■-tsasr uto IX štev. m.
o Ljubljani, v (oreh 21. Junija mi.
Ceno Din r
Izhaja  vsak clao popoldne, IzvzemŠi nedelje tn praznike. — Inserati do 30 petft k 2l— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji mserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave.
Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din.
reklame,   preklici   beseda 2.— Din.
Upravništvo: Knaiiova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaiiova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Katastrofalen poraz Sli pri oinsi volitval
Včeraj so se vršile v Novem mestu, Kamniku in Domžalah občinske volitve, pri katerih je SLS padla od zadnjih oblastnih volitev od 700 na 465 glasov.  — Sijajna zmaga napredne misli zlasti v Novem mestu in Domžalah,
Slovenska sramota v Celju
Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Celju je prodrla s pomočjo radikalov nemško-klerikalna zveza. — Navzlic volilnemu gu-lažu in terorju lista narodnega izdajstva nima kvalificirane večine.
Včerajšnje volitve, ki so sc vršile v nekaterih naših občinah, niso sicer odločilnega pomena za splošno presojo političnega razpoloženja slovenskega ljudstva, vendar pa je mogoče na podlagi njihovih izidov napraviti nekaj konstatacij, ki so jako značilne. Pred vsem je očividno velikansko nazadovanje SLS. V Novem mestu, Kamniku in Domžalah je dobila SLS pri oblastnih volitvah 700 glasov, pri včerajšnjih volitvah pa samo 465. Nazadovanje znaša torej 33.2 %, kar da veliko misliti. Od 1483 v teh treh občinah oddanih glasov je SLS. ki se tako rada predstavlja kot edina zastopnica slovenskega naroda, dobila vsega skupaj le 465 glasov, kar znači samo 31 % vseh oddanih glasov. Druga važna konstatacija je ta, da je SDS od zadnjih volitev številčno v vseh treh občinah napredovala. Tudi v Kamniku je tako. četudi v tem mestu ni dobila absolutne večine, ki bi ji jamčila za izvolitev župana. So tu pač še nekonsolidirane politične razmere z lokalnimi posebnostmi. Vsekako je pa tudi v Kamniku izid volitev tak, da klerikalec ne more biti župan, ako samostojna «Združena lista» (SKS. soc. mal-kontenti itd.) noče biti eksekutor SLS. Najvažnejša ugotovitev na podlagi izida občinskih volitev pa je zopet ta, da napredne stranke in frakcije napram SLS predstavljajo veliko silo, ki lahko zada klerikalizmu smrtni udarec, ako se spametujejo in složno nastopijo. V ta namen pa je predvsem potrebno, da se izven SDS stoječi naprednjaki otresejo okužujocega vpliva Časopisja, ki se dela napredno, v resnici pa je od klerikalcev kupljeno in plačano, da dela v naprednih vrstah zgago ter pripravljenost za zmago klerikalizma.
V Domžalah.
Domžale. 20. iunja. Občinske volitve v Domžalah so prinesle velik poraz SLS. Obe napredni listi, ki sta bili vloženi v sporazumu s pristaši SDS. sta združili veliko večino glasov. Rezultat je sledeč:
Združena gospodarska in delavska lista 133 glasov — 6 mandatov. Napredna  gospodarska li-sta 75 glasov — 4 mandate.
SLS 144 glasov — 7 mandatov.
V • Domžalah so pristaši SDS postavili dvoje list, ki sta dobili 133+75 glasov (20§) ter 6 -h 4 mandate in s tem večino. SLS je dobila le 144 glasov (7 mandatov). Uspeh v Domžalah je toliko lepši, ker je 23- janu-
— Berlui, 50. junija. Vforaj sta poletela ameriška letalca Chamberlin in Levine iz Berlina preko Monakovega na Dunaj. Prvotno za 9- uro določeni start se je zavlekel do 10., ker sta ženi obeh letalcev zaspali. Viharno pozdravljena od zbrane množice in po prisrčnem slovesu od zbranih oficijelnih zastopnikov sta odletela na svojem letalu .Columbia* v smeri proti Monakovu. Polet do Monakovega se je vršil v hudem viharju in dežju. V spremstvu dveh nemških letal sta
okoli 3. popoldne priletela v Monakovo. Nekaj časa >Cclumbia< krožila nad mestom, nato pa je ob 3.9 med viharnimi ovacijami večtisočglave množice pristala na letališču. Množice so v hipu prebile kordon in dvignile letalca na ramo ter ju v svečani povorki nesle na avtomobil, ki je bil ves v vencih in zastavah. V imenu bavarske vlade je pozdravi ameriška letalca na letališču držav, podtajnik v. Welser. Med neprestanimi ovacijami občinstva se je Chamberlin zahvalil za navdušen sprejem. Množice so neprestano vzklikale in niso mirovale, dokler se nista letalca pokazala raz streho poslopja na letališču. Med neprestanimi ovacijami sta se nato letaka v spremstvu oficijelnih zastopnikov odpeljala v mesto, kjer ju je v svečano okrašeni mestni dvorani pozdravil nadžuptUi dr. Scharrna^eL Pred magistratom se je zbrala tisocglava množica, ki je neprestano zahtevala, naj se letalca poka-leta. Chamberlin in Levine sta tej želji rade vol je ugodila ter stopila na magistratni balkon. Bavarski Avtoklub je podelil obema zlati društveni znak, nemški Touringsklub pa zlato iglo. Chamberlin je pred odhodom iz Monakovega poslal nemški vladi in nemški javnosti spomenico, v kateri se zahvaljuje za prisrčen sprejem in visoka odlikovanja.
Ob 5.23 9ta startala Chamberlin in Levine med nepoptrdmi ovacijami občinstva oroti Dunaju.
— Dunaj, 20. junija. Napetost, s katero je Dunaj že ves teden pričakoval oba ameriška letalca, je dosegla včeraj svoj viček. Ze v zgodnjih popoldanskih urah je sad 100.000
arja 1927 pri oblastnih volitvah dobila SLS 273 glasov, SDS pa samo 81, KSK 25, socijalisti pa 10.
V Kamniku.
— Kamnik, 20. iunija. Pri včerajšnjih občinskih volitvah, ki so potekle v miru in redu, je bilo oddanih skupno 609 glasov.
Od teh so dobile:
SDS 171 glasov — 8 mandatov.
SDS (okolica) 14 glasov — 1 mandat.
Združena lista (malkontentnih, SKS, soc. itd.) 190 glasov — 9 mandatov. SLS 134 glasov — 7 mandatov.
Izid volitev v Kamniku dokazuje, da so od oblastnih volitev glasovi SDS narastli na 171 + 14 = 185, kjer jih je 23. januarja 1927 skupaj z dvema okoliškima občinama, ki sedaj nista volili, bilo 183, glasovi SLS pa so od 23. januarja 1927 na istem volišču od 226 padli na 134. očividno na korist pisani grupaciji raznih strui in osebnosti, večinoma elementov, ki jim Kamnik ni trajna domovina, na kateri bi imeli popoln interes. Posledice tega dogodka se bodo kmalu občutile, žal na škodo Kamnika, ki je bil doslej vzorno upravljan, a je dal ponoven dokaz, da se pri nas ne cenijo ne zasluge, ne nesebičen trud, ampak odloča otročja osvetljenost in zagrizenost.
V Novem mestu.
— Novomesto, 20. junija. Včerajšnje občinske volitve so prinesle sijajno zmago napredne misli v Novem mestu. Napredna gospodarska Usta je dobila absolutno večino glasov in mandatov. Od 799 volilnih upravičencev je glasovalo 622- Klerikalci so spravili na volišče vse bolnike in na vse načine pritiskali na volilce, a vse to jih ni rešilo strahovitega poloma. Volitve so potekle v najlepšem redu in brez incidentov. Novi občinski svet je popolnoma v naprednih rokah. Izid volitev je sledeči: Napredna gospodarska
lista 317 glasov, 13 mandatov
SLS 187     » 7
Radikali 67    » 3
Združeni socijalisti 51     »      2 »
Dne 23. januarja 1927 je bilo pri oblastnih volitvah za SDS oddanih 245 glasov, za SKS pa 32. Včeraj pa je napredna lista dobila 317 glasov, radikali 67, SLS je padla od 201 na 187, skupina g. Udermana, ki je čisto osebnega značaja, pa je skupno s socijalisti vseh barv dobila 51 glasov, dočim je sama Zveza delavsJcih strank debila 33. januarja 96 glasov. Čestitamo vrlim Novo-rneščanom. -ki naj bodo kažipot drugim ob-c^na-m.
glav kroječa množica hitela na dunajsko letališče. Dostop na letališče samo je bil občinstvu zabranjen, da se preprečijo nesreče. 3660 stražnikov peš, 282 policistov na konjih, 600 vojakov in 400 orožnikov je na letališču vzdrževalo red. Čim bolj se je bližala napovedana ura, tem večja nervoznost se je polaščala množic. Ker se je radi zakasnelega odhoda iz Berlina in radi predolgega odmora v Monakovem prihod na Dunaj zelo zakasnil, in ker je bil že parkrat napovedan prihod ameriških letalcev v zadnjem hipu odpovedan, je veČina ljudi zopet zapustila letališče ter odšla v bližnja kopališča, pri sprejemu samem ni bilo toliko ljudi, kakor drugod. Ob 7.30 se je prikazala >Columlbiac na obzorju v spremstvu nemških in avstrijskih letal. Par minut pozneje se je pokazalo letalo nad letališčem, nato pa parkrat krožilo nad mestom in ob 7.45 pristalo na letališče. Vojaška godba je intonirala ameriško himno, množice pa so predrle kordon in dvignile letalca na rame. Občinstvo je skušalo vdreti tudi v prostor, ki je bil določen za oficijelni sprejem in kjer je bila nameščena tudi radiosprejemna postaja. Policija je le s težavo vzdrževala red. V imenu avstrijske vlade je pozdravil letalca minister trgovine dr. Schiirf, ki je v svojem nagovoru naglasi 1, da je mala Avstrija mnogo žrtvovala za razvoj avijatike in da bo tudi ta po-iet ameriških letalcev obnovil in povečal simpatije med avstrijskim in ameriškim narodom. Nato je oba letalca pozdravil ameriški poslanik, na kar sta se v spremstvu oficielnih zastopnikov med neprestanimi ovacijami občinstva odpeljala v hotel »Imperial<. Lastnik hotela je svoja redka gosta počastil z modelom njunega letala, sestavljenega iz cvetic in sadja.
Na letališču v Aspernu pri Dunaju 9e je zbralo v nedeljo okoli 300.000 ljudi, da prisostvujejo prihodu Chamberlina in Levina. Večina občinstva je morala seveda ostati izven mej letališča. Avstrijski radio-družba Ravag je od časa do Časa informirala občinstvo o poletu ameriških letalcev ter spo-
ročala vsakih deset minut, kje se nahajata.
Tako je bilo ob pol 12. javljeno, da sta startala v Berlinu, ob 12. sta bila nad Leipzigom, ob 2. popoldne nad Nurnbergom, ob 3.10 pa sta dospela v Monikovo, kjer sta se spustila na zemljo ter se nato v avtomobilu peljala skozi mesto, kjer ju je občinMvo burno pozdravljalo.
Ob 5.30 popoldne sta odletela iz Monakovega proti Dunaju. Spremljala sta ju na tem potu en avstrijski jn en nemški aeroplan. Uro pozneje je bilo javljeno, da se nahajata nad Melkom, ob 7.10 pa so ju zagledali na periferiji Dunaja. Iz Monakovega do Dunaja sta potrebovala 1 uro 50 minut.
Dasi je začelo deževati, je tisočglava množica vztrajala na ravnini pri Aspernu, kakor da bi bilo najlepše vreme. Okoli 7.15 je radiomikrofon javil, da letalca že prihajata. Med množico je nastalo veliko vznemirjenje. Minuto pozneje so se pojavili 4 aeroplani, izmed katerih sta se dva spustila na zemljo. Chamberlin in Levine sta obkrožila aerodrom in ob 19.25 je »Miss Colum-bia< obstala pred a spe niski m hangarjem. Chamberlin in Levine ostaneta na Dunaju do četrtka in bosta med tem bržkone poselila Budimpešto, v četrtek pa odletela v Prago.
Svetozar Prihičević o vladi
— Zagreb, 30. junija. Svetozar Pribiče-vić je imel včeraj tri krasno uspele shode v vitrovičkem srezu. Shoda v Vočmi se je udeležilo nad 2000 seljakov. Q. Pribičevič je v svojem govoru ostro napadal vlado in naglašal, da so postali državljani iz pre-čanskih krajev državljani drugega reda. Sedanja vlada je vlada manjšine, ki si hoče s pomočjo državnega aparaia in z volilnim terorjem ustvariti večino. Kako slaba ie ta vlada, dokazuje dejstvo, da se upa danes napadati našo državo celo Albanija. Odločno zahteva popolnoma svobodne volitve, da pride volja naroda do jasnega izraza, ker sicer tudi bodoča skupščina ne bc izraz te volje, marveč samo glasovalna veČina vlade.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI OSIJEKU
— Osijek. 20. junija. Včeraj zvečer ob 20.30 se je pripetila tLk pred Osijekom težka železniška nesreča. Zagrebški brzovlak je radi slabega stanja železniške pioge skočil s tira in se prevrnil. Lokomotiva se je zarila globoko v zemljo. Vseh šest vagonov se je zarilo drug v drugega. Po Čudnem naključju sta ostala strojevodja in kurjač nepoškodovana, dočim je 7 potnikov težko ranjenih. Med pomiki je nastala strahovita panika. Iz Osijeka je bil takoj odposlan pomožni vlak in večji oddelek delavstva, prometno ministrstvo pa je poslalo na kraj nesreče posebno komisijo, da ugotovi vzrok nesreče. Ker je bal vlak nenavadno dobro zaseden, se je čuditi, da nesreča ni zahtevala še več žrtev. Promet je na progi začasno ustavljen.
ČEŠKOSLOVAŠKI LETALSKI REKORDI
— Praga. 20. junija. Kakor poročajo wPondeIni Listy». pripravlja tudi češkoslovaška avijatika prekooceanski polet. Kapetan Malikovski in poročnik Paulik I. letalskega polka nameravata meseca julija poleteti iz Prage v \Tewyork. Za ta polet je razpisana nagrada v znesku 100.000 dolarjev. Podpolkovnik istega letalskega polka František Skala pa namerava preleteti progo Praga—Moskva—Tokio v desetih etapah. Startal bo 10. julija.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti: Investicijsko posojilo S4.50— 85.50, Vojna škoda 342.50—343.50. Zadolžni-ce Kranjske dež. bke. 20—22, Zastavni listi 20—22, Celjska posojilnica 19o—197, Ljubljanska kreditna 150, Merkantilna Kočevje 0—93, Praštediona »50, Kreditni zavod 160 —170, Trbovlje 472, Vevče 135. Stavbna družba 55—65, Šešir 1C4.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti; 7% invest. posojilo 1921 S5; 25^% drž. rente za ratnu štetu 343—345.5, 343—343.5; Ljubljanska kreditna 150—155; Jugobanka 92—93; Praštediona 850—855; Trboveljska 470—475: Union, paromlin 300 do 305; Vevče 140—142.5; Agraria 49—50K.
Devize: Dunaj 799.40—802.40; Berlm 13.485—13315; Italija 315.95—317.95; Xew» vork ček 56.70—56.90; Pariz 222.23—224.23; Praga 168.20—169; Curih 10.935—10.965. — Vsilite: Berlin 13.31—13.34; Newyork 55.05 do 56.25.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 913.50, London 25.34H. Newvork 520, Pariz 20.35, Milan 29.07, Pra* ga 15.40, Dunaj 7.15.
Trst: Beograd 31.41, Curih 343.95, Lon* don 86.85.
!KD^'Sft|^^^OJE''^vijEl
Pasto
Volitve v Celju so, kakor se je v obče pričakovalo, prinesle večino lemško-kleri-kalni zvezi. Našim »radikalom«, ki vsi žive od jugoslovenske države, se ie zdelo potrebno izkopati iz groba celjsko nemškutar-stvo. Umetno oživljenje nemšrva na zapadu ie delo, po katerem bo državo še mnogo let glava bolela. A kaj to ljudem, ki so brez narodne zavesti. Za par stolčkov, ki bi jih iz lastne moči nikdar ne dosegli, zavirajo nacijonalni interes. Da so pri taki kupčiji zraven tudi klerikalci po starem svojem načelu, da je Celje za nas »frem-des Gebiet«, je itak jasno. Klero - nemški koaliciji se je s pomočjo tradicijonalne slepote radikalnih ministrov posrečilo s predčasnim razpustom občinskega odbora in nasilnim     razpustom   upravnega odbora
Mestne hranilnice dobiti v roke tudi celo vrsto pritiskov, ki doslei v naših razmerah niso bili znani, a so jih novi mogotci izrabili s spretnostjo svojih nemškutarskih prednikov. Kljub temu koalicija ni dobila dvetretjinske večine, temveč od 33 samo 20 mandatov- Opoziciji bo delo lahko in gotovo hvaležnejse, nego je bil nesebični trud prejšnje večine občinskega odbora, ki je brl v korist Celju in v čast SDS. Celjska tla so vroča in pride čas, ko bo vsa ta pisana družba letela na vse Štiri vetrove.
Našim somišljenikom, ki so proti vprizorje-nemu terorju vlade, denarnih zavodov, nemčurjev in klerikalcev krepko vzdržali boj, pa moremo samo klicati: »Vzdržite in zmaga bo kmalu vaša!* Neizbrisen madež na slovenskem imenu ie, da je prvi celjski župan dr. Hra-šovec ki ie bil vse življenje posvetil narodni borbi v Celju, nasilno odstranjen po narodnem izdajstvu SLS in radikalov s pomočjo starih sovražnikov naše svobode. O volitvah samih prinašamo naslednje poročilo:
Celje, 29. junija.. Včeraj so se vršile volitve v občinski svet. V mestu ie ves dan velika živahnost. Agitaciiski lokali vseh strank so poslovali s polno paro. Zlasti združeni klero - radikali in Nemci so napeli vse sile ter spravili na volišče zadnjega moža, o katerem so količkaj upali, da bo oddal svoj glas za njihovo listo. Zato ie bila udeležba nenavadno velika. Od 1509 volilnih upravičencev je glasovalo 1281 vo-
— Beograd, 20. junija. Danes zjutraj ob 3. je odpotoval ministrski predsednik Vukicević z avtomobilom v Sarajevo, kjer je sklical konferenco vseh velikih županov v Bo^oii in Hercegovini, da jim da navodila za volitve. Ta nenadni odhod ministrskega predsednika v očigled sestanka glavnega odbora radikalne stranke je vzbudil v političnih krogih živahne komentarje. Splošno se tolmači to postopanje ministrskega predsednika za odkrit afront vlade proti radikalni stranki. Znano je namreč, da sta radikalni centrum in skupina pašićevcev pozvala g. Vuki-Čevića, naj se zanesljivo udeleži seje glavnega odbora, da pojasni svoje stališče in da se končno razčisti razmerje med vlado in radikalno stranko. Seja glavnega odbora, ki je bila prvotno sklicana za danes, ie bila v zadnjem hipu odložena na jutri. Ni pa verjetno, da bi se g. Vukicević že dotlej vrnU iz Sarajevo. Zato vlada za jutrišnjo sejo glavnega odbora NRS, ki je odločilne važnosti, v vseh političnih krogih veliko zanimanje.
Včeraj se je vršila dolga konferenca med Aco Stanojevičem, Marko Trif-kovičem. dr. Miletičem in Ninčičem ter drugimi uglednejšimi zastopniki radikalnega centruma ter skupino paši-ćevcev. Na tej konferenci so razpravljali predvsem o skupnem nastopu na jutrašnii seji glavnega odbora. Na tej konferenci je bil dosežen sporazum, da se izvoli za začasnega predsednika glavnega odbora Marko Trifkovič. Obenem je bil sprejet sklep, da se izključijo iz radikalne stranke vsi, ki se ne bi pokoravali sklepom glavnega odbora. Ta sklep se nanaša predvsem na g. Vukičevića in radikalne ministre.
Radi odhoda ministrskega predsednika in radi odsotnosti večine ministrov, ki se nahajajo na agitacijski turneji v svoji h volilnih okrožjih, danes ni
lilcev. to je nad 85 odstotkov. Volilo se jc na dveh voliščih in sicer v meščanski šoli in na magistratu. V splošnem so volitve potekle v redu in miru. Kleroradikalni ma-gistratorji so delili volilcem nakaznice za gulaš. Nakaznice so nosile poleg štampilj-ke SLS tudi podpis tajnika SLS Peršuha. Gulaž se je delil pri Žumru, žgane pijače m vino pa so delili v orlovski dvorani hotela Beli vol. Napredni volilci take agitacije niso potrebovali in so volili častno. Rezultat volitev ie sledeči: SDS 406 slasov _ mandatov. SLS, NRS in Nemci 790 glasov. 2o mandatov.
Bernotovci socijalisti 22 glasov, 0 mandatov.
Korunovi socijalisti 96 glasov. 3 mandate.
Novi občinski svet bo torei sestavljen takole: SDS 10, SLS 8, NRS 8. Nemci 4, socijalisti 3 mandate. Dasi so klero - radikali in Nemci trdno računali, da si bodo priborih kvaliiicirano dvetretiinsko večino in v ta namen žrtvovali precej pijače in golažev, je vendar občinski svet brez sodelovanja SDS in socijalistov za odločilne zadeve nesklepčen.
Izvoljeni so sledeči občinski odborniki: SDS: Dr. Jurii Hrašovec, odvetnik; Ivan Rebek, ključa\ničar: dr. Ernst Kalan, odvetnik: Ivan Ravnihar, trgovec; Fianc Mravljak, profesor; dr. A. Božič, odvetnik; Drago Bernardi, hotelir; dr. Drago Hočevar, okrožni zdravnik: Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnice, in Drago Sirec trgovec.
SLS: Dr. Anton Ogrizek, odvetnik; Maks Jnuič, pek; Franc Dobovičnik. trgovec; Ivan Možina. upravnik tetnišnice; Jo«ip Žunier, gostilničar; Anton Koren, višii redar v poko.iu; Miha Hohniec. kipar; TomaŽ C vira, invalid
NRS: Alojzij Goričan, odvetnik: Andro Posavcc. lekarnar: Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole; dr. Dragotin Vrečko, odv. kune; Anton Lečnik, uraT; Franc Grač-ner, sluga; dr. Vekoslav Voršič, odv. konc in Anton Zupan, gimnazijski ravnatelj.
SPJ (socijalisti): Karol Feliciian, želez niski   uradnik;  Valentin    Komavli. vodja borze dela, in Alojzij Puchmeister, kroja-ki mojster.
bilo niti v vladi, niti v Narodni skupščini nikakih pomembnejših dogodkov. V radikalnem klubu so se tekom današnjega dne začeli zbirati delegati iz province, U so prispeli na sejo glav« nega odbora.
Spor, ki je izbruhnil minule dni v vladi radi imenovanja velikih županov in radi katerega jc zagrozil trgovinski minister dr. Mehmed Spaho celo z demisijo, je bil včeraj poravnan na ta način, da je g. Vukicević ugodil zahtevi ter imenoval dr. Mamuta Hrasnico, brata znanega voditelja Muslimanov in bivšega ministra dr. Hrasnice, za velikega župana v Bihaču.
Bajka iz fašistične dežele
Mussolini je pred časom izdal okrožnico, s katero zabičuje vsem prefektom in drugim upravnim uradnikom, da ne smejo več priporočati poedincev pri prošnjah za podeljevanje mest ali za napredovanje v službi. Okrožnica pa je očividno malo zalegla. Prefekti in pod-prefekti ter drugi upravni funkcijonarii so kljub prepovedi pošiljali v Rim priporočila in tudi osebno intervenirali za tega ali onega sorodnika, strankinega pristaša ali znanca. Zato je rimska vlada sklenila uvesti disciplinarno postopanje proti mnogim višjim uradnikom. Zagovarjati se morajo: prefekt Lippi ter komendatorji Somini, Lichori, Simio in Labichi. Kdor od fašistične vlade kaj potrebuje, pravi Mussolini. naj se obrne direktno na oblast. Rimska vlada pravi, da se bo vsaka prošnja prosilcev natančno proučila, pretehtala in če bo pravilno sestavljena ter resnična, se bo tudi upoštevala in rešila. Priporočanje preko druge osebe pa že vnaprej izključuje povoljno rešitev, ker smatr? fašistična vlada tako postopanje za pro-tekciiomzem in konrpciionizem.
Chamberlin in Levine na Duna u
Navdušen sprejem v Monakovem, — Entuzijazem Dnnajčanov. — Letalca posetita še Budimpešto in Prago.
Pred odločilno sejo slavnem odbora NRS
Ministrski predsednik se je seji izognil. — Vukicević u in njegovim pristašem groze z izključitvijo. — Spor v vladi poravnan.
QZ1
Stran 2.
-SLOVENSKI   N A R O D» dne 21. junija 1927
Ste*. i3S
Dve žrtvi Save
V soboto je zahtevala Sava prvo letošnjo žrtev včeraj pa drago* — Neprevidno postopanje pri oživitvi utopljenca. .
Zadnji trije dnevi preteklega tedna so »vabili vetiko množico kopalcev in plava-Eev na Savo in Ljubljanico. Silna vročina fe silila marsikoga, da se je šel hladit v mrzle valove bistre Save. Sava je za marsikaterega zdrava, a tudi zelo varljiva reka. V soboto se je na Posavju kopala ob obeh bregovih velika množica Ljubljančanov, zlasri dijakov im druge mladine. Sava pa je v soboto zahtevala prvo svojo žrtev v letošnji kopalni sezoni.
Mladi, 19-letni dijak III. razreda učiteljišča Vladimir Tome. sin uradnika OUZD g. Josipa Tomca, stanujočega na Zrinjske-ga cesti št. 5, je v soboto popoldne šel s svojo sestro na Posavje, da bi se na pri-perrrmem mestu kopal. Izbral si je kraj v bližini Tomačevega, kjer je Sava precej globoka in deroča in kjer je večja skala, s katere dobri in drzni iplavaSl skačejo v reko in se bore z deročimi valovi, ki jih neso dalje proti Tomačevem. Vladimir Tome je sice/ dober športnik, toda v plavanju še ni bil popolnoma treniran. Okoli 17. se je spustil s skale v vodo, zagrabili so ga valovi, začel se je potapljati. Na nasprotnem bregu stoječi kopalci so takoj spoznali kritično situacijo. Tudi njegovi tovariši so takoj skočili v vodo, da bi tovariša rešili, toda bilo je že prepozno. Vladimir Je izginil in vse iskanje je bilo zaman.
Vest o prvi žrtvi Save je že v soboto ezbudila v mestu, zlasti med športniki globoko sozalje in sočutje z nesrečnim očetom.
Trupla mladega Vladimirja do danes zjutraj kljub marljivemu iskanju še niso mogli dobi'ti.
Kakor nam danes poročajo, so videli že v soboto pozno zvečer pri Hrastniku pla-
vati nago moško truplo. Gre najbrž za utopljenega Vladtrninja. Nesrečni mladenič je bil drugače prav marljiv dijak in vnet član športnega društva «Slovana».
Včeraj dopoldne, ko je vladala še precejšnja vročina, je bilo na Savi prav živahno. Zadnje dneve so začeli na Savi go-ji'ti tudi veslaški sport. Domačini Ježicani imajo inal, bel obarvan čoki, s katerim se vozijo po Savi od mosta proti Tomačeve-<mu in navzgor. Včeraj dopoldne okoli 10. so se s tem čolničem vozili trije mladeniči. Drveli so nizdol in priveslall kakih 500 korakov od črnuškega mostu do tako zvane *Mavraške» ravni. Tam je mal ovinek in Sava precej deroča. Za tem je globo-kejša kotlina, kjer je močan vrtinec. Nesreča je hotela, da se je čoln prevrnil. Dva veslača, vešča plavanju, sta se z veliko tefžavo rešila. Tretjega mladeniča, ki ni znal plavati, pa je zagrabil vrtinec in ga potegnil na dno. Takoj so drugi v bližini se kopajoči plavači hi'teli na pomoč in so mladeniča nezavestnega kakih deset minut pozneje izvlekli z najvec.io težavo na suho. Bil je že nezavesten. Pričeli so z poskusi, da ga obude k življenju. Tu pa so napravili kardinalno napako. Nezavestnega mladeniča so postavili na glavo, da mu je voda iztekla iz želodca. Nato so pričeli z umetnim dihanjem, toda vse je bilo zaman. Niso ga mogli oživeti. Najbrže je mladenič dobil težke notranje poškodbe, ko so ga stavili na glavo ter mu je voda pretrgala drobovje.
To je cila druga žrtev letošnje kopalne sezone. Nesrečni mladenič je bil pisar v kurilnici državne železnice v Ljubljani Fran Dečman stanujoč na Jcžic' št- 72.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Med mlinskimi kamni. — Nevaren medved v Bosni. — Tele brez repa in spola. — Tri žrtve kopanja v Zagrebu.
Nenavadna nesreča sc je pripetila te dni v sarajevskem mestnem mlinu. Med drugimi je bil tam zaposlen tudi 151ctni mlinarski vajenec Andrija Suš* njar. Dečko je opravljal razna lažja dela v mlinu. Prirojena radovednost pa ga je gnala, da je često gledal v mlin* ske kamne in z roko preizkušal brzino. Pomočniki so ga ponovno posvarili in mu priporočali previdnost, toda mlas dina navadno za take nasvete nima razumevanja. V soboto je Andrija zo* pet ogledoval mlinske kamne, ki so se z veliko brzino vrteli in drobili nasuto zrnje. Andrija sc je skoraj gotovo ho« tel malo poigrati in si napraviti iz mlinskih kamnov vrtiljak. Stopil je na gornji kamen. Vsled hitrega vrtenja pa je padel in prišel z obema nogama med mlinske kamne. Na njegov obu» pen krik so prihiteli ostali nameščenci. Nudil se jim je grozen prizor. Kamni so vedno bolj požirali dečka in le z največjo težavo so ustavili mlin. Ko *o dvignili gornji kamen, so našli pod njim čudno mešanico zrnja, moke krvi in kosti. Dečka so nezavestega prepc* ljali v bolnico, kjer so ugotovili, da mu je kamen popolnoma zdrobil obe nogi do kolen ter so mu morali razmes strjene ostanke odrezati nad kolenom. — Ker je izgubil mnogo krvi. imajo zdravniki malo upanja, da ga ohranijo pri življenju. Njegova mati je dobila živčni napad, ko jc izvedela za grozno nesrečo, tako da so morali tudi njo prepeljati v bolnico.
Dočim so Bosno in Hercegovino pozimi vznemirjali besni volkovi, ki po planinah še sedaj vznemirjajo pas štirje, sc je te dni pojavil v okolici Rogatice velik kosmatinec, ki povzro* ča kmetom hude preglavice. Kmetje dolgo niso vedeli, kdo zahaja na polja, odnaša cele ulje čebel in preganja ži* vino. Našli so pač nenavadne sledove, toda medvedi tudi v teh krajih niso več doma. Sele pred dnevi, ko jc ne* kemu kmetiču izginil s pašnika vol, so postali seljaki pozorni ter so se obo« rožili in preiskali bližnje gozdove. Na pohodu so kmalu naleteli na izredno velikega medvedaj ki se je pravkar ma* stil z ugrabljenim volom. Ko so prišli
fFrank Helier:
H©¥i Napoleon
Roman.
Profesor se je vljudno poklonil Šti* rim letalcem v cesarjevem spremstvu. Nastala je grobna tišina. Ali je poslal Collin vohune? Kako je mogel drugače besedo za besedo ponoviti nagovor, s s katerim je Napoleon pred pol ure pozdravil svojo vojsko? Z Lavertissom sva si zaman belila nad tem vpraša* njem glavo. Graham je ob najini stra* ni zakašljal. kar je pomenilo, da se je zgodilo do pičice tako. kakor je priča* koval od svojega prijatelja in šefa. Ma* dame Delatour je poslušala profesor* jeve besede z izrazom vernika, ki sliši, kako nekdo parodira svete formulce. Napoleon je nategnil uzdo, tako da se je konj vzpel na zadnje noge.
— Kje ste to zavohali? Kdo ste? O kakšni prošnji ste govorili?
Profesor je odgovoril:
— Moja prošnja, sire. je malenkost* na. Prosim, da osvobodite tri nedolžne ljudi, ki so zdaj v vaši oblasti — go* spoda Lavcrtissa, Grahama in Hegela.
Napoleon je odgovoril v strupenem tonu: ' ^~<.|
v njegovo bližino, je začel medved jezno renčati in kazati zobe. — Neki kmetic je pomeril in ustrelil. Očividno pa ima kosmatinec zelo trdo kožo. Krogla se ga ni niti prijela. Medved je ves razkačen skočil pokonci in se postavil v bran. Začel je ruvati štore in cele skale ter jih metati proti napadalcem. Po tem nenavadnem boju so se morali seljaki umakniti. Razume se. da so bili vsi nenavadno okretni in so jo naglih korakov pobrisali domov. Kosmatinec jih je zasledoval skoraj tik do vasi. Oblasti so sedaj organizirale pogon in poslale v Rogatico oddelek vojaštva, da spravi nevarnega kosmatinca, radi katerega si domačini sedaj ne upajo niti na polje, s sveta.
★
Abnormalni razvoj embria tudi pri domačih živalih ni nič nenavadnega. Često poročajo listi o teletih z dvema glavama, štirimi nogami, dvema repoma itd. Prav čuden nestvor pa je po-vrgla krava nekemu seljaku v bližini Mostara. Tele je brez repa in brez spolovil. Zadaj je sploh popolnoma zaraščeno. Vodo in blato spušča na trebuhu. Sprednje noge so normalno razvite, zadnje pa so podobne zajčjim. Po prednjih nogah hodi normalno, po zadnjih pa skače kakor zajec. Tele je sicer popolnoma zdravo in se krepko razvija. Kmetje prihajajo od blizu in daleč ogle-davat ta »čudeže in modrujejo in ugibajo, kaj bi bilo temu vzrok.
★
Kopalna sezona, ki je te dni v polnem razmahu, je tudi Že zahtevala svoje prve žrtve. V Mariboru je pred dnevi utonil llletni dijak, v Zagrebu pa so včeraj poplačali trije drzni kopalci svojo smelost z življenjem. Nenavadna vročina, ki je opoldne dosegla 40 stopinj, je zvabila na obalo Save staro in mlado. Mestna kopališča niti niso imela dovolj prostora za vse te kopalce in zato so Zagrebčani kljub prepovedi policije improvizirali na levem in desnem bregu Save posebna »kopališča«. Daleč, doli izpod železniškega mosta je kar mrgolelo kopalcev vseh slojev. Ker je Sava na mnogih krajih precej deroča, ni čuda, da se je pripetilo več nesreč.
Odklanjam vašo prošnjo.
— Potemtakem pa prosim, da mi žrtvujete pet minut časa.
— Tudi to prošnjo odklanjam.
— Sire, ne pozabite, kje ste! Spom* nite se, da se je Napoleon na umifcu iz Moskve ustavil celo popoldne v Wei* m ar ju, da se pomeni z Goethejem o literaturi. Pravkar ste zmagali pri Au* sterlitzu. Nisem sicer Goethe, a ven* dar mi ne morete odreči pet minut Ča* sa.
Profesorja je prekinil suh, nervozen smeh. Zasmejal se je Quilinchini.
— Podrobnost z Goethejem mi ni bila znana. Je pa imenitna — ha, ha. ha! Kakor običajno, je bil Napoleon prvi pri umiku in vendar je našel še toliko časa. da se je pomenil z Goet* hejem! Bil je pač največji gledališki režiser na svetu!
Napoleon je srdito zakričal:
— Gospod ideolog, vi ste nepoboljšljiv! Še predno se stemni, obračunam z vami. Bitko pri Austerlitzu sem sicer dobil, vendar pa ni nikjer rečeno, da moram biti v občevanju s temle gospo* dom velikodušen. Naprej ...
— Da, sire, — ga je prekinil Colllin z dvignjeno roko. — Imate pač tehten razlog, da se vam tako mudi!
— Kakšen neki? — je vprašal Na*
Kmalu popoldne je prvi utonil v bližini železniškega mostu mizarski pomočnik Stjepan Lipnjak. V vodi ga je bržkone prijel krč. Kmalu zatem je skoraj na istem kraju utonil neki 161etni fant, čigar identitete doslej še niso ugotovili. Ko se je začel potapljati, mu je skočil neki drugi kopalec na pomoč, vendar pa ga ni mogel rešiti, ker je bil sam v nevarnosti, da utone. Proti večeru je zahtevala Sava še tretjo žrtev. Ključavničarski pomočnik Kari Borovac je plaval v družbi dveh tovarišev sredi Save. Nenadoma je izginil s površja. Tovariša sta ga zaman iskala. Ker ga nista mogla najti, sta prijavila zadevo policiji. Trupel vseh treh utopljencev doslej še niso našli. Poleg tega pa je bilo včeraj v Zagrebu še več sličnih kopalnih nesreč. Okoli 12 oseb bi bilo utonilo, da jih niso še pravočasno rešili drugi._
Demonstracije proti Radiću v Skoplju
Radičevci so nameravali raztegnili svojo volilno agitacijo tudi na južno Srbijo ter je inž. Košutič te dni napovedal, da bodo za skupščinske volitve postavili kandidatne liste po vsej državi cm! Maribora do Skoplja. Včeraj zvečer sta dospela v Skoplje inž. Košutič in baron Shvegel s spremstvom. Došla sta iz Djakovice. Ko sta prišla pred kolodvorsko poslopje, ju je sprejela večja množica demonstrantov s klici: >Dol z izdajalci, dol radičevci, ven iz Skoplja!« Nekateri izmed demonstrantov so bili oboroženi s palicami in kmalu je začelo padati po do-šlih radičevcih. Inž. Košutič je s svojimi prijatelji med pretepom pobegnil v komisari-jat železniške policije. Do51o orožništvo ni moglo napraviti reda ter je množica hotela vdreti v komisarijat.
Vsled demonstracij so bili inž. Košutič in njegovi spremljevalci prisiljeni, da so že a prihodnjim vlakom ob 10.40 odpotovali iz Skoplja. Ves Čas do odhoda vlaka so ostali skriti v komisarijatu železniške policije ter je bilo sploh nemogoče, da bi odšli v me*to v hotel.
Nekdo iz Košutičevega spremstva je bil lažje ranjen. Ko so radičevci odhajali iz ko-misarijata na vlak. da se odpeljejo ž njim nazaj v BeogTad, jih je razjarjena množica hotela lincati. Le odločnemu posredovanju policije in nastopu orožnikov ?.e je zahvaliti, da ni došlo do prelivanja krvi. Vlak se je odpeljal med burnimi demonstracij1, m i množice.
Sport
Tretje kolo državnega prvenstva
Hajduk — Hašk 4 : 0 (2 : 0), BSK — Sand 3 : 1 (2 : 0), Sašk — Ilirija 2 : 1 (0 : 0). Sarajevo: Sašk — Ilirija 2 : 1 (0 : 0).
Igra je bila popolnoma odprta. V prvi polovici ni nobena stran mogla doseči gola, kljub temu, da je bilo precej lepih prilik. Kmalu po odmoru doseže Ilirija prvi gol. Izgledalo je. da bo rezultat ostal vsled iz* borne obrambe Ilirije. V poslednjih treh minutah zabije Sašk dva gola in si s tem zasigura zmago. Pri domačih je bila krilska vrsta najboljši del moštva. Sicer zelo pro* doren napad, je naletel na izvrstno ob ram* bo Ilirije, kjer jc zopet briljiral vratar Mi* klavčič. Ilirija je bila v drugi polovici v znatni premoči, vendar je njen napad od^ povedal. Po igri Sašk nikakor ni zasluzil zmage. Sodnik g. Padjen iz Zagreba je bil dober. Obisk je bil majhen in je pričako* vati visokega deficita.
Zagreb: Hajduk — Hašk 4 : 0 (2 : 0).
Hašk je prevedel zopet slično igro kot v Ljubljani. Več kot dve tretjini igre je imel v svoji roki, vendar je napad igrai pred golom žalosto vlogo. Idealne pozicije so ostale neizrabljene, celo v prazen gol ni nikdo pogodil žogo. Tudi naj sigurne jša prilika — enajstmetrovka, je ostala neiz* koriščena Mnogo krivde na porazu nosi Kolibaš, ki se je spuščal v igračkanje in s tem nepotrebno zadrževal igro. Hajduk je igral mnogo enostavnejše, hitrejše zato pa tudi nevarnejše. Izvrsten je bil Bonačič II. v levi zvezi. Najboljši igralec na polju pa je bil back Montana. Gole so dosegli: Ra* dić 2, Kurir in Lemešić. Četrti gol je bil dosežen iz popolnega ofsida. Zinaja je vsled tega Čestital sodniku, ki ga je nato izključil. Sodnik g. Ružić iz Beograda je bil slab. Publike 5000.
Beograd: BSK — Sand 3 : 1 (2:0).
BSK je dal zelo slabo igro in bi proti drugemu nasprotniku sigurno zgubiL Sand je igral Še mnogo bolj žalostno. Z izjemo vratarja Sifliša. so vsi igralci pod povpreč* nostjo. Pri domačih je bil back Rodin v sijajni formi. V drugi polovici so gosti pri« čeli z zelo ostro igro in je pripisovati sa* mo izvrstnemu sodniku g. Vodišku iz Ljub* liane, da ni prišlo do izgredov. Po končani 1'jri je prišlo do ekscesov proti igralcem Sanda burno pa. je aklaniiran vratar Sifliš Gledalcev preko 3000.
Tretje kolo prvenstva je s tem končano, fiorba sc bliža koncu in je pričakovati zrna* ge Hajduka, ki je po katastrofi v Subotici dokazal, da je najboljše moštvo v državi. Ostala moštva kažejo zelo nestalno formo. Visoki rezultati so na dnevnem redu. Edi* no Sašk in Ilirija imata povprečno najbolj* še rezultate. Veliko smolo ima Ilirija, ki je izgubila obe tekmi s samo enim golom diference in je po razliki golov na četr* tem mestu. Stanje prvenstva je sedaj sledeče: 1. Sašk 8 : 4, 4 točke: 2. Hajduk 10 : 6, 4: 3. BSK 7 : S, 4; 4. Hašk 4 : 7. 3:5. Sara 6 : 8, 2; 6. Ilirija 4 : 6. 1.
Žrebanje tekem za pokal JNS.
Včeraj se je vršilo v Zagrebu v prisot* nosti delegatov vseh podsavezov žrebanje nasprotnikov za pokal saveza. V tekmova* nju nastopijo podsavezne reprezentance, kakor pri kraljevem pokalu. Zrcb je dolo* čil sledeče pare: 17. VIL I. Split — Suho* tica, II. Zag-reb — Osijek, III. Beograd — Sarajevo. 24. VII. Zmagovalec III. — Ljub« Ijana, zmagovalca I.—II. 31. VII. zmagovalca drugega kola. Mesta odredi JNS.
Ilirija B — SK Celje 6 : 0 (3 : 0).
Včerajšnja prijateljska tekma nam je pokazala drugo moštvo iz Celja. V primeri z Atletiki je SK Celje predvedel mnogo lepšo igro in je bolj ugajal. Nizka igra kratkih pasov jim ni tuja, imajo pa napa* ko. da preveč solirajo, kar ne prinese pri količkaj pazljivi obrambi uspeha. Moštvo sestoji povečini iz mladih igralcev, med ka* terimi dosti obetajo levi back, srednji kri* lec in levo krilo. B moštvo Ilirije je poka* zalo zelo lepo kombinacijsko igro, kateri nasprotnik ni bil kos. Zlasti se je uveljavil dobro sestavljeni napad, ki si je znal ustva* riti nehroj lepili pozicij. Igra Iliri i e je bila ekshibicijska in je zaslužila večjega poseta. Dobro je sodil g. Smole.
SK Slavija — SK Javornik (Rakek) 7 : 1 (3 : 0).
Odločilna tekma za prvenstvo II. raz* reda jc prinesla Slaviji zasluženo zmago nad prvakom province. Javomiku manjka rutina, kar pa z ozirom na mladi klub ni nič čudnega. Slavija je pokazala lepo kom* bmac»j>ko igro. Izboren je levi branilec Mihelič. Sodnik g. Betetto izvrsten. Sla. vija pride v I. razred.
Inozemske nogometne tekme.
DUNAJ: Vienna — Admira 5 : 3 (2 : 2), TAC — Ilakoah 2 : 0 (1 : 0), Spar* ta (Praga) — Rapid 1 : O.
SOLUN: Vojvodina (Novi Sad) — Ari* sa 2 : 5, Vojvodina — SK Macedni 5 : 1.
SOFIJA: Dunajski Slovan — Levski 4 : 1 (2 : 1).
PRAGA: Nemški SK — Slavija 0 : 4 (0 : 1).
BlRLIN: Hertha — Europe (Barcelona)
4 : 2 (3 : 1).
MONAKOVO: Južna Nemčija — Se« verna Nemčija 4 : 2 (2 : 1). Monakovo — Berlin 4 : l (0 : 0).
LEIPZIG: IFC Niirnberg — Portuna, Leipzig 5 : 0 (3 : 0).
STOCKHOLM: Švedska — Danska 0 : 0.
BRATISLAVA: Wiener Sportklub — Bratislava 1 : 7 (0 : 1).
CELOVEC: Beljak — Celovec 7 : 0 (3 : 0). _
— Klub kolesarjev in mofociklistov ItU r\ja. Motorne hitrostne in kolesarske dirke so se vršile v nedeljo dne 19. t. m. na progi Gaštej*Medvode. N'ajboljši čas dneva je dosegel g. štrban Anton, Član I. Hrv. mo* tociki. kluba na motorju BSA v kategoriji do 500 ccm. Povprečna brzina na uro je znašala 93 lA km. V glavni dirki kojesarjev na 20 km je zmagal Jos. Šolar, član «Iliri je» v času 40 min. 26 sek., v skupini juniorjev Peršin Maks «IIirija» v času 17 min. 37 sek. Vse dirke so potekle brez vsake nezgode, občinstvo se je v zelo velikem številu od* zvalo. Točno poročilo sledi.
T
VOGAL
OA EVA ULICA - DUNAJSKA CESTA
O
poleon, obrnjen napol k medvedjim čepicam.
— Razlog, — je dejal profesor, — je ta, da sem bil jaz tisti, ki je odredil bojni pohod proti Pozzo di Borgu in tudi bitko pri Austerlitzu.
Nepopisen kaos glasov je sledil nje* govim besedam. Mr. Graham je mrmral ves iz sebe od ponosa: Saj sem vedel! On je to naredil! Profesor je velik mož! — Gospod Quilinehini je napel ušesa: Ne. nikakor ne morem verjeti, vendar pa ni izključeno, da je kot režiser pre» Kosil Napoleona! — Madame Delatour je šepetala plamtečih oči: Ta človek je blazen! Ustrelite ga!
Napoleon je izdal povelje, naj vos jaki primejo mojega rojaka. Toda Col* lin je z eno samo kretnjo izpremeni! tok dogodkov.
Flegmatično je dvignil roko in po* kazal na nebosklon. Nehote smo se vsi od cesarja do medvedjih čepic ozrli navzgor. Zagledali smo nepričakovan prizor.
Nad bojiščem pri Austerlitzu je plul velik aeroplan in se lesketal v pomlad* nem solncu. Propelerja sta tvorila dve svetli pahljači v ozračju. Krila so se lesketala v vseh mavričnih barvah. V velikem loku se je začel aeroplan apu* ščati, brnenje motorja se je izpreme*
nilo v zamolklo bobnenje in kovinska ptica je opisala krog nad zmagovito armado.
— Sire, — je spregovoril profesor, — ali veste, kaj je to?
Ker je pa Napoleon molčal, je od* govoril sam:
— To je eden tistih orlov, ki naj bi poleteli od zvonika do zvonika, dokler ne dosežejo Notre Dame.
In ko je Napoleon odprl usta — kdove, dasli zato, da bi srdito zakričal ali pa dal gardi novo povelje — je Col« lin hitro pripomnil:
— Sire, ako mi ne verjamete. lahko vprašate svoje letalce. Vprašajte jih, ali poznajo letalo ali ne.
Mož usode se je obrnil v sedlu. Edi* ni pogled na letalce je zadostoval. V nepopisni grozi so zrli zdaj na letalo, zdaj na profesorja. Mi drugi sploh ni* smo vedeli, kaj naj si mislimo. Mada* Delatour je pritisnila roko na nedrtja, kakor da hoče omiliti fizično bolečino. Prvič je odražal Napoleonov obraz ne* kaj drugega, kot nestrpnost in impera* torsko ogorčenje. Iz njegovih oči je Ofisevalo malone presenečenje, ko se je obrnil k profesorju, rekoč:
— Kaj dela letalo tu? Povejte mi hitro!
šfceležnica
KOLEDAR
Danes: Pondeljek, 20. junija; katoličani: Silvarius; pravoslavni: 7. junija, Teodot.
Jutri: Torek, 'JI junija; katoličani: A)o> zjj; pravoslavni: S. junija, Teodor.
današnji: prireditve.
Drama: Zaprto.
Kino Matica: »David in GolijaU.
DE2URNE lekarne
Danes: Bohinc, Rim&ka ce&ta, Levttek, Resdjeva ce«ta.
Jutri: Piccoli, Dunajska četa, Bakarčič. Kar!ovska cesta.
ZA NASE NAROČNIKE. Danes pridejo na vrsto naročniki serij E in F.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča
opera.
Pondeljek, 20.: Zaprto.
Torek, 21.: >Fidelicx. Red C.
Sreda, 22.: Zaprto.
Četrtek, 23.: »Tajda<. Red A.
Petek, 24.: >Madame Butterflv«. Gostovanje
g. Dariana. Red E. Sobota, 25.: ^Poljska krit. Opereta. Izven. Nedelja, 26.: jSeviljski brivec«. Gostovanje
v Celju. Izven.
Prva repriza Beethovnove opere •Fi* delto* v ljubljanski operi. Dane«, v torek, dne 21. * m. ob 20. zvečer se porjovi prvo« krat v naši operi Beethovnovo delo *Fi* delio*, ki je doseglo pri premijeri meseci maja tako nenavaden uspeh. Posamezne vloge so zasedene takode: Leonoro poje ga. Žaiudova, Marcelino. hčerko ječarja — ga. Ribičeva. Vlogo iečarja Rocca poje g. Betetto, E>on Pizzarra — g. Holodkov, Flo* resana — g. Knittl, vratarja Jaquina — J. Kovač in Don Fernanda — p. Zup*n- Oba jetnika pojeta gg. Janko in Mohorič. častnika pa g. Šubelj. Prijatelje klasične simfonične glasbe opozarjamo še prav poset?« no na to, da se izvaja med 3. in 4. sliko Bethovnova velika ©uvertura Leonora op. 72. Mirnim srcem lahko trdimo, da tekom zadnjih dveh sezon ni imelo na našem odru še nobeno delo tako velikega uspeha ka» kor ravno Fidelio in zato opozarjamo ob* činstvo na to predstavo, saj je to zadnja vprizoritev te opere v tekoči sezoni. Pred* stava se vrši za red C.
Kriza ruske znanosti
V Ljeningradu se vrši zvezni kongres znanstvenh delavcev. Akademik A. Končajev je poročal o neznosnem stanju visokošolskih profesorjev, ki prejemajo le 20 ?<> predvojne plače. Dobivajo kvečjemu 62 rubljev (1800 dinarjev) mesečno. Preživljajo sc z urami po srednjih šolah in z drugimi postranskimi zaslužki ter ne morejo misliti na znanstveno delovanje. Za« stopnik prosvetnega komisarja Ne* krasov je odgovoril, da se popolnoma strinja s pritožbo, tem bolj ker ni* majo univerzitetni profesorji v osrednji Rusiji nobene stalne plače in pre* jemajo le honorar od učnih ur. Ko« misarijat bi potreboval 15 milijonov rubljev letno, da bi nakazal primerne plače: 200 rubljev profesorju, 150 do« centu in 120 asistentu. Toda ni mogo* če pričakovati, da bi sc dobilo v do* glednem času to kritje.
Prosvetni komisar Lunačarski je zagotovil znanstvenikom stalno naklo* njenost svoje vlade, toda njegov govor je bil sprejet s hladnim molkom. («Pravda»). Tajnik Akademije znano« sti, Oldenburg, znan pristaš sovjetov, je priznal, da ima stalna beda najtežje posledice: nudili bomo pač slabo delo. Izmed dejstev, katere je navedel, je vredno omeniti doživljaje profesorja fizike. Uljanina. Dobil je po dolgem daljnogledov in sličnih Študijskih pri* pomočkov v inozemstvu v svoti f>00 rubljev. Pol leta pozneje jc dobil vprašanje od sovjetskega trgovskega za« stopstva v Berlinu: «Denar smo pre* jeli. a ne vemo, kaj naj se kupi? «Pro* fesor je odgovoril, kaj potrebuje. Ne« kaj mesecev pozneje je dobil odgovor: «Vaše pismo s poročilom je tu, denar« ja pa še ni.» Na novo pismo je dobil profesor obvestilo: »Potrjujemo po« novno prejem denarja, naročila pa še nimamo. Vsa ta korespondenca je zahtevala mnogo mesecev. In ta primer ni osamljen. Denarja je malo, pa še ta ne pride pravočasno.
BP »i
— Vaše veličanstvo izve vse. — je odgovoril Collin. — Toda pozovite naj. prej staro gardo, naj meri na kaj dru« gega. ne ga pa na mojo malenkost
Napoleon je oddal povelje. Cevi pušk v rokah Napoleonovih gardistov so se povesile.
— Hvala! Smem vprašati, da*li va* šega veličanstva še vedno ne mika osvcm boditi moje prijatelje?
— Vaše prijatelje?
Napoleonovega tona ni bilo mogoče razumeti. Profesor je flegmatično pri« kimal.
— To so bili praški mirovni pogoji iz leta 1813.: Cesarstvo ostane, armada se razpusti. Vaše veličanstvo noče pri« stati na praške pogoje iz 1. 1813. Pre* ostaja...
Izraz Napoleonovega obraza je go« voril tako jasno, da je Collin takoj uvi« del, da lahko izpremeni predmet sv«.** jega govora.
Slučajno sem se ozrl na Josefino in Marijo Louiso. Josefinina usta so izgu= bila zaničljive poteze. Nemirno se je ozirala na Collina in Napoleona.
Pogledi madame Delatour so ubrali isto pot, toda zdelo se mi je, da se ustavljajo delj časa na Collinu kakor na Napoleonu.
Stev. 138
•SCOVENSKI   NAROD« dne 21. junij« 1927.
StraD 3.
Dnevne vesti
Vi Ljubljani, dne 20. junija 1927.
— Porratek finančnega ministra t Beograd. Finančni minister dr. Bogdan Marko-vic se je v nedeljo povrnil v Beograd s svojega potovanja v Zagreb in Ljubljano. Kakor smo informirani, se je finančni minister dr. Markovič v soboto pripeljal na Rakek, a se je s popoldanskim brzovlakom vrnil v Ljubljano, kjer ga je na glavnem kolodvoru pozdravil delegat ministrstva financ.
— Telefonske iveze. Poštno ministrstvo je odredilo, da se vzpostavi direktna telefonska zveza Beograd-Gradec, ki bo vodila preko Zagreba in Maribora. Proga se otvori jutri. Otvorjeni sta dalje direktni zvezi Si-sak-Dunaj in Sušak-Dunaj.
— Kongres Saveza finančne kontrole. Letošnja glavna skupščina Saveza finančne kontrole kraljevine SHS se vrsi 27. junija t. 1. v Beogradu. Kongresa se udeleže delegati finančne kontrole iz vseh večjih mest naše države.
— Kolonizacija Kosova. Ministrstvo za agrarno reformo je odredilo, da se ima zbrati ves materijal, da bi se moglo Čim prej pričeti s kolonizacijo Kosovega polja.
— Stanovanjske hiše za rudarje. Direkcija državnih rudnikov je dovolila kredit v znesku 45 milijonov Din za gradnjo stanovanjskih, hiš za rudarje, zaposlenih t držav, rudnikih. Stanovanjska hiša za rudarje se med drugim zgradi tudi pri državnem rudniku v Velenju.
— Za povzdigo ribogojstva t Sloveniji. Ministrstvo za Šume in rudnike je dovolilo podporo 50.000 Din za povzdigo ribogojstva v Sloveniji. Ta znesek se vporabi pred vsem za ribogojni zavod v Bohinjski Bistricu Kakor smo informirani, je napravil projekle za ribogojno postajo nadinž. Hinko Rejc, ki vodi sploh akcijo za povzdigo ribogojstva v Bohinjski Bis»trici. Ribogojni zavod se napravi v tako zvani Cojzovi dvorani, kamor bo vodil poseben jez.
— Trasiranje železnic v Sloveniji. V prometnem ministrstvu je sestavljena posebna komisija strokovnjakov, ki ima nalogo izvesti trasiranje norih Železnic v Sloveniji. Komisija bo v prvi vrsti pričela proučevati zvezo Slovenije z morjem in sicer projekte za železniško zvezo K očevje-B rod-Srbske Monrvice in Kočevje-Vrbovsko.
_ Z beograjske univerze. Za dekana filozofske fakultete na beograjski univerzi je izvoljen prof. dr. Miloš Trivunac. za dekana pravne fakultete dr. Toma Z i v a -n o v ič in za dekana tehnične fakultete inž. prof. G jorgje M i j o v i č.
— Vpisovanje v prvi razred srednjih šol se vrši šele 1. septembra. Sprejemni izpiti se več ne polagajo.
— >~ova statistika o prebivalstvu naše države. Generalna statistična direkcija je sestavila statistiko o prebivalstvu naše države, zbrala podatke o razmerju posamnih ver in o številu zakonov odnosno o pismenosti našega naroda. Objavljeni bodo tudi r*odatki o stanju naše domače živine, slednjič tudi prav zanimivi podatki iz krimina-listike. Statistika bo objavljena v kratkem.
— Kongres Zveze privatnih nameščencev. Glavni odbor Zveze privatnih nameščencev je sklenil, da se vrši letošnji kon-jrres privatnih nameščencev 14. avgusta v Zagrebu. Dnevni red kongresa še ni določen.
— Potniški promet na progi Ljubljana-Rakek in obratno. Ker imamo na progi Ljubljana - Rakek in obratno podnevi samo nekaj osebnih vlakov, ki pa daleko ne ustrezajo željam in potrebam prebivalstva in izletnikov, jc Gremij trgovcev za politični okraj Ljubljana - okolica v Ljubljani poslal direkciji državnih železnic v Ljubljani obširno spomenico radi uvedbe novih* osebnih ali vsaj mešanih vlakov na tej progi. Gremij je tudi vse druge korporacije za to zainteresiral. Pričakujemo, da se za uvedbo vsaj mešanih vlakov zavzamejo tudi ob progi se nahajajoča županstva, S. P. D. itd. Kakor smo informirani, bo direkcija po možnosti naši upravičeni želji ugodila. — N e č e 1 s t v o.
— Promet tujcev v Dalmaciji. V prvi polovici tega meseca je posetilo Split 1509 gostov iz naše države In inozemstva. Največ jih je bilo iz Avstrije in sicer 193, za tem pa iz Češkoslovaške 176. Všteti niso udeleženci raznih kongresov, ki so se vršili v Splitu.
— Iz poštne službe.    Premeščena sta
poštna uradnika Josip Turk iz Novega mesta v Brežice in Rudolf Fajdiga od pošte Ljubljana 1 "k pošti Ljubliana 2.
— Taks je oproščen Prometni savez za mariborsko oblast s sedežem v Mariboru.
— Udeležba Cehov na pokrajinskem zle-ru JSS v Ljubljani. Predsedstvo COS je pozvalo vse sokolske župe, da pošljejo svoje zastopnike na pokrajinski zlet JSS v Ljubljano. Po dosedanjih dispozicijah se udeleži zleta nad 300 članov in članic češkoslovaškega Sokolstva.
— Šola Františka Palackega v Jugoslaviji. Naše prosvetno ministrstvo ie obvestilo češkoslovaško prosvetno ministrstvo, da se bo češka ljudska šola v Kaptolu pri Požegi odslej imenovala šola Františka Pala ckega.
_Slabe sveče, ki se na solncu zmehčajo,
B0 povzročile — kakor poroča >Slov. Narod< p štev. 136 — ob procesiji sv. ReŠnjega Telesa tri nesreče, da so komaj preprečili požar. Tudi pisec teh vrstic je pred par leti ie s težavo preprečil enako nesrečo. Millvje-ve sveče, ki smo jih rabili prejšnje Čase, so sdržale solnčno toploto, a sedanje nase sve-5s je ne zdrie, zato naj se svečarji potrudijo, da nam v prihodnje nudijo dobrih sveč, ker te ob solncu niso rabne za razsvetljavo.
— Iz Male Nedelje pri Ljutomeru. Pripravljalni odbor za vzidanja spominske plošče pokojnemu Šolskemu ravnatelju in znar a emu narodnemu delavcu g. Simonu C v a h-I e j u, kateri je nad 30 let v naši župniji n tudi v širšem krogu vzgajal mladino in •drsale, se j« radi nedavne smrti pokojniko-
ve vdove ge. M. Cvante odloČil, da spominsko si a vnos t za letos odgodi. Spominska plošča pa se bo odkrila na vsak način tekom prihodnjega leta. Stvar je zamišljena tako, da se bo pokojniku odkrila skromna, vendar pa dostojna spominska plošča, Prispevki, ki bi presegali vrednost plošče, pa se bodo uporabili v to, da se bo na dan odkritja obdarilo večje število najrevnejših otrok z obleko in obutvijo, kar bo najbolj v inten-cijah blagega pokojnika. Zato apeliramo ponovno na vse bivše učence g. Cvahteja, pa tudi na vso ostalo javnost, ki ljubi golo in mladino, da še tudi v naprej poš3ja prispevke, če tudi še tako skromne.
— Liceneovanje mrjascev 1927. Tekom meseca marca se je vršilo liceneovanje mrjascev v Prekmurju. Prignanih je bilo 185 mrjascev. Komisije so spoznale sposobnim za plemenjenje 160, ostalih 25 je nesposobnih .Lastnike najboljših mrjascev je veliki župan nagradil s Častnimi priznanicami in državnimi denarnimi nagradami. Veliko ministrsko diplomo dobe: Štefan Ratnik, Krog; Samuel Polak, Murska Sobota, vsi iz sreza Murska Sobota; nadalje uprava veleposestva Beltinci iz sreza Dol. Lendava. Pohvalnice velikega župana dobe Franc Nemeš, Tesano vci, Ivan Kolosa, Vaneča, Štefan Miholič, Martjanci in Pitz Jakob, Topolovci, vsi Iz sreza Murska Sobota, in Ivan Matjašec, Dolina, srez Dol. Lendava.
— Novost! Schichtovo terpentinovo milo ni ie najboljše, temveč ga tudi dobite v zavitkih, okrašenih s pestrimi slikami iz pravljic.
Iz Ljubljane
—lj Predsednik mestne občine Niš v Ljubljani. Zupan mesta Niša g. inž. Radiša Cvetković je dospel v Ljubljano in danes posetil mestni magistrat. Niški župan se zanima za ljubljanske mestne naprave, zlasti pa za novo klavnico in za mestno investicijsko posojilo. Danes dopoldne si je ogledal novo klavnico.
—11 Proslava desetletnice Višje obrtne šole. Na vrtu restavracije «Zvezde» je v soboto ravnateljstvo Tehniške srednje šole s celokupnim profesorskim zborom in dijaki ter dijakinjami proslavilo desetletnico, odkar je bila ustanovljena Višja obrtna šola. Navzoči so tudi bili ustamovnik šole minister n. r. Ivan Hribar, ljubljansko oblast je zastopal dr. Adlešič, velikega župana dr. Mam, občino ljubljansko dr. Rupnik, češki konzulat ataše g. Sviberni itd. Med različnimi zastopniki društev in korporacij smo opazili tudi dr. Puca, intendanta g. R. Kreganja, ravnatelja dr. B6hma, šefa knjigovodstva g. Pirca in druge. Govorili so dr. Rersner, ravnatelj šole. dr. Mam, dr. Adlešič, Ivan Hribar, dr. Rupnik in naglašali velik gospodarski pomen šole ter trud zasebnikov In javnih oblasti za ustanovitev tega važnega zavoda. Med govori je pevski zbor šole pod vodstvom g. Premelča in orkester, ki ga je dirigiral g. Gregorec, zabaval Številne goste.
—lj Prah in strah v Novem Udmatu in v Mostah. Ako greš po Vodmatu na izpre-hod, izgledaš kakor bi se valjal v prahu. Zares so hišni posestniki in trgovci ob glavni cesti usmiljenja vredni. Ako odpro prodajalne vrata in okna, jim buši v stanovanja in lokale neznosen prah in smrad. Ako se pelješ s tramvajem po Zaloški cesti že oddaleč občuduješ goste dime prahu, ki se dvigajo po Vodmatu. Poleg tega pa so tudi avtomobilisti brezobzirni, drve s svojimi avtomobili ne meneč se za napise. Tudi Če so opozorjeni, se ne zmenijo za svarilo. Ni dovolj, da sama sapa vali goste dime prahu, temveč pripomorejo še avtomobilisd do hujše nesnage. Ali se da sploh kaj ukreniti in pomagati občinstvu, da se ne bo valjalo v prahu? A kje vzeti vodo, ki je ni nikjer daleč naokoli? Skrajni čas je, da se zdrami občina in poskrbi, da se dnevno škropi vsaj glavna cesta.
—lj Krasno mavrico so občudovali Ljubljančani včeraj ob 13. Vzpenjala se je na vzhodnem delu nebosklona in je biLa tako divna, da se je marsikdo ustavil in jo občudoval. Prvotno je bila samo ena. pozneje se je pa pojavila nad njo še druga tako, da je nastal med obema temnejši pas oblakov in nebo je dobilo krasen obroč, obrobljen z dvema mavricama. Nihče ni pričakoval, da prinese ta redek naravni pojav slabo vreme.
— Ij Vreme. V soboto je skoraj teden dni trajajoča vročina dosegla višek, včeraj v nedeljo je postalo že zjutrai nekoliko hladneje, dopoldne je vladala primerna vročina, popoldne pa je začelo deževati. Danes zjutraj je precej močno lilo. Barometer pa se je začel dopoldne rapidno dvigati. Ob 7. zjutraj je kazal 763, termometer + 13° C, opoldne barometer 767, termometer -j- 15° C.
—lj Odpovedano predavanje. Danes ob 17. bi se moralo vršiti v se ini dvorani mestnega magistrata predavanje predsednice Ženskega Saveza prof. Petkovičeve o dveletnem delovanju mednarodnega ženskega Saveza ter o konferenci o zaščiti de-ce in mladine, ki se je vršila te dni v Ženevi. Ker je pa ga. Petkovlč med vožnjo ^kozi Ljubljano nenadoma obolela, mora predavanje odpasti.
—lj Upravni odbor društva. Narodni đom v Ljubljani sklicuje redni občni zbor na četrtek 23. junija 1927 ob pol 9. uri zvečer v Narodnem domu, I. nadstropje. — Vabimo vse ude društva, da se zbora udeleže.
—lj Slov. lovsko društvo opozarja svoje člane in prijatelje strelskega sporta, da se vrši letošnje tekmovalno streljanje v nedeljo dne 3. julija. Za trening je na razpolago vojaško strelišče vsak torek in petek od 17. do 19. ure. Prvo streljanje se vrši v torek dne 21. — Strelci, na dan! 513n —lj Jerica Ažmanova okrevala. Žrtev trnovskega roparskega napada, branjevka J. Aftnanova. se sedaj nahaja izven vsake ne-
4. odlika:
Slike iz pravljic za izrezati
Zavitek tega mila sestoji iz lepih' slik za otroke, katere se izrežejo in se* stavljajo. Ko perete, se otroci zabavajo.
1. Terpentin v milu.
2. Velik in priročen kos.
3. Prijeten duh.
4. Slike iz pravljic za izrezati.
5. Milo je v zavitku.
6. Svetla barva.
7. Razkuženje perila.
Schichtovo
terpentinovo milo
>6
varnosti ter bo v kratkem zapustila bolnico. Razširjena je bila govorica, da bo Jerica Ažmanova izgubila dar govora, ker so baje v grlu poškodovani odnosno prerezani organi. To ni točno. Njeni organi so ostali nepoškodovani in govori brez vsakega napora.
—lj Izgubljene in najdene stvari. V prvi polovici junija je bilo v Ljubljajii zelo malo izgubljenega denarja. Policiji je bilo v času od L do 15. t. m. prijavljeno, da je bilo izgubljenih za 530 Din bankovcev. Pač pa je bilo izgubljene mnogo zlatnine. Pošteni najditelji so prinesli na policijo za 905 dinarjev najdenih bankovcev. Mnogo potniških in drugih potreščin ie bilo najdenih v vagonih, zlasti dežnik >.", palic, klobukov in drugih stvari.
—Ij Nesreča. V javno bolnico so včeraj pepoidne pripeljali Friderika Lukšo, ki se je udeležil kolesarske dirke, a je pri Medvodah padel s kolesa. Nani se je zvrnilo še pet drugih kolesarjev. Lukša je dobil znatne poškodbe. V javni bolnici so mu rane obvezali, na kar je odšel domov.
—I] Napadeni plavači. Včeraj so se veselili ljubitelji plavalnega športa ob potokih in rekah. Ob Gradaščici se je utaborila štiriperesna deteljica, obstoječa iz Francke, Marjane, Milke in Vilkota. Na travniku so igrali tudi nogomet. Lastnik travnika pa je poslal svojega hrusta Miho nad nje, da jih prežene s travnika, ker so delali škodo. Pomandrana ie vsa trava in trpi lastnik 400 Din škode. Hlapec jih je hotel zapoditi, toda četvorica se mu je smejala. Miha je pograbil žogo in hotel moško odkorakati. Plavači pa so nanj navalili. y borbi za žogo je Miha segel po nožu ter žogo prereza!. Plavači so Miho naznanili redarju in bo moral pred sodiščem odgovarjati radi poškodbe tuje lastnine. Miha pa pravi, da bo tudi gospodar tožil in tako ne bo pravdanja zlepa konec.
—Ij Rabutat sta šla. Trgovski vajenec Jože in pekovski vajenec Jaka sta včeraj vdrla na vrt profesorja Antona Sodnika v Rakovniški ulici ter odnesla 15 kg črešenj. Lastnik trpi okoli 200 Din škode. Črešnje so bile prav lene.
—lj Zopet ukradeno kok>. V Rožni dolini stanirjočemu knjigovodji Antonu Mesecu je v soboto neznan tat izpred hiše Št. 7 v Žibertovi ulici odpeljal ?oo0 Din vredno kolo znamke »Eska«.
—lj Svarijo lesnim trgovcem pred mednarodnim goljufom. V Ljubljani in po Sloveniji se pojavlja nevaren mednarodni goljuf in pustolovec Artur Schlesmger po in*enu. Pustolovec išče svoje žrtve najraje pri lesnih trgovcih. Izdaja se za zastopnika neke tvrdke »Nemške rep*aracije« ter kupuje les od naših trgovcev. Pri tem pa na rafiniran način izvablja od trgovcev večje svote. Prevaril je nekatere lesne trgovce v Ljubljani in zadnji čas lesnega trgovca Rudolfa Kermavnerja v Spodnjem Dravogradu. Goljuf je okoli 37 let star, elegantne postave. Lesnemu trgovcu Kermavnerju je izvabil 4000 Din.
—il Drobiž policijske kronike. Aretirani in priprti sta bili snoči dve vlačugi. Prijavljena ie tatvina sadja, poškodba tuje lastnine. Štirje veseljaki prejmejo od policije nagrado, ker so ponoči razgrajali, tulili in se nedostojno vedli. Neki Mihec je bil pošteno nasekan, zato bo plačal policiji denarno globo. Policija, vodi strogo kontrolo nad sladoledarii. Neko športno društvo je prijavljeno, ker ni policiji prijavilo svoje nogometne tekme. Vozniki — 14 po Številu — prejmejo od policije primerno odlikovanje v obliki plačilnega naloga, ker so se pregrešili proti cestnopolicijskemu redu.
—lj Dunajske bhue in otroške eblekre.
Kristofič-Bučar, Stari trg. Cene nizke. 68-L
nO — zobna pasta najboljša!
Iz Maribora
—m Več previdnosti pri kopanju! Drava je letos že zahtevala svojo prvo žrtev. Mlad dijak je poplačal svojo drznost z življenjem. Sploh je pri nekaterih kopalcih opažati preveč smelosti in marsikaka nesreča bi lahke izostala, Če bi ne bilo med kopalci, zlasti pa med mladino, onega nagajivega zbadanja in zasmehovanja onih, ki niso tako drzni. Vsekakor pa bi morala uprava kopališča primerno razdeliti kopalne prostore tako, da bi se lahko plavaci svobodno kretali, da bi pa imeli primeren bazen tudi oni, ki ne znajo plavati. Vsako kopanje izven določenih mej pa naj bi se brez izjeme prepovedalo.
—m Seja občinskega sveta. V četrtek 23. t. m. se vrši redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so razne tekoče zadeve. To bo zadnja seja pred počitnicami tako, da se bo občinski svet sestal sele začetkom septembra k rednim sejam.
šeotpeterske fare
Počastitev spomina vojnih žrtev in lepa patrijotična manifestacija« — Obdarovane vojne sirote.
Ljubljana, 20. junija.
Pred šentpetersko cerkvijo se je včeraj dopoldne vršila lepa svečanost, posvečena spominu vojnih žrtev. Vršilo se je slovesno odkritje spomenika padlim vojakom šentpe-terske fare, ki je ena največjih župnij ljubljanske škofije. Župnija šteje nad 20.000 duš in je imela v svetovni vojni velike žrtve. Padlo je 326 mladih, krepkih mož in fantov.
Že eprd svečanostjo so se zbirale veliko množice iz vseh vasi, ki spadajo pod zvon Sv. Petra ter si ogledovale še s črno zaveso zastrti spomenik. Ozadje spomenika.je bilo zastrto z veliko črno preprogo ler okrašeno s cipresami in palmami. Vsi so občudovali krasen spomenik, katerega načrt je zasnoval inženjer mestnega gradbenega urada Vladimir Šubic, ki je načrte odboru za postavitev spomenika poklonil brezplačno in brez vsake nagrade. Spomenik stoji ob Šentpe-terski cerkvi proti parku na Hrvatskem trgu. Na sredi je simbolično urejen skupen grob, okoli katerega je post ivl jena pozlačena železna ograja, ki nosi simbolični grški črki A in O ter štiri angele. Grob varujejo štirje kameniti stebri, ki nosijo na zunaj pomenljive svetopisemske napi-?, znotraj pa imena 326 vojakov, padlih na raznih bojiščih v svetovni vojni. Meti temi se blešoe imena uglednih meščanov, kmetov, obrtnikov, delavcev, športnikov, lovcev itd. Stebri so postavljeni tako, da je na vzhodni »strani steber z imeni Ljubljančanov šentpe-terske fare. Ta steber šteje 133 imen. Med
temi so imena: Vinko Bonač, brat bivšega vojnega kurata, Janko Dimic, Milko iii Slavko Naglic, sinova urednika 2 Jutra«, dr. Fr. Primšar, Janko Rohrman, sin predsednika odbora za postavitev spomenika, Fran Turk in Pavel Razlag, ki je padel 4. maja Šmartnu v Rožu na Koroškem. Na severni strani stoji steber za Moste (12), Zeleno jamo (10), Novi Udrnat (27) in Selo (37). Na zapadnem s*ebru so imena vojakov iz vasi Bizovik (34), Zgornja Hrušica (6), Spodnja Hrusica (9), Hradeckega vas (S) in Otepanja vas (17). Na četrtem južnem stebru pa imena iz vasi Šmartno (12), Obrije (4), II rastje (4), TomaČevo (9) in Jarše (3).
Ob 10. dopoldne so se oglasili z lin obeh zvonikov zvonovi, ki so četrt ure zvonili v spomin padlim vojakom. Pred cerkvijo je odbor pozdravljal zastopnike civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi zastopnike raznih društev. Slovesnosti so se med drugimi udeležili veliki župan dr. Fran Vodo pivec, komandant mesta general Vukičević kot zastopnik divizijskoga generala, vladni komisar mesrtne občine ljubljanske g. Anton Mencinger ter mnogi invalidi iz Kranja, Kamnika, škofje Loke, Zagorja ob Sa-in in Iga. Prisotne so bile tudi mnoge zastopnice ženskih društev, kakor Kola jugosl. sester za Moste in šentpeter ter članice šent-peterske podružnice CM D. Po žalni maši se je formiral sprevod, ki je korakal iz cerkve pred spomenik. Na čelu je svirala železni-čarska godba društva >Slogec, ki je ves čas prireditve brezplačno in požrtvovalno sodelovala. Za godbo je korakala strumna četa šentpeterskih lovcev pod poveljstvom Frana Kosa, na kar so sledile razne korporacije in društva z zastavami.
Po končani žalostinki so predsednik g. Viktor Rohrman in odborniki, vpokojeni korvetni kapetan Kubelka, Jože Pire in Leopold Zupančič odgrnili Srno zaveso s spomenika, nakar ga je blagoslovil župnik Ivan Petric ob asistenci dveh kaplanov. — Združeni pevski zbori so zapeli »Usliši nas Gospod !<.
Katehet in bivši vojni kurat Bonač je imel nato temperamenten, s svetopisemskimi prispodobami preprežen žalni govor, v katerem se je spominjal 326 padlih vojakov, med katerimi je sam imel mnogo mladinskih in šolskih tovarišev. Kakor hči Ahaje-va Resfa čuvajo naše matere svoje padle žrtve. Marljivi kmet, delavec-trpin in meščan si ob tem spomeniku podajajo roko in se združujejo v medsebojni ljubezni Vsi častimo spomin padlih, katerim naj bo tuja gruda mehka, sladka in lepa, kakor domača. V tem trenutku je godba zasvirala Mozartovo žalostinko. Nato je g. Bonač nadaljeval svoj govor ter pojasnjeval v lepih besedah po-
—m Nove mestne hiše v Smetanovi ulici bodo še tekom tega meseca pod streho. Delo ▼ zadnjem času hitro napreduje in je upati, da bo tudi v naprej ostalo tako ugodno vreme. Magistrat je že sedaj preobložen s prošnjami za dodelitev stanovanj. Vsekakor pa bo lepo število novih stanovanj v znatni meri omililo stanovanjsko bedo.
—m Samomorilna manija je zajela menda tudi Maribor. V zadnjem času skoraj ue mine teden, da bi ne pripeljali v bolnico enega ali več kandidatov smrti. Vzrok je v večini slučajev prepir in beda. V soboto je skušala na Koroški cesti neka 19-letna de. lavka izvršiti samomor z zastrupljenem, tia Tržaški cesti pa si je nek mesar v prepiru azsadil dolg mesarski nož v prsa in se nevarno ranil.
men Štirih kamenitih stebrov, ki pomenijo štiri težka vojna leta, pomenijo dalje štiri lepe čednosti: modrost, srčnost, pravičnost in zmernost, ki naj dičijo slovenski narod. Pomenijo štire težke >P<, ki so obiskovali mnogokrat Ljubljano in vsi prosimo s padlimi junaki: Pokolja, povodu ji, požara, potresa, reši nas o Gospod!< Iz 326 nemih, v tujini pokopanih ust prihaja pred vsem molitev: 3 Medsebojnega bratskega pokola ,reši nas Gospod k Iz ckupnega groba nam doni klic po medsebojni ljubezni. Vežejo naj nas ljubezen, vera in upanje!
Po žalnem govoru so pevci zapeli ginlji-vo pesem >Oj Doberdobc, nakar je predsednik Zveze slovenskih vojakov, major C o 1 a r i č pozdravil predstavnike civilnih In vojaških oblasti, ter je pozdravljajoč generala uaglašal, da naj bo gospod general s svojim oficirskim zborom prepričan, da imamo slovenski vojaki patri jot izem ne samo na jeziku, marveč tudi globoko v srcih. Zrhvalil se je dalje vsem organizacijam. M so se udeležile slavnosti. Med drugimi se je spominjal nekaterih vojakov, padlih na raznih bojiščih, tako i>oroenika Razlaga, ki potiva v tužnem Korotanu, katerega so Nemci skupaj z 10 tovariši brutalno ustrelili v Kožu na Koroškem. Mučeniki, počivajoči na Doberdobu, Oslaviji, St. Miholu, Sveti gori in drugod nam govore: Življenje smo dali za svobodo uaše zemlje, a počivamo sedaj v 7-asužnjeni deželi. Nikdar ne pozabite na tužni Korotaii, nikdar na zasužnjeni.,Kras u na=e Primorje!
Svoj lepi govor jo g. major zaključil: Bodi vam zemlja, v kateri počivate, lahka! V spomin pa vam kličem: Slava I Slava! Slava! Vzklik je gromko odmeval iz tisočerih grl.
Predsednik SLD dr. Lavrenčič se je v svojem markantnom govoru spominjal osmih tovarišev-lovcev šentpeterske fare. Vzkliknil je: >Med bobnenjem in grmenjem topov in pušk :>te zatisnili svoje oči. Naj vam mi [>o-šiljamo sedaj zadnji lovski pozdravi Lovski rog zadonil«
Lovec Valentinčič je nato zatrobil t pozdrav padlim vojakom z lovskim rogon. »halalk. Bil je prav svečan trenutek. Dve strumni salvi iz lovskih pušk sta slovesnost Še povečali.
Predediiik odbora g. Viktor Rohrman je nato pozdravil v imenu Šentpeterčanov vse udeležence svečanosti, spominjajoo se nato v toplih besedah 32b' rojakov, padlih na gaiiš-kih poljanah, v Karpatih, na Rusko-Polj-skem, na tirolskih velikanih, ob naši žali-bog zasužnjeni Soči. Spomnil se je dveh do-brovoljcev, ki sta prelila kri za svobodo v Dobrudži in enega, ki je padel na Kajmak-čalanu pri zmagovitem pohodu za osvobojen je našega naroda. Toplo se je g. Rohi-inaii zahvalil raznim faktorjem, ki so požrtvovalno prispevali za spomenik, v prvi vrsti mestni občini ljubljanski za muniiiceu-ten dar in inž. Dukiču, ki je brezplačno izvršil vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter končno podaril še 1000 Din za vojne sirote. Zahvalil se je tudi inž. d u b i c u za njegov ženijaleu načrt. Nato je pozval vladnega komisarja, naj prevzame spomenik v varstvo in skrb mestne občine. Padlim trpinom pa vzklika trikrat: »Slava!«
Vladni komisar g. Mencinger je nato prevzel spomenik v varstvo občine ter v imenu občine položil krasen venec na grob. Kata so položili lepe vence invalidi, Kolo jugosl. sester in 24 belo oblečenih dečkov in deklic male, trnje ve vence. Tajnik odbora Jožo Pire je nato zaključil slavuost z vzklikom: Živel kralj Aleksander 1 in visoka kraljevska hiša! Šest zastav pevskih društev se je nato poklonilo grobu.
In solnce 60 je vse dopoldne smejalo ... Popoldansko zabavno prireditev na dvorišču gostilničarja Leopolda Zupančiča, ki >v je požrtvovalno udej sivo val pri akciji za postavitev spomenika, pa je motil dež, a je kljub temu, lepo uspela. Po primerni in kratki igri, deklamacijah in petjm so članice Kola jugosl. sester, Prosvetnega društva in Elizabet nega društva lepo obdarovale 40 vojnih sirot. Občina Moste sama je naklonila sirotam 1000 Din ...
Iz Celja
—c Gostovanje ljubljanske opere r Celju bo v nedeljo 26. t. m. popoldne v mest. gledališču. Izvajala se bo komična opera .Seviljstki brivec*. Vstopnice se dobe v pred-prodaji pri tvrdki Goričar & Leskovšek.
—o Volitve v Narodno skupščino. Mes4ui magistrat razglaša, da poteče 15-dnevni re-klamacijski rok za volitve v Narodno Skupščino dne 30. junija. Stalni volilni imeniki za mesto Celje so razgrnjeni do vključno Ml t. m. pri mestnem magistratu v sobi štev. 2 vsak dan od 9. do 12. ure vsakomur na vpogled; od 1. julija dalje so razgrnjeni ni vpogled ob navedenih urah samo ob uradnih dneh.
—c Podružnica Slov. lovskega društva v Celju priredi v nedeljo dne & julijaTVe-Hko'toveko veselico v Gozdni restavracirl.
926
Stran 4.
Stev 13»
Poset naših avijatikov v Nemčiji
Polet dveh naših letalcev iz Pariza v Novi Sad. — Preko Francije, Nemčije Češkoslovaške, Madžarske v Jugoslavijo.
V soboto ob 4.10 popoldne je priletel Da novosadsko letališče iz Pariza avijon Potez XXV. z motorjem 450 konjskih sil. 2 njim sta prispela iz Pariza zrakoplovni kapetan Vladimir Sondermajer in zrako« plovni poročnik Dragoljub Pajcvič. Oba sta po odredbi komande vojnega zrako« plovstva poletela iz Pariza v Novi Sad ter po ukazu pristala v Strassburgu. Niirnber* gu, Pragi in Bratislavi.
Kapitan Sondermajer je že pet mesecev dodeljen francoskemu 11. bombnemu zra* koplovnemu polku v Metzu, poročnik Paje* vic pa je bil že tri mesece v Parizu kot pilot za prevzemanje aeroplanov našega vojnega zrakoplovstva.
"Oba avijatika so sprejeli na novosad* ekem letališču komandant 1. zrakoplovne« ga polka Živorad Petrovič, šef generalnega štaba vojnega zrakoplovstva podpolkovnik Milovan Glišić, podpredsednik Aerokluba v Beogradu Tadej Sondermajer ter mnogobrojni oficirji in občinstvo.
Iz Pariza sta poletela 17. t. m, ob 5. ž ju* traj. Po metereoloskih napovedih je bil uspeh poleta zagotovljen kljub nevihti, ki bi imela nastati med Parizom in Strass* burgom in ki ju je v resnici tudi zalotila. Po 20 km leta od Pariza sta zašla v oblake in neverjetno silno nevihto, ki je trajala v daljavi 100 km. Po neurju sta imela lepo vreme. Pot iz Pariza v Srrassburg, dolgo 410 km, sta preletela v 2 urah in 5 minutah. V Strassburgu sta se spustila tra letališče 2. lovskega polka, kjer so ju pričakovali £xanooski oficirji in vojaki. Ostala sla tu
le malo časa, preskrbela sta se z bencinom in nadaljevala polet v Nurnberg, ka* mor sta dospela ob 10. dopoldne.
Na nurnberškem letališču ju je sprejel tamošnji komandant in ju pozdravil v ime* nu nemške vojske. Ker je bil to prvi poset naših letalcev v Nemčiji, je bil sprejem ze* lo prisrčen in prirejen z vsemi vojaškimi častmi. 265 km dolgo pot sta preletela v 1 uri 10 minutah. *r Nurnbergu sta ostala 4 ure in nadaljevala ob 2. popoldne polet v Prago.
V Prago sta dospela ob 4.10 popoldne po 260 km dolgi poti.
Sprejeli so ju zastopniki češkoslovaškega letalstva in ko sta se preskrbela z bencinom, sta ob 4.30 nadaljevala pot v Bratislavo. Do Bratislave sta preletela 300 km ter dospela tja ob 6.30 Na tem poletu sta imela zelo močan nasprotni veter. — Ker je znašala zadnja etapa poti do Novega Sada 480 km, za kar bi potrebovala nad dve uri, sta v Bratislavi prenočila kot gosta komandanta tamošnjega aerodroma Stanovskega. Po odpočitku in pri srčnem slo* vesu sta v soboto ob 2. popoldne nadaljevala polet v Novi Sad.    . .
Motor letala je ves čas izborno funkci* joniral ter ima po izjavah obeh letalcev vse pogoje za vojno avijatiko. V vseh krajih, kjer sta naša letalca pristala, sta bila sprejeta zelo prisrčno z vsemi vojaškimi častmi Kapetan Sondermajer se vrne te dni nazaj v Metz.
taman soprogo pred poroto
V sredo se prične pred dunajsko poroto senzacijonalna obravnava proti soprogi opernega pevca Grosavescu, ki je letos v februarju iz ljubosumnosti ustrelila svojega moža.
Dunaj stoji pred novim senzacijonalnim procesom, ki vzbuja še večje zanimanje, ka kor pred meseci znana Marekova afera z odsekano nogo. V sredo se namreč prične pred dunajsko poroto obravnava proti morilki pernega pevca Trajana Grosavescu, ki je bil kljub svoji mladosti kot umetnik deležen svetovnega slovesa. Njegova soproga Nelly Grosavesou je letos v februarju iz ljubosumnosti ustrlila mvža v hipu, ko je pripravljal kovčeg za potovanje. Bila je traoe-dija ljubosumnosti s krvavim izidom, gro zen konec zakonskega življenja vročekrvne žene z znamenitim opernim pevcem, čigar glas in lepa postava sta osvojila marsikako žensko srce.
Vest o umoru favorita dunajske gledališke publike je vzbudila v evropskih mestih, kjer je bil Grosavescu znan po svojih gostovanjih, veliko senzacijo. Zato vlada tudi za porotno obravnavo proti njegovi ženi veliko zanimanje ne samo na Dunaju, marveč tudi po drugih evropskih mestih. Obravnava bo trajala po dosedanjih dispozicijah tri dni.
Trajan Grosavescu je bil rodom Rumun. Njegova soproga Nelly, rodom Poljakinja, je bila pristojna v Rumunijo. Trajan Grr> sacescu je bil njen drugi mož. Iz obširne obtožnice je razvidno, da ie bila Nelly že 6 let poročena z bivšim častnikom avstro-ogrske armade Demetrom Caltumom, ko se je seznanila z G rosa v escom. To se je zgodilo leta 1923. Iz prvega zakona je imela hčerko Rene, staro takrat 6 let. Kljub temu, da je bila že 6 let poročena in da je imela že hčerko, se je temperamentna Poljakinja strastno zaljubila v znamnitega opernega pevca, s katerim je kmalu pričela ljubavno razmerje. Svoje nove ljubezni ni prikrivala možu, marveč mu je vse odkrito priznala in ga pregovorila, da je privolil v razporoko. Njen oče, nekoč zelo bogat Dunajčan Koves-dy, je moral poseči globoko v žep, da je Iz-posloval   hčerki ločitev   od prvega moža.
Kmalu nato se je Nelly poročila z Grosa-vescom. Kako se je posrečilo temperamentni ženski osvojiti talentiranega pevca, ostane psihološka tajna. Iz izjave, ki so jo podali o morilki psihijatri in ki bo igrala pri obravnavi važno vlogo, je razvidno, da je Nel-ly zelo energična ženska, ki je imela popolno oblast iad Grosavesoom. Samo njeni železni volji je pripisati, da ji je Grosavescu popolnoma opdlegel, kajti ženskih čarov ji narava ni dala. Priče so izpovedale, da je Nelly neomejeno vladala nad svojim drugim možem in da je lahko dosegla pri njem vse, kar je hotela. Cesto je bila tudi nasilna. Nekoč je grozila z revolverjem svojemu prvemu možu in bila tako energična, da se jo je bal celo njen oče.
Grosavescu je dolgo potrpežljivo prenašal Ksantipin režim. Med zakoncema je prišlo često do burnih prizorov, vendar sta se pa vedno pobotala. Mož je moral pač popustiti Toda nekega dne je nastal v njunem razmerju odločilni preokret, in sicer radi Grosavescovega občevanja z neko dunajsko rodbino. Nelly je postala ljubosumna na novo moževo znanko, dasi dotična dama' niti najmanj ni mislila nastavljati njenemu možu zanjke. Ko je morala Nelly v januarju v sanatorij, kjer je porodila drugo dete, se je njeno zakonsko življenje znatno omajalo. Kratka odsotnost je zadostovala, da se je Grosavescu o tresel ženine nadv la-de. V njeni odsotnosti je začutil naenkrat nepremagljiv odpor proti nasilni soprogi in tako se je približala katastrofa,
Nelly je bila zopet doma, ko je hotel Grosavescu 15. februarja odpotovati na go* štovanje v Berlin. Soprogi je odkrito povedal, da jo noče vzeti seboj. Prijatelji so mu namreč svetovali, naj pusti ženo doma, kar bo dobro vplivalo tudi na njegov umetniški razvoj. Toda ljubosumna žena ni hotela o tem ničesar slišati, ker se je zavedala, da se bliža konec njene nadvlade nad možem. Skrivaj je zamenjala vozni listek I razreda
za dva listka II. razreda in ne da bi \prasau moža, se je pripravila na potovanje v Berlin.
Grosavescu se je zadnjič uklonil njenim prošnjam in grožnjam in že je pri* stal na to, da vzame ženo seboj na gostovanje. Toda kmalu je spregovorila v njem nekdanja energija. Usodnega dne opoldne je v prisotnosti svoje sestre Olge in gleda* liškega agenta Lautensteina izvedel, da žena za njegovim hrbtom vohuni, da bi prišla na sled njegovim sestankom z omenjeno damo iz dunajske aristokratske družbe. Grosavescu je bil zelo ogorčen in je svojo obljubo preklical.
Med zakoncema je prišlo do ostrega prepira. Grosavescu je ukazal ženi, naj vzame obleke iz kovčega in ker ga ni hotela ubogati, je odprl kovčeg ter vrgel ženine obleke na posteljo. Ne-Uv je planila k postelji in pobasala obleke nazaj v kovčeg. To se je med hudim prepirom večkrat ponovilo. Končno je Nelly pobasala obleke v kovčeg, ga -zaklenila in pobegnila z njim v spalnico. Grosavescu je skočil za njo, da ji iztrga ključ. Sestra ga je zaman zadrževala. Posrečilo se mu je iztrgati ženi ključ, na kar je odšel v spalnico. V tistem hipu je prišlo do krvave zakonske trag-edije. Nellv je pograbila revolver in ustrelila moža od zadaj v glavo. Grosavescu se je zgrudil smrtnoranjen na tla. V stanovanju je nastala strašna zmešnjava. Grosavescova se* stra je obvestila tatoj rešilno postajo in policijo. Policijskemu uradniku je Nelly flegmatično izjavila: »Ustrelila sem ga, ob* sodite me!»
Ni res, da je Grosavescu svojo ženo pretepal. Vse priče so izpovedale, da je ravnal z njo do zadnjega zelo lepo. Zanimivo je, da je ustrelila moža z istim revolverjem, ki ga mu je odvzela takrat, ko je izjavil, da se bo ustrelil ako žena v sanatoriju ne bi okrevala. Obtožnica očita morilki, da je izvršila svoje dejanje namenoma in premišljeno. Svojim prijateljem je opetovano izjavila,- da bo z možem obračunala, ako bo lazil za drugimi. Umor je izvršila iz ljubosumnosti, jeze in maš če* vanj a in zato nosi vso odgovornost za svoj krvavi čin. . .
KM 11C
. ^jfeoljšc.najtrp*zn«)se. ---------zato naic&nep«'
Pet utopljencev v Vltavi
V petek ie bil krasen dan, in zato Talcev. Kakor vsako Uto, je pa zahte-
Viii:.      »   . i. U . U<^ --- ^
si je izposodil čoln lTletni mesarski pomočnik Mlinarik. Z njim se je peljal tu* di 181etni Oldrich Mates. Čoln je zašel v valove za nekim parnikom in se prevrnil. Mlinarik, ki ni znal plavati, je našel v valovih smrt. Njegovega trupla še niso našli.
Prvi žrtvi je sledila kmalu druga. Proti večeru se je kopalo več mladeni* cev na prepovedanem kraju na des* nem bregu Vltave. Enega je med pla* vanjem prijel krč in takoj je izginil v valovih. Tovariši so ga začeli iskati, to» da ves trud je bil zaman. Na bregu je ostala utopljenčeva obleka, s pomočjo katere bodo ugotovili njegovo identi* teto. Zvečer se je kopal na Schwarzen* berškem otoku v Podolju neki starejši gospod, ki je videl, da so valovi pogoltnili nekega mladeniča Pozno zvečer sta
se vozili po Vltavi dve ženski. Čoln se je prevrnil in obe sta, utonili. Nesrečo so opazili skavti, ki so takoj skočili v reko in začeli iskati utopljenki, toda bilo je že prepozno. V enem dnevu je torej Vltava zahtevala pet človeških žrtev.
Vojkov žrtev komunistov
«Kuryer Porrany» priobčuje pismo brata umorjenega sovjetskega poslanika Vojkova iz Ženeve, v katerem je rečeno, da so dali Vojkova odstraniti boljše viki sami. Vojkov se je pisal pra* vilno Vonkov. Atentat so poverili mo* rilcu Koverdi. Ko se je zadnjič sestal z bratom, je pokojni Vojkov izjavil, da sluti nesrečo. Nedavno pred tragič* no smrtjo je namreč nenadoma prekinil stike s komunistično internacijo* nalo in zato je moskovska črezvičajka odredila, da ga je treba odstraniti. — Črezvičajka je poverila to nalogo sovjetskemu zastopniku Rosenholzu.
Rosenholz si je izbral za atentat zelo primeren čas. Šel je z Vojkovim nalašč pod roko, da bi ga atentator lahko spoznal. Brat umorjenega poslanika prosi Poljake, naj na podlagi te ugoto* vitve prekinejo diplomatske stike z Rusijo, ako nočejo, da bodo v dogled* nem ^asu gospodarji v Varšavi sovjeti. Ta izjava se ujema z izjavo generala iMalahoviča v varšavskem tisku, ki med drugim opozarja poljsko vlado na to, da ie bil morilec Koverda zadnje čase v Vilni v stalnih stikih z organizacijo komunistične omladine.
Orzen vlom v cerkev
V noči od petka na soboto je bil izvršen v cerkev Sv. Trojice v Pragi vlom, kakršnega še ne pomni praska kriminalna zgodovina. Neznan zločinec je splezal po strelovodu in pločevina« stem žlebu na streho zakristije, od koder se je spustil v cerkev. Prvotno je hotel vlomiti v zakristijo. Ker so bila pa vrata zaklenjena, si je premislil in sklenil poiskati svoj plen v cerkvi.
Cerkovniku, ki je prišel zgodaj zju> traj pometat cerkev, se je nudil prizor neverjetne podivjanosti. Tabernakelj je ležal razbit na tleh, monstranca je bila polomljena, ciborij prevrnjen in hostije raztresene po stopnicah. Na stranskem oltarju je bila razbita starinska Marijina slika, s katere je vlomilec pobral vse dragocenosti. Poleg tega je vlomilec izpraznil vse cerkvene nabiralnike. Največje barbarstvo je pa zagrešil na oltarju sv. Prospera, kjer stoji steklena krsta, okrašena z zlatom in srebrom. V krsti so bili shranjeni svetni* kovi zemski ostanki. Videč na prstu le* ve svetnikove roke prstan, je vlomdec razbil krsto, odtrgal prst in ukradel prstan. Prst je pustil na oltarju, ostanke razbite krste je pa razmetal po cerkvi.
O drznem vlomu je bila takoj obve* ščena policija, ki je nasla odtise prstov neznanega vlomilca. Vlomilec je zapu* stil cerkev po isti poti, namreč po stre« hi zakristije.
Palača „Daily Maila"
Londonski konzorcij Northcliffe, ki je lastnik «Daily Maila» in »Evening Newsa», je nedavno slovesno otvoril svoj novi sedež v na novo zidani pa* lači. Slavnost je bila taka, da ji je prisostvoval sam angleški prestolonasled« nik.
Dogodek znači vsekakor važno etapo v razvoju angleške žurnalistike in strojne industrije. — Palača «Daily Maila», kjer se tiska dnevno dva milijona izvodov časopisa, stoji na vogalu ulice Tudor in Whitefrair in je v arhitektonskem pogledu umetnina. Pri gradbi se je oziralo zlasti na ekonomijo časa, prostora, dela in materijala.
Notranjost je prepletena z petdesetimi  glavnimi  telefonskimi  in tele*
grafskimi progami. Pneumatična pošta veže palačo s staro zgradbo, kjer se še nahaja aEvening News» Redakcijski prostori so ogromne sobane, najveličastnejša pa je knjižnica, ki vsebuje tisoče in tisoče izvodov vse svetovne literature. Urejeno je vse tako, da z lahkoto vsakdo najde tekste ali ilustracije najpomembnejših in najne« znatnejših dogodkov, največjih in najmanjših, najboljših in najzlobnejših ljudi.
Ogromna je strojnica, kjer more vsak izmed 24 rotacijskih strojev natiskati v eni uri 36 tisoč izvodov lista po osem strani. Stroje, ki so največji na svetu, gonijo turbine z 2000 HP. Posebne naprave prenašajo časopise iz dvorane za stereotipijo v strojnico. Pod stroji so naprave za črnilo, ki napajajo nenasitne rotacijske stroje in ležišče za rotacijski papir. Ko poteka zadnji m ?ter papirja, zmanjša strojnik hitrost in s pritiskom na vzvod nado* mesti porabljeni valjar z novim. Dnevno se porabi 400 valjariev rotacijskega papirja in 4 tone črnila. V sobotah, ko se tiska tudi «\Veeklv Dispatch*. se poraba teh tvarin podvoji.
89 stavnih strojev pripravlja kompozicijski materijal. Dve električni centrali dobavljata potrebno električno energijo za pogon vseh strojev; vsak stroj, tudi najmanjši, ima svoj nado* mestni stroj, tako da je vsako motenje z defekti onemogočeno.
Posebni ventilacijski aparati vzdržujejo v vseh prostorih enakomerno temperaturo. Železnice, parobrodi in aeroplani pripeljejo vsaki dan tisoče in tisoče fotografij iz vsega sveta, katere uredniki porazdele v arhive. 3000 oseb je zaposlenih pri tiskanju «Daily Mailai>.
Gosoottorstuo
—% **OT *iavek ta državne dobavitelje. Generalna direkcija davkov v Beogradu j<* pred kratkim na red beni m potom odredila, da mora vsak dobavitelj ali podjetnik, ki opravlja posle za državo ali za samoupravna oblastva prevzete posle v svrho odmere davkov prijaviti onemu davčnemu oblastvu, na čigar področju se posli opravljajo in plačati davek po predpisih doticn« pokrajine. S to odredbo so te glede dobav, katere izvršujejo naša podjetja ;zven Slovenije, izpremenili sedaj veljavni davčni ta-koni na način, ki vedoma pospešuje dvojno obdačenje podjetij, katera se udeležujejo državnih dobav, tako glede občne pridobni-ne in dohodnine pri fizičnih osebah, kakor glede posebne pridobnine pri družbah. Zbornica za trgovino, obrt fn industrijo v Ljubljani je proti tej odredbi ugovarjala, ker vendar ne gre, da bi se veljavni davCai zakoni izpreminjali z naredbo, kd ne vpošte-va v zadostni meri z zakoai ustvarjenega položaja. Na svojo spomenico je te dni dobila iz jako zanesljivega vira poročilo, da j* Generalna direkcija davkov predmetno odredbo razveljavila. k*r je bila ▼ praksi ne-iiredljiva.
—g Dobav*. Direkcija držav, železnic v Ljubljani sprejema do 24. junija t 1. ponudbe glede dobave J00 kg klobucevine v ploščah, 800 kg loja, 1000 brezovih metel, 50 signalnih vrvi m raznega steklenega materijala; do 5. julija t. 1. olede dobave 100 komadov krtač za ribanje. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 2. julija t. 1. ponudbe glede dobave 6 vagonov kraj-nikov. Vršile se bodo naslednje ofertalne lici tacije: dne 22. t. m. pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glsde dobave raznih živil (meso, mleko, vino, žemlje, pšenična moka, zdrob, fižol, testenina, sladkor, je-šprenjček). Dne d. julija t. 1. pri direkciji državinh železic v Subotici glede dobav*« plošč za mašenje. azbesta in grafita. Dne 14. julija t. 1. pri upravi ^modnišnice v Kamniku glede dobave sukanca, vegetabilnepa pergament papirja, žvepla in katrana. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled
Popolnoma novo!
Prvič v Ljubljani!
G
O
L
I
J
A
T
Filistejci in Izraeli. -— Dvoboj Davida m Goli jata. — Krasna Maraba. — Razkošje na dvoru kralja Saula, — Saul meče kopje za Davidom. — Mlada Adora ščiti Davida. — Naval Filistejcev na Jeruzalem — Ljubezen, mržnja, zahrbtno« t in maščevanje lepe Merabe. hčerke kralji Davida. — Fenomenalna režija! — Gran-
dijozne scooe. — Krasne žene.
Samo Še danes Predstave ob: 4*, pol 8. In 9.
ELITNI    KI M O    M A T I C A
Nedosegljiva kakovost je samo sir
,ORCO'
Zahtevajte ga povsod' Zastopstvo: fr. Srdar & Co* Zagreb, Gjure Deželica Prilaz 79.
Kolesari! I
Dvokoie** « ceiii zelo padla Pneumatika Michelm Dunlop. Ceniki franko. — Prodaja na obroke. — F. BatjeL Ljubi lanu, Karlovska cesta 4. 78/L
Mamice!
Učenka
močna in pridna, poštenih staršev — se želi izučiti v trgovina z mešanim blagom; najraje na deželi, da bi imela stanovanje in hrano v hiši. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda« pod «Učenka/1480».
30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni raz«
Eroda ▼ tovarni »Tribuna*, jubljana,  Karlovska  cesta 4
79/L
FTH H* f*   u* H-TFTFTF1
Do Din 60.000
posodim brez obresti za primerno stanovanje. — Pogoj: vknjižba na prvo mesto. — Ponudbe pod »Posojilo 1494* na upravo «Slov. Naroda*.
Stanovanje
dveh sob s kuhinjo in pritikli! nami se takoj odda v skrabee-vi uKci 9 pod Trvorijem. 1500
Lokal
zelo pripraven za odvetniško ali kako drugo pisarno v bli* žin sodišča se takoj odda. — Naslov v upravi »Slovenskega
Naroda*. 1501
Pisalne stroje
nove in rabljene Undervvood, Remington, Simth. Broes in za potovanje povrvrstne — nudi z garancijo Josip Pukl v Cc* l ju.  —  Popravila   vseh znamk
Trgovski pomočnik
vojaščine prost — išče mesta; gre tudi na dežela Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Pomočnik/1455» na uprave *SJov Naroda*.
VENECIN	HM
izredna zdravilna voda proti revi	naiiimu
in i&iasu, želodčnim inčri	Bvesnim
bolesnim ter za nego ra	n se dobiva
zopet v vsaki lekarni	
Skladišče za pjosiste * l«is>, d d	. Ljubljana
ivin jih in i
Šivalni stroji)
izborna konstrukcija tn elegantna izvršite? iz lastne tovarne
15 letna garancija.
Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
Pisalni stroji «Adler*>.
Kolesa lz prvih tovarn «Durkopp*. «Kayser», «Styria».   «Waffenrad»   (Orožno  kolo). —
Pledlnl  strofl  vedno v zalod-Posamezni deli kole« in livalnlu strojev. — Daje se tudi na obroka — Cenila zastonj tn franka 32/L
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2
la. Čajno presno maslo kg Din 42 la. domači trapiatovski sir Panonija kg Din 24
la. trapiatovski domači, stirioglati kilo gram Din 24, postavljeno na vsako pošto. — Razoosilia rnljekarna Lazn»oky, Dežanovac (Slavonija,
Lbajojff
— Za cNaaodDO
— Za kvantni del lata: Oton Chrinot — Val ? Ljubljani.