago
Vsak avto s pogonom na vsa štiri kolesa še ni terensko vozilo. To velja seveda tudi za Mitsubishijev space vvagon, ki ima v normalnih pogojih pogon samo na prednji kolesi, če
pa je treba, če so cestne razmere neugodne, je s preprostim pritiskom na gumb na prestavni ročici, mogoče vključiti pogon tudi na zadnji kolesi. Pozitivno je to, da je pogon na
obe osi mogoče vključiti pri katerikoli hitrosti: rahel elektronski "bip “ in pa rdeča lučka na armaturni plošči vas opozorita, da poslej vozite 4X4.
Sicer pa je space vvagon
vse prej kot novo vozilo. Luč sveta je namreč zagledalo leta 1983, ko pa je imel pogon samo na prednji kolesi, leto kasneje se mu je pridružila različica 4WD, ki jo bodo sedaj uvažali v Italijo. Na voljo je samo dvolitrski bencinski motor, ki zmore 102 KM pri 6000 vrtljajih v minuti ter največji navor 16,3 kpm pri 3500 vrtljajih. Motor je dokaj prožen in se kar rad vrti. Zanimivo je, da ima dve dodatni gredi, ki se vrtita v nasprotno smer, da bi zmanjšali tresljaje, kar zagotavlja space vvagonu tiho vožnjo in prispeva k udobju potnikov.
Za vozilo, ki lahko prevaža 7 potnikov v treh vrstah sedežev, ima space vvagon zelo omejene zunanje mere. Dolg je namreč 4,45 m, širok pa 1,64 m. Vsak prostor ima varnostni pas, sedeži pa se lahko zložijo, tako da postane space vvagon pravzaprav zelo prostoren kombi.
V Italijo bodo uvažali dve različici: base in SE. Razlika je v opremi, ki pa je že pri enostavnejšem modelu dokaj popolna in gre od servovolana, do električne ključavnice, vrata v zadku in pokrov posode za gorivo je mogoče odpreti kar z voznikovega sedeža. Zadnja šipa je električno ogrevana in opremljena z brisalcem. Različica SE pa ima še štiri električne šipe, električni zunanji vzvratni ogledali, platišča iz lahke litine ter zadnji diferencial z zaporo.
POSE
SVOBODA SE ZAČENJA, KO LAHKO IZBIRAŠ
ITI
ISUZU
ISUZU
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK GM ISUZU
Ponduto'
Še predno boste odšli na poskusno vožnjo s Trooperjem 4x4, si z užitkom oglejte vse naše modele: Trooper 4x4 je na razpolago z 2 ali 4 vrati, s 4 ali 5 sedeži, s kratkim ali dolgim hodom in z metalno ali platneno streho.
Vsi modeli Trooper imajo seveda, če to želimo, pogon na vsa štiri kolesa, zadaj imajo difeiencijal z avtomatičnim blokiranjem in spredaj avtomatičen prosti tek pesta.
Z vozilom Trooper 4x4 torej z lahkoto prideš kamorkoli, in to celo s tovorom do 1,6 t. Visoka lega in samostojni amortizerji na 4 kolesih omogočajo udobno vožnjo ob kakršnihkoli cestnih razmerah.
TRST
UL. ROSANDRA 2 TEL.: 820256
»Ki -7r»r>i	i» CONCESSIONAffl AUTO
ČLAN ZDRUŽENJA klr7 Dl TRIESTE
Prav tako: Trooper 4x4 vam pušča popolno svobodo. Služi vam lahko pri delu, pri svojih konjičkih ali pa v prostem času.

II!
1
ABS tudi za motoma kolesa Novost za sedaj le pri BMW
Odločilen prispevek k varni vožnji - V ovinku pa proti fizikalnim zakonom le ni mogoče iti
Pred desetimi leti so avtomobilske hiše na svoje luksuzne modele prvič montirale ABS (Anti blockier system), ki omogoča zanesljivo zaviranje na še tako spolzki cesti. To pomlad pa je nemška tovarna BMW prvič montirala ABS tudi na motocikel. S tem revolucionarnim sistemom so opremili svoj model K 100, kar bo seveda prispevalo, da bo vožnja s tem motociklom postala še bolj varna.
Prototip motocikla, ki ga opremlja ABS sistem, je tovarna BMW predstavila publiki prvič pred osemnajstimi meseci na mednarodnem salonu koles in motociklov v Kolnu. Izpopolnjen zavorni sistem je Monchenska tovarna izdelala v sodelovanju s PAG Kugelfischer. Prvi model, ki bi bil opremljen s tem revolucionarnim zavornim sistemom, bi moral biti na razpolago kupcem že konec poletja lani. Toda v tovarni BMW, kjer so nemško natančni, so se odločili, da bodo sistem še nekaj časa testirali, tako da bo ta v vsakem slučaju brezhibno deloval.
Tehnologija je pri motorjih v zadnjih letih dosegla visoke stopnje razvoja. Zmeraj boljši, močnejši in hitrejši so motorji. Vzporedno z motorji pa se je razvijala tudi tehnologija pnevmatik, ki morajo da-
nes omogočati varno vožnjo pri sanjskih hitrostih, ki jih lahko dosežejo motocikli zadnje generacije. Edino kar se v teh letih razvoja ni spremenilo je človek in njegovi refleksi, in seveda njegov čut pri pritiskanju na zavore. Vsak motociklist dobro ve v kakšni zagati se lahko znajde, če premočno pritisne na zavore, tako da se mu pri tem blokira zadnje ali prednje kolo. V večini primerov je padec neizbežen. Razne ankete dokazujejo namreč, da je 10% vseh padcev posledica neprimernega zaviranja. Z ABS zavornim sistemom pa-lahko motociklist v ravnini
brez skrbi pritisne do konca na zavore, ki ne bodo v tem primeru blokirale koles in tudi zaviralna razdalja bo optimalna.
Toda tudi ABS sistem ne more nič proti fizikalnim zakonom, ki pri motociklu onemogočajo (nasprotno kot pri avtomobilih) varno zaviranje v ovinku. Bolje od še tako izkušenega motociklista pa se ABS obnaša na cestiščih z nizkim količnikom trenja, kot npr. vlažne ceste, makadam ceste, blato, mivka in oljnati madeži. Tega izrednega delovanja se motociklist zave predvsem, ko se cestna raz-mare nenadoma, zaradi po-
Na spolzkem cestišču motocikel z ABS ohranja smer
letna plohe spremenijo. Človek pravilno pritisne na zavore, ko je minilo nekaj časa, medtem ko ABS pravilno reagira v trenutku, torej že ob prvem pritisku na zavore.
Pravilno delovanje elek-tronsko-hidravličnega sistema zavor omogočata dva senzorja na prednjem in zadnjem kolesu. Senzorja sproti bereta podatke iz foničnih zobčastih kolutov, ki se nahajajo v bližini zavornih kolutov in jih posredujejo elektronski centrali. V nekaj stotinkah sekunde elektronska centrala (izdelala jo je Hella iz Lippstadta), ki so jo pri Beemveju namestili v repu, začne sproti prilagajati pritisk zavornih čeljusti in tako onemogoči, da se prednje ali zadnje kolo blokira. Vse elektronske povezave so pri modelu BMW K 100 dvojne. Medtem ko je en kanal operativen, se pravi, da preverja in prilagaja pritisk v zavornem sistemu, elektronska centrala preverja operativnost drugega. Kanala delujeta in posredujeta informacije izmenično vsakih deset sekund. 100 zob foničnih kolutov posreduje pri vsakem obratu kolesa dvesto informacij. Pri 200 km na uro posredujejo senzorji centrali 6000 informacij na sekundo.
V slučaju okvare na sistemu ABS ga elektronska centrala avtomatično izklopi in tako motociklist razpolaga samo z normalnim zavornim sistemom. Iztočasno se vklopi tudi alarm, ki obvesti motociklista, da je ABS izklopljen.
ABS na motociklu predstavlja, po kolutnih zavorah, ki so jih na motociklih prvič vpeljali pred dvajsetimi leti, ponoven korak naprej za varno vožnjo z motociklom. Le cena tega revolucionarnega dosežka je nekoliko visoka. BMW K 100 z ABS stane namreč kar 19.000.000 lir.
ZVONKO PETJE


VAM BODO NAŠA OSEBNA POSOJILA NAJUSTREZNEJŠA POMOČ.
10 MILIJONOV LIR BOSTE VRNILI V 48 OBROKIH PO SAMO 280.000 LIR NA MESEC.
POSOJILA OBLIKOVANA PO MERI POSEBEJ ZA VAS.
M Banca Agricola J Kmečka banka Gorica
pili
liiiii
lil!
Fiat croma turbo D i.d. zmogljivost in varčnost
Sistem neposrednega vbrizgavanja goriva je pri avtomobilskih motorjih novost
Turinski Fiat je svoji cromi dodal še eno različico. Gre za tretji dizel v tej posrečeni seriji, vendar za dizel s povsem novimi značilnostmi, vsaj za avtomobile. Vbrizgavanje goriva je namreč neposredno, kot je pri velikih motorjih industrijskih vozil. Skratka, gorivo vbrizgajo v zgodnji del bata, v katerem so izvrtali izgorevalno komoro. Prednost je v tem, da se izgorevanje začenja prej, da je toplotna razpršitev manjša in da je učinek motorja večji za 15 do 20 od sto, pa tudi pri zelo nizkih temperaturah motor vžge prej.
Croma i.d. (iniezione diret-ta) ima tudi turbinski polnilnik, poganja pa jo 2-litrski štirivalj-nik s kompresijskim razmer-
jem 18:1. Motor zmore 92 KM pri 4200 vrtljajih in največji navor 19,4 kpm pri 2500 vrtljajih. Turbinski polnilnik KKK ima seveda intercooler zrak-zrak, kar zagotavlja novi cromi najvišjo hitrost 180 km/h. Ne gre pozabiti, da je croma na voljo tudi z dvema 2500-kubičnima motorjema. Brez turbine zmoreta 165 km/h, s turbino pa 185 km/h. Kljub temu, da je valjna prostornina manjša za 20 odstotkov ima croma i.d. v bistvu enake, če že ne boljše zmogljivosti kot njeni sestri z večjim motorjem. Poraba je kar se da ugodna, saj znaša po normah ECE 3,9, 5,5 in 6,0 litra, kar je, trdijo v Turinu za 20 do 40 od sto manj kot naj-varčnejša konkurenca.
StoMjen
1
■

«55
Številni motoristi živijo v globokem prepričanju češ: »Meni se nesreča ne bo zgodila, dovolj pazim!«
Toda priznati je treba, da motocikel ob vseh lepotah, ki jih nudi, skriva tudi nevarnosti: dve kolesi sta manj stabilni kot štiri, dovolj je hip nepazljivosti (tudi drugega udeleženca v prometu) ali ob prvem dežju preveč spolzka cesta in padec postane realnost. In poškodbe na telesu motorista so po pravilu neprijetne, dolgotrajno čutne. Kajti že pri povsem nedolžnem padcu, pri nizki hitrosti, ko 200 in več kilogramov težak motocikel zaide iz ravnotežja, lahko glava udari ob cestni robnik, nežna koža rok ostane na asfaltu, tudi oguljena kolena in boki so pogost rezultat padca. Pri višji hitrosti pa so poškodbe še toliko težje, saj je udarec močnejši, drsenje po cesti daljše, hitrost udarca v oviro višja.
S temi nevarnostmi se je treba sprijazniti, kajti tudi to sodi k motociklizmu. Manj izkušeni vozniki se s padci srečajo pogosteje, tisti najboljši, ki občutek za motocikel nosijo že v sebi, nekaj redkeje. Srečanju z asfaltom pa se ne izogne nihče!
Italijansko tržišče, na srečo, nudi bogat izbor zaščitne opreme za motoriste, za vse okuse in vse globine denarnic. Težko je svetovati, kaj je najnujnejša oprema, ki jo mora imeti vsak motorist. To lahko pomeni, da si bo nekdo zavaroval le glavo, z rokami ali katerim drugim delom telesa bo pa že kako. Odgovor, ki se ponuja, je tako jasen. Le popolna in kvalitetna oprema pomeni pravo varnost in ne nazadnje tudi udobno in prijetno vožnjo. Iz izkušenj vemo, da predstavlja popoln komplet opreme čelada, rokavice, usnjena obleka (eno ali dvodelna), škornji in dežni komplet (eno ali dvodelna obleka, dežne rokavice in prevleka za škornje).
Le s tako kompletirano opremo lahko motorist računa, da bo vožnja v vetru prijetna, da bo na povratku z deževnega izleta suh in s še vedno toplimi rokami, da bo v primeru padca ostala na asfaltu goveja koža oblačila.
Je pa treba priznati, da motoristična oprema ni ravno poceni, čeprav je strošek v primerjavi s ceno motocikla zmeren in v primerjavi s stopnjo osebne zaščite
Uporabo čelade predpisuje zakon in narekuje zdrava pamet. Pomislek, da je čelada v mestu odveč, je zgrešen. Usnjeno oblačilo pri padcu ublaži udarce in zaščiti kožo. Hkrati pa je tudi dobra zaščita pred vetrom in mrazom.
Za vsakega motorista je zaščitna obleka neobhodno potrebna
Nevarnost padca preži na še tako pozornega voznika
zanemarljiv. Kljub vsemu pa ob nakupu velja biti pozoren, da ne bi zaradi neznanja bili kasneje razočarani. Kajti vedeti je treba, da ni vsaka oblika čelade primerna vsaki obliki glave, da ni vsak kroj usnjene obleke primeren vsakemu telesu. Proizvajalci namreč gradijo svoje izdelke na modelu povprečnega človeka, v praksi pa so odstopanja močno opazna. Zaradi tega vam bo ob nakupu v veliko pomoč nasvet znanca, ki je izdelek sam kupil in preizkusil in seveda nasvet pravega trgovca, ki se v svoje delo spozna in svoje ime ceni.
Je pa pred nakupom potrebno vedeti nekaj osnovnih stvari, da ne boste kasneje presenečeni. Zakon, ki določa obvezno uporabo čelade jasno predpisuje, da mora biti čelada atestirana po normi E 22/02. Ker so na trgu še vedno čelade izdelane pred uvedbo tega zakona, se prepričajte, da je v čeladi všita znamkica, ki označuje, da je bila čelada preizkušena. Sicer ste na cesti v nasprotju s črko zakona, kazni pa so visoke.
Ni odveč pomisliti tudi na to, da je motociklist na cesti slabo viden (strebriček avtomobilske strehe voznikovim očem skrije motorista). Zato se pri nakupu zaščitne opreme odločajte za žive, dobro opazne barve.
V specializirani trgovini Motor Shop Pignolo v Gorici smo izvedli pregled ponudbe za letošnjo sezono in primerjavo cen. Lahko zapišemo, da so ta hip na trgu najkvalitetnejše čelade iz Japonske, znamk Shoei in Arai, po ceni od 350 do 600 tisoč Ur. Kakovost izdelave je brezhibna, školjka čelade izdelana iz fiberglasa v kombinaciji s kaviarjem in karbonskimi vlakni predstavlja tehnološki vrh v izdelavi čelad. Obe firmi imata dobro izdelan sistem prezračevanja
notranjosti čelade in optično odlične vizirje. Prednost teh čelad je tudi dejstvo, da ima vsaka velikost čelade primerno školjko. Ostali proizvajalci še vedno uporabljajo eno velikost školjke čelade, notranje dimenzije pa lovijo z debelino
notranje obloge, kar s stališča varnosti ni najbolje, je pa za proizvajalca ekonomsko ugodnejše.
Pri usnjenih oblačilih je še vedno v vrhu firma Dainese, ki prednjači v razmerju kakovost - točnost krojev - cena. Cena za usnjeno oblačilo se giblje v razponu od 600 do 700 tisoč Ur (eno ati dvodelna motoristična obleka - kombinezon). Firma Dainese je svoje izdelke razvila do popolnosti, ki se izkažejo šele v uporabi: plastični vložki na kolenih in komolcih varujejo ob padcu: elastični vložki v pregibih omogočajo oprijemljivost oblačila in odpravljajo gube, ki so žulile in utesnjevale.
Pri opremi za dež je v vrhu finska firma Rukka, ki je izdelala resnično nepremočljiva oblačila iz na obrabo odpornega materiala. Prednost teh oblačil je tudi svetlikanje v temi, kar pomeni še dodatni prispevek k varnosti motorista.
JL CJt

n Banca Agricola 3 Kmečka banka Gorica
Prikladen za vsako vrsto vožnje
Terrano - terenec v Iraku
Zanimivost z Daljnega vzhoda: nissan terrano je avto, ki ga v Italiji najbrž ne bomo videli
Nad naslovom: terranov videz je skoraj kombijevski; voznikov delovni prostor; na naslednji strani zgoraj: zadek je oblikovan kot pri klasičnem ameriškem terencu; rezervno kolo odžira dokaj prostora v prtljažniku.
Terenski avtomobili režejo vse večji kos avtomobilskega prodajnega kolača in niso več le modna muha. Zanje se ve, da strežejo s čvrsto zasnovo, z dovolj uporabne prostornosti, z dobro preglednostjo nad sprotnimi prometnimi okolišči-
nami ter - na račun stalnih ali priključljivih štirikolesnih pogonov ter terenskih prenosov moči in morebitnih diferencialnih zapor - z odpornostjo na tudi najzahtevnejša vozišča. Karoserije so ponavadi visoko od tal, preprostih oglatih in malce robatih potez, njihov zunanji videz pa je plemenitejši, če so vsaj rahlo oškropljene z blatom.
Odločno svežino na tem področju predstavlja nissan terrano, zelo uspešen kompromis med limuzino in terenskim avtomobilom, ki tako kot večina te sorte avtomobilov, prihaja iz Japonske. Tam so terrano predstavili že sredi leta 1986, lani pa je ta avtomobil pripeljal tudi v Evropo. Da bi bil čim manj japonski, so ga krojili v Nissanovem kalifornijskem inštitutu, s pomočjo ameriških oblikovalcev, pa je v isti sapi jasno, da močno računajo tudi na ameriške kupce. Terrano je evropsko ime tega avtomobila. Na Japonskem, v ZDA in - izjemoma - v Jugoslaviji, pa ga prodajajo kot pathfinder (stezosledec).
Terrano je prijetno nižji ih oblejši od večine terenskih avtomobilov, tudi od patrola iz iste avtomobilske hiše. Oblost ni prijetna le očem, ki ga gledajo ampak pomeni tudi ugodnejšo aerodinamiko in manjše motorne žeje med vožnjami na običajnih cestah. Vozilo je na voljo le s tremi vrati, pri čemer se zadnja odpirajo navpično in od vrha do tal. Je pa mogoče odpreti tudi le šipo v njih za primer, če morate seči v prtljažnik zaradi česa majhnega ali pa, če ste se rezervno kolo odločili voziti na posebnem nosilcu, ki ga je - tako je pri terencih v navadi - potrebno zaradi zadnjih vrat vselej sproti odriniti.
Karoserija torej ni limuzinska, je kvečjemu kombijevska, je pa zelo skrbno obdelana, temno zastekljena in - zavoljo terenskih zahtev dosledno ojačana na potrebnih mestih. Obenem je tudi terensko daleč od tal, kar pomeni, da seže najnižja točka terranovega trebuha 21 centimetrov nad vozno podlago. Terenske so seveda tudi gume na običajnih ali kromiranih platiščih in z merami 205 SR 16 ali 215 SR 15.
Povsem limuzinska pa je notranjost tega avtomobila: s prednjima sedežema, ki sta tudi limuzinsko nizka in ju je mogoče odriniti zelo daleč nazaj, s prostorno zadnjo klopjo
na 7. strani
T15B.
NAJNOVEJŠI MODELI AVTORADIOV pri
TRESE GIR NJDKD
TRST — Ul. della Geppa 10/b
tel. 61026 - 69358
,S.A.C.A.T./		E09 BENCINSKA ČRPALKA fcSSOl
nadomestni deli za		Križišče Opčine - Drž. cesta 202 - Tel. 211366
FIAT - ZASTAVA ALFA - LANCIA		AVTOMOBILSKE GUME 20% POPUSTA Z MONTAŽO
in za tuje znamke avtomobilov	©		URAVNOTEŽENJE, BREZPLAČNA MENJAVA OLJA IN FILTRA ALI KONTROLA STEKANJA KOLES
UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4	TRST- Tel. 768667 - 772002		Ponudba velja do 30. junija 1988	0bv občinj
■
i
■
ii
m
in
■jijljijS
II
lil
II
II
111
.:■>
lil
11
O s 6- strani
ter z vso potrebno opremo na račun udobnega počutja. K osnovni ceni sodijo dvižna (sončna) streha, dve zunanji ogledali, ogrevana zadnja šipa, brisalnik zanjo (ki se vselej sproti umakne nad pločevino, da je šipo moč odpirati), radijski sprejemnik, merilnik vrljajev, učinkovito zračenje in gretje in tako dalje. Voznik dobi (po želji) nastavljiv volanski obroč, skoraj športno odmerjena pedala in dve ročici: daljšo za običajno petstopenjsko pretikanje in krajšo za izbiro med pogonom na zadnji kolesi, na vsa štiri kolesa in terenskim prenosom moči (reduktor, v razmerju 2,02:1). Tako je terrano kos tudi zelo zahtevnim 80-odstotnim vzponom.
Skoraj limuzinsko je tudi podvozje: prednji kolesi sta posamično obešeni in - 'ob dvojnih prečnih vodilih - vzvoj-no vzmeteni. Zadnja prema je toga, z vzdolžnimi vodili in z vijačnimi vzmetmi. Za čvrstost skrbi šasija letvaste oblike, na katero je karoserija gumasto vpeta. Zadnja in prednja kardanska gred sta - na izhodu iz menjalnika - povezani z verigo.
Terrano je na voljo z več motorji. V osnovni model, za japonsko tržišče, vgrajujejo 2,7-litrski dizel s 85 KM, v večidel Evrope in v ZDA izvažajo različico z 2,4-litrskim štirivaljnim bencinskim motorjem, ki zmore ob katalizatorju v izpušnem sistemu, ob po dveh svečicah za vsak valj in ob vbrizgavanju goriva največjo moč 103 KM (pri 4800 vrtljajih v minuti), ponekod (na primer v Jugoslaviji) je naprodaj terrano z enakim motorjem, ampak le s po eno svečico v valjih, z registrskim uplinjačem in brez kataliziranega izpuha, kar pomeni 101 KM pri 4600 vrtljajih v minuti, najnovejša ponudba pa obsega tudi trilitr-ski bencinski šestvaljnik V-ob-like s 145 KM - ob katalizatorju in vbrizgavanju goriva.
Glede na motorno ponudbo zmore terrano največje hitrosti od 140 do 165 kilometrov na uro in pospeške z mesta do hitrosti 100 km na uro v 16 do 23 sekundah. Tako je zlahka kos obojim zahtevam: vožnjam čez drn in strn ter potovanjem po navadnih ali avtomobilskih cestah. In kompromis je povsem uspel.
V prihodnjem letu porsche 911 s pogonom na 4 kolesa
Kljub temu, da je na svetu že četrt stoletja, porsche 911, »stuttgarski klasik«, še ni za v muzej. Zdaj je tudi že povsem gotovo: leta 1989 bo stekla proizvodnja še ene različice tega »večnega« modela. To bo porsche 911 car-rera 4. Številka 4 oznanja stalni štirikolesni pogon, seveda ob motorju v zadku vozila. Tako bo carrera 4 prvi porsche, ki bo zapeljal po eksperimentalno vrezanih poteh super-porscheja 959. To vozilo z motorjem, ki zmore 450 KM ter s številnimi novimi zamislimi, sestavnimi deli in materiali v Stuttgartu resda tudi prodajajo, je pa obenem tudi tehnološki preskusni kunec za običajnejše porscheje prihodnjih let.
Carrera 4 bo od njega dobi! - poleg štirikolesnega pogona - tudi posamične in v celoto temeljito zlite aerodinamične popravke na karoseriji, povsem gladek trebuh ter integrirana odbijača. Namesto velikega zadnjega spojler-ja bo tamkaj manjša »perut«, ki se bo po želji in hitrostnim potrebam na ljubo privzdignila nad sicer nemoteno karoserijsko »črto«. Nova bodo tudi kolesna platišča, serijsko vgrajena pa bosta med dru-
gim ABS in servojačevalnik volana.
Motor bo že znani carrerin šestvaljnik, oblika bo samo kupejevska. Za zdaj ne predvidevajo kabrioleta. Cena še ni znana, se bo pa - sprva na zahodnonemškem tržišču -močno približala vrednosti 100.000 DM.
In še mimogrede: carrera 4 ne bo edina Porschejeva novost prihodnje prodajne sezone. Kupce, navdušene nad modelom 944 bodo skušali razveseliti z močnejšimi in do treh litrov gibne prostornine povečanimi štirivaljniki.
j M
m * %
&#///*///***>•>»*** > < * rt«,.;?,»
itIS


PODJETNIKI!
PRI NAS DOBITE USTREZNI LEASING ZA VAŠE POTREBE.
LEASING OBLIKOVAN PO MERI POSEBEJ ZA VAS.
)) Banca Agricola y Kmečka banka Gorica
Na vidiku je nov model srednjega razreda francoskega renaulta. Gre za renault 19, ki bo na voljo s štirimi različnimi bencinskimi motorji in enim dizlom. Najpohlevnejša je različica je 19 TR, ki ga poganja 1397-kubični motor, ki bo zmogel 60 KM, najmočnejša pa 1763-kubična verzija s štirimi ventili v vsakem valju, ki zmore 140 KM in najvišjo hitrost 215 km/h.
AX na poti za Kitajsko
Sredi julija se bo uresničila zanimiva pobuda francoskega Citroena. 70 mladih posadk se bo odpravilo s svojimi AX na Kitajsko, ki jo bodo prebredli širom in počez. Med 70 posadkami je tudi 10 italijanskih. Odhod iz Hongkonga 16. julija.
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA »VIGNA«
Ul. Torricelli 14 - Tel. 567869
popravila in montaža novih in rabljenih radiatorjev in izpušnih cevi.
O.S.A.
specializirana delavnica za popravilo in vzdrževanje amortizerjev
Ul. Giuliani 48 - Trst Tel. 773717

ELEKTR0AVT0
Te!. 040/68373
t7/ Quadnfo^lio fflS|
s n c
SAMOSTOJNA AVTORIZIRANA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA
Dvajset tet izkušenj je naše najboljše jamstvo! Ul. A. Valerio 148 - Tel.: 040/54432 - TRST
Japonska Mazda uvaža v Italijo dokaj zanimiv model 323 turbo 16 4WD, kar seveda pomeni, da ima 4 ventile v vsakem valju, turbinski polnilnik in pogon na vsa štiri kolesa. 1600-kubični štiri-valjnik jo požene do najvišje hitrosti 205 km/h. Cena se suče okrog 28 milijonov.
Stotisoči jugo v ZDA
KRAGUJEVAC — Tovarna avtomobilov Crvena zastava je prodala stotisoči Jugo na ameriško tržišče. Prodaja avtomobilov Jugo od septembra 1985, do začetka letošnjega maja je porok za zanesljivo uresničitev »posta stoletja«, poudarjajo v delovni organizaciji Zastava Im-pex.
V minulih dveh letih in pol je Zastava ameriškim kupcem letno pošiljala povprečno 40.000 vozil, predvsem jugo GV. To prodajo na močnem ameriškem trgu so uresničili v obdobju, ko je
bilo v ZDA vedno težje prodajati avtomobile.
Kolektiv iz Kragujevca, pravijo v Zastava lmpexu, je imel v dosedanjem obdobju manjše težave z nakupom posebnih komponent, ki jih je nabavljal pri tujih dobaviteljih. Občasno je prihajalo tudi do težav s pošiljkami domačih kooperantov. Kljub temu so proizvodnjo obdržali na načrtovani ravni. V prvih letošnjih štirih mesecih je Zastava v ZDA prodala 18.200 Jugov. To je 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
■
■
1!
11
predstavljamo vam novost »Cosa« in še mnogo drugega
Glede motorjev Piaggio vam imamo precej novega povedati. Najprej gre za motor Cosa. Potem je tu Boss, motorno kolo s kick-starterjem in utripajočimi lučmi. Vespa 50 Rush ima 50 odstotkov moči več (in kakšen pospešek, fantje!). Tuje tudi Vespa 50 Roberta in Vespa PK avtomatik po promocijskih cenah. Prodajamo tudi mikrovozilo Sulky z motorjem Piaggio, za katero ni potrebno vozniško dovoljenje, imamo pa tudi novo Ape 703 diesel. Med motorji Gilera lahko izbirate med novim cestnim modelom »125 MX1« in modeloma enduro »125 XR1« in »125 Rl«. Komur so bolj všeč starejši modeli in ne bi rad zapravil preveč denarja, bomo razkrili skrivnost : pri Rotlu imamo nekaj čisto novih po neverjetni ceni. To zato, ker hočemo postaviti piki na o. Toda da bi se to res zgodilo in če hočete zvedeti vse o barvah novih modelov in čim več o vseh možnih modelih, je le ena pot, in sicer tista, ki vodi k Rotlu v Ul. sv. Frančiška 50.
Zastopstvo
PIAGGIO - GILERA	TRST - ul- sv- Frančiška 50
ROTI
11