St. 171 Mrin ilacasa i gorami (infe turam m h mM
rstu, v ptMk 20. lullja 1923.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVIIf
(shaja, Izvzemii pcnd ▲silkega it 20, pisma se oe spr Anten Oerbec. insfa ta meie: L Ca Inozemstvo tteseCnb: 4 Jtfe
Uredniitvo: ulica sv. Fr-poSiljajo urednlltvu. Ne , ->. Izdajate?: Tlak tiskat.
eU L 33.—In celo teto L < uredništva in oprave St. 11-9-

EDINOST
Poaameane Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v ilrokosti ene kolone (72 muk.) — Oglasi trgovcev tn obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice jsbvale, poslanice ta vabita po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — MaU oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina ln reklamacije ae pošiljajo isključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. PranČISka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva tn uprav« 11-57.
Rusija In nle pomen za Evropo
Ruska sovjetska vlada je imenovala svojega diplomatskega zastopnika v Italiji v osebi g. Jordanskega, odličnega publicista in politika sovjetske Rusije. Jordanski je drugi poslanik, ki ga je imeno-vala boljše-viška vlada. Prvega je imenovala pri turski vladi v Angon.
Stojimo torej pred dejstvom, da je sovjetska Rusija zasnovala diplomatične zveze z Italijo. Tof dejstvo bi moralo sklonili tud* meredajne činitelje v Jugoslaviji k razmišljanju, ali ni prišel tudi zanje trenutek, da v svojem državno-političnem in gospodarskem interesu* razčisiijo in opredelijo razmerje svoje male države do velike Rusije. Ne morejo se odtegati spoznanju, da toliko koristi sodobnosti, kolikor tudi vse tradicije minulosti zahtevajo, da pride že enkrat jugoslavenski zastopnik v Mcskvo in ruski v Belgrad. Tai potreba postaja za Jugoslavijo tem mrjnejša z ozi-roitn na dejstvo, dla imajo že skoro vse države s\oje zastopnike v Moskvi. Pa je se eno drugo veletehtno dejstvo. Bolj in bolj jasno postaja, da se je boljseviška Rusija v svoji vnanji politiki začela vračati na tradicijonelne poti stare Rusije. In ravno z ozirom na tradicije minulosti v razmerju med! bivšo« Srbijo in Rusijo1 bi bilo naravnost nerazumljivo, ako bi ravno Jugoslavija vztrajala trdovratno na tistem intransigentnem stališču, ki ga je po ruski revoluciji zavzela napram novi vladavini v Rusiji. Vse okolnosti in ves razvoj v meddržavnem življenju zahtevajo od Belgrad^ novo orijentacijo! napram sedanji Rusiji. Zadnji čas je, da stori tudi on, kar so drugi že storili in sedaj tudi naša dr-
žava.
Nedavno je prinesla zagrebška «Riječ» zanimiv opis, kako so se razvijali diplomatski in trgovski ednošaji drugih držav de sovjetske Rusije. Ruska vlada je izdala v treh zvezkih na 750 straneh «Zbornik sklenjenih dogovorov, sporazumov in konvencij » z inozemskimi vladami. Ta zbornik pa ne vsebuje samo besedilo mednarodnih dogovorov v pravem pomenu besede, ampak tudi različne konvencije med poedi-nimi sovjetskimi republikami. Ti trije zvezki vsebujejo za sedaj samo dogovore, sklenjene od 7. oktobra 1917. do 1. julija 1922.
Najstarejši je dogovor z Romunsko, sklenjen dne 5. februarja 1917. v Odesi. V tem dogovoru se obvezuje Romunska, da v teku dveh mesecev zapusti Besarabijo. Če bi bila prisiljena k umiku pred centralnimi vlastmi, najde na ruskem teritoriju zavetje in cbskrbo. To je bil — ne glede na mir v Brest-Litovsku — najstarejši mednarodni dogovor s sovjetsko Rusijo.
Dae 16. aprila 1922 je bil v Rapallu sklenjen med Ruisijo in Nemčijo dogovor, lei odpravlja brestlitovski mir in postavlja razmerje med obema državama na povsem normalne! podla tfe.
Potem so sledili številni trgovski dogovori, ki sicer ne priznavajo sovjetske vlade «de iurev, pač pa jemljejo njen obstanek enostavno na znanje. Prva je bila Anglija z degovorom od 16. februarja 1921. S tem dogovorom je bila formalno odpravljena blokada sovjetske Rusije in s tem « de
facto» priznan novi režim. Ta dogovor sicer ni očitotval življenske sile, ker je sililo naj , površje zgodovinsko nateprotstvo Rusije napram Angliji — razmerje dveh velesil, ki se borite med seboj za vpliv v Aziji. Zato je prišlo nedavno do izmenjave zelo ostrih not, ki so zadobile oblike ultimatuma. Pa izmena je zaključila z. noto lorda Curzona od 13. februarja. V tem spopadu je morala Rusija popustiti radi svoje notranje slabotnosti. Ali kaj značilno je, da je — kakor se je Rusija obvezala; ponovno, da s»e odreka vsake protiangleške propagande v angleških kolonijah — tudi Anglija podpisala deklaracijo, s katero se je obvezala, da ne bo ne posredno ne neposredno podpirala kakršnegakoli gibanja, ki bi mu bil cilj zrušitev današnjega re-
zona v	___
Sovjetska Rusija je sklenila nadalje trgovske dogovore z Italijo dne 26. decembra 1921 (ki jih pa sovjet ni odobril), z Avstrijo 7. decembra 1921, s Cehcslo-vaško 5. julija 1922. Potem so še razni mali dogovori radi izmene ujetnikov, misija Rdečega križa in slično. Tu sem spada tudi dogovor zai ameriško akcijo Hoower-jevo. Velike pomembnosti je dogovor s turško vlado v Angori za »prijateljstvo in bratstvo*.
Rusija more beležiti tudi velik uspeh na Daljnem vzhodu. Japonska vojska je hotela* izrabiti sedianjo slabost Rusije in zajeti na daleč. Morala se je pa umakniti na severni Sahalin, da bi — če bj prišla u-godna prilika za to — udarila na rusko1-azijsko kepno. Toda R.i:si zahtevajo odločno, da Japonci izpraznijo Sahalin. Po vsem tem se ztdi. dJa je sovjetska diplomacija — kakor nekdaj caristična — radi neuspeha v Evropi obrnila svoj pogled bolj na Daljni vzhod.
Notranje razmere v Rusiji ne dopuščajo za sedaj — sevedla — nobenih iluzij. Na dvanajstem kongresu komunistične stranke je popolnoma zmagalo ievo> krilo, to je: struja, ki odklanja vsako sodelovanje v gospodarski smeri z drugimi ter je popolna gospodarica nad državnim in gospodarskim življenjem Rusije.
Ali ruski narod je velik in potrebuje zato mnogo časa, da prebije to težko revolucijo. Rusija obstoji in je — pa naj je, v primeri z nekdanjo svojo močjo, danes še tako oslabela — vendar važen mednaroden činitelj. To občutijo in uvažujejo vse države in zato stremijo za tem, da pridejo v normalne odnošaje z velikim ruskim narodom in njegovo državo. To stremljenje je treba le pozdravljati. Pozdravljamo je tudi mi ne le kot Slovani, ampak tudi kot Evropejci in kot ljudje, ki želimo, da" življenje Evrope pride že enkrat do miru in d«ela. Naj bo tudi Rusija danes v težki krizi, da nje moč ne more priti do razmaha, vendar je ves razsodni svet ttver* jen, da Rusija zavzame1 zopet svoje mesto kot prvovrsten mednarodni činitelj in da brez sodelovanja Ručipe ne mor« priti ne do političnega, ne do duševnega preporoda Evrope in dk> tistega gospodarskega razmaha ▼ meddržavnem življenju, ld naj izleći rane, ca katerih krvavijo danes evropske države in evropski narodi!
I ta lila
Zbornica zavrnila Wilfanov predlog za spre-scecbo volilnega okrožja Julijske Krajine in glasovala za združntev Julijske Krajine s Fur-lanijo v enotno okrožje,
RIM, 19. Na začetku včerajšnje seje se je razpravljalo o enotnem državnem volilnem okrožju nakar se je vnela živahna debata o določitvi mej volilnega okrožja Julijske Krajine. Ciriani je predlagal, da bi se enotno okrožje, imenovano Julijska Krajina razdelilo v dve okrožji, in sicer v Julijsko Krajino in F'irlanijo. Suvich je govoril proti temu predlo gu, ker da tvori Furlanija del Julijske Krajine. Istega mnenja sta bila tudi Casertano in A-cerbo. Wilfan je predlagal spremembo volilnega okrožja Julijske Krajine v interesu dru-Jcrodnih manjšin, katerim se mora omogočiti da bodo primerno zastopane v zbornici, medtem .ko obstoja po sedanjem načrtu nevarnost, da bedo ostale brsz poslancev, ako se bo Julijska Krajina združila v veliko volilno okrožje. —
Tu je Salandra pripomnil, da ra podlagi po-j£odb tujerodne manjšine juridićno sploh ne obstojajo. Radi tega da ne morejo slovanske in nemške manjšine zahtevati drugačnega po-etopanja, kakor državljani vseh drugih po krajin. Približno istotako se je izrazil Acerbo-Dostavil pa je, da je kljub temu vlada vzela v ozir posebne okolščine narodnih manjšin to je omogočila predložitev list, ki predstavljajo prebivalstvo neglede na njega politično režiranje in določila, da zadostuje predložitev list v dveh okrožjih. Pri glasovanju je bil Wilfanov predlog zavrnjen in je zbornica glasovala za združitev Julijske Krajine s Furla-r'jo v enotno volilno okrožje.
Mussolimfev govor v zbornici poostril krizo popolarske stranke
RIM, 19. Ministrski predsednik Musso-Šini je skušal v svojem nedeljskem govoru izzvati s strani popolarov točnih) izjav glede njihovega zadržanja napram faši-slovski vladi. Rekel jim je: « Odgovorite, rte za vlado ali niste! Tretje je tu izključeno*. Toda popolari so se tudi to pot znali izviti. Ko je šlo namreč za to, da bi zbornica glasovala o predlogu posl. La-russa, s katerim bi zbornica izrazila zaupanje vladi ter obenem sprejela načela raćrta za volilno preosnovo, je posl. De Gaspari zahtevah naj se glasuje najprej o o vladni zaupnici in nato šele o volilni CTccsnovL Pozval je obenem svoje tova-
riše, naj glasujejo za prvi predlog, t. j. za zaupnica vladi, kajti to ni v popplnoTTta nikakem nasprotstviu z dosedanjo strankino politiko; glede predlaga o načrtu za volilno preosnovo pa je rekel, da se bodo pepel ari vzdržali glasovanja. Tedaj sta sicer nastopila pop ol ar a Cavazzani, nekdanji minister za javna dela v fašistovski vJadi, ter Merizzi proti De Gasperiju, češ naj se glasovanje vrši skupno, toda kljub temiis je prodrl predlog poslednjega. Popo-lari so glasovali za zaupnico, vzdržali pa so se razen Cavazzonija in par drugih, ki so glasovali za predlog, glasovanja o volilni- pr©osnovi. Tako je D« Gasperi s pomočjo Don Sturzove " taktike zaenkrat srečno pripeljal čolnič v pristan: stranka je za vlado, je za volilna reformo, lahko^ pa tudi ni. — Strankino vodstvo je radi nediscipline izgnalo iz stranke posl. Cavazzonija, posl. Marko ter več druigih.
Poslanci Cingolani, Padulfc in Meda so se tudi pridružili Cavazzonijui; verjetno je, da bodo v kratkem času osnovali samostojno narodno katoliško stranko. Kot glavni vzrok svoje nepokornosti strankinemu vodstvu navajajo poslanci dejstvo, da ni stranka po njihovem mnenju bila dosledna v zadržanju napram vladi. Strankino tajništvo je pozvalo k redu glasilo popolarske stranke «Corriere d'Italia», ki je v nekem članku odobravala postopanje nepokornih poslancev.
Neapeljska duhovščina za Mussolinija.
NEAPOLJ, 19. Radi dejanskega posredovanja ministrskega predsednika za zboljšanje razmer v Neapolju je list «11 Mattino» organiziral splošno ljudsko glasovanje za udanosf Mussoliniju. Ta misel je našla globoko razumevanje tudi pri duhovščini neapoljske škofije. Župniki vsega okraja sodelujejo za uspeh te manifestacije in nabirajo podpise, v vseh sakristijah so na razpolago tozadevne glasovnice. Med prvimi je podpisal udanostno izjavo Musoliniju neap. nadškof in kardinal Zozza,
Bufloni, Serrati ter ostali sotrudniki revije
«Pagine rosae» izgnani iz maksimalistačae stranke,
MILAN, 19. Vodstvo socialistične makstma-listične stranke je svoječasno pozval Bufonija, glavnega urednika revije «Pagin« rosse*, naj; neha z izdajanjem revije, češ duh lista je vj polnem nasprotju s smernicami stranke. Buf-j Ioni in ostali sotrudniki revije, med -njimi tudil
Serrati, so sicer obrazložili vodstvu svoja na-ziranja ter se skušali opravičiti« toda vodstvo je smatralo opravičbe za nezadostne, ter je sklenilo, da rzžene iz stranke Buffonija,* Serrati ja» ter ostale sof rudnike.
Interpelacija radi rekordnega plesanja
RIM, 19. Poslanec Gray je vložil interpelacijo na vlado, ali ne «matra, da so neskladne z narodnim dostojanstvom vstraj-nostne plesme tekme, pri katerih se človeška bitja po cele dneve vrtijo v nespodobnem krču ugonabljajoč se telesno in duševno ter nud!eč sliko, ki ponižuje narod.	_:
Jugoslavija
Razbitje Radićevega bloka? — Napetost med SLS in Radićem
BELGRAD, 19. V klubu. SLS traja ogorčenje, da je Radić s predčasno Objavo Markovega protokola povsem pokvaril blokašem situacijo. SLS ugotavlja, da jih je Radić prevari!: Poslal je v petek popoldne brzojavko drju.. Korošcu v Belgrad (akoravno je vedel, da je dr. Korošec v Karlovih Varih) ter zahteval takojšen pristanek na objavo Markovega protokola. Klub SLS je sklenil, dia na objavo ne pristane ter je takoj telefonično obvestil vodstvo SLS v Ljubljani ter telegrafično tudi drja. Korošca. Medtem pa je Radić pcslal v Ljubljano še posebnega kurirja in ravnotako drju. Spahu, katerega je zopet oiai informirati, da je SLS za objavo. -Predno je mogla SLS zavzeti oficijelno stališče, je bil protokol že v vseh blokaških redakcijah; in SLS ni preostajalo drugega, nego da ga tudi ona objavi.
V	informiranih političnih krogih se smatra kot gotovo dejstvo, <fia bo SLS zveze z Radićem prekinila in da je federalistični bkuk razbit. Prvaki SLS so včeraj obvestili radikalee, da obsojajo Radićevo taktiko in sploh skušajo obnoviti stare stike z radikalskim režimom.
SLS obtožuje Radića tudi sicer nelojalnega postopanja, češ da si utrjuje za njenim hrbtom pozicije v Sloveniji.
V	javnosti skušajo krizo Radićevega bloka Še prikriti z raznimi Izjavami. Sem spada izjava posl. Sušnika v današnjih «Novostih » o solidarnosti bloka. Tem izjavam pa se ne veruje.
V	blokaških krogih v Zagrebu se govori, da je SLS pričela nova pogajanja z radikali in da so pripravljeni vstopiti v vlado.
Ukrepi proti Radiću — Radić bo aretiran?
BELGRAD, 19. Včeraj popoldne od pol 17. do pol 18. se je vršila v dvoru seja ministrskega sveta ped predsedstvom kralja. Minister za izenačenje zakonov g. Trifković je referira! o uradniškem zakonu, minister pravde pa o vprašanju reparacij. Minister notranjih del Vujićić je podal obširno poročilo o položaju v državi ter zlasti o prilikah po sobotnem govoru Stjepana Rad&ća, ki ni le na najgrši način huj&kal proti državi, temveč tudi blatil kraljico. Debate so se udeležili mnogi člani kabineta in tudi ministrski predsednik Pašić. Sklenjeno fe bilo, da naj se zahteva cd imunitetnega 'odbora, da še ia< teden razpravlja in sklepa o predlogu ministra pravde, ki zahteva izročitev Radića sodišču. Nekateri člani kabineta so izrazili pomisleke. Zvečer se je trdilo, da bo Radać še v soboto aretiran in izročen sodišču.
Daljša razprava se je vršila tudi o zunanjepolitičnih vprašanjih ter zlasti o konferenci v Sinaji in o reškem vprašanju.
Kralj je podipisal ukaz, s katerim se imenuje za zastopnika ministrskega predsednika Pašića, ki potuje v inozemstvo, gos p. Trifkovića, ter se je nato poslovil od ministrov. Ob pol 7. sta se kralj in kraljica odpeljala na Bled.
BELGRAD, 19. Snoči ob 6. se je vršila v Belgradu skupščina srbske nacionalistične organizacije, ki je zahtevala energične korake proti Radiću radi njegovih napadov na kraljevski dom. Govorila sta med drugimi radikalska poslanca Vojović in Pavlović.
Pred veselim dogodkom t kraljevski hiši — Uradno obvestilo
BELGRAD, 18. Predsedništvo ministrskega sveta je prejelo sfedbče obvestilo iz pssarne Njegovega Veličanstva kralja: «Spodaj podporami so pregledali danes Njeno Veličanstvo kraljico Marijo in našli, da je Njeno Veličanstvo kraljica noseča nepolnih 7 mesecev. Nosečnost je popolnoma normalna in je obče stanje vrlo dobro. Belgrad!, 16. julija 1923 ob 4. popoldne. Profesor dr. Dimitrije Antić, dr. L. Koen, dr. L. Drašković. (Iz pisarne kabineta ministrskega sveta.)
Rušila
Ustanovitev zveze socialističnih sovjetskih republik uradno objavljena. - Priprave za poljedelsko razstavo % Moskvi končane.
MOSKVA, 19. Za predsednika ljudskih komisarjev v Ukrajini je bil na mesto Rakow-skaga imenovan Cimbar. Diplomatskim zastopnikom v Moskvi in v Petrogradu je bila uradno sporočena ustanovitev zveze socialističnih sovjetskih republik. Nansen se je pismeno zahvalil Rakowskemu za pomoč, ki jo ukrajinska oblastva nudijo njegovi misiji ter sporočil, da bo nadaljeval svoje delovanje v Rusiji Se vsaj pet let. Priprave za poljedelsko razstavo v Moskvi so končane. Ustanovila sej je posebna komisija, ki bo preskrbela stane-: vanja za tujce in opravita vse potrebno, da i jim bo olajšano prebivanje v Rusiji. Borze v Stockhohnu in Kopenhagenu notirajo od da nes rublje sovjetske Rusije.
Francija
BeaeS odpotoval Bruselj
# PARIZ, 19. Čebosiovaški zunanji minister Beneš je včeraj odpotoval v Bruselj.
Belgija
Podaljšanje vojaške službe t Belgiji — Zakonski načrt o univerzi v Gandu sprejet
BRUSELJ, 19. Zbornica je s 76 proti 69 glasovom sprejela) zakonski načrt za dvomesečno podaljšanje vojaške službe za dobo zasedbe ruhrslce kotline. Senat je sprejel zakonski načrt o univerzi v Gandu.
Vdova cesarja Maksimilijana na smrtni postelji
BRUSELJ, 19. Cesarica Charlotte mehi-kanska, vdbva po cesarju Maksimilijanu i LTiira na gradu Bouchon.
Anglija
Angleško oboroževanje v zraku
LONDON, /19. Minister za aeronavtiko skuša združiti razna civilna podjetja za zraikioplovbo v močno enoto in proučuje načrt zai znatno zvišasige te vila zrakot-plovov. V nekem govoru je minister izjavil, da je zvišanje zračnih sil edina garancija za trajen mir. Po njegovem mnenju mora dobiti Anglija njeni površini in moči primerno .zračno ladjevje, ako se hoče v bodočnosti izogniti vojnam v zraku.
Mednarodna konferenca za brezžični brzojav in telefon
LONDON, 19. Londonski urad Društva narodov je soglasno sprejel italijanski predlog za sklicanje mednarodne konference za brezžični brzojav in telefon v prve i* četrtletju 1924. leta.
Angleški odgovor na nemško ponudbo izgotovljen
LONDON, 19. Kakor poroča Reuterjeva agencija, je angleška vlada izdelala! besedilo odgovora na nemško noto. Jutri bo angleška vlada proučevala to besedilo in se upa, da bo za to proučevanje zadostovala ena. edina seja. Zvečer bo najbrže- odgovor odposlan zavezniškim vladam in Z edini enim državam.
Stroški za vzdrževanje zasedbeJiih čet v Carigradu znašajo 3 miljarde lir
LONDON, 19. Skupni stroški, ki so jih imeli zavezniki za vzdrževanje zasedbenih čet v Carigradu od leta 1918 sem, znašajo po izjavi angleškega ministrskega predsednika Baldvvina 29,115.000 lir šterlin, ki so tako-le razdeljeni: armada 22,500.000, mornarica 6,000.000, zračno brodovje 615.000. Baldwin je v zbornici pripomnil, da ne bodo šli ti stroški na račun davkoplačevalcev; kajti vojaštvo bi se moralo itak porabiti kje drugje. Posebni stroški znašajo 16,160.000 lir šterlin, ki jih bo morala Turčija poravnati.
Bolgarska
Zastopstvo ruskega Rdečega križa bo zapustilo Bolgarsko
SOFIJA, 19. Delegat ruskega Rdečega križa v Bolgariji je javil pismeno zunanjemu ministru, da smatra po naročilu moskovske vladle svojo misijo za povrnitev ruskih beguncev iz Bolgarije za končano in
da bo z vsem svojim o sob je m zapustit Bolgarsko prve dni avgusta. Ta svoj sklep utemeljuje delegat z okolnostjo, da je v zadnjem času zastopstvo ruskega Rdečega križa naletelo pri svojem del o vanju na Številne težkoče in d!a so bili posamezni člani zastopstva celo dejanski napadeni. Bolgarski zunanji minister je odgovoril, da nima vlada namena ovirati Človekoljubnega delovanja tega zastopstva. Edini po*-goj, ki ga stavlja bolgarska vlada za neovirano delovanje zastopstva je, da se isto drži strogo v mejah svoje naloge in da se ne vmešuje v notranje bolgarske zadeve.
Ogrska
Važna debata v madžarskem parlamentu — Zunanji minister o zunanjepolitičnih odnosa jih Madžarske
BUDIMPEŠTA, 19. Na včerajšnji seji narodne skupščine je zunanji minister izrazil svoje obžalovanje, dia so nekateri opozicijonalni govorniki ponovili očitke sovražnega inozemstva, češ da zunanja politika vlade zaradi tega nima uspeha in da s sosednimi državami ne more dbseči gospodarskega dogovora, ker Madžarska ni demokratska država. V resnici pa je Madžarska svobodnejša in bolj demokratska država kot pa sosedne dlržave. Madžarska je tudi izpolnila svojo dolžnost glede raz-oroževanja, dictčian njeni sosedje kljub pogodbam nočejo pričeti z razorozevanjeni. Vprašanje internacij, ki ga je načel jugoslavenski zunanji minister, ne more biti zapreka za zbližanje. V internacijskih taboriščih se namreč ne nahaja 140, temveč le 39 jugoslavenskih internirancev. Z jugoslavenskim poslanikom se je že sklenil dogovor, po kateiem se bodo ti aretiranci izročili pristojnim jugoslavenskim obla-stvom. Dočim je mogoče z velesilami doseči sporazum, je to zelo težko s sosednimi državama. Da pa tudi fco ni nemogoče, dokazuje razmerje do Avstrije. Vsem sosednim državam je Madžarska že večkrat izjavila svojo pripravljenost ne le skleniti gospoSarski dogovor, temveč pogajati se o vseh nerešenih vprašanjih ter jih urediti. Kljub temu se ni posrečiLo niti pričeti pogajanja z Jugoslavijo in Romunijo. Z juge-slovensko vlado se je dosegel le dogovor glede vprašanja opcijskega roka. S Ceho-slovaško so se vršila pogajanja, podpisali so se že gotovi finančni dogovori in se bodo pogajanja še ta mesce nadaljevala.
Žalibog se v najvažnejših političnih vprašanjih, predvsem v manjšinskem vprašanju ni posrečilo najti vsaj podlago za pogajanja. Med pogoji za mirne odnošaje s sosedi je brezdvamno eden najvažnejših pomirjenje Madžarske glede tega, da so madžarskim bratom, ki so prišli ped tujo oblast, zajamčeni pogoji za njihov gospodarski in kulturni razvoj. Narodli ob Donavi so navezani drug na drugega in bi morali zaradi tega najti pot k sporazumu. Zelo važno vprašanje je zunanje- posojilo. Po posameznih izjavah je razvidno, da je tu:di Čehoslovaška prišla do prepričanja, da je zunanje posojilo neobhodni pogoj za gospodarsko obnovo Madžarske. Minister izraža upanje, da bodo zapadlae sile uporabile- svoj vpliv pri sosedih Madžarske, da ti pri nujni ureitvi tega vprašanja ne bodio delali težkoč.
DMEMPJE VESTI
Fašisti — volilci
Prvi dan podrobne razprave o volilni reforma se je razvila živahna in precej konfuzna debata o čl. 3 zakona za politične volitve. Gre v tem členu za neizvr-ševanje vclilne pravice s strani vojakov. Doslej se je ta člen glasil tako-le: ^Podčastniki in moštvo vojske in mornarice ne morejo izvrševati volilne pravice, dokler ©o pod orožjem. Isto velja za tiste, ki na odgovarjajoči stopnji pripadajo zborom (corpi), ki so za službo državi vojaško organizirani«. Komisija je predlagala, naj se podčastniki izpustijo, vladla pa,^ naj se izvrševanje volilne pravice dovoli izmed podčastnikov samo maršalom, a v ospredje debate je stopilo vprašanje fašistov. Pri tem je izbilo na dan z vso jasnostjo, dia je naprava takozvane državne milice nekaj, kar se sploh ne -da spraviti v sklad1 z obstoječim zakonitim redom. Temu notranjemu protislovju! je posl. Turati d^l posebnega izraza z zgovorno besedo, drugi govorniki pai po večini bolj s konfuznost jo svojega razlaganja in z zavitostjo svojih predlogov.
Nedopustnost izvrševanja volilne pravice se za pripadnike vojske in podobnih organizacij (orožnikov, finančnih stražnikov itd.) upravičuje z disciplino, kateri so podvrženi. Ne gre pa samo za to, da je po disciplini njihova svoboda na poseben način omejena, nego tudi za to, da- bi se drugače, ko bi se vojaki udeleževali volitev, zanesle med nje agitacije, ki bi bile zelo nevarne disciplini, a z druge strani tudi ustvarila neposredna prilika in možnost za pritiskanje vojaštva na ostale volilce.
Očitno je, da vsi ti razlogi dobivajo v pogledu na fašiste čisto svoje, posebno lice. Državna milica je ustanovljena s kraljevim ukazom, ki še ni premenjen v zakon; •obstoji torej pravzaprav samo de facto (dejstveno), ne de jure (pravno). Interes dtržave na discipliniranosti vojske (in mornarice) je brezpogojen, prav tako je absoluten postulat državnega reda, da vriska ne pritiska na volilne uspehe. Državna mi-
lica je pa vsaj v načelu prostovoljni, a z druge strani baš politična in strankarska. Kako naj se torej vprašanje neizvrševanja voiilne pravice glede fašistov sploh uredi po istih ali vsaij podobnih načelih kakor gledle vojakov?!
Mimogrede omenjam, da bi moralo s stališča teoretike doslednosti, ne morda iz kakega nasprotstva veljati isto, kakor za moštvo, ne samo za podčastnike, z vštetimi maršali, nego tudi za častnike. Saj so tudfi ti podvrženi disciplini, saj je njihova disciplina še bolj potrebna in bi ne morala še bolj čuvati škodljivega voliva političnih agitacij, saj bi častniki lahko se bolj vplivali in pritiskali na dru'ge volilce! Ali tet le mimogrede, ker se to vprašanje ne tiče lako izbliza naših interesov in so gotovo zelo tehtni razlogi privedli italijansko zakonodajo do tega, dh v označenem oziru j razlikuje častirištvo in moštvo.
V sedanjih razmerah ni mogoče raounati s tem, da bi se za izvrševanje volilne pravice postavile prav fašistom posebne omejitve. Saj so, vsaj v naših krajih, baš prava volilna milica! Zato ne pripisujem mnogo pomena dodatku, ki je bil s privolitvijo vlade sprejet k 3. členu, češ, tudi za faši-stavsko moštvo (militi della Milizia nazio-nale) velja drugi stavek čl. 3, «kadar vršijo dejansko službo* (quando preslano servizio effettivo). Tudi če se to bolje dio-1'oči s kakšnimi posebnimi navodili in pojasnili, je vendar pot odprta vsakteri zlorabi.
Od svoje strani sem bil opozoril na to, da naj bi se najprej izrekki načelna nedopustnost izvrševanja volilne pravice cd strani pripadnikov vojske, mornarice in takšnih zborov, ki so za službo državi vojaško organizirani, in naj se nato izreče izjemna dopustnost izvrševanja volilne pravice zai pripadnike vojske in mornarice, kadar niso pod orožjem, — rabeč, po potrebi, za določitev tega pojma primerne, meni nepoznane tehnične izraze, — podobno tudi za pripadnike omenjenih ziborov, a posebno za fašiste naj se dopusti izvrševanje volilne prayicet kadar ntsr* oc
t>aroženi, niso v uniformi in se izkažejo s potrdilom svojih predstojnikov, da niso v službi. AVvja opozoritev ni našla odziva.
Dr. Josip WiUaa.
Mcđparlame ntarna konferenca v Kopenhagenu. Dne 17. t. m. se je otvorila v Kopenhagenu velika me-dparlamentarna konferenca, katere se vdeležuje 625 parlamentarcev, ki so prišli iz vseh strani Evrope. Na dnevnem redti so med drugim: Vprašanje mandatov za kolonije, vprašanje narodnih manjšin in vprašanje razorožitve. O zadnji točki bo imel lord Robert Cecil važen govor. — Kakor je našim čitateljem znano, je član medparlamentar-ne zveze tudi naš poslanec Wilfan kot zastopnik slovanskih manjšin.
Shcd fašistovskih sindikatov tržaške pokrajine. Včeraj ob 10. uri predpoldne je biLe otvorjeno v Sala Dante prvo pokrajinsko zborovanje fašistovskih sindikatov. V predsedstvo sta bila izvoljena dr. Fornaciari in Lupetina, za tajnika g. Bet-tenzoli. Dr. Fornaciari je orisal v daljšem otvoritvenem govoru pomen fašistovskih sindikatov in pomen delavskega gibanja, ki. se vrši pod okriljem fašizma. Iz njegovega govora je razvidno, da šteje sindikalizean mnogo nasprotnikov v fašistovskih vrstah. Take fašiste da mora stranka izključiti. Nato je poročal o položaju v Trstu s posebnim oziram na razmerje med delodajalci in delojemalci. Politični tajnik tržaškega fašja prof. Masi je govoril o sodelovanju razredov, povdarjajoč, da bo to sodelovanje omogočilo delavcem, da bodo zastopani v upravnih svetih podjetij. Zborovanja se udeležujejo tudi zastopniki delodajalcev, organiziranih v fašisfovskiK sindikatih.
Narodne manjšine juridičeo ne obstojajo.
V debato o novem volilnem redu, v kateri je podal naš poslanec WiHan zahteve julijskih SJovenov, je posegel med drugimi tudi poslanec Salandra, kateri je izjavil, da narodne manjšine juridično ne obstojajo na podlagi mirovnih pogodb in da vsled tega Slovani in Nemci ne morejo zahtevati za sebe drugačno postopanje kakor so ga deležni državljani drugih pokrajin. Te besede poslanca Salandre je treba staviti v pravo luč. Res je, da v mirovnih pogodbah ni nikjer kake določbe, glasom katere bi se Italija obvezala za bodisi
nekatere izjave Walterjeve so vredne, da jih tu zabeležimo s povdarkom. Rekel je, da južnotirofeki nemški poslanci smatrajo svoje stališče napram voHlni preosaovi Jcot vprašanje naravnega in nravstvenega prava! Ne motrijo volilne preosnove z vidika kake stranke. Vse njih hotenje je prežeto od misli, ka&o bi najbolje ustrezali svoji nalogi: kako bi v mejah Italije varovali kulturne, narodne in gospodarske interese nemške manjšine. •Uverjeni smo — je vzkliknil govornik — da bi vi. če bi bili v našem položaju, isto tak o delali in storili, ker bi se fstotako dajali voditi od narodne samozavesti in od ljubezni do svoje narodnosti! Mi smo na načelnem stališču, da gre vsaki drugorodni manjšini, kjerkoli je, naravna pravica do primernega številnega zastopstva v parlamentu. Ne glede na narodnostne države, kjer se take stvari smatrajo za samoobsebi umevne, ne poznam niti ene narodne države, kjer bi se take pravice kršile — ne pred vojno, ne po vojniN
Govornik je omenjal, kako se nam hoče vzkratiti svoboda tiska, sedaj pa se nam hoče odtegniti še parlamentarno zastopstvo. «Ne morem si pa kaj, — je nadaljeval — da ne bi omenil nekega drugega čina italijanske vlade, ki ima mednaroden značaj in ki bi moral imeti zato tudi danes še svojo veljavo! Na konferenci v Parizu, ki je ustvarila državno pogodbo senžermensko, se je Italija branila podrediti pogodbam za zaščito manjšin, zagotavljajoč, da za liberalno Italijo take formalne obveznosti niso potrebne, ker je Italija xtak Že pripravljena zadostiti zahtevam dru-gorodnih manjšin v najrazličnejši meri! Prepuščam vaši resni sodbi, ali se sedanja politika vlade napram Nemcem — da navedem le eno dejstvo izmed ogromnega števila drugih slučajev — ki že danes Širokim krogom našega ^r*osti
materineoT^jeziku:
X sklad z ono slovesno izjavo?! Ce se posluje redno vsako nedeljo od 10-11. ure
bo* . Parlamentarno ^^drug^nih	J^^r^^aL01!
tega^z" malimC št svilom^ ™glSS^TB^ J^ odškodnina za u^rabo 1 Uro mesečno, zumeli boste tudi, da mi nimamo pravice Opozarjajo se vb, čl a m, da sestrogodr^epra-glasovati za ta načrt, ki nas izlaga takim shi- \f' Sprejemajoče darov,	.R^l^brk^
tajnostim in ki še slabša položaj ustavne pod- imajo domaknjigekz jA nt rabrto, so vljudno rejenosti, ki že sedaj tlači našo deželo* - naprošem, da ,th blagohotno poklonijo knjiž-
Radićev uspeh v Dalmaciji. Radičev uspeh v Dalmaciji na volitvah v belgrajsko skupščino je presenetil vsakogar. Kot gotovo se je smatralo sicer, da Radič obdrži in utrdi svoje polije v Hrvatski in računalo se je tudi z. možnostjo, da potegne za seboj bosanske Hrvate. Nikdo pa ni pričakoval, da Radič pridobi večino mandatov tudi v primorskih pokrajinah, na tistem ozemlju namreč, kjer je
leto; drugi obtoženci so dobili manjie kazni. Od posameznih kazni je odbito 9 mesecev vsled zadnje amnestije. Vsi italijanski listi, od «Popola d*ItaHa» do «AvantiH* 80 mnenja, da bo kazni pretnile.
Izlet na Nanos, za katerega se zanima zadnje dni vse, staro in mlado, bo letos gotovo prekosil vse izlete te vrste i® zadnjih let.
Ob priliki tieh izletov je skrbel izletni odbor vsako leto za to, da >e postavil vsaj po nekaj šotorov, ki so bili seveda takoj ob prihodu izletnikov hitro zasedeni in je bila pri tem zamera neizogibna, ker se nt moglo vsem ali vsaj večjemu številu izletnikov poetreči. Vsled teh in drugih razlogov se naznanja, da letos ne bo poskrbljeno za šotore.
Priporoča se, naj izletniki, zlasti oni, ki se pripeljejo do Razdrtega, prinesejo s seboj kakšne vrste lahkih pogrinjal. Gotovo poseduje Še marsikdo vojaške šotore, ki so najlažji in jih js mogoče hitro postaviti.
Ruski igralci na Prošeku. Jutri, v soboto in pojutršn^em v nedeljo se bo vršila v dvorani «Gospodarskega društva« velika predstava, ki jo priredi znana skupina ruskih potujočih gledaliških igralcev. Na sporedu je opereta «Ruska pripovedka*, glasba Pergamenta, fantastična opera «Iz življenja ure», dramska opera »Mati in otroci>, glasba Paiha-lova; žive slike, ruska šaljiva igra, ruski ples, cframa «Norec» idr. Začetek ob S.30 zvečer. Vstopnina 5, 3 in 2 L.
Oruitvene viitl	j
Glasbeni večer šole « Glasb. Matice». Jutri zvečer ob 20. uri javni nastop gojencev šole »Glasbene Malice» v dvorani D. K, D. pri Sv, Jakobu. Vstopnina 3 L, sedeži I. vrste 2 L, ostali 1 L. Gojenci «GI. Matice« so vstop-
Zidar padel z ogrodja. Zidar Avgust Pec-.	___5__m
chiar, star 50 let, je bil včeraj zjutraj zaposlen'	|f|^BB OQ13SB
na zidarskem ogrodju pri popravljanju hiše v!	^^^^■^mflFe >.
ulici Settefontane št. 1. Radi neoprezne kret-' •rarnvčri-—.~T-—------—
nje je nenadoma izgubil ravnotežje ter padel	^ - poraočnih, dobro izvežfcan, z do*
z visočine kakih 2 metrov na tla, kjer je oble-	brtI?1 spričevali, iSče mesta v trgpvini t
Žal bolestno stokajoč. Tovariši so mu prisko-	mešanim blagom. Naslov pri upravnittvv.
čili na pomoč, mu pomagali na noge, ter ga	1000
spremili v bližnjo lekarno Manzoni, odkoder, ŽABNICE, angleške »ključavnice, ključi,
so poklicali na lice mesta zdravn&a rešilne-	* ............'
postaje. Ta je zidarju za silo obvezal rane in' praske, ki jih je za dobil pri padcu po glavi In po hrbtu. Nato so Pecchiarja prepeljali v mestno bolnišnico. Okreval bo v 2 tednih.
Vesti z Goriškega
Akad. podporno društvo «Prosveta» v Idriji. I. redni občni zbor Akad. podp. društva «Pro-sveta» v Idriji se bo vršil v petek dne 27. julija t. 1. z običajnim dnevnim redom v pro-storiih «Del. bral. društva». Začetek ob osmi uri zvečer. Vabljeni so prijatelji društva in tovariši srednješolci.
,	- _. . _______ mi-
zarske klopi, obliči, pile, vijaki, žule&nai volna, žeblji itd. Skladišče železnin, Via Filzi 17.	1001
TRIKOTNE PILE za žage. Ugodna prilika. Zaloga železnine, Via Filzi 17.	1002
SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugI Pertot, via S. Francesco 15, II.	45
Vesti iz Istre
POHIŠTVO Via UdLne 25. Bogata izbera poročnih in obednih sob, pohištva ja urade, sobane, kuhinje itd. kakor tudi posamezni kosi po zmernih cenah. Zajamčena kako-vost. Pošiljatve na deželo.	1003
I
Materija. Tudi najbolj razvajeno občinstvo se ne bo dolgočasilo na veselici, ki jo priredi ^Prostovoljno gasilno društvo* v Materiji dne 22. t. m. ob 15. uri v prostorih gosp. Kaste-lica. — Na sporedu so pevske iočke, šaloigra f in ples. Zatorej z mirno vestjo vabi k obilni Št. 1334/23. udeležbi — Veselični odbor.
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«
I
Šah
mci.
Iz tržaškega iivlienSa
Finančni podčastnik, ki se je naveličal življenja. V ulici del Sapone št. 5 je stanoval s svojo soprogo 38-letni finančni maršal Ivan Lungo, dodeljen legiji finančnih) stražnikov, tki se nahaja v ulici Udine. Pred kratkim je
t________________________, „ njegova soproga odšla na letovišče. Lungo je
kako postopanje napram svojim narodnim siOVenska zavest najbolj živa. Posebno dalma- fe dlje časa bolehal na neki bolezni, radi manjšinam. Toda poslanec Salandra gotoyoj tinska inteligenca ni pričakovala kaj takega.' česar je posebno v zadnjem času postal zelo dobro vc, zakaj slične določbe niso bile; Vendar se je dogodil i* čudež. Od 15 man-| redkobeseden in zamišljen, sprejete v mirovne pogodbe. V Parizu* in na datoVi s katerimi razpolaga Dalmacija, jih jej Včeraj zjutraj si je v svoji sobi pognal iz drugih konferencah so se opetovano in s po-;	Radič 8, In če mu ne bi bil dr. Drinko-J revolverja kroglo v glavo. Njegovi domači
vdarkom stavljale zahteve po garancijah vj<i v zadnjem hipu odtegnil enega, bi jih bil so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne za narodne manjšine, a vselej je bil odgovor ime] Radič celo 9. Sedaj j>a je priobčil dr. postaje, ki je takoj uvidel, da je rana smrtno-
nevarna; krogla mu je predrla levo sence ter mu obtičala v možganih. Lungo je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico. Sprejeli manjšin, ki bodo vključene v njihove meje,1.da je Radič sicer dobil večino mandatov (ene- so ga v obupnem stanju v »kirurgični oddelek, in da je potemtakem vsaka posebna formelna ga na<j polovico), nikakor pa ne večine gla- pc stopnicah fe ^»Aim Vdova Kuslan Josi-ga ranci ja odveč in nepotrebna. Velesilam sov dalmatinskih volilcev — da, niti ne večine ina stara 73 let, zaposlena kot služkinja pri se ni treba bati manjšin in le pri manjših dr- hrvatskih glasov — marveč le tretjino. Doj neki'družini v uliciGinnastica št. 45, je vče-žavah se imajo določiti garancije za manjšine. večine mandatov sta mu pripomogla nesloga! pop^^g padla tam pO stopnicah tako ne-lo pomeni z drugimi besedami, da narodne ro5d drugjmi strankami in pa krivični volilni STetno da si je zlomila levo nogo v kolenu, manjšine pač obstojajo jundično m sicer na rcd. V mestni volilni sekciji je dobli Radič 9; Uboga* starka je dobila prvo pomoč od zdrav-podlagi višjega zakona nego bi bila določba odstotkov glasov, komunisti 17, državi zveste ftlka re4iine postaje, nato so jo prepeljali v sprejeta v mirovno pogobdov namreč na stranke 74. V skupini otokov je bilo oddanih me<stno bolnišnico. Okrevala bo v 3. tednih, podlagi nekakega naravnega zakona, ki je|Za Radića 1 in pol odstotka glasov, za komu- Xaliaakc ^oboariie. Ker je osumljen, da se nastal s tem, da smo mi kot narodna man,-. niste 4 in pol ža državno in narodno edrnstvo . u<jclsžil tatviae(	da je hranil 3 za-
sma stopili v okvir me,a velesile To okol- 94 0d sto. V Pmnorfu (v ožjem smislu) ,e bilo ^ . ,	k- • bm r d kratkim Zadeni
nost je poslanec Salandra zamolčal in vrgel .oddanih za Radića 31 odstotkov, za komuniste u	trgovca Pavla Barich, katero se
v svet skrajno zvito opazko, katera fe na 4 in za državo m narodno enotnost 65 od- naha y ulici\OTT€ bianca, je bil predvče-videz neoporečna. Zamolčal je tudi okolnost, etotkov. V vsem Prnnorju |e bilo oddanih gla- „ L areliran 36-letni Romeo Marazzutti, da so se velesile postavile kot garantke za sov za Radića 18 odstotkov, za komuniste 6, ^^^ ^ Evangelista Torricelli St. 7. narodne manj ine v malih državah m ludila rfržavno m narodno edirstvo 76. V tem Na Afarazzut{ijev€tn stanovanju so policifski iz tega sledi »U naravni zakon da gredo nam najnaprednejšem in največjem delu srednje in	. uk ^.eis4£aV€ ^n cikradene zavoje
vse manjšinske pravice. Lahko očitamo di-j j^ne Dahnaci>c ni dobil Radie niti petino fatna Marazi£lti je izjavil, da mu jih je iz-' plomatom. ki so v Parizu zidah usodo nove, ^ov. Radie je dobil večmo v tistih krajih * v vanstvo 22-letni Gvidon Cerini, stanu.' tvTope, marsikaj, lega pa jim vendar ne mo- primorjaj kjer še obstoji plemensko in versko .	ulici Udžn€ §l> 2. Poslednji je pozneje,!
remo oc.tati, da so hoteli z ureditvijo manj- sovraštvo med Hrvati m Srbi m pa — kar ^ bn arctiran iz:aviI da je Marazzuttijeva šmskega vprašanja ustvariti razmerje, ki bi }e trebz poSebno podčrtati — kjer je lrudstvo, trd;\cv nercM1iena. Kljub temu sta bila oba močno spominjalo na volka, kateremu so po- kulturno najbolj zaostalo. Kolikor kulturnejse maža ođved,2na v MJXi v uJicj Coroneo. Za verjene ovce da jih ščiti in nadzoruje. — ^ ,kako območje, tem manj glasov je dobil	jat- S€ bosU m^la radi tatvine.
Koj za Salandro se je oglasil državni pod-.Radić. V območju Kastelj, kjer skoro ne po-	0 - -	-	1	*
Ujnik Acerbo. kateri fa z re, obtudovanja lnaj? aca,,abe.ov, je dobil I&di6 ,celo komajl - J^ST ?
Konec mednarodnega šahovskega turnirja v
Moravski Ostra vi. Ta turnir je prinesel celo vrsto presenečenj. Poročali smo že o izvan-rednem napredovanju češkega mojstra Reti-ja. Pri odlični igri v 9. krogu je Reti podlegel napram Laskerju, kateri je končal turnir kot prvi zmagovalec. Drugo mesto zavzame Reti. Tretji je Griinfeld. Četrti je Žeznjev, ki po-menja s svojo močno igro drugo presenečenje. Tretje presenečeni« pa je prinesel mladi ho-landski mojster Euwe, ki se bo meril z drom. Tartakowerjem za peto in šesto nagrado. Zelo slabo se je odrezal Rubinstein, ki je lansko zimo zmagal na dunajskem turnirju. Stari svetovni mojster Laske r je pokazal vso svojo odlično kom&nadgsko umetnost in nezmotljivo oko za pozicije. Ves šahovski svet z zanimanjem pričakuje, kedaj se bodo veliki svetovni mojstri, kateri se sedaj drže nekako v ozadju, skupaj srečali, namreč: Spanec Capa-blanca, Nemec Lasker, Rus Aljohin in Slovenec VicBmar. Mogoče, da v kratkem doživimo to skrajno zanimivo srečanje.
Razpis natečaja.
Prt županstvu občine Dolina je razDisfH
j no mesto
oMltiskego sluge.
Prošnje za podelitev mesta naj se dopo* šljejo županstvu najkasneje dc 4. avgusta, opremljene s sledečimi spričevali:	N
1.	Potrdilo o italijanskem državljanstvu.
2.	Starost ne pod 20 leti.
Spričevalo o dobrem moralnem in poli * tičnem vedenju.
Prosilci morajo razven tega dokazat?, da imajo potrebna svojstva za redno izvrševanje razpisane službe.
Neobhodno potrebno je poznanje slovenskega in italijanskega jezika.
ŽUPANSTVO OBČINE DOLINA dne 13. julija 1923. 416	Župan: Zobec, 1. r.
Odhodi m prihodi vlakov
JUŽNI KOLODVOR.
Marija Petrič L 30, F. Božičnik L Žup. L 3, C. Valentič L 5, J. Stržinar L 4, M. Pečar L 4, — G.čna Pertot je nabrala L 30, katere so darovali gg.: J. Martelanc L 3, M. Furlan L 3, L. Otokar L 3, I. Sosič L 3, K. Na-bergoj L 3, J. Kosovel L 5, S. Pertot L 5, G, Nemec L 5; iskrena hvala vs«m!
Borzna oorpfHa,
Tečafie
Trctr dne 19. julija 1923.
lahko predložijo kandidatske liste, ker je vj6totkov anatfabetov. Vseskupno je dobil Radič; rejene italijanske
komaj tretjino, tudi če mu prištejemo glasove, kazen, mu jo	^ . j. .
oddane za opoziciona.« ,Drinkovi,a. Ce bi j« ^	^^Ul
prištejemo glasove! kazen, ki mu jo \z prisodilo tamošn,o sodišče, Drinkovića. Če bi 'se je Jasbitz povrnil v naše mesto, kjer je se Diu manaaii porazaenu po razmerju gla- pa bil aretiran !^JS faL^Sčfaa ' sov, ne bi bil dobU Radič ne devet, ne osem,;P«d ^kjanskim sodiščem ra<Jl	v ^ci
ampak le pet mandatov, druge stranke in - Uradnri.; Anton Spma, skupine pa deset. Radič se je imel zahvaliti Nicold MacchiavelU št. J V^^lJhS'
a svoj usi>,h dejstvu, da so šle druge stranke pusbl za hip svoje k^o ačsno v boj. Ker so se razdelile na več list,! v nI.«	^
volilnem načrtu zahtevano, da se morajo predložiti liste samo v dveh volilnih okrožjih. Pri tem pa je zamolčal, da je nas, vse Slovane v Italiji, stlačila vlada v eno samo volilno okrožje. Kje bomo iskali mi drugo volilno okrožje, da predložimo kandidatske liste? Pri Nemcih seveda, toliko pa-i ^ metni smo že. Kaj pa, če Nemci odklopijo, ločsno v boj.
če oni n. pr. v Julijski Krajini, kjer je dovolj; sfa le radikalna in demokratična v južnem -—- ---- ----, ^ t„ „tinil »
Nemcev, Zberejo tistih 300 volilcev, ki so' okrožju dosegli 6300 glasov, kolikor je po-| kratkem času polastil kolesa	z
potrebni za predložitev kandidatskih list?;trebno za pridobitev enega mandata. Tako so: Spina je naznanil tatvino na	1
Potem ostanemo mi Slovani osamljeni in druge strarJke ostale brez poslancev. MandaU.I — Ob Pohodu	o^'
gremo lahko ponujat svoje kandidiate v Nea- ki bi jim pripadali po razmerju glasov, so se pr.plul iz Tržiča so se pred) vCerajs^ma pc^ pelj ali Catanzaro. Skrbljeno je že za nas, on. porazde]iU na druge tri močne stranke, od dali na krov Polic^ki agenh ter za3 Acerbo, toda nekoliko preveč površno.! ?esar je imela Radićeva lista največjo korist, vreče vojnega^materiala,	™ ^»V
Zgodi se kaj lahko, da ostanemo na cedilu Tako si, je treba razlagaU Radičev uspeh v, sosk^fronb- Vo^i material kaicar znano t x.	„i____t,,, u: „t,4,ir, 1___•	i erar 1 ena last in zasebniki ga ne smejo poDirau
DAROVI
Za «organizacyo oskrbnic voj. sirot« je nabrala g.čna M. Cokova L 76, katere so darovali: M. Coik L 5, J. Čok L 3, A. Širok L 3, I. Sancin L 2, L Čok L 3, M. Čotar L 3, A.
Sancin L 3, K. Pahor L 1, Križanančič L 2, _	. . „ . ,	„„
" 5 M Čok-' Trst, Tržič, Cervmjan, Portogruaro - Benetke.
Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.40 o.;
10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18.— o.;
19.05 eks.
Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o.: 10.05 eks.: 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.s 23.25 eks.
Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 0.1 16.40 brz.; 18,— o.
Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o.
Trst, Nabrežina, Divača, Št. Peter, Postojna.
Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz. i 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državni* Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40. 8.50*, 12.35. 18.30*. Dohodi: 8.30*, 12.30, 17.55*, 21.25.
Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.| 17.25 o-
Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.j 23.45 brz.
Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 i>. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o • Ne vozi ob nedeljah.
106.40 106.70 1 1 —mmm
Cosnllelt • 11 « Palmttfa. . • • Gcroltmich • ■ Likera Triestinu . Llejd . • • . . 1 milno . . • • Martfaioltch. • . Octania . • • • Pftmud« • • • • Tripcovich • • • Ampelea . • • • Cement Dalmatia Cement Spilate .
• • • • •
1 * • •

• • • »

• • • • •
310 293 1199 412 1410 615 141 1(10 660 S 80 5(0 813 227
Valut« na tržaške*p trgv.
Tret, dne 19. julija 1923.
egisfee krona •• •••••••••	0.22h0 0.^750
avstrijske krer.^ ........ .	0.0320 0.0336
čeikoslovaike krono..............69.26.— 69.75
dinarji..........................24.80
le j i • ........................12.25.— 12.75
marke............................0.0080 0.01
dolarji.............23.10 23 25
i tencoski franki	136.25 136 75
ivlcaraki franki..................403.—406.—
angleški funU papirnati •
in to je, kar mi ne želimo, to je, kar bi vlada Dalmaciji.
Proces finančnih nameščencev t Milanu. O
tem procesu smo svojedobno poročali. V na daljnem razvoju so prišla na dan nova nasil-stva glavnih obtožencev, ki so bila vsa istega
na svoj račun.
SolnČarica, Včera) opoldne so tz kavarne j - Specchi» obvestili tdefonično rešifeio postajo, da je z nekim parni kom dospel iz kopahsca
morala z absolutno gotovostjo preprečiti.
Iz govora posl. dr, Walterja. Povodom razprave o volilni reformi je nastopil tudi zastopnik tirolskih Nemcev poslanec dr. Wal-ter. V živahnih barvah je risal govornik, kako se odklanja slovesno ponujeno lojalno sodelovanje Nemcev na južnem Tirofskem, kako
brezobzirno se zatira nemštvo, kako se pra-	—------ ---»-- - r - - _ .	-	- .	^ Dre
e nemške manjšine ne spoStuje^, kako se. dobil 2 leti, 8 mesecev; kapitan Gabrijel Fava Udine, zadela aohačanca. Mladeniča so pre
^cev niti ne posluša več nikjer. Posebno! 3 let, 3 mesece; maršal Dominik Mazz-stti I. peljali v mestno bolnišnico.__
una »s«	u Ji	lisimu jjaiumuu. —r	,	*
značaja kakor nasilatva in nepravilnosti, kii -S. Nicol6» mladenič, ki potrebuje zdrav nismo jih že opisali. Proces je sedaj končal —' ške pomoči. Na označeno mesto se je pođa 1 po 55-dnevnem trajanju — z razmeroma lah- zdravnik, ki je ugotovil, da je mladeniča, po obsodbami. Major Josip La Ferla je imen-i Arrigo De Rota, stanujoiega v ulici
kinii
.1
vice Ne
"l
Mule vsa tiskarska dela točno in solidno
M tiski* si nahajala v uliti Sv. Frančiška »ga Si. 20
PODLISTEK
WILK1E COLLINS:
Gospa v belem m
Med tem časom sem se jaz odpeljal z dru £;m fiakerjem za svojo ženo s pismom na Ano! Catherick. V tem pismu je bilo povedano, da: hoče gospa Glyde obdržati pri sebi ves dan gospo Clcments, Ana pa naj pride v spremstvu onega dobrega gospoda, ki jo čaka zunaj in ki jo je v Hampshire obvaroval pred odkritjem gospoda Per-sivala. «Dobri gospod* je poslal ta listek po nekem jx>uličnem dečku v hišo in je čakal v neki razdalji rezultat. V trenutku, ko je Ana prišla iz hišnih vrat in jih zaprla, je la imenitni gospod odprl vratca tiakerja, potisnil Ano notri in se odpeljal.
Po poti v St. John Wood ni kazala moja spremljevalka nikakega strahu. Jaz znam biti očetovski — ni ga človeka na svetu, ki bi to bolje znal — če hočem; in pri tej priliki sem bil neznansko očetovski. Pa saj sem si tudi zaslužil njeno zaupanje! Pripravil sem ji ooo zdravilo, ki ji je tako dobro delo in sem jo
obvaroval pred gospodom Persivalom. Morda sem se preveč zanesel na te svoje zasluge, morda sem podcenjeval bi«irovidnost in nižje instinkte, ki so lastni ljudem šibkega duha — eno pa je gotovo, to namreč, da je nisem pripravil na razočaranje, ki ga je imela doživeti pri vstopu v mojo hišo. Ko sem jo pripeljal v salon in ni videla tam druge osebe razen grofice Fosco, ki ji je bila tuja, se je silno razburila. Zaman so bili vsi moji pomirjevalni poskusi. Morda bi se mi bilo posrečilo potolažiti njen strah, toda njena nevarna srčna napaka se je upirala vsem moralnim pomirjevalnim sredstvom. V mojo nepopisno grozo so jo začeli pretresati živčni krči, ki so tako ogrožali ves njen sistem, da je utegnila vsak hip pasti mrtva k mojim nogam.
Poklicali smo najbližjega zdravnika ter mu povedali, da potrebuje gospa Glyde njegove takojšnje pomoči. V mojo neizrečeno olajšavo sem našel v njem izvrstnega moža. Opisal sem mu bolnico kot osebo šibkega razuma, ki trpi na halucinacijah in sem u&azal, da ne sme nihče v sobo razen moje žene, ki je imela streči bolnico in čuti pri njej. Sicer pa je bilo to nesrečno bitje preveč bolno, da bi utegnilo s svoiimi besedami Škodovati mojim
načrtom. Edina skrb, ki me je tlačila, je bila ta, da ne bi dozdevna gospa G1yde prej umrla, dokler ne pride v Loodoo prava gospa
Glyde.	. .
Z>j braj sem pisal madame Rufeelle, naj bo v p^tek 26. iebruarja v hiši svojega rnoza, Persivalu pa, naj pokaže *ospe Glyde pismo njenega »trica in naj £ pove, da je Marijana že prej odpotovala ter naj jo pošljje v London s popoldanskim vlakom 26. julija. Po kratkem razmišljanju sem uvidel, da bi bik> vsled slabega zdravstvenega stanja Ane Catherick umestno vso stvar pospešiti in se polastiti gospe Glyde pred rokom, ki sem si ga postavil. Toda kako sem mogel v tej straini negotovosti izpremeniti »voj načrt. Ni mi pre-ostajalo drugega kakor zaupati slučaju in zdravniku.
Imela je slabo noč — prebudila se je v strašnem razburjenju — tekom dneva pa se ji je nenadoma obrnilo na bolje. Moje prožne juv-ljenske sile so oživele vzporedno x njo. Odgovor od Persivala in madame Rubelie ni mogel prispeti pred jutrom 26. julija. Ker aem tretoo pričakoval, da sta izpolnila moja navodila, če se le ni pripetila kakšna nezgoda, sem Šel naročiti voz, s katerim sem imel iti po £o«po
Glydc na postajo,- Kočijažu sem ukazal, naj ustavi ob dveh popoldne 26. julija pred mojo hišo. Ko sem se prepričal, da je bilo moje naročilo zapisano v knjigo, sem šel, da uredim vse potrebno z gospodom Rubelie. Tudi sem si oskrbel dve priči, ki sta imeli potrditi izbruh blaznosti. Enega sem osebno poznal, drugega pa je poznal gospod Rubelie. Oba sta bila moža, katerih krepka duhova sta se dvigala visoko iznad oskosrčnih pomislekov, oba sta verjela meni.
Bila je že peta popoldanska ura, predno sem vse opravil. Ko sem prišel Amov, je bila Ana Catherick že mrtva. Umrla je 25. julija in gospa Glyde je imela priti v London še-le 26. julija.
Bil sem premagan.
Bilo je prepozno, da bi mc^el kaj izpremeniti. Predno sem prispel, je zdravnik v svoji uslužnosti hotel prihraniti meni trud in je registriral smrt in datum. Moj velikopotezni načrt, ki je bil do tu nedotakljiv. Je imel sedaj svojo slabo stran in nobeno moje prizadevanje ni moglo popraviti nesrečnega dogodka 25. julija. toda moško sem iel bodočnosti nasproti. Ker so bili Peraivalovi in moji interesi še 1 vedno ogroženi, tedaj nam ni preostalo dru-
gega, kakor da izvedemo stvar do konca. Premagal sem slabost ter z nepremagljivo rav-* nodušnosijo nadaljeval delo.
Zjutraj 26tega sem prejel Persivalovo pismo, v katerem mi naznanja prihod svc»e soproge s popoldanskim vlakom. Madama Rubelie je tudi pisala in sicer je sporočila, da pride zvečer. Odpeljal sem se z vozom, da grem po pravo gospo Glyd«, ki se je imela pripeljati ob treh, medtem ko je neprava gošča Glydc ležala mrtva v moji hiši. Pod sedežem voza sem imel skrita oblačila, ki jih je imela na sebi Ana Catherick, ko je prišla v našo hišo. Tako je bilo mogoče vstajenje pokojnice v živi osebi njene dvojnice.
Gospa Glyde je bila na kolodvoru. Z njenoi prtljago je bilo toliko opravila in zamude, da me je skrbelo. Bal sem se namreč, da ne bi se v množici ljudi srečala s kakšnim znancem. Njena prva vprašanja so se nanašala na njeno sestro. Rotila me je, naj ji povem, kako j« z Marijano. Izmislil sem si nekoliko pomirjevalnih poročil ter ji zagotovil, da se nahajat njena sestra v moji hiši, kjer jo bo kmalu vt-» dela. V tem slučaju jc bila moja hiša v bližini Leicesterskega trga, a v njej je stanoval monsieur Rubelie. ki naju jc sprejel y ve*