i&hio
Celie - skladišče Per
III 266/2015
Lelo XVII
številka
cena 1,46 EUR
28. januar 2015
Brez podatka o energetski učinkovitosti ni prodaje, Vsakega otroka je treba začutiti...................
...8
.25

m £_
'O
COBISS ®	vtf
fO
C?
/

zt
771580 096004
hmeljarstva in pivovarstva
doživetje zelenega zlata
wwu/>iiri7Pm-7aler ci
Spoznajte tradicijo hmeljarstva in nazdravite z vrčkom savinjskega piva!
Pričakujemo vas od 9. do 17. ure od torka do petka in od 9. do 12. ure ob sobotah. T: 03 571 80 21
Savinjski hram
na žalski tržnici
Pričakujemo vas: ponedeljek-petek: 8.00-16.00, sobota: 8.00-12.1 Tel. 03 572 06 26, E-pošta: savinjski.hram@siol.net
BUMfest z novimi presenečenji
Prvič je BUMfest imel tudi ambasadorja Modrijanovega Blaža Švaba (desno), duša in inovator festivala pa je bil ponovno Dejan Tamše (levo)
V nedeljo se je zaključil že deveti mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest, ki tudi tokrat ni pozabil ponuditi prijetnih presenečenj, predvsem pa je presenetil v vsej svoji podobi in glasnosti. Obiskalo pa ga je okoli 1600 ljudi.
Deveta izvedba mednarodnega festivala je zadnji festivalski dan obiskovalce nagradila celo s praizvedbo Slovenske simfonete, ki jo je pianist Matej Meštrović napisal za skupino Sudar Precision, izvedli pa so jo skupaj s trobilci Glasbene šole Celje.Trije festivalski dnevi so prinesli štiri koncerte, številne delavnice, predstavitve, zanimive skrite goste in atraktivna presenečenja. Več na str. 8.
L. K. R. K., foto: T. T.
Braslovčanke državne prvakinje
Mladinske državne prvakinje ŽOK Braslovče
Mladinska ekipa braslov-ških odbojkaric si je prejšnjo nedeljo v domači športni dvorani v Braslovčah na finalnem turnirju odbojkarskega mladinskega državnega prvenstva priborila naslov državnih prvakinj.
Na turnirju so nastopile štiri ekipe: Swatycomet Zreče, Nova KBM Branik Maribor, Go Volly in ŽOK Braslovče. Braslovška ekipa je z 2 : 0 premagala Swatycomet, Nova KBM Branik pa prav tako z 2 : 0 GO Volley. V boju za tretje mesto je ekipa Go Volley z 2 : 0 premagala Swatycomet, v
boju za prvo mesto pa so Braslovčanke s 3 : 0 premagale Novo KBM Branik in osvojile naslov državnih prvakinj. Za ekipo državnih prvakinj so pod trenerskim vodstvom Zorana Jerončiča in Damjane Mihalinec nastopile Špela Bednjanič, Nuša Podbregar, Zala Zbičajnik, Samanta Ri-tuper, Ana Marija Vovk, Anja Jerman, Nika Muhovič, Katja Sorčan, Katja Mihalinec, Iza Vodlan, Anja Hribernik in Anja Hribernik st. Za najboljšo igralko turnirja so razglasili braslovško odbojkarico Katjo Mihalinec, pokale in medalje
pa je odbojkaricam podelil braslovški župan Branimir Stroj anšek.	T. Tavčar
Starši, ne delajmo otrok nebogljenih!
"Tisti trenutek, ko otroku začneš nerazumno olajševati življenje, mu jemlješ zmožnosti, da bi se sam učil reševati življenjske probleme. In če si ti kot starš in ne on kot posameznik odgovoren za to, kako se bo počutil, kako bo zrasel in kako bo živel... kakšnega otroka si vzgojil? Takšnega, ki je sprva prepričan, da sta njegova sreča in zadovoljstvo v rokah njegovih staršev. Pozneje pa bo prepričan, da je njegova usoda v rokah države, politike, delodajalca ali kogar koli že. S tem starši naredijo otroke popolnoma nebogljene," je pred časom v intervjuju za časopis Delo ugotavljal priznani slovenski psiholog, specialist klinične psihologije, predavatelj dr. Aleksander Zadel, ki ima bogate klinično psihološke izkušnje ter izkušnje z osebnim razvojem posameznikov, parov in družin. Njegovih besed sèm se spomnila te dni, ko sem se sama srečala s podobno situacijo v svojem okolju. Gre za otroka, ki je zaradi večnega odnašanja od riti (se opravičujem, ampak ni optimalnejšega izraza v slovarju slovenskega jezika) popolnoma nesposoben reševanja svojih problemov. Ki celo najde problem tam, kjer ga ni ali ga naredi. Za svoj neuspeh ali celo samo zaradi bojazni pred neuspehom pa vedno najde dežurne krivce v okolju, tiste, ki so mu po njegovem mnenju v danem trenutku najbolj napoti, domnevam. Pogovor v živo z vrstniki mu predstavlja hud problem, saj se da vendar vse rešiti po virtualni poti, ko ni potrebno pogledati v oči, ali, še bolje, namesto njega to opravijo starši. Za reševanje problema torej njegovi starši pokličejo starše trenutnega krivca ali učitelja ali kogarkoli že in mislijo, da jim bodo lahko naložili breme svojega otroka. In krog se sklene v napačni smeri. Kratkoročno rešijo problem, dolgoročno pa ga samo poglobijo. Tako otrok nikoli ne prevzame odgovornosti za svoje dejanje, vedno pričakuje, da jo bodo drugi, pa smo spet tam. Otrok nikoli ne odraste in namesto da bi starši delali v njegovo dobro, mu z odstranjevanjem vseh ovir škodijo in ga naredijo popolnoma nebogljenega.
"Starši bi morali dovoliti, da otroci sprejemajo odločitve in sprejemajo odgovornost v skladu s svojimi zmožnostmi. Tako pa so pozneje v življenju nesposobni rešiti najmanjši osebni, poslovni ali družbeni problem. Ker doslej niso še nobenega rešili, ker je vse ata rešil namesto njih, ali pa mama, ali pa njihov odvetnik. Ta generacija ni izgubljena generacija, ker so to »zašuštrali« politiki, ampak to so, oprostite izrazu, zasrali njihovi starši," pravi o tem brez dlake na jeziku dr. Aleksander Zadel. In to je potem jara kača. To, kar taki otroci pričakujejo v fazi otroštva in mladosti od staršev, pričakujejo kasneje od partnerjev, od države, da bodo skratka pometali pred njimi, jim omogočali življenje, delo, delovno mesto... Nisem popolna mama, kot ni nobena, se pa trudim, da učim svoje otroke odgovornosti za svoja dejanja, odgovornosti za svoje napake, konstruktivnega dialoga in še nečesa pomembnega - spoštovanja do ljudi, s katerimi stopajo v stik. In ponosna sem, da so zato večji borci, kot bi bili sicer. V tem trenutku sicer velikokrat dobijo po glavi, tudi zaradi na videz neenakopravne bitke, ko se proti njim borijo nebogljen vrstnik in starši vrstnika v paketu. Ampak takšne izkušnje so izjemno pomembne za hujše in trše bitke v nadaljnjem življenju. Brez dvoma. Zato, starši moji, ne delajte otrok nebogljenih, ne delajte tega svojim otrokom! Ne naredite iz njih čustvenih in socialnih invalidov. Naj vam bo za zgled Jasmin Korber iz Prebolda, ki se kljub svoji težki in skorajda nedojemljivi gibalni oviranosti, ki ga je priklenila na posteljo, bori za svoj prostor pod soncem v okviru svojih skromnih možnosti (preberite na str. 24). In zakaj se potem ne bi samostojno borili tisti, ki teh ovir nimajo?
Pa prijazen februar, od Prešerna do Valentina, radi se imejte, ampak naj vam ljubezen ne zaslepi razuma na daljši rok!	Lucija Kolar
garažna in industrijska vrata
Ob kulturnem prazniku
Neponovljiva akcija vhodnih vrat
Vrhunska aluminijasta vhodna vrata Hörmann I ThermoSafe
Do razprodaje zalog vam izbrane motive vrat nudimo vse od 1.450 EUR* naprej.
Ustvarjamo pozdrave
Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si | info@matjaz.si
V počastitev slovenskega kulturnega praznika se bodo v naslednjih dneh po dolini zvrstile številne kulturne prireditve.
Osrednja občinska proslava Občine Žalec bo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu v petek, 6. februarja ob 19. uri. Na isti dan ob isti uri pa bodo
še štiri druge osrednje občinske proslave, in sicer preboldska v Dvorani Prebold, braslovška na Gomilskem, taborska v Domu krajanov Tabor in vranska v Kulturnem domu Vransko. Le Občina Polzela bo svojo osrednjo proslavo pripravila v soboto, 7. februarja ob 18. uri v Andražu pri Polzeli. L. K.
V Eureki tudi javna kuhinja
Okolju prijaznejše praznovanje
V Žalcu že leto dni deluje javna kuhinja. Sredstva zanjo zagotavlja občina, hrano pripravlja na razpisu izbrano velenjsko gostinsko podjetje, delijo pa jo v prostorih, za katere skrbi društvo za pomoč in samopomoč Žel-va-Eureka. Ob letu dni delovanja javne kuhinje so v društvu pripravili dan odprtih vrat.
Kot je povedala predsednica društva Želva-Eureka Natalija Zupančič, je ob odprtju javne kuhinje topel obrok dnevno prejemalo 45 ljudi, zdaj pa jih prihaja v javno kuhinjo od 34 do 38. Uporabnikov zavetišča za brezdomce je bilo decembra 12 (največ lani jih je bilo 14), ostali pa so zunanji uporabniki: »Mislim, da smo število prejemnikov dnevnega toplega obroka pravilno predvideli, okoli 40 na dan, je pa problem, da je cenzus 323 evrov dokaj nizek. Zato omogočamo topel obrok tudi starejšim invalidom, našim uporabnikom s težavami v duševnem zdravju, brezdomcem in samskim osebam, ki so izgubile službo po 50. letu starosti. Zelo smo veseli, da
Poleg tega je tudi iz občinske uprave nekaj prostovoljk in prostovoljcev, ki pomagajo pri viških hrane. Prav tako so zelo pomembni akterji v javni kuhinji in pri delitvi viškov hrane uporabniki društva Želva-Eureka. »V našem društvu je trenutno zaposlenih 7 ljudi. Zavetišče je odprto 24 ur dnevno, delavec mora biti prisoten ves čas in s tolikšnim številom zaposlenih bi težko funkcionirali, če ne bi bili naši uporabniki takšni, kot so,« je poudarila Natalija Zupančič.
Kaj pa program za odvisnike drog, ki je povzročal toliko težav na prejšnji lokaciji centra Želva-Eureka? »Naš kombi še dežura po terenu, vendar ta program z novim letom zaključujemo. Tisti odvisniki, ki so prihajali v Žalec od drugod, zdaj ne prihajajo več. Na centru za socialno delo še vedno izvajam svetovanje za odvisnike, veliko več časa pa namenjam svetovanju svojcem odvisnikov. Naše uporabnike, ki so bili včasih v dnevnem centru Želva, sem vključila v razna humanitarna dela. Ob vsem tem se pozna, da so se ti uporabniki drog postarali,
bruha psihoz. Zelo, zelo velik problem v našem okolju pa je definitivno alkohol.«
Kot ugotavlja tudi Natalija Zupančič, smo do alkohola kot družba veliko preveč strpni: »Vedno se spomnim na to, da se je celo ob sprejetju zakona o alkoholu nazdravljalo s šampanjcem. To je po mojem mnenju dvojna morala. Zakon torej ni dovolj, pomaga realna informacija in za otroke dober zgled staršev. Ne strinjam se s tem, da lahko otrok pri petih letih poskusi pivo.' Mimogrede, v Ljubljani poznamo primere, da celo sedemletniki redno kadijo marihuano. Alkohol vpliva popolnoma drugače na možgane otrok kot na možgane odraslih. Zakaj vnašamo alkohol ali neko drogo v svoj organizem? Da spremenimo delovanje naših možganov, in to z namenom, da se tako ali tako počutimo. Možgani ob zaužitju alkohola dobijo določeno izkušnjo, ki je lahko prijetna. Ampak prav to, da je prijetna, je najbolj nevarno. Včasih smo se učili pri psihologiji, da se možgani razvijajo do 14. leta starosti in tako bi
Žalec ponoči
Tudi Občina Žalec se je ob koncu leta pridružila pobudi društva Planet Zemlja »Okolju prijaznejše praznovanje božičnih in novoletnih praznikov oziroma Občina naravnega blišča«.
K okolju prijazni novoletni osvetlitvi so prispevali pred-
vsem z uporabo LED-svetilk, ki so varčnejše od klasičnih, zmanjšali so območje (obseg) novoletne osvetlitve in čas osvetlitve, tudi ognjemeta letos niso organizirali. Na mestih okrasitve so zmanjšali jakost javne razsvetljave, za okrasitev pa so poskrbeli le v času praznikov
in so jo v nedeljo, 4. januarja, že pospravili. Na območju podeželske tržnice v Žalcu in ob glavnem prireditvenem odru so postavili avtohtone smreke, okrasitev z ročno izdelanimi okraski iz gline pa so pripravili vzgojno-varstveni zavodi in posamezne osnovne šole. T. T.
Zupanov lov brez ulova
ZWETISEE * ■ ZR BREZDOMCE
Gostoljuben sprejem ob dnevu odprtih vrat in prvi obletnici javne kuhinje (levo predsednica društva Natalija Zupančič)
smo marca začeli z zbiranjem hrane iz trgovskih centrov, seveda skupaj s prostovoljkami Lions kluba Žalec, ki je pobudnik projekta zbiranja viškov hrane. Z našim kombijem ob večerih zberemo hrano in jo pripeljemo v zavetišče, kjer jo pripravimo za razdelitev. Na ta način smo pomagali že okrog 300 ljudem, viške hrane delimo predvsem družinam z več otroki. Vedno sodelujemo z Rdečim križem in s centrom za socialno delo, ki napišeta mnenje oziroma potrdila o tem, da je posameznik upravičen do dnevnega obroka v javni kuhinji.«
Natalija Zupančič je povedala, da društvo zelo dobro sodeluje z žalsko občino, ki je podprla projekt javne kuhinje, ob tem pa zagotavlja še nekaj sredstev, s katerimi pokrijejo stroške za čistila in podobno.
nekako stabilizirali, imajo kup zdravstvenih težav, nekateri so se odselili, tako da je tega bistveno manj in zato zaključujemo delo po terenu.«
Kako pereča pa je zdaj problematika prepovedanih drog, zlasti med mladimi? »V zvezi s problematiko prepovedanih drog imam veliko telefonskih klicev. Odvisnike večinoma napotim v zavod Vir, ki ima bolj visokopražni program, ne želim, da prihajajo k nam. Veliko je alkoholizma in uživanja sintetičnih drog, na primer spida, tudi kokaina. Večinoma gre za mladostnike, ki odhajajo v srednje šole. Res ogromno pa je marihuane. Vendar nikakor ne podpiram njene legalizacije. Kar nekaj uporabnikov obravnavamo na programu duševnega zdravja, ki so začeli z marihuano. Uživanje marihuane lahko pripelje do iz-
rekli, da lahko otrok izkusi alkohol šele po 14. letu. Zdaj pa vemo, da se možgani razvijajo bistveno dlje. Kaj pomeni požirek, okus piva pri petletniku? To je zametek nečesa, kar si bo lahko zaželel, ko bo v stiski in se bo hotel počutiti bolje. To je tisto, kar je najbolj problematično. Mislim, da bi morali biti odrasli veliko bolj strogi in dosledni do alkohola. Ljudje lahko živijo brez njega in zato ni nobene potrebe, da ga dovolimo otroku poskusiti. Če smo vztrajni pri nečem, potem lahko uspemo. Najlaže pa je otroka zamotiti z določenimi stvarmi. Saj vemo, kako potekajo naše zabave, pogrebi, veselice, rojstni dnevi, vedno mora biti prisoten alkohol. Mlade bi morali naučiti, da se lahko dobro zabavajo tudi brez alkohola.«
K. R., foto: T. T.
Letošnji udeleženci Županovega lova
Zelena bratovščina dveh lovskih društev žalske občine se vsako leto januarja pod pokroviteljstvom župana Občine Žalec odpravi na skupni lov, poimenovan Županov lov. Lovci LD Gozdnik Griže in LD Žalec ter nekaj povabljenih gostov so se v soboto, 17. januarja, tako udeležili že 14. lova.
Letos je lovski dogodek organiziralo LD Žalec. Pri njihovem lovskem domu Rinka na Sveti Jedrti nad Gotovljami se je zjutraj zbralo 42 lovcev in gostov. Zbrane sta najprej nagovorila starešina LD Žalec Janko Stebernak, ki je bil tudi vodja tokratnega lova, in župan Janko Kos, ki je pohva-
lil delo obeh lovskih 'družin. Brez ulova po treh urah lovljenja pa se tokrat niso mogli zahvaliti boginji Diani in opraviti obred lovskega pozdrava uplenjeni divjadi, so se pa lovci zadržali na prijetnem druženju v prostorih lovskega doma na Rinki.
D. N. in T. T.
Vabljeni na osrednjo proslavo Občine Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v petek, 6. februarja 2015, ob19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Na prireditvi bodo podeljena Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2014.
Slavnostna govornica bo direktorica Televizije Slovenije dr. Ljerka Bizilj, ugledna slovenska novinarka, pisateljica in publicistka.
V kulturnem programu boste poslušali koncertno izvedbo prve slovenske komične operete Tičnik Benjamina Ipavca.
Ena metla za občinske ceste in javne poti
Z antičnim parkom ponovno na razpis
Župan Janko Kos (desno) in direktor VOC, d. d., Roman Moškotevc med podpisom pogodbe
Za vzdrževanje občinskih lokalnih cest in javnih poti skrbi v žalski občini z letošnjim letom samo en koncesionar. Prejšnji torek je župan Janko Kos podpisal pogodbo o izvajanju te obvezne gospodarske javne službe z direktorjem na razpisu izbranega koncesionarja VOC Celje, d. d., Romanom Moškotevcem.
V žalski občini je 255 km javnih občinskih cest, od tega 115 km lokalnih cest in 140 km javnih poti. Za vzdrževanje javnih poti so bile doslej pristojne mestna in krajevne skupnosti, v .imenu občine pa je za vzdrževanje lokalnih cest skrbelo podjetje VOC, d. d. Ker je to po zakonu o cestah obvezna gospodarska javna služba, je občina prevzela tudi vzdrževanje javnih poti in na osnovi lani sprejetega občinskega odloka razpisala koncesijo za letno in zimsko vzdrževanje vseh občinskih lokalnih cest in javnih poti.
Na javni razpis sta prispeli ponudbi podjetij Plima, d. 9. o., in VOC Celje, d. d. Izbrano je bilo podjetje VOC, d. d., ki je kot podizvajalce prevzelo tiste dosedanje izvajalec zimske službe, ki so vzdrževali javne poti preko krajevnih ali mestne skupnosti in so to delo želeli opravljati tudi v prihodnje.
Občina je koncesijo podelila za šest let, vrednost pogodbe pa je dobrih 6,46 milijona
Kot smo že poročali, je občinski svet na decembrski seji imenoval Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V njem so poleg treh predstavnikov občinskega sveta predstavniki več organizacij in ustanov.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu v občini, predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa v občini, sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnega izobraževanja in obveščanja udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koor-
Dekanija Žalec je letos izdala Napovednik 2015. V knjižici je zbranih mnogo podatkov iz sedmih župnij žalske dekanije, ene od enajstih v celjski škofiji.
Napovednik je zanimiv za vse, ki želijo biti seznanjeni s celjsko škofijo, žalsko dekanijo
evrov, to pomeni na leto nekaj več kot milijon evrov. Približno dve tretjini letnega zneska bosta porabljeni za letno vzdrževanje, tretjina pa za zimsko službo. »Izbrani koncesionar je že do sedaj izvajal redno vzdrževanje lokalnih cest v žalski občini in se je vedno izkazal za kakovostnega in zaupanja vrednega partnerja, zato upamo na dobro sodelovanje tudi v prihodnje,« je med drugim ob podpisu pogodbe povedal župan Janko Kos. Direktor VOC Roman Moškotevc je poudaril, da šest let ni kratka doba in da se zavedajo svoje odgovornosti. Obljubil je, da bo VOC svoje delo opravljal najmanj tako dobro kot do sedaj, pri čemer je zelo pomembno, da ima vse potrebne stroje in opremo pa tudi svojo bazo v bližini oziro-
dinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni, ter sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet.
V svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu po predlogu organizacij in institucij delujejo predstavniki Policijske postaje Žalec Anton Venek, Jakob Udrih in Roman Jelen, Milan Pečnik iz Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline, Srečo Pusto-slemšek iz celjskega podjetja za vzdrževanje cest, Vojko Verdev kot predstavnik avtošol z območja žalske občine, ravnatelj Uroš Vidmajer kot predstavnik osnovnih šol z območja žalske občine, Natalija Starič Žikič
in župnijami Šempeter v Savinjski dolini, Polzela, Gotovlje, Petrovče, Galicija, Griže in Žalec. Poleg splošnih podatkov, kot so na primer število vernikov, učencev verouka, organistov, pevcev in drugih sodelavcev, so v njem zbrani podatki o tem, kaj in kdaj se bo v župni-
ma v Latkovi vasi.
Ker je strošek vzdrževanja javnih poti zdaj prevzela občina, bo z letošnjim letom v proračunu za toliko manj sredstev namenila mestni in krajevnim skupnostim. V nekaterih krajevnih skupnostih sicer poudarjajo, da bi s tem denarjem naredili več, kot bo koncesionar, in da lahko pride do težav pri nadzoru izvajanja koncesijske pogodbe. Župan Janko Kos je zatrdil, da bo občina izvajala reden in temeljit nadzor nad delom koncesionarja in da bodo lahko občani svoje pripombe še vedno sporočali tako predsednikom krajevnih oziroma mestne skupnosti kot občini, kjer je za to področje zadolžen Aleš Uranjek z urada za gospodarske javne službe.
K. R., foto: T. T.
kot predstavnika VVZ Vrtci Občine Žalec, Urška Teržan Petrovič z oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Žalec, Zdenko Lesjak z Medobčinskega inšpektorata Celje, Aleš Uranjek z Urada za gospodarske javne službe, Jani Trobiš iz Zavarovalnice Triglav Celje in Samo Sadnik s Savinjske televizije.
Občinski svet v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec zastopajo Nada Jelen iz Podkraja, Ivan Mazzoni iz Petrovč in Marija Pavčnik iz Gotovelj.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu deluje kot posvetovalno telo župana, predsednika in namestnika predsednika imenuje svet na svoji prvi seji, mandat članov sveta pa traja štiri leta. K. R.
jah dogajajo skozi leto. Letošnji uvodnik je napisal dekan Mirko Škoflek, župnik v Šempetru v Savinjski dolini, v njem pa je med drugim poudaril: »Živimo v dobi naglega pretoka različnih informacij, zato je prav, da tudi na verskem področju ne zaostajamo. Napovednik bo dosegel
Večji projekti občin bodo v prihodnje v veliki meri odvisni od pridobitve sofinanciranja iz različnih evropskih skladov. Občina Žalec ima pripravljenih kar nekaj projektov, med njimi je ureditev vaškega jedra Šempetra oziroma tamkajšnjega antičnega parka.
Občina Žalec se je s projektom antičnega parka oziroma Rimske nekropole v Šempetru prijavila na razpis za sofinanciranje iz norveškega sklada. Na spletni strani so že objavili' rezultate razpisa in žalska občina se je uvrstila na šesto mesto. Direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar pa pravi: »Uradno sklepa o tem, da nismo bili izbrani oziroma na katero mesto smo uvrščeni, še nismo prejeli. Radi bi namreč videli točkovanje in potem prosili za njegovo obrazložitev. Verjetno to ne bo spremenilo dejstva, da nismo bili izbrani. To ne pomeni, da bomo opu-
Zaradi zmanjšanih tedenskih nakazil sredstev iz naslova zakona o financiranju občin v letošnjem letu ter napovedanih varčevalnih ukrepov za zmanjšanje stroškov občin so župani - člani Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline vladi poslali protestno pismo.
Župani spodnjesavinjskih občin so se zaradi prej nenapovedanega takojšnjega zmanjšanja financiranja občin z začetkom leta 2015 sestali na seji območnega sveta in se odločili, da v protestnem pismu na posledice opozorijo vlado, ministrstvo za finance in ministrstvo za javno upravo, seveda pa so s pismom seznanili tudi Skupnost občin Slovenije, ki se z vlado pogaja o ukrepih za zmanjšanje stroškov občin.
»Skrbi nas, da bomo s takšnim drastičnim zmanjšanjem financiranja občin težko izvajali zakonsko določene naloge in da bodo ljudje v tej dolini v neenakopravnem položaju z večjimi in bogatejšimi občinami in bo kakovost bivanja v teh lokalnih skupnosti slabša. Župani se ne borimo zase, borimo se za ljudi v teh občinah,« je
svoj namen, če ga boste imeli in ga tudi skozi vse leto pridno uporabljali.«
Podatke za Napovednik 2015 je zbral in uredil upokojeni duhovnik Janez Zupanc, izdale in založile so ga župnije žalske dekanije, zanj pa je odgovoren dekan Mirko Škoflek. T. Tavčar
Direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar
stili ta projekt. Oblikovali smo delovno skupino skupaj z direktorji treh podjetij oziroma zavodov (JKP, ZKŠT in RAS), ki so podporni sistem, da bomo uskladili vse projekte, uvrščene v nabor za to finančno perspektivo, z vsemi možnostmi, ki so dane po različnih skladih EU. Kar nekaj jih je. Operativni program Slovenije je bil potrjen 23. decembra lani. Že dvakrat smo
razloge za pismo komentiral župan Janko Kos.
V pismu so župani zapisali, da občine Spodnje Savinjske doline komaj še uspevajo izvajati vse naloge in obveznosti, ki so jim naložene po zakonu, z načinom izplačevanja nakazil v začetku tega leta pa tudi osnovnih nalog ne morejo več pokrivati. In nalog, ki jih država prenaša na občine, je vsako leto več. Ob tem občine izvajajo še dodatne ukrepe na področju sociale za vse večje skupine ljudi, ki so se znašli na robu ekonomskega preživetja zaradi krize, v kateri je Slovenija že sedmo leto.
Prav tako občine ne bodo več zmogle investicij: »Ponovno poudarjam, da je bilo v preteklem obdobju skoraj 70 % investicij javnega sektorja izvedenih preko občin. Če bo tu premalo denarja, občine ne bodo mogle zagotavljati niti lastnega deleža pri investicijah, ne bo prijavljanja na evropske razpise, prišli smo celo tako daleč, da nekatere ne bodo mogle izvesti ali pa zaključiti že začetih investicij in bo zato prišlo do vračanja evropskih sredstev. Mogoče bo naše protestno pismo glas vpijočega v puščavi, ampak povprečnin ne smejo zmanjšati do nerazumnega obsega,« opozarja žalski župan in dodaja: »Tudi ukrepi, ki se napovedujejo po občinah, so nekateri nezadostni, nekateri bodo učinkovali šele čez daljše časovno obdobje in prihranka na kratek rok ne bo. Nam pa vzamejo takoj in zdaj.« Morda želi vlada nekaterim občinam s tem nekaj povedati, ugiba žalski župan, toda tudi v tem primeru je cena, ki jo bomo plačali vsi skupaj, prevelika.
imeli delavnice, da bomo čim več projektov umestili v ustrezne sklade. Prioritetni projekt poleg Rimske nekropole bo eko kamp v Vrbju in formirali smo ekipo, ki ga bo predstavila občinskim svetnikom. Mestnim in občinskim svetnikom pa smo predstavili tudi fontano piv in upamo, da bodo ti projekti dobili podporo.«
Izvedba projektov je odvisna od pridobitve evropskega sofinanciranja: »Pri teh projektih je bilo načrtovanih samo pet odstotkov lastnih sredstev občine, zato se bomo tudi s projektom antičnega parka prijavili na naslednji razpis. Tisti projekti, ki so letos uspeli s sofinanciranjem iz norveškega sklada, prav tako niso bili prijavljeni prvič. Če pa bo kje kakšna druga možnost, jo bomo izkoristili. RAS sem tudi predlagala, naj za dodatno javno delo prijavi osebo, ki bo posebej spremljala vse razpise v tej finančni perspektivi.«
K. R., foto: T. T.
Ministrstvo za finance je sicer po hudem ogorčenju občin pojasnilo, da bodo občine konec tega meseca prejele nekakšno solidarnostno izravnavo, ni pa jasno, po kakšnih kriterijih so občine dobile manj denarja in kakšna bo izravnava.
V protestnem pismu so spo-dnjesavinjski župani še zapisali, da so občine že do zdaj v veliki meri racionalizirale svoje stroške. Višina metodološko izračunane povprečnine je 662 evrov, občine pa se pogajajo z vlado za 525 oziroma 536 evrov: »Menimo, da smo s tem korakom prišli na skrajni rob možnega izvajanja ukrepov ob predpostavki, da se način nakazovanja sredstev za financiranje občin ne sme spremeniti. Ob načinu, ki se je zgodil pri zadnjih nakazilih sredstev, seje višina primerne porabe našim občinam zmanjšala v obsegu tudi do 20 odstotkov.«
Občine zato pozivajo državo, naj ne spreminja načina nakazovanja sredstev, da bodo lahko ohranile kolikor toliko vzdržen sistem na ravni lokalne samouprave. K. R.
Ministrstvo za finance predlaga po pogajanjih v preteklem tednu povprečnino v višini 500 evrov, ukinitev sredstev za investicije in ukinitev solidarnostne izravnave.
(D 712 12 80
Svet za preventivo imenovan
Napovednik žalske dekanije
Denarja bo zmanjkalo
Koledar spodbudil dražbo slik
Prvi dom, prilagojen invalidom
Občina Prebold izda vsako leto svoj občinski koledar, na katerem so označene tudi vse pomembnejše tradicionalne in druge prireditve, ki naj bi se zgodile v tekočem letu v občini oziroma v okviru posameznih društev.
Avtor letošnjega koledarja je mladi preboldski likovnik Žiga Hriberšek. Koledar je opremil s svojimi risbami posameznih dogodkov, ki so se zgodili v občini, naslovnico pa krasi risba centra Prebolda.
Izdaja koledarja je avtorja in njegove prijatelje, ki želijo biti
aktivni na področju mladinskega delovanja, pripeljala do ideje organizirati dražbo izvirnih likovnih del s koledarja. Risbe so uokvirili in jih pripravili za dražbo, avtor pa se je odločil izkupiček od prodaje nameniti delovanju v korist mladih. V petek, 9. januarja, je v večnamenski dvorani preboldske knjižnice in vrtca zbranim na dražbi župan Vinko Debelak povedal, da so že ob ustanovitvi občine začeli izvajati projekt Počitniško delo za mlade, ki marsikomu omogoča prvo delo in pridobivanje delovnih izkušenj. Pohvalil je
zagnanost nekaterih mladih pri ponovni oživitvi mladinskega gibanja in jih hkrati pozval, naj bodo uporni in naj se ne pustijo voditi drugim. Obenem se je zahvalil avtorju za podarjena likovna dela in izrazil prepričanje v uspeh dražbe.
Začetna cena za posamezno risbo je bila 40 evrov. Organizatorji so na zanimivi dražbi, kakršne v Preboldu še ni bilo, prodali vse risbe in iztržili skupaj 825 evrov, kar bo kar dobra osnova za njihovo nadaljnje delo, pri tem pa jim bo pomagala tudi občina. D. Naraglav
Nekaj najbolj zagnanih mladih na čelu z Nejko Golič in avtorjem risb
Člani krajevnih odborov
Na 2. seji Občinskega sveta Občine Braslovče so svetniki na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potrdili nove člane krajevnih odborov.
V Krajevni odbor Letuš so bili imenovani: Tomaž Pevec, Danilo Arčan, Amalija Klančnik, Denis Anclin, Marjan Zdolšek, Eva Mogel, Darko Žerdoner, Primož Brinovec, Robert Dimeč, Urban Jager, Jože Pirečnik, Franjo Volk, Pe-
ter Šmon, Štefan Obal in Janez Arlič; v KO Braslovče: Matija Miklavžina, Andrej Korošec, Branko Hudournik, Jože Ra-dišek, Ivan Turnšek, Sandra Smajlovič, Sonja Jezernik, Jure Miser, Mojca Kodre, Iztok Omladič, Uroš Šmid, Alfred Brinovec in Viktor Rokovnik; v KO Parižlje-Topovlje: Darko Bršek, Saša Drešček, Nika Udrih, Jasmin Padžič, Martin Tkavc, Nejc Passero, Vlado Božič, Idra Čremožnik, Pri-
mož Emeršič, Domen Marovt, Vincenc Mežnar, Pavla Irman in Sabina Žolger; v KO Gomil-sko: Bogomir Andoljšek, Božena Kosu, Marjan Mak, Karel Vovk, Boštjan Šalamon, Boštjan Brišnik, Robert Natek, Vinko Drča, Danilo Šturm, Nejc Der-ča, Bogdan Mahor in Andrej Šram; v KO Trnava pa: Miran Krajnc, Gregor Dolinšek, Rat-ko Veler, Januš Juhart, Nina Plaskan, Gregor Štusej, Matjaž Rožič in Karel Lebič. T. T.
Pomoč gasilcev je velika
Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Prekopa--Stopnik-Čeplje, Vransko, Tešova in Ločica pri Vranskem so podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe, s katero vsako leto določijo vsebino, obseg in način opravljanja gasilske službe in njeno financiranje.
Župan Franc Sušnik je poudaril, da bo za delovanje javne gasilske službe v Občini Vransko v tem letu na razpolago 20 tisoč evrov, to je toliko kot lani. Zahvalil se je za posredovanja, teh je bilo v preteklem letu po besedah poveljnika gasilskega poveljstva Občine Vransko Vladimirja Reberška osem. K tem pa je treba dodati žledo-lom konec januarja in v začet-
Zupan Franc Sušnik in predsednik GZ Žalec Edvard Kugler s stiskom rok potrdila podpis pogodbe
ku februarja preteklega leta, ob katerem so gasilci več dni pomagali in odstranjevali podrta drevja.
Pogodbo Pogodbo so podpisali župan Občine Vransko Franc Sušnik, predsednik žal-
ske gasilske zveze Edvard Kuglu in predsedniki društev. Gasilcem pa se je za prizadevno delo zahvalila tudi direktorice občinske uprave Občine Vransko Jadranka Kramer.
T. Tavčar
Med prerezom traku (župan Branimir Strojanšek, levo najemnik Simon Božič in desno predsednik DTV Partizan Ignac Krivec)
Po letu dni, odkar je najemnik doma DTV Partizan v Rakovljah Simon Božič, doma iz Šempetra, selektor in glavni trener reprezentance invalidov v sedeči odbojki, prevzel v upravljanje dom z zunanjimi igrišči za dobo dvajsetih let, je skoraj vse, kar so zapisali v pogodbi, storjeno.
Stroške najema objekta, zunanjih športnih igrišč, obnovitve fasade, ureditve sanitarij, dvorane, ogrevanja in urejanja za nove dejavnosti, prilagoditve za potrebe invalidov, igralcev sedeče odbojke, ki dosegajo vrhunske rezultate v Sloveniji in Evropi, bo, kot so zapisali v pogodbi, kril najemnik, torej Simon Božič. Obnovitvena dela so potekala skoraj leto dni in tik pred novim letom je bila slovesnost ob odprtju prostorov. Najemna pogodba med lastnikoma objekta, Občino Braslovče in društvom DTV Partizan Braslovče, ter najemnikom Simonom Božičem, je sklenjena za dobo 20 let. Najemnik naj bi v tem času v zameno za plačevanje najemnine vložil v obnovo objekta približno 200.000 evrov. Ta znesek je Simon Božič že skoraj v celoti izplačal v enem letu.
Ob odprtju so se zbrali številni Braslovčani in predstavniki Odbojkarske zveze Slovenije, zbrane pa je pozdravil Simon Božič in se vsem zahvalil za
podporo, še posebej Občini Braslovče, županu Branimirju Strojanšku, društvu DTV Partizan Braslovče in Branku Mihorku, vodji komisije za odbojko sede pri Odbojkarski zvezi Slovenije ter nekaterim donatorjem in vsem, ki so mu nesebično pomagali pri obnovi. V nadaljevanju je zbrane pozdravil tudi župan Branimir Strojanšek, ki je v svojem govoru poudaril pomen za ohranitev športnega doma in se zahvalil Simonu Božiču, ki je v tako kratkem času uredil vse potrebno za obnovo in oživitev doma. Branko Mihorko pa je poudaril, da je odprtje športnega centra velik korak k razvoju sedeče odbojke in odbojke na mivki v Sloveniji. V okviru športnega centra so v Braslovčah uredili tudi igrišče
za sedečo odbojko na mivki, ki se v zadnjih letih prav tako vse bolj razvija in je med odbojkarji invalidi v svetu že precej priljubljena.
Simbolično so s prerezom traku obnovljeni dom z zunanjimi športnimi igrišči predali namenu župan Branimir Strojanšek, najemnik Simon Božič in predsednik športnega društva DTV Partizan Ra-kovlje Ignac Krivec, ženska in moška ekipa pa sta prikazali sedečo odbojko. Slovenski sedeči odbojkarji in odbojkarice so se tako razveselili svoje prve dvorane, v kateri se bodo lahko nemoteno pripravljali na največja tekmovanja, v športnem centru pa bodo potekali tudi športna invalidska prvenstva, seminarji in izobraževanja.
T. Tavčar
S tekme v sedeči odbojki
Proračun 2015 v javno obravnavo
Polzelski svetniki so se prejšnji četrtek sestali na 3. redni seji občinskega sveta in med sedmimi točkami dnevnega reda je bila najzanimivejša prva obravnava odloka o proračunu Občine Polzela za letošnje leto. Proračun je pripravljen v skladu s trenutno veljavno zakonodajo in razpoložljivimi podatki veljavne povprečnine, ki znaša 525 evrov, kar je za 11 evrov oziroma za 2 odstotka manj kot lani.
Kot kaže, bodo prihodki v višini 6.240.300 evrov za kar 142.650 evrov oziroma za 2,3 odstotka nižji kot v proračunu 2014, odhodki, ki znašajo 6.093.100 evrov, pa za 341.670 evrov oziroma za
5,6	odstotka nižji od lanskega proračuna. Proračunski presežek znaša 111.200 evrov. Občina se letos ne bo zadolžila, čeprav je vsak Polzelan zadolžen le za 311 evrov, slovensko povprečje pa je 361 evrov. Po krajši razpravi so
svetniki odlok o proračunu za letošnje leto posredovali v 20-dnevno javno obravnavo.
Svetniki so se seznanili tudi z letnim programom ZKTŠ Polzela za leto 2015. Kot je povedala direktorica zavoda Klavdija L. Tomažič, nameravajo letos pripraviti 22 prireditev, bo pa zavod občino stal
164.000	tisoč evrov. Svetniki so se v nadaljevanju seznanili tudi s predhodnim mnenjem strateškega načrta ZKTŠ Polzela 2015-2020.	T. Tavčar
Za most najprej projekt
Kmalu tudi dvorana
Odstranili konstrukcijo začasnega mostu.
Pospešena izvedba del v kulturnem domu
Po tragediji na mostu čez Bolsko na cesti do AMZS Centra varne vožnje so dovoz do centra uredili skozi Brode. Občina Vransko je naročila izdelavo projekta za nov most, njegova usoda pa je odvisna od tega, ali bodo vodarji pred gradnjo zahtevali prestavitev struge.
Dovozna cesta iz krožišča v Čepljah do Centra varne vožnje v dolžini 626 m je kategorizirana kot javna pot. Sestavni del te poti je bil po besedah župana Franca Sušnika tudi začasni prehod preko vodotoka Bolska, ki je bil zgrajen na podlagi elaborata o začasnem prehodu, ki ga je aprila 2007 izdelala Pro-jektiva Inženiring Celje, d. d., Agencija RS za okolje pa je izdala vodno soglasje.
Takoj po tragediji septembra lani, v kateri sta umrli dve osebi, je občina zaprla dovozno cesto, pozneje pa iz rečne struge tudi odstranila elemente začasnega mostu. »Hkrati smo uredili in ustrezno označili obvoz do Centra varne vožnje. V zadnjih
dneh preteklega leta smo še dodatno uredili in utrdili bankine na tej cesti ter postavili ograjo na prehodu preko regulacijskega jarka in ocenjujem, da je začasna ureditev dovoza do Centra varne vožnje primerna za uporabo. Že vse od nesreče naprej pa intenzivno delamo tudi na pripravi PGD dokumentacije za nov most,« je povedal Franc Sušnik.
Konec novembra lani je občina pri podjetju SUBRA, d.
o. o., iz Celja, izbranem med prejetimi ponudbami, naročila izdelavo projektne dokumentacije za nov most. Del te dokumentacije so projektni pogoji različnih soglasodajalcev, med njimi je seveda tudi Agencija RS za okolje. »Če bodo ti pogoji dopuščali gradnjo mostu na mestu začasnega prehoda, bomo verjetno most lahko zgradili v nekem doglednem času,« je povedal župan.
K.R.
V Braslovčah bodo letos končali gradnjo kulturnega doma oziroma nove dvorane in občinske knjižnice v večnamenskem objektu, ki je rezultat javno-zasebnega partnerstva občine in podjetja Jagros.
Podjetje Jagros je v trgu Braslovče zgradilo nov večnamenski objekt in v zgornjem delu med drugim uredilo trgovski center. Trgovsko-poslovni del z več lokali, s parkirišči in z garažno hišo so odprli pred dobrim letom. V mansardi bodo uredili stanovanja, v kletnem oziroma spodnjem delu objekta pa nastaja kulturni dom. Etažna lastnica tega dela objekta je Občina Braslovče, v njem pa bosta tudi sodobna dvorana z odrom in knjižnica. Kljub za občino zaostrenim finančnim pogojem pa na javnem razpisu izbrani izvajalec KM Instalacije iz Škofje vasi te dni intenzivno dela, tako da
Vila prodana
bo kulturni dom odprt predvidoma konec letošnjega marca. Približno 960 tisoč evrov (z DDV) za kulturni dom bo v celoti zagotovila občina, ki pa se je dogovorila za nekoliko odloženo plačilo.
V objektu, kjer je stara dvorana, bo občina uredila sedem ali osem socialnih stanovanj, za kar je že naročila izdelavo
idejne zasnove. Za druge namene stavba ni primerna, saj je že zdaj povezana z večstanovanjskim objektom, prav tako ni dovolj parkirišč, je povedal župan Branimir Stroj anšek. Občina stanovanja potrebuje, saj namerava vanje preseliti stanovalce žovneškega posestva, ki ga bo v celoti namenila turizmu.	K. R.
Občina Prebold dobila tajnika
Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih je Občina Prebold lani objavila javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta tajnika občine. Na razpis se je javilo 95 kandidatov, vendar vsi niso izpolnjevali vseh razpisnih pogojev, tako da je bilo v izbirni postopek vključenih 31 kandidatov, v ožji izbor pa je prišlo 9 kandidatov, med njimi tudi domačin Jure Vrhovec, ki je postal novi tajnik preboldske občine. Trenutno ima še status vršilca dolžnosti, kmalu pa bo pravnomočno potrjen.
Izbrani kandidat Jure Vrhovec je bil rojen leta 1972 in že ves čas živi v Preboldu. Dokončal je univerzitetni študij geografije in geologije, leta 2007 pa je postal magister znanosti na področju poslovodenja in organizacije
Jure Vrhovec ■
na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ima delovne izkušnje tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Kot pravi, pa si je najpomembnejše izkušnje z delom v javnem sektorju pridobil na Občini Domžale, kjer je bil zaposlen kot svetovalec
na oddelku za okolje in prostor ter tri leta v uradu župana kot svetovalec za investicije.
Po uspešno opravljenem magistrskem študiju je na Občini Trzin delal kot vodja financ, nekaj manj kot dve leti pa je bil zaposlen tudi v svetovalnem podjetju kot strokovni sodelavec za pripravo investicijske dokumentacije in prijavo na razpise za sofinanciranje iz Evropskih razvojnih skladov. Več kot štiri leta je delal tudi v zasebnem sektorju na področju prodaje in nabave.
»Vesel sem, da sem dobil priložnost za delo kot tajnik v občinski upravi Občine Prebold in upam, da bom s svojim delom ob uspešnem sodelovanju z županom, z občinskimi svetniki in člani odborov pripomogel k razvoju občine v prihodnje,« pravi Jure Vrhovec D. Naraglav
O proračunu danes...
Braslovški svetniki se bodo danes, v sredo, 28. januarja, sestali na 4. redni seji občinskega sveta ter razpravljali in sklepali o osmih točkah dnevnega reda. V drugi obravnavi bodo razpravljali o predlogu proračuna Občine Braslovče za leto 2015.
Od prve do druge razprave je o predlogu proračuna razpravljalo pet odborov, ena komisija in en svet ter sedem svetnikov, ki so podali nekaj pripomb in pobud. Prihodki so se s 5.406.516 zvišali na 5.536.893 evrov, odhodki pa s
6.052.494 na 6.193.837 evrov.
Poleg tega bodo svetniki prav tako v drugi obravnavi razpravljali o predlogu odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec in o
predlogu odloka o ustanovitvi sveta ustanoviteljev JKP Žalec. Razpravljali in sklepali bodo tudi o spremembah in dopolnitvah prostorskega reda Občine Braslovče.	T. T.
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andrai 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
V proračunu manj sredstev
Premoženje družbe KIV, d. d., v stečaju se oddaja v najem in prodaja. Proizvodno halo je za leto dni najel samostojni podjetnik Feštajn, o čemer smo že poročali, prodana pa je vila, v kateri je bil sedež uprave KIV-a.
Kot je povedal župan Občine Vransko Franc Sušnik, za omenjeno območje poteka sprememba občinskega podrobnega prostorskega načrta, njen pobudnik je novi ruski lastnik Košeninove vile. Namembnost naj bi se iz poslovne spremenila v poslovno-stanovanjsko. K. R.
Košeninova vila prodana
Občinski svet Občine Prebold se je v ponedeljek, 22. decembra, zbral na svoji 3. redni in hkrati zadnji seji v preteklem letu. Osrednja točka je bil predlog proračuna za leti 2015 in 2016, ki ga je petnajstčlanskemu svetu predstavil župan Vinko Debelak in ob tem opozoril tudi na pomanjkanje finančnih sredstev.
Povedal je, da predstavlja največji primanjkljaj v proračunu za prihodnji dve leti znižanje financiranja s strani države, in sicer 494 evrov na občana, kar pa še ni potrjeno, saj se vlada in občine o tem še pogajajo. Če bo predlog obveljal, bo občina s strani države prejela precej manj sredstev kot v preteklem proračunskem obdobju. Če k temu pri-štejejo še rezervacijo sredstev za poplačilo izgubljene tožbe s podjetjem Vegrad v stečaju, bi minus v občinski blagajni znašal 210.000 evrov. Kot je dejal župan, bodo za nadomestitev tega primanjkljaja
poiskali vse morebitne rezerve in do dobra prevetrili finančne načrte proračunskih uporabnikov. Predlog proračuna za leto 2015 predvideva nekaj več kot štiri milijone evrov prihodkov in za več kot štiri milijone odhodkov (slabih pet tisoč evrov). Za leto 2016 pa predlog proračuna predvideva še bistveno manj prihodkov, le 3,4 milijona, in nekaj več kot 3,2 milijona evrov odhodkov. Po razpravi so predlog proračuna posredovali v 30-dnevno javno razpravo.
V nadaljevanju seje je predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Franc Škrabe predstavil sistematizacijo delovnih mest v Vrtcu Prebold za šolsko leto 2014/15. Od 1. septembra dalje je v vrtcu v 14 oddelkih skupaj 251 otrok, od tega 68 v prvem in 183 v drugem starostnem obdobju. Vseh zaposlenih je v vrtcu trenutno 38,93. Na podlagi števila vpisanih otrok bi bilo potrebno odpreti še en oddelek. Kot je v obra-
zložitvi zapisal ravnatelj Oton Račečič, bo potrebno v tem primeru organizirati delovanje enega oddelka v šolski stavbi. Po razpravi so svetniki sprejeli predlagano sistematizacijo delovnih mest v vrtcu za šolsko leto 2014/15.
Župan je pod točko razno svetnikom podal informacijo o začasnem financiranju proračuna za obdobje januar-ma-rec 2015, saj proračuna še niso sprejeli. V nadaljevanju so govorili tudi o pridobitvi ponudbe za snemanje sej občinskega sveta in občinski upravi naložili, naj opravi izbor ponudb za snemanje. Ob koncu seje je bilo podanih še nekaj tekočih informacij, Katja Huš pa je med drugim spregovorila tudi o projektu Kino (o)živi.
D. N.
VSTOPNICE PREKO SPLETA
Posvet o oživljanju kina
Norveški pedagog na waldorfski šoli
Waldarfska šala Savinja, Žalec
vabi k vpisu v 1. razred za šolska leto 2015/16
Starši naj k pisni prijavi priložijo:
•	otrokove rojstne podatke,
•	kratek življenjepis otroka,
•	otrokovo fotografijo,
•	razloge za vpis v waldorfski program,
•	telefonsko številko in elektronski naslov.
Waldortska šola Savinja izvaja javno veljavni program waldorfske osnovne šole. V šolo se lahko vpišejo otroci iz vseh občin ne glede na šolski okoliš, ki je predpisan za javne osnovne šole.
Vpisni postopek:
Prijave sprejemamo do 2. marca 2015 na elektronski naslov waldorf. sola@gmail.com. Starši namero o vpisu v waldorfsko šolo sporočijo tudi vpisni službi javne osnovne šole v svojem šolskem okolišu. Aprila 2015 bomo vse zainteresirane povabili na razgovor in na podlagi prijav, prisotnosti staršev na informativnih predavanjih in opravljenih razgovorov bo komisija za sprejem novincev odločala o sprejemu prvošolcev. Prednost pri vpisu imajo otroci, ki so obiskovali waldorfski vrtec, ter otroci, ki že imajo v waldorfski šoli starejše brate oziroma sestre. Po plačilu vpisnine in podpisu pogodbe o šolanju je vpisni postopek zaključen.
Več o Waldorfski šoli Savinja lahko izveste na predstavitvi šole z naslovom Skrivnost ustvarjalnosti - iz notranjega klica do zunanjega (po)klica, ki bo 4. februarja 2015, ob 17.30 na Waldorfski šoli Savinja.
Waldorfska šola Ljubjana, OE Savinja, Ul. Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec, tel.: 037777 30 20, 03/777 30 21.
www. waldorf-savinja.si
Na Vranskem in Polzeli 166 krvodajalcev
Letošnjo prvo od desetih krvodajalskih akcij žalske območne organizacije Rdečega križa so pripravili v dvorani kulturnega doma na Vranskem, kjer je za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje kri darovalo 80 krvodajalcev, druge, ki jo je izvedel Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino iz Ljubljane, pa se je v ponedeljek, 19. januarja, v veroučni učilnici polzelskega župnišča
udeležilo 86 krvodajalcev.
V žalskem združenju in občinskih organizacijah Rdečega križa na Vranskem in Polzeli so teh številk veseli. Ugotavljajo, da so ljudje v teh težkih časih še bolj pripravljeni pomagati in z darovano krvjo reševati življenja tistim, ki kri potrebujejo.
Letošnja tretja akcija bo 16. marca potekala v jedilnici II. OŠ Žalec, kri pa boste lahko darovali od 7. do 12. ure.
T. Tavčar
Z akcije na Vranskem
V prostorih Občine Prebold je v torek, 20. januarja, potekal štiriurni strokovni posvet na temo o oživljanju lokalnih kinematografov in digitalizacije. V Preboldu smo si lahko v zadnjih mesecih prejšnjega in v začetku letošnjega leta v okviru projekta Kino (o)živi ogledali nekaj brezplačnih predstav, na predzadnji predstavi pa je bil gost preboldski rojak, pesnik in pisatelj Ervin Fritz, ki je obudil spomine na Katja Huš m Ervm Fritz zlate filmske čase v Preboldu.
60.000) in se bo po predvidevanjih še zniževala. V pogovoru so se dotaknili tudi razmišljanja o dvorani za ogled digitaliziranih filmov v Preboldu, Žalcu ali kje drugje v naši dolini in o potujočem digitalnem kinu, s katerim bi zagotovili ogled filmov v posameznih krajih, hkrati pa tudi preverili smiselnost ponovne oživitve kina v lokalnih okoljih.
Na posvetu, ki mu je prisostvoval tudi preboldski župan Vinko Debelak, je bilo zanimivo prisluhniti izkušnjam o oživljanju kina. O trboveljskih izkušnjah je govoril Andrej Uduč z Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje.
O Art kino mreži Slovenije, združenju kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma Slovenije, sta zbranim spregovorila Živa Jurančič in Peter Groznik. Povedala sta, da je to prostovoljno, samostojno, nepridobitno
združenje pravnih in fizičnih oseb, ki so se povezale z namenom sodelovanja in razvoja delovanja kinematografov in prikazovalcev kakovostnega in umetniškega filma, izmenjave izkušenj, strokovnega znanja in informacij s področja razširjanja in promocije filmske kulture in filmske vzgoje ter promocije in prikazovanja kakovostnega in umetniškega filma v slovenskih kinematografih.
Ob tej priložnosti so predstavniki podjetja TSE predstavili tehnične zahteve oživljanja kinodvoran, Metka Dariš, predstavnica Slovenske kinoteke, pa je spregovorila o dostopnosti filmov in filmske dediščine.
Kot je povedala Katja Huš, bodo s projektom Kino (o)živi nadaljevali, s predstavami pa bodo za zdaj zaključili, zadnjo si boste lahko ogledali v nedeljo, 1. februarja. D. Naraglav
Ljudje vse bolj ločujejo odpadke
Družba za ravnanje z odpadki Simbio iz Celja skrbi za odvoz odpadkov iz 24 občin Savinjske regije, od tega iz šestih občin Spodnje Savinjske doline. Na tiskovni konferenci tik pred novim letom je direktor družbe mag. Marko Zidanšek med drugim govoril o poslovanju v letu 2014 in poudaril:
»S poslovanjem tega javnega podjetja sem zadovoljen. Načrtujemo za 15 milijonov prihodkov, kar za okrog 700 tisoč evrov več kot v preteklem letu. Podobno načrtujemo tudi za leto 2015,
Pestra zasedba na posvetu
Na posvetuje zbrane pozdravila Katja Huš, koordinatorica projekta Kino (o)živi. Posveta so se udeležili tudi predstavniki sosednjih spodnjesavinjskih občin, Velenja in Trbovelj, ministrstva za kulturo in podjetja TSE iz Ljubljane, ki je vodilni slovenski integrator, ki ponuja celovite sistemske rešitve na avdio, video multimedijskem, osvetljevalnem krmilnem in telekomunikacijskem področju.
V nadaljevanju posveta je beseda tekla o nacionalni viziji razvoja kinematografije in virih financiranja za manjša art kina, o čemer je zbranim spregovorila Irena Ostrouška z ministrstva za kulturo in predstavila tudi program sofinanciranja digitalizacije kinematografov. Kot je povedal predstavnik posveta iz Trbovelj Andrej Uduč, je še pred časom digitalizacija predstavljala velik strošek, zdaj pa je cena za polovico nižja (okrog
V	Medobčinski splošni knjižnici Žalec so konec decembra predstavili knjigo S srcem v šoli, ki jo je napisal mednarodni predavatelj, norveški pedagog in pisec Godi Keller.
V	prepolni knjižnici je spregovoril o današnjih vzgojnih izzivih. Srečujemo se namreč z ekstremnimi situacijami, ko nemirni otroci takoj dobijo diagnozo. Je bolezen, če ne moreš pri miru sedeti na stolu? Danes otrokom vse prepogosto dajemo vtis, da niso dovolj dobri. Poudaril je, da ni treba postati fanatik, lahko pa razmislimo o
tem, da otrok potrebuje našo potrditev, da se bo lahko v življenju spoprijel z izzivi. Keller je predstavil waldorfsko pedagogiko, pri kateri so otroci deležni celovitega poučevanja. Kot je pomemben intelekt, so pomembni tudi čustva, otrokova volja ter medosebni odnosi, tehnologija pa upočasni razvoj možganov, ker je komunikacija enosmerna. Otrok samo sprejema informacije, ne premika se, le sedi. To je površno učenje. Danes ne bi znali več rešiti zapletene enačbe, ki ste se je učili pri matematiki saj večino snovi obvladamo le do izpita. Otrok
pa ima bogat notranji svet, ki si ga zapomni za vse življenje. Če mu to odvzamemo, bo v življenju zelo šibak. Seveda pa življenje ni črno-belo, zato moramo tudi tehnološke pripomočke smiselno vključiti v otrokov vsakdan.
Poudaril je še» da je v zgodnjem šolskem obdobju najpomembnejše vzdušje. Ko ga starši vprašajo, kako naj pomagajo otroku pri matematiki, jih prosi, naj tega raje ne počnejo. Tisoč stvari lahko delajo doma, ki bodo za otroka koristnejše.	T. T.
Knjiga S srcem v šoli je vzpodbudila veliko zanimanje
za kakšen cent pa se bo pocenil odvoz smeti. Dobri rezultati so tudi zaradi razširitve dejavnosti. Ljudje vse bolj ločujejo odpadke. Nadaljuje se trend padanja
količine mešanih odpadkov in rasti ločeno zbranih odpadkov. Še leta 2010 je bil delež ločenih odpadkov 24-odstoten, lani pa že 56-odstoten.«	T. T.
BUMfest vsakič preseneti in navduši
Prejšnji konec tedna je bil Žalec slovenska prestolnica tolkalne glasbe. Deveta izvedba mednarodnega festivala tolkalnih skupin BUMfest je ponovno navdušila in zadnji festivalski dan obiskovalce nagradila celo s praizvedbo Slovenske simfonete, ki jo je pianist Matej Meštrović napisal za skupino Sudar Precussion, izvedli pa so jo skupaj s trobilci Glasbene šole Celje. To pa ni bilo edino presenečenje za občinstvo.
Trije festivalski dnevi so prinesli štiri koncerte. »Festival smo sestavili z namenom in željo, da bi znova zadovoljili vse okuse,« je poudaril umetniški direktor festivala Dejan Tam-še in dodal, da je že petkova matineja zelo pomemben del festivala, saj se tako vzgaja njegova publika. V petek dopoldne so pred polno dvorano mladih poslušalcev iz več osnovnih in srednjih šol nastopili lanski nagrajenci Prešernovega sklada in pobudniki festivala Slovenski tolkalni projekt (STOP).
Zvečer je festival uradno odprla belgijska skupina 4PK. Štirje prekaljeni glasbeniki so hkrati avtorji skladb, s katerimi želijo poslušalcem približati orkestralne zmožnosti tolkalne glasbe. Že na začetku pa sta se predstavila mlada slovenska glasbenika na tank bobnih. Za njima je nastopil Claudio Spi-eler iz Avstrije, ki je občinstvo navdušil z indijskim ritmičnim jezikom konakolom in obodnim bobnom, imenovanim kanjira.
Sobotni koncert je bil razprodan in francoska skupina Quatuor Beat ni razočarala občinstva. Mladi glasbeniki iz Pariza so se dotaknili tako Pa-ganinija kot Gorana Bregoviča in Gershwina. Občinstvo jih je nagradilo s stoječimi ovacijami. Za popestritev so poskrbeli organizatorji pod imenom BUMfest trio, ki so skupaj s Claudi-jem Spielerjem odigrali njegovo skladbo Flying Sherkere.
Na nedeljskem koncertu je bila osrednja pozornost prav tako namenjena tolkalom, a v nekoliko bolj nenavadni kombinaciji - s klavirjem. Občinstvo sta na noge spravila pianist Matej Meštrović in skupina Sudar Percussion, ki sta 'glasbo povezala s kulinariko. Matej Meštrović, eden izmed najvplivnejših skladateljev klasične glasbe našega časa, je v sodelo-
vanju s skupino Sudar Percussion, ki jo sestavlja nekaj najboljših tolkalcev v regiji, ustvaril povsem samosvoj glasbeni stil. Mladi glasbeniki Nicolas Sinkovič, Luka Pešutič, Josip Bla-šković, Filip Merčep in Goran Gorše prihajajo iz Somborja. Na žalskem odru so nastopili skupaj s trobilci Glasbene šole Celje in prvič sploh zaigrali Slovensko simfoneto, avtorja Mateja Meštrovića. Koncert se je končal z dodatki in s stoječimi ovacijami, že na začetku večera pa je navdušila tolkalna skupina Glasbene šole Risto Savin Žalec pod mentorstvom Tonija Alatiča.
Ena od posebnosti žalskega festivala tolkalne glasbe so dopoldanske glasbene delavnice, ki so za udeležence brezplačne. Vodijo jih večinoma profesorji in akademski glasbeniki iz nastopajočih skupin pa tudi predavatelji s Poljske in iz Avstrije. Organizatorji vedno najdejo še kakšno novost in zanimivost, letos so na primer pripravili delavnico o fitnesu z bobnanjem.
Novost letošnjega BUMfesta je bil tudi ambasador festivala. Za prvega ambasadorja je umetniški direktor festivala Dejan Tamše izbral Blaža Švaba, člana ansambla Modrijani. Pred pol leta je namreč Blaž slišal skladbo Ti, ti moja rožica v izvedbi tolkalne skupine ŠUS. Izvedba z "boom-wackerji" gaje tako navdušila, da jih je povabil na Noč Modrijanov, Dejan pa je nato Blaža prosil, da bi postal ambasador festivala. Kot odličen glasbenik, ki v glasbi ne pozna meja, je Blaž tej prošnji z veseljem ustregel: »V času, ko se politične, gospodarske in druge elite mrzlično sprašujejo, kako premagati gospodarsko in tudi etično krizo, o kateri govorimo zadnja leta, se je dobro ozreti po dobrih praksah - po dogodkih, kjer ne glede na manj prijazne čase delujejo več kot uspešno, kot da krize sploh ne bi bilo. Tam pa raziskati, kaj delajo drugače. Festival BUMfest je uspešen festival, ker je inovativen in drzen, mladostno naravnan in ker temelji na sodelovanju. Na stičišču različnosti se rojevajo nove ideje. V sodelovanju pa je toliko energije in moči, da lahko dogodek malega kraja nase opozori celotno državo ali odmeva še širše. Sploh za mlade ljudi, ki tako izkusijo, da samo kontinuirano delo in medseboj-
Belgijska skupina 4PKje odprla festival
no sodelovanje obrodita sadove in uspeh, je to temeljna izkušnja, na katero se bodo naslonili v odrasli dobi, v delovnem okolju in kje drugje,« je med drugim v festivalski knjižici zapisal Blaž Švab, na odru pa dodal: »Ne glede na čase, ne glede na razmere se mi zdi, da moramo glasbeniki biti sanjači, da lahko premikamo meje in delamo velike projekte, na katere smo vsi ponosni.« Predlagal je slogan Žalec - mesto hmelja in tolkal.
Organizatorji so se za podporo festivalu zahvalili županu Janku Kosu, ki jim je čestital za odlično izvedbo in odmev, ki ga ima festival tudi v nacionalnih medijih: »Pravijo, da imamo velik koncert v majhnem mirnem kraju Žalcu, koncert mednarodnih razsežnosti, ki je prerasel ne le meje žalske občine, ampak tudi Slovenije. Brez prvega med enakimi Dejana Tamšeta tega zagotovo ne bi bilo. Za njim stoji izjemna glasbena šola, pa STOP, lanski nagrajenec Prešernovega sklada. Ne vem, kaj si bo izmislil za naslednje leto, ko bo deseti BUMfest. Če je že zdaj ambasador festivala Blaž Švab, bo verjetno drugo leto kar predsednik evropske komisije. Upam, da zna bobnati in da se razume malo na glasbo.« Župan je dodal, da naj organizatorji naslednjega festivala ne pričakujejo veliko denarja, ker ga tudi občina nima, zagotovo pa imajo vso podporo in iskreno hvaležnost občine.
Seveda Dejan Tamše pri izvedbi festivala ni sam, pomaga mu ekipa približno 30 ljudi, ki skrbijo, da vSe teče, najožja Dejanova sodelavca pa sta Sto-povca Damir Korošec in Damir Lojen.
BUMfest je letos prinesel še eno novost, razširil se je na likovno področje. Sašo Vrabič iz Slovenj Gradca in Dalibor Bori Zupančič iz Celja sta spremljala koncerte in svoja občutja ritma in barve različnih zvokov prenesla na risbe, slike, instalacije in video kot svojstvene in zanimive avdio-vizualne strukture. Njuna dela bodo od 2. do 28. februarja na ogled v Savinovem likovnem salonu. V času festivala so pred Dom II. slovenskega tabora postavili tudi posebno zvočno skulpturo, sestavljeno iz odsluženih aparatov in pripomočkov iz kleti RTV Slovenija.
Festival sta tudi letos organizirala ZKŠT Žalec in STOP, finančno pa sta ga podprla Občina Žalec in ministrstvo za kulturo. Tako lahko festival preživi, saj samo s prodanimi vstopnicami stroški ne bi mogli pokriti vseh stroškov, ki presegajo 20 tisoč evrov, je povedal direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek.
Umetniški direktor Dejan Tamše si je zelo želel na letošnji festival pripeljati tudi Japonce, vendar se načrt ni izšel, seveda pa je že veliko idej za jubilejni, deseti BUMfest: »Razmišljamo o nečem res globalnem, ne
govorim o glasbi, ampak da bi na to, kam trenutno vodijo te	paj in tudi mi opozoriti na to,
imel deseti festival kot vrhunec smernice v svetu, se mi zdi, da	kam gre ta svet.«
močno politično noto. Glede moramo glasbeniki stopiti sku-	K. R., foto: T. T.
Letošnja novost festivala je bil tudi Fit 4 Drums. Bobnanje s fitnesom; delavnice s to vsebino so imeli v nedeljo
Hrvaški Sudar Percussion je bil prava bomba za zaključek festivala
Polna dvorana mladih na matineji je dokaz čedalje večjega interesa šol v Sloveniji za festival
Brez podatka o energetski učinkovitosti ni prodaje
Pred približno letom dni smo se Slovenci na veliko ukvarjali z nepremičninskim davkom in urejanjem podatkov o svojih nepremičninah, letos nam je nova vlada pripravila dodatne sitnosti z energetskimi izkaznicami stavb. Izkaznica je obvezna za vse nove objekte, pridobiti pa jo bo potrebno tudi v primeru prodaje ali oddaje nepremičnine v najem za več kot eno leto. Kaznivo je celo oglaševanje prodaje ali najema stanovanja brez energetske izkaznice. Šele decembra lani pa je ministrstvo za infrastrukturo objavilo nov pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb.
Energetska izkaznica je že obvezna pri prodaji hiš in stanovanj oziroma oddajanju v najem za več kot leto dni. Tudi oglaševanje prodaje in oddaje v najem hiš ali stanovanj brez izdelane energetske izkaznice s prvim letošnji januarjem ni več dovoljeno, globa pa lahko znaša tudi 250 evrov za lastnika nepremičnine. Od 24. februarja bo potrebno energetsko izkaznico priložiti ob sklenitvi kupo-prodajne oziroma najemne pogodbe, od 9. julija letos pa bo potrebno energetsko izkaznico pridobiti za vse nove stavbe in vse javne stavbe s površino, večjo od 250 kvadratnih metrov, do takrat pa to velja za površine, večje od 500 kvadratnih metrov.
Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski
učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Lastniki nepremičnine lahko vidijo energetsko učinkovitost svoje stavbe in se seznanijo z ukrepi, kako izboljšati izkoristek dovedene energije in s tem posledično znižati stroške. Ti podatki bodo koristni tudi za državo, pravijo na ministrstvu, saj bo podroben pregled nad energetsko učinkovitostjo stavb v Sloveniji omogočil ukrepe za boljši izkoristek energije v prihodnosti.
Izjeme
Če svoje hiše ali stanovanja ne nameravamo prodati ali oddati v najem za več kot leto dni, nam ni treba skrbeti zaradi energetske izkaznice. Prav tako pa zakon predvideva izjeme, pri katerih izkaznice ne potrebujemo. Med izjemami so stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi v varstvu kulturne dediščine, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti, industrijske stavbe in skladišča, nestano-vanjske kmetijske stavbe, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev, enostavne in nezahtevne objekte ter samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino manjšo od 50 kvadratnih metrov.
Izdelovalci izkaznic
Energetsko izkaznico izdelujejo neodvisni strokovnjaki
z licenco na zahtevo stranke. Strokovnjaki lahko licenco dobijo z izobraževanjem in izpitom na Zbornici za arhitekturo Slovenije in Gradbenem inštitutu ZRMK. V registru podeljenih licenc neodvisnim strokovnjakom za izdelavo energetske izkaznice, objavljenim na spletni strani ministrstva za infrastrukturo, je bilo 19. januarja zapisanih 271 imen, med njimi so štirje, ki imajo svojo dejavnost registrirano v Savinjski dolini, in sicer Rafko Atelšek iz Glinj pri Braslovčah, Bojan Bahč iz Za-bukovice, Dejan Bošnak iz Ločice ob Savinji in Bogdan Trop iz Letuša.
Cena izkaznice je sestavljena iz prispevka za izdajo energetske izkaznice (višina je odvisna od namembnosti, velikosti in števila posameznih enot stavbe) in stroška izdelave s strani izdajatelja (odvisno od posameznega izdelovalca).
Dve izkaznici
Obstaja več vrst energetskih izkaznic. Tako imenovana računska energetska izkaznica se izda za novozgrajene stavbe in novozgrajene dele stavb, obstoječe stanovanjske stavbe in stanovanja. Druga pa je tako imenovana merjena energetska izkaznica, ki se izda za obstoječe nestanovanj-ske stavbe ali nestanovanjske dele stavb.
Računska izkaznica se izdela na podlagi izračunanih ener-
gijskih kazalnikov rabe energije stavbe po posebni metodologiji, merjena pa na podlagi meritev rabe energije v zadnjih treh končanih koledarskih letih pred izdelavo izkaznice.
Priporočila
Izkaznica vsebuje tudi priporočila, ki morajo biti skladna s pravili stroke in stanjem tehnike ter tehnično izvedljiva, da lahko z njimi ocenimo stroškovne ugodnosti zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti stavbe (izboljšanje kakovosti ovoja, energetske učinkovitosti sistemov, povečanje učinkovitosti rabe obnovljivih virov energije in organizacijski ukrepi).
Večstanovanjski objekti
Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetske izkaznice stavb ureja tudi vprašanje izdelave izkaznice za posamezen del večstanovanjskih stavb. Sprva je bilo predvideno, da bi se energetska izkaznica izdelala za celotno stavbo, sredstva pa bi se zagotovila iz rezervnega sklada. Vendar bi to zahtevalo 50-od-stotno soglasje lastnikov vseh delov stavbe. Če tega soglasja ni, pa je ministrstvo uvedlo tehnično rešitev, da se lahko izkaznica izdela tudi za posamezno enoto/stanovanje. V tem primeru pozneje izdana energetska izkaznica za celotno stavbo razveljavi prej iz-
dano energetsko izkaznico za posamezen del te stavbe.
Ni pa mogoče izdati energetske izkaznice za del stavbe, če je bila že pred tem izdana izkaznica za celotno stavbo. Če etažna lastnina v stavbi ni vzpostavljena, za posamezen del stavbe ni mogoče izdelati energetske izkaznice.
Podatki
Postopek izdelave energetske izkaznice obsega pregled stavbe in naprav, analizo podatkov o stavbi in rabi energije, izračun potrebnih energijskih kazalnikov in vpis podatkov v register. Podlaga za izdelavo je dokumentacija, ki izraža dejansko stanje stavbe in predstavlja izkaz energijskih lastnosti stavbe, kot so na primer elaborat o energetski učinkovitosti stavbe, načrt stavbe, projekt izvedenih del in drugo.
Pravilnik določa, katere podatke o stanovanju mora lastnik posredovati izdelovalcu energetskih izkaznic: površino sten, tal in stropov, sestavo zunanje stene, površino in lastnost oken, lego stanovanja, moč kotla in drugo. Izdelovalec energetske izkaznice ima diskrecijsko pravico, da presodi, ali ima za izdelavo na voljo dovolj podatkov, lahko zahteva dodatno dokumentacijo ali se odloči za ogled stanovanja. Naročnik mora neodvisnega strokovnjaka opozoriti na vsa odstopanja izvedenih del od projektiranih.
Energetska izkaznica se izda z vpisom v register. Izdajatelj jo najpozneje v petih delovnih dneh po vpisu posreduje v pisni obliki naročniku. Dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdelavo energetske izkaznice, mora izdajatelj hraniti še najmanj eno leto po preteku veljavnosti energetske izkaznice.
Do energetske izkaznice je dostop javen oziroma so javni naslednji podatki: zaporedna številka energetske izkaznice, identifikacijska oznaka stavbe iz katastra stavb in številka njenega posameznega dela, naslov stavbe, katastrska občina in parcelna številka, ime neodvisnega strokovnjaka, ki je izdelal energetsko izkaznico, naziv in firma izdajatelja in datum izdaje energetske izkaznice. Javne stavbe morajo imeti nameščeno na vidnem mestu najmanj prvo stran energetske izkaznice.	K. R.
Občina mora za svoja stanovanja, ki jih oddaja v najem, pridobiti energetske izkaznice do 15. marca letos. Po besedah vodje urada za gospodarske javne službe na žalski občini Aleksandra Žolnirja so pozvali izdelovalce energetskih izkaznic k oddaji ponudb, izmed katerih bodo izbrali najugodnejšega, ki bo izdelal energetske izkaznice za občinska stanovanj^________________________
Naenkrat veliko povpraševanje po energetskih izkaznicah
Neodvisni strokovnjaki za izdelavo energetske izkaznice morajo pridobiti posebno licenco. Kako konkretno poteka izdelava energetske izkaznice, smo vprašali enega od trenutno štirih strokovnjakov z območja Spodnje Savinjske doline, ki so vpisani v register neodvisnih strokovnjakov pri ministrstvu za infrastrukturo. Rafko Atelšek iz Glinj pri Braslovčah je licenco pridobil že leta 2013.
Kakšni so pogoji za pridobitev licence?
»Pogoja za udeležbo na posebnem izobraževanju sta visoka izobrazba tehnične smeri in dve leti delovnih izkušenj, najbolje na področju gradbeništva oziroma strokovnem področju učinkovite rabe energije in
obnovljivih virov energije v stavbah. Izobraževanje traja en teden, vsebine so precej obširne, od zakonodaje, spoznavanja gradnje skozi čas in tipov ogrevanja do obnovljivih virov energije in seveda konkretne izdelave energetske izkaznice. To pomeni vsak dan po osem ur predavanj in potem izpit.«
Je januar prinesel naval vlog za izdelavo energetskih izkaznic?
»Na tem trgu se do decembra lani skoraj nič ni dogajalo. Decembra se je začelo nekakšno tipanje, bi rekel, zdajle, januarja, je pa kar nekakšna norija. Naval vlog je velik.«
Vam mora lastnik nepremičnine dostaviti vso dokumentacijo o nepremičnini?
»Osebno največ izdelujem energetske izkaznice za stanovanjske objekte, kjer pogosto ni nobene dokumentacije, če že obstaja projektno-gradbe-na dokumentacija, pa pri teh zasebnih gradnjah marsikaj ni narejeno v skladu s projektom. Zato je potrebno vzeti meter oziroma laserski merilec in premeriti hišo ali stanovanje. Marsikdaj hitreje izmerim celo hišo, kot da pregledam projektno dokumentacijo.«
Kateri podatki o nepremičnini so bistveni za energetsko izkaznico?
»Glavni namen energetske izkaznice je izračun, koliko toplotnih izgub gre pri ogrevanju skozi ovoj objekta. Zato moram premeriti ovoj objekta, se pravi, da me zanimajo površina fasade, površina oken in vrat, strehe in tal, ne zanimajo pa me notranje stene in etaže. Energetska izkaznica pove, koliko energije se v kurilni sezoni porabi na kvadratni meter. Na prvi strani so v zgornjem delu navedeni splošni podatki objekta, se pravi katastrska občina, številka stavbe, parcela, fotografija objekta, naslov, potem pa je glavni kazalnik, ki ga vsi tudi najbolj razumejo, poraba
energije na kvadratni meter. Pri računski energetski izkaznici so objekti glede na ta podatek razdeljeni v razrede od Al kot najboljši razred, kjer je poraba energije od 0 do 10 kilovatnih ur na kvadratni meter, do energijskega razreda G, kjer je poraba do 300 kilovatnih ur na kvadratnih meter. Sem pa že delal energetsko izkaznico za Objekt, ki je presegel porabo 300 kWh. Tudi v tem primeru je objekt uvrščen v energijski razred G.«
Imajo po vaših dosedanjih izkušnjah stanovanjski objekti velike izgube energije?
»Večinoma se potrdijo moja pričakovanja. Ob prihodu na objekt že približno vem, kakšne rezultate bom dobil, je pa včasih kakšen dejavnik, ki preseneti. Na primer, zelo slabe toplotne karakteristike imajo enonadstropne podolgovate hiše z zelo veliko površino ovoja objekta in relativno majhno kvadraturo glede na ovoj. Dobre rezultate pa dosegajo večnadstropne hiše, ki imajo obliko čim bolj podobno kocki..«
So mogoče zlorabe, da si strokovnjak ogleda en objekt, izkaznica pa se potem uporabi za drug objekt?
»Na energetski izkaznici je več dokazil: naslov objekta, številka parcele, številka stavbe oziroma dela stavbe in tudi Gaus-Krugerjeve x in y koordinate, s katerimi se na meter natančno določi lokacija objekta. Ta podatek je zanimiv iz dveh razlogov. Eno je, da lociramo stavbo, drugi pa, da s tem določimo tudi klimatske razmere. Če je objekt na 800 višinskih metrih, so drugačne zahteve za toplotno izolacijo kot na 200 višinskih metrih ali nekje ob morju. Izkaznica nam pove, koliko energije porabi objekt v točno določenem okolju.«
Kupcu hiše ali stanovanja energetska izkaznica tako kot na primer pri beli tehni-

Rafko Atelšek
ki pove, kolikšni bodo stroški ogrevanja in kaj bi moral narediti, da bi bili ti čim nižji?
»Tako je. Če na primer izračunam, da objekt porabi 50 kWh/m2 energije, to za sto
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV
NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si
offset tisk
pigitalni tisk
vezava diplom
knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
offset tisk
digitalni tisk
vezava diplom
knjigoveštvo
poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
kvadratnih metrov veliko hišo pomeni, da bo v eni sezoni ogrevanja lastnik porabil 5.000 kWh energije za ogrevanje tega objekta. Potem preračunamo: cena elektrika je že navedena na kilovatno uro, za kurilno olje vemo, da dobimo iz litra približno deset kilovatnih ur energije, iz mestnega plina 9,5 kWh/Sm3 (na standardni kubični meter), iz UPN plina pa 7 kWh/l. Če podatek o porabi energije na kvadratni meter pretvorimo v gorivo, ki ga uporabljamo, si lahko izračunamo, koliko nas bo stalo ogrevahje na kurilno sezono.«
Kaj vse je zapisano na energetski izkaznici?
»Izkaznica ima štiri strani, na prvi strani so splošni podatki o objektu ter energijski kazalniki. Prvi in najpomembnejši kazalnik je potrebna toplota za ogrevanje objekta. Naslednji kazalnik nam pove, koliko energije je potrebno za delovanje stavbe. Torej je dodana predvidena poraba električne energije. Od energenta, s katerim se ogrevamo, je odvisna tudi poraba tako imenovane primarne energije. Primarna energija so naravni
viri pred predelavo. To so nafta, zemeljski plin, premog... Obnovljivi primarni viri so energija sonca, vetra, vode in biomasa. Te naravne vire moramo potem spraviti v ustrezno obliko za uporabo. Električna energija ima faktor 2,5, kar pomeni, da porabimo 2,5 kWh, da dobimo na objektu 1 kWh koristne energije. Drva imajo zelo majhno porabo primarne energije. Les raste v gozdu, blizu je, skoraj nič ga ne predelujemo. Zato imamo tu faktor 0,1. To pomeni, da potrebujemo 0,1 kWh energije, da spravimo drva z energijsko vrednostjo 1 kWh do kurišča. Zadnji kazalnik je količina C02, ki jo uporabljeni energent spušča v ozračje. Na drugi strani so glavni tehnični in številčni podatki: skupna prostornina objekta, skupna površina fasade, skupni tloris, potem številčno navedena poraba posamezne vrste energije. Na tretji strani so ukrepi, ki jih predlagamo kot neodvisni strokovnjaki, da bi porabo energije zmanjšali. Na zadnji strani lahko dodamo komentar rezultatom ali predlaganim ukrepom za zmanjšanje porabe energije.«
So ukrepi navedeni v obrazcu ali lahko strokovnjaki sami predlagate kakšen konkreten ukrep, posebej primeren za posamezen objekt?
»Precej ukrepov je navedenih že kot opcija in jih lahko samo odkljukam, če pa ugotovim, da bi bil potreben kakšen drugačen ukrep, ga dodam oziroma zapišem. Niso pa ti ukrepi obvezni oziroma zavezujoči za lastnika objekta. To je samo informacija, kaj kot neodvisni strokovnjak predlagam za zmanjšanje porabe energije.«
Kako dolgo traja izdelava energetske izkaznice?
»Odvisno je sicer od velikosti objekta. Obisk pri stranki traja pri stanovanjih ali enosta-novanjskih hišah v večini primerov od pol ure do ene ure. V tem času izpolnim vlogo za izdelavo energetske izkaznice, napravim izmere objekta ter pregledam, kakšne energetske naprave za ogrevanje so v objektu uporabljene. Če je objekt zelo kompleksnih oblik, lahko trajajo izmere tudi dlje časa.«
Koliko časa velja energetska izkaznica?
»Energetska izkaznica velja po zakonu deset let oziroma do večjih posegov na ovoju objekta. S posegi na ovoju objekta načeloma izboljšamo karakteristike objekta in nova energetska izkaznica prinaša boljše rezultate. Energetska izkaznica je namenjena, da poda kupci ali najemniku osnovno informacijo, koliko energije bo porabil za ogrevanje objekta. Zato je energetska izkaznica zahtevana samo za primer prodaje objekta ali pa oddaje v najem za daljši čas od enega leta. Nima smisla, da vam izdelam energetsko izkaznico, da vam povem, koliko ste in koliko boste porabili za ogrevanje, ker to veste bolje od mene, ki bom to izračunal.«
Kakšne so cene izdelave izkaznice?
»Za hišo, veliko 200 kvadratov, je cena okoli 160 evrov, če ni potrebnih potnih stroškov.«
Kako naj nekdo, ki naroči izdelavo energetske izkaznice, ve, da ima strokovnjak res ustrezno licenco?
»Strokovnjaki z licenco imamo posebno izkaznico, s katero se lahko identificiramo, ampak v današnjih časih ni težko ponarediti tudi te izkaznice. Zato predlagam, da vsak preveri v registru neodvisnih strokovnjakov pri ministrstvu za infrastrukturo, ali ima tisti, ki nam ponuja izdelavo energetske izkaznice, res licenco.«
Zakaj se uradno imenujete neodvisni strokovnjak?
»Ker moramo biti neodvisni, kar pomeni, da ne smemo izdelovati energetskih izkaznic za svojega delodajalca ali za bližnje sorodnike, ker bi lahko bili pristranski. V pravilniku o izdelavi energetske izkaznice je navedeno, za koga ne smeš delati in moraš poleg izkaznice podati tudi izjavo, da nisi kršil tega člena zakona.«
Kako bo po vašem mnenju energetska izkaznica oziroma izpostavljenost podatkov o energetski učinkovitosti ali potratnosti objektov za prodajo ali najem vplivala na nepremičninski trg?
»Mislim, da energetske iz-
kaznice ne bodo zelo vplivale na cene teh objektov na trgu, morda se bo kje spremenilo le kakšno razmerje cen med objekti.«
Država pa bo imela podatke, kako energetsko potratni so stanovanjski objekti.
»Mislim, da tudi država ne bo imela za zdaj veliko koristi, ker bodo izdelane energetske izkaznice samo za hiše in stanovanja, ki se prodajajo ali najemajo, pa seveda tudi za vse nove objekte. Uporabne statistične podatke bo država lahko dobila šele čez dvajset, trideset let, ko bo že več kot pol objektov šlo skozi fazo prodaje ali oddaje v najem in bodo s tem imeli energetske izkaznice..«
In kako je z novimi objekti?
»Poslovni objekti morajo imeti tehnični pregled in sestavni del dokumentacije za tehnični pregled je energetska izkaznica. Individualni objekti bi morali imeti po zakonu uporabno dovoljenje in energetska izkaznica je sestavni del dokumentacije za uporabno dovoljenje.«	K. R.
Že nekaj časa se veliko govori o energetski izkaznici stavb, namenjeni kupcu ali najemniku nepremičnine, pridobiti pa jo mora lastnik ali najemodajalec, če želi stavbo ali stanovanje prodati oziroma dati v najem. Energetske izkaznice je uvedel energetski zakon, ki je tudi zadnji korak prenosa prenovljene direktive EU o energetski učinkovitosti stavb. Obvezna je pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela in pri oddaji v najem za obdobje enega ali več let. Zakon je bil sprejet februarju 2014 in je začel veljati po objavi v Uradnem listu RS. S 1. januarjem 2015 se je iztekel prehodni rok.
Zakon zahteva, da mora lastnik pri prodaji in oddaji stavbe ali njenega posameznega dela v najem zagotoviti, da se tudi pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti stavbe ali njenega posameznega dela iz energetske izkaznice.
V tokratni anketi smo želeli izvedeti, koliko in kaj vedo naključno izbrani Spodnjesavinj-čani o teh izkaznicah.
Dragan Bojinovič: »O tej energetski izkaznici doslej nisem veliko razglabljal. Nekajkrat sem zasledil v medijih, zlasti na TV, da govorijo o tej tematiki, a ker stanovanja, v katerem živim, ne nameravam prodajati, me to ni toliko pritegnilo. Kot vem, je zakon že stopil v veljavo, toda v vsakem zakonu se najdejo tudi luknje, ki jih bodo znali nekateri izko-
ristiti. Mislim, da so energetske izkaznice dobra stvar za tistega, ki kupuje kakšno nepremičnino, saj naj bi imel vpogled, kako je stavba grajena oziroma energetsko varčna. Se pa ob tem postavlja vprašanje, kako strokovni in verodostojni bodo ti podatki.«
Polonca Galof: »O energetski izkaznici je precej govora v medijih. Trenutno me to ne zadeva, če pa bi hišo hotela prodati, bi morala pridobiti izkaznico. Kot vem, jo je potrebno imeti s 1. januarjem, saj je brez nje onemogočeno oglaševanje za prodajo ali najem. Izkaznice se mi zdijo dobra stvar za kupca, manj pa za prodajalca, saj izdelava ni ravno poceni. Je pa vse skupaj morda malo prehitro, saj ta čas še ni toliko ponudnikov za njeno izdelavo. Kot vem, si morajo izdelovalci pridobiti licenco za ta posel, kar je tudi prav, čeprav to ni popolno zagotovilo, da bo vse narejeno, kot je treba.«
Metka Lužar: »Vem, kaj je energetska izkaznica, saj bi moral biti človek gluh in slep, če o tem ne bi ničesar, slišal ali videl ob kakšnih poročilih. Mene se to sicer nič ne tiče, saj živimo v svoji hiši, ki je ne mislimo prodati, zato tudi izkaznice ne potrebujem. Je pa to
po svoje dobra stvar, saj lahko kot lastniki ali kupci z izkaznice izvemo, kako energetsko varčna je hiša, v kateri živimo ali jo prodajamo, in kaj bi bilo dobro še urediti. Bojim pa se, da bodo nekateri izdelovalci v tem poslu videli le denar in bodo pri tem površni, premalo strokovni in tako tudi podatki ne bodo pravi.«
Drago Lazar: »Mislim, da je energetska izkaznica zlasti z vidika kupca zelo dobra zadeva, saj lahko z nje razberemo, kako energijsko učinkovita je nepremičnina, kakšne so referenčne vrednote, letne emisije C02 in tudi kakšni so potrebni ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti. Kot vem, lahko izkaznico na zahtevo stranke izdelujejo le neodvisni strokovnjaki, ki so predhodno pridobili licenco.
Osebno se me pridobitev izkaznice trenutno ne tiče, I saj ne mislim prodajati in ne kupovati po1 drugi strani pa bi bil to nepotreben strošek, saj so cene za pridobitev te listine (izkaznice) menda trenutno precej viso-
ke.«
Marjeta Bostič: »Živimo v svoji hiši v Žalcu, ki je vsaj za zdaj ne mislimo prodati in torej ne potrebujemo te energijske izkaznice. Sicer pa sem mnenja, da je njena uvedba za tiste, ki
kupujejo nepremičnino, to dobra informacija. Z njeno pomočjo se bodo lažje odločili za nakup in hkrati dobili priporočila, kaj bi še veljalo narediti, da bi imeli energetsko varčnejšo hišo ali stanovanje. Upam, da pri izdelavah energetskih listin ne bo spet kakšnih nepravilnosti in zavajanj, saj ne moreš pri nas skoraj nikomur povsem zaupati.«
Silvo Klinar: »Kaj je energetska izkaznica, vem, saj je bilo o njej že veliko govora. Težko pa bi to komentiral, saj še nimam svoje hiše ali stanovanja, ki bi ga prodajal ali dajal v najem. Mislim pa, da je to dobra stvar za tistega, ki nepremičnino kupuje, tako lahko izve, kako energijsko varčna je. Zagotovo pa to ni najbolj razveseljujoče za prodajalca nepremičnine, saj najbrž te izkaznice ne bodo poceni.
Nisem pa prepričan, da ob teh prodajah ne bo prihajalo do zlorab in potvarjanj podatkov.«
Ivan Bolčevič: »Stanujem v bloku v Žalcu, ki je last stanovanjskega podjetja SIPRO Žalec. Zakon o energetskih izkaznicah mi je znan, saj je bilo o njem že veliko povedanega. Po drugi strani pa imam na Hrvaškem vikend, kjer so prav tako že uvedli podoben zakon o energetskem certifikatu. Ta cer-
tifikat morajo imeti v primeru prodaje vse nepremičnine, večje od 50 kvadratnih metrov. Sicer pa se mi zdi uvedba energetskih izkaznic dobra stvar, saj se bodo lastniki trudili imeti čim bolj energetsko varčne nepremičnine. Mislim, da gredo v tej smeri tudi dogovori v našem bloku, saj naj bi na novo izolirali stavbo.«
Vesna Pider: »Živim v najemniškem stanovanju na Vranskem. Če povem po pravici, se za to, kakšen je zakon o uvedbi energijskih izkaznic, doslej nisem zanimala. Pred kratkim pa sem slišala, da bodo morali najemodajalci pridobiti energetsko izkaznico, če bodo dajali hišo ali stanovanje v najem za leto ali več dni. Glede na to, da sem najemnica, se me to neposredno ne tiče, posredno pa mogoče, saj ne vem, ali si bo lastnik pridobil izkaznico ali bova morala vsako leto sklepati novo pogodbo o najemu. Sicer pa je, gledano s strani tistega, ki kupuje ali jemlje nepremičnino v najem, po mojem mnenju to koristna stvar.«
Matej Palčič: »Stanujem v bloku in sem etažni lastnik stanovanja. Energetska izkaznica mi je poznana, tako tudi vem, da bi v primeru, če bi hotel stanovanje prodati, moral pridobiti to listino. Če sem čisto odkrit,
so mi te izkaznice več ali manj zdijo nepotrebne, nepomembne in dodaten strošek. Sicer pa, če nimaš namena prodati, se tako nima smisla s tem obremenjevati. V nasprotnem primeru si to urediš in je zadeva končana. Mislim pa, da bodo ob vse večjem številu ponudnikov za izdelavo izkaznic tudi cene bistveno nižje, kot so zdaj. Če prav vem, je ministrstvo, pristojno za energijo, izdalo že več kot 250 licenc neodvisnim strokovnjakom - izdelovalcem energetskih izkaznic.«
Alen Vinkovič: »O energetskih izkaznicah ne vem prav veliko, saj se v to do zdaj še nisem poglabljal. Največ informacij o tem sem izvedel v medijih, nekaj pa tudi v pogovorih s sodelavci in prijatelji. Živim v hiši in je za zdaj ne mislimo prodati. Pred časom smo jo že prodajali, a ker nismo našli kupca, smo raje prodali stanovanje v bloku in se nato vselili v hišo. Ko smo prodajali hišo in nato stanovanje, še ni bilo tega zakona o energetski izkaznici. Sicer pa se mi zdi to le način za lahek zaslužek izdelovalcev izkaznic, o verodostojnost teh podatkov pa rahlo dvomim. Bom pa vesel, če bo izkaznica res služila svojemu namenu. Pustimo času čas in bomo videli. «	D. Naraglav
Odslej po vrednotnico
Savinjčani na sejmu Alpe-Adria
Čeprav o vrednotnicah za osebno delo govorimo in pišemo že kar nekaj časa, pa imajo posamezniki še vedno mnogo vprašanj. Na žalski upravni enoti so zato pripravili pojasnila, na kaj morajo biti pozorni izvajalci in naročniki osebnega dopolnilnega dela.
Novosti na področju osebnega dopolnilnega dela (ODD) je s 1. januarjem letos prinesel novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Posameznik, ki se od 1. 1. 2015 dalje odloči za opravljanje osebnega dopolnilnega dela, se mora priglasiti pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES, prek spleta ali osebno na upravni enoti). Poleg priglasitve tovrstnega dela je pogoj za zakonito opravljanje ODD vnaprej pridobljena vrednotnica na upravni enoti. Seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, je javno dostopen na spletnih straneh AJPES-a.
V osebno dopolnilno delo sodijo občasna dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali druga manjša dela.
A: Občasna dela pomoči v gospodinjstvu so:
1.	občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
2.	občasna pomoč pri kmetijskih delih;
3.	občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego (sem sodi tudi prinašanje pripravljenih obrokov, nabava živil ipd.);
4.	občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti (osebe morajo imeti status šolarja, dijaka, študenta);
5.	občasno prevajanje ali lektoriranje;
6.	občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih (npr. rojstni dnevi, poroke, obletnice);
7.	občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali (sem sodi tudi sprehajanje hišnih živali ob odsotnosti lastnika).
Po pojasnilu pristojnega ministrstva sem ne sodi pomoč pri čiščenju in vzdrževanju zunanjih pripadajočih površin v večstanovanjskih objektih z osem ali več stanovanji in več kot dvema etažnima lastnikoma.
B: Druga dela, ki jih posameznik lahko kot osebno delo opravlja za občane, pravno osebo, tuj pravni subjekt ab samozaposleno osebo, pa so:
1.	izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju (mnenje obrtne zbornice);
2.	izdelovanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki
jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, jih popravljati in prodajati (npr. spominki, dekorativni predmeti, posoda, galanterijski izdelki);
3.	nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
4.	mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.
Sem ne sodijo sušenje, mariniranje, iztiskanje sadežev in zelišč.
Izvajalec osebnega dopolnilnega dela mora za vsak posamično opravljen promet blaga, proizvodov ali storitev izdati račun v dveh izvodih. Račun mora vsebovati: zaporedno številko, osebno ime in naslov ter davčno številko izdajatelja, kraj in datum izdaje, specifikacijo opravljenih del z mersko enoto, ceno ter skupno vrednost, osebno ime in naslov osebe, pri kateri se delo opravi, ali kupca, razen če je kupec fizična oseba, ter podpis izdajatelja računa. Račune mora hraniti 10 let.
Omenjena dela lahko posameznik opravlja pod pogojem, da prihodki iz naslova tega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne presegajo treh povprečnih mesečnih neto plač v RS iz preteklega leta (v letu 2015 prihodek ne bo smel biti višji od 5.948,64 EUR oz. v posameznem polletju 2.974,32 EUR).
Izvajalec del poroča o doseženih prihodkih Finančni upravi RS do 10. julija za prvo polletje in do 10. januarja za drugo polletje preteklega leta. Prav tako mora izvajalec del napovedati pri FURS do 10. v mesecu vse svoje dohodke iz osebnega dopolnilnega dela, dosežene v preteklem mesecu, za odmero akontacije dohodnine.
Pogoj za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je vnaprej pridobljena vrednotnica, ki jo posameznik pridobi v sprejemni pisarni na Upravni enoti Žalec. Za dela, našteta pod A), jo kupi naročnik, za dela pod B) pa izvajalec del. Vrednotnica
stane trenutno 9,00 EUR (7,00 EUR za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 2,00 EUR za zdravstveno zavarovanje) in velja za koledarski mesec za posameznega izvajalca del. Plača se lahko z gotovino ali s kartico. Pri plačilu s kartico je plačnik stroškov plačilnega prometa zavezanec za nakup vrednotnice.
Če je vrednotnica plačana sredi meseca, velja od dneva pridobitve do konca aktualnega koledarskega njeseca. V primeru, ko npr. posameznik večkrat na mesec čisti pri istem naročniku, naročnik kupi eno vrednotnico. Če pa posameznik večkrat na mesec čisti pri različnih naročnikih, mora vsak naročnik zanj kupiti vrednotnico. Za dela pod B) kupi izvajalec osebnega dopolnilnega dela le eno vrednotnico za koledarski mesec, v katerem opravlja delo. Ena vrednotnica, ki jo kupi naročnik za posameznega izvajalca osebnega dopolnilnega dela, velja ne glede na število opravljenih del, ne glede na obseg dela in ne glede na znesek plačila za opravljeno delo. Ena vrednotnica je za približno en dan pokojninske dobe. Na podlagi računa/bla-gajniškega prejemka uradnik na upravni enoti za stranko v sistemu e-uprava izpolni vlogo - zahtevek za pridobitev vrednotnice in jo izda posamezniku.
Ne glede na navedeno je zakonodajalec določil prehodno obdobje, saj lahko osebe, ki so imele na dan 31. 12. 2014 priglašeno osebno dopolnilno delo, opravljajo to delo pod enakimi pogoji in na enak način, veljaven na dan 31. 12.
2014,	vendar pa morajo na novo priglasiti ODD na podlagi in pod pogoji novega zakona in pravilnika najkasneje do 30. 6.
2015.	V času do ponovne priglasitve lahko opravljajo le dela, ki so navedena v seznamu del starega pravilnika, za zakonito opravljanje teh del pa v tem času ni potrebna vrednotnica oz. plačilo prispevkov za socialno varnost, so med drugim zapisali na Upravni enoti Žalec.
K.R.
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je vsako leto konec januarja v znamenju turizma in kulinarike. Od danes, 28. januarja, do 31. januarja bosta potekali kar dve sejemski prireditvi, in sicer Turizem in prosti čas in 9. mednarodni strokovni sejem okusov - gastronomija, pijača, kava, slaščičarstvo, pekarstvo, gostin-sko-hotelska oprema, sladoled in vino. Tudi na letošnjem sejmu se predstavlja Dežela Celjska, ki združuje 21 občin in številne turistične ponudnike, izmenjaje pa se bodo predstavile tudi subregije: Osrednje Celjsko, Spodnje Savinjsko, Obsotelje in Kozjansko ter Dravinjsko.
Sejem Alpe-Adria Turizem in prosti čas v organizaciji Gospodarskega razstavišča je osrednji turistični dogodek regije Alpe-Jadran, ki vključuje turistično ponudbo regije in tudi bolj oddaljenih destinacij. Letošnji poudarek sejma je na aktivnem turizmu. Pohodništvu, kolesarjenju in ribolovu se kot novost pridružujejo ekstremni, adrenalinski in urbani športi. Predstavitev z brezplačnimi predstavitvenimi tečaji bo popestrila še komisijska prodaja rabljene športne opreme v organizaciji Športnega društva Alive. Obiskovalca po sejmu usmerjajo posebne ikone, ki ponazarjajo štiri najbolj prepoznavne turiste: počitni-
karje, zasvojence z aktivnim turizmom, popotnike in izletnike.
Jutri, v četrtek, 29. januarja, se bo na sejmu s svojo ponudbo predstavila Spodnja Savinjska dolina, ki jo bodo zastopali ZKŠT Žalec, TD Šempeter, ZKTŠ Vransko in ZKTŠ Polzela. Obiskovalci sejma bodo poleg splošnih turističnih informacij o SSD lahko spoznali tudi turistično ponudbo Eko-muzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Jame Pekel, Rimske nerkopole ter turistično ponudbo občin Žalec, Vransko in Polzela. Na sejmu se bo predstavila tudi kmetija Weiss iz Tabora.
T. Tavčar
Nasad aronije na 4 hektarih
Na kmetiji Golhleb v Goto-vljah so že pred leti posadili nekaj sadik aronije, letos pa so tik pred božičem, in sicer 23. decembra, na štirih hektarjih nasadili osem tisoč sadik, kar je največji nasad v Savinjski dolini.
Aroniji prisojajo številne zdravilne lastnosti. Medicinska študija poroča o zelo močnem protioksidacijskem, protialer-gijskem, protirakotvornem in protiseptičnem učinku aronije-vega soka in čaja. Aronijev sok
je v kategoriji stoodstotnih sadnih pijač med najbogatejšimi z vitamini A, BI, B2, B3, C, E, K, P ... Posebnosti, ki so jih in jih bodo še morali upoštevati pri Golhlebovih, pa so, da mora imeti zemljišče lastnosti, kot sta odtočnost in bazičnost zemlje, v času dozorevanja, torej avgusta in septembra, pa mora imeti zagotovljeno namakanje. Investicija je zelo obsežna, so povedali, saj morajo imeti za predelavo tudi stroj za obiranje, hladilnico, stiskalnico, embala-
žo, skladišče itd. Zrelo aronijo bodo predelali v sok, čaj, marmelado in vino, pripravljajo pa tudi plodove, oblite s čokolado, in mlečne izdelke.
Ker se je v času Marije Terezije to kmetijsko področje imenovalo Kralj, so se odločili svoje izdelke poimenovati Kraljeva aronija. Aronija je sadež mladosti, čudež in dar narave, so povedali. Telesu daje energijski pospešek in premaguje fizično in psihično utrujenost.
T. T.
Saditev sadik aronije
Upniki verjamejo v prihodnost Polzele in njeno sanacijo
Za Tovarno nogavic Polzela je pestro leto 2014, ki ni prizanašalo na nobenem koraku, a družba kljub temu optimistično stopa naprej. V četrtek, 8. januarja, je Vlada RS na seji potrdila dokapitalizacijo Polzele s konverzijo terjatev, s čimer bo država postala 27-odstotna lastnica Polzele. Predsednica uprave Polzele Karmen D vor jak z veseljem ugotavlja, da med deležniki obstaja prepričanje, da si Polzela zasluži prihodnost in da večinsko podprejo njeno dokapitalizacijo.
Družba je že večkrat pokazala, da je program prestrukturiranja izvedljiv in sposoben preživetja ter da je Polzela lahko konkurenčna in posluje z zadostnim EBITDA pod pogojem, da nadaljuje proces tržnega prestrukturiranja, okrepi prodajo izdelkov pod lastno blagovno znamko in cenovno še nekoliko korigira prodajo z dvema glavnima nemškima kupcema. Tako poročilo in program prestrukturiranja je uprava Polzele v roku oddala Evropski komisiji in tako kot prvič, ko je Evropska komisija
prepoznala potencial Polzele in pripravljenost za reševanje slovenske tekstilne industrije, natančneje edinega velikega nogavičarja v Sloveniji in zelo dobro poznanega v Evropi, tudi tokrat pričakuje pozitiven odgovor.
Uprava sicer še čaka odgovor možnih strateških partnerjev, mimo iskanja strateškega partnerja pa je sam postopek prisilne poravnave tekel po pravilih in brez večjih težav. Zato je tudi sodišče pozvalo vse upnike, da do 8. januarja potrdijo prisilno poravnavo, za katero je Polzela potrebovala
soglasje 75 odstotkov prijavljenih ločitvenih glasovalnih pravic in 60 odstotkov prijavljenih navadnih glasovalnih pravic. Odstotek slednjih je že pred tem rokom presegal postavljeno mejo, soglasja za potrditev prisilne poravnave pa so dali tudi ločitveni upniki, pri čemer je bila ključna odločitev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je terjatve prevzela od Banke Celje.
Predsednica uprave Polzele Karmen Dvorjak je ob tem dejala: »Z veseljem ugotavljamo, da med deležniki obstaja kolektivno prepričanje, da si
Polzela zasluži prihodnost in da se večinsko podpre njena dokapitalizacija. Zahvaljujemo se za zaupanjem vsem, ki so nam verjeli in nam ves čas stali ob strani. Hkrati je to za nas jasna zaveza, da se bomo tako vodstvo kot vsi zaposleni na vso moč trudili, da uresničimo zadane cilje. Usmerjeni v prihodnost in željni skupnega razvoja si želimo pozabiti polen pod nogami in se usmeriti v to, kar najbolje znamo: v proizvodnjo nogavic v eni najboljših tovarn nogavic na svetu.«
T. T.
Z vrtinami do rasti tudi v krizi
V letih, ko je recesija prizadela marsikatero podjetje, da je zapadlo v rdeče številke ali celo zaprlo svoja vrata, obstajajo podjetja, ki ne le obvladujejo krizo, v njej so našla svojo priložnost in dosegla rast. Podjetje Vrtine Palir iz Šempetra (Iztok Palir, s. p.) je s pet stalno zaposlenimi in občasno, glede na projekte, še s štirimi zaposlenimi od leta 2011 zabeležilo več kot 100-odstotno rast. Še leta 2011 je imelo nekaj manj kot 320 tisoč evrov prihodkov, že leto kasneje pa skoraj 720 tisoč. V zadnji letih beleži okvirno 10-odstotno letno rast prihodkov. Direktor in lastnik Iztok Palir razmišlja tudi o treh novih zaposlitvah v letu 2015. Ob tem pa poudarja, da je rast podjetja povezana z zaposlenimi, s korektnim odnosom do njih, vključno s primernim motiviranjem in z nagrajevanjem.
Iztok Palir
Vzrok rasti?
»Kriza spodbudi razmišljanja o varčevanju na vseh koncih. Ne le razmišljanja, tudi aktivno racionalizacijo stroškov. Stroški ogrevanja in hlajenja so lahko predvsem v energetsko dotrajanih objektih enormni. Geotermalna energija, ogrevanje s podtalnico in sistemi, ki jih ponujamo, ponujajo tudi do 70 % prihranka. Zato je v zadnjih letih povpraševanje po njih zelo naraslo in tako tudi naš obseg poslovanja.«
Kdo je vaš ciljnih naročnik?
»V 80 odstotkih so bile to hiše iz leta 70 z dotrajanimi ogrevalnimi sistemi s kurilnim oljem. Država podpira investicije v energetsko sanacijo s subvencijami z vsakoletnega
razpisa. Zainteresirana pa je, ker sicer plačuje kazni zaradi premalo energije iz energetsko obnovljivih virov. Razpis je vsako leto februarja, marca. Zdaj imamo denimo za letošnji razpis že pripravljenih nekaj projektov. Gre za investicije v kompletne sisteme, največ je vodnih sistemov. Pri privatnih objektih gre večinoma za ogrevanje, saj lahko prihraniš, recimo v primerjavi s plinom, oljem in drvmi, med 50 in 60 odstotki. Večja, kot je poraba olja, bolj se splača ta investicija. Župnišče Šempeter je porabilo letno 12 tisoč litrov olja, po investiciji porabi za 3500 evrov elektrike. Investicija se mu bo povrnila v dveh letih (22 tisoč evrov), rok trajanja pa je 20 let, lahko tudi več.
Začeli smo delati v Savinjski dolini, kjer smo naredilo 60 do 70 odstotkov vseh vrtin v dolini. Sicer pa največ delamo v Ljubljani, okoli Kranja, v Krškem, ker smo cenovno ugodni. Tudi logistično izhodišče imamo v Šempetru dobro. Naša prednost je tudi dobra opremljenost s stroji in z avtoparkom. Čedalje več je tudi vrtin za namakanje, eden zadnjih večjih projektov je sistem za namakanje za podjetje Eurosad v Kostanjevici pri Krškem. Šest vrtin po 100 m za kapljično namakanje sadja. V zadnjem času opažamo, da je aktualno namakanje tudi za polžjerejo, saj smo v ta namen uredili v zadnjem letu okrog deset vrtin za namakanje.«
Kako je z dovoljenji, kakšen je strošek?
»Postopek za pridobivanje vodnih dovoljenj, če seveda ne gre za vodovarstveno območje, je relativno enostaven in tudi strošek ni prevelik. Približno od 250 do 650 evrov. Splača se recimo, če se spravi skupaj tudi več vrtičkarjev in si stroške porazdelijo.«
Privatni objekti so eno, kaj pa podjetja, javne institucije?
»V zadnjem času delamo veliko za podjetja, ki se tako ali drugače ukvarjajo s plastiko. Imajo namreč stroje, ki potrebujejo hlajenje. Hladilna naprava porabi ogromno energije, zato se veliko podjetij odloča za hlajenje s podtal-
Zagorelo v mlekarni
V ponedeljek, 19. januarja, so nekaj po 19. uri v proizvodnem obratu Mlekarne Celeia v Arji vasi zagoreli električni vodniki. Škoda je precejšnja.
Gasilci PGD Arja vas, Ložnica, Gotovlje, Velika Pirešica, Levec, Dobriša vas-Petrovče, Drešinja vas, Žalec so požar omejili in pogasili. Pregledali so proizvodne prostore s termo
nico, ki ima ves čas od 10 do 12 stopinj. Eden večjih projektov je bil BSH Nazarje, kjer smo naredili 14 vrtin po 40 metrov. Koristili bodo ogrevanje in hlajenje, proizvedli pa naj bi celo 1 mW energije. Prečrpali bodo 100 m3 vode, ker gre za investicijo širšega značaja, bi se jim naj investicija povrnila v enem letu.
Cilj našega podjetja pa je spodbuditi javno-zasebno partnerstvo. Sodelujemo s podjetjem Kronoterm (Termo--tehnika) iz Braslovč, in sicer v smislu ponujanja financiranja celotnega novega obnovljivega vira energije od vrtine do toplotne črpalke, skupaj s projektom in delom. Lažje je, če si investicijo delita dva, javnim ustanovam, ki si drugače takih investicij ne bi mogle privoščiti, pa je taka oblika "kreditiranja" tudi zelo dobrodošla. Tak je primer OŠ Braslovče, kjer gre za uporabo geosonde (ze-mlja/voda, vrtine do 100 m), saj gre za velike objekte in to je najzanesljivejši sistem za nemoteno delovanje. Investitor plačuje investicijo po obrokih, na primer pet let. Prednost je, ker privarčujejo že v prvem letu, ko investicija še ni odplačana. Braslovška šola je imela v enem letu 50 tisoč evrov stroškov za olje, za elektriko pa zdaj plačajo 15 tisoč evrov. Investicija se gotovo povrne že prej, najkasneje pa v petih letih, ko je objekt odplačan. Ge-osonda je pravzaprav večna, se pravi da ima življenjsko dobo neomejeno.«
Kako globoko vrtajo?
»Do zdaj smo najglobljo vrtino zvrtali 300 m globoko, lahko bi jo tudi 500 metrov ali več, ampak globlje vrtine so odvisne od pogojev, orodij, tudi od potreb in investitorjev, takih ni ravno veliko. Večina vrtin pa je do 50 m.«
In kako je Iztok Palir sploh prišel do vrtanja?
»Podjetje sem ustanovil leta 2006, sicer pa sem v tej dejavnosti že od malih nog, že stari oče je bil iskalec vode. Hodil sem z očetom in bajalico po terenu. Takrat smo vodnjake zabijali na roke. Deset, dvanajst let sem hodil z njim, ko smo gradili hišo in smo tako nekaj zraven zaslužili. Potem sem odrastel in začel že sam zabijati. Takrat sem na stvar gledal
že nekoliko bolj inovativno in opažal potrebe v okolju. Iz stare kosilnice sem si naredil stroj in potem ustvarjal naprej. Zaposlil sem se v proizvodnji podjetja Novem, kjer so opazili, da imam malo ustvarjalne žilice. To so spodbujali in sem napredoval. Ampak sem bolj nemirnega duha in me je to potem pripeljalo na samostojno pot.«
Velika prelomnica v poslovanju podjetja je bil nakup zmogljivega vrtalnega stroja.
»Z obsežnim voznim parkom, s štirimi tovornjaki in kombiji nudi naše podjetje pri izvedbi projekta ves prevoz. Vrtino izvedemo z najsodobnejšim strojem, ki je eden najmočnejših za geotermijo na našem tržišču (skupaj z zagonom je znašala investicija okrog 500 tisoč evrov), in smo tako zelo konkurenčni, saj izvedemo vrtino hitro tudi na manj primernih tleh. Stroj je brez dvoma pomagal k razcvetu posla, a zaspati ne smemo. Že razmišljamo o novem stroju, dokler še lahko tega prodamo za soliden denar. Bitka za posel je sicer velika, čeprav smo v Sloveniji samo trije, štirje resnejši ponudniki na našem področju, a najbolje smo opremljeni ravno v našem podjetju. Imamo pa zdaj že veliko pomembnih izkušenj. Redno sodelujemo tudi z geologinjo Judito Črepinšek, ki za nas ureja vso dokumentacijo in pripravlja hidrološka poročila. Pomaga nam tudi v birokratskih postopkih z državo, ki je še vedno preveč zbirokratizirana. Predvsem Agencija republike za okolje (ARSO), ki deluje zelo konzervativno in počasi, izdaja pa vsa dovoljenja. Je pa sreča, da imamo redno partnerstvo z geologinjo, ki nam pomaga.«
Sanacija plazu novo področje dela
»Pred časom smo videli, da so plazovi vse večji problem, ob tem pa se mi zdi pomembno, da nismo omejeni le na osnovno področje dela, saj take rasti, kot je bila, ne pričakujemo več. S sanacijo plazov smo začeli že pred časom, zdaj pa, kljub temu da so investicije v orodja kar velike, se počasi krepimo tudi na tem področju. Zdaj lahko obvladujemo večje premere plazov od 500 do 1000 cm.«

kamero in jih prezračili. Reševalci Nujne medicinske pomoči Žalec so nudili prvo pomoč dvema zaposlenima, ki sta se nadihala dima.
Po podatkih Policijske uprave Celje je do požara prišlo zaradi pregretja regulatorjev. Tuja krivda je izključena, materialna škoda po prvih ocenah znaša 27.000 evrov.
K. R.
Simona KODRIN, s Rimska cesta 35, 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA: dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Naročite se: torek, 3., 17. in 24. 2.
NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL ŽE PRI NAS! STAREJŠI MODELI -20 %, -50%
Vabi vas vaša prijazna optika Simona!
Sodoben vrtalni stroj na eni od možnih lokacij za toplarno na Polzeli
Kar veliko delo opravljate s sorazmerno majhnim številom sodelavcev.
»Lahko se pohvalim z res odličnimi sodelavci, mojih fantov ne bi zamenjal za nič, nanje se lahko stoodstotno zanesem. Pošteno in dobro plačilo delavcem, občasno nagrada, božičnica so ob tem nujni. Pomembni sta podpora njihovemu delu in motivacija na vseh koncih. Zavedam se tudi pomembnosti našega delovanja v okolju, podpiramo številne dejavnosti v okolju, šport in drugo. In zato je pomembno, da se tudi lokalno okolje zaveda, da plačujemo davke in sponzoriramo številne dejavnosti, in to ne le tukaj, kjer delamo in imamo sedež.
Zdi se mi pomembno, da vedo to tudi investitorji, ko se odločajo o ponudniku.«
Življenjsko načelo?
»V poslu moraš biti priden, inovativen in pošten. Pošten moraš biti tudi do svojih zaposlenih, korekten in resen do kupcev. In še nekaj, rast te ne sme zaslepiti, da trošiš preveč, pomembno je, da investiraš, da vedno znova razmišljaš o izboljšavah, novostih, da imaš oči odprte, da si celo korak naprej pred ostalimi.«
L. K., foto: T. T.
PRODAJALNA LATKOVA VAS
snežna freza MTD ME 66
799" €
REDNA CENA: 1.007,11 €, motor MTD SnowThorX 80, 4-takt 0HV 277 cm3 7.5 KS, širina 66 cm, letektro zagon, prestave 6 naprej/2 nazaj
snežna freza MTD OPTIMA ME 76
1.199” €
motor MTD SnowThorX 90,
4-takt 0HV 375 cm310,5 KS, širina 76 cm, elektro zagon,
prestava#naprèj/2 tìazàj
Pestra in ugodna ponudba programa
Dereze ICE TRACK
2657 €
REDNA CENA: 29,56 6
Dereze jta čevlje za,zasnežene: in potèdenètò pbvfŠlnei''
Dereze MOUNT TRACK
3459 €	&
REDNA CENA: 38,43 €
Dereze za čevlja .za zahtevnejše pohodnike tn plamrtce
PAN TIM d.o.o. Latkova vas 8l d, Sl - 3312 Prebold Slovenija T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovina0uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00
Jubilejna božična zgodba rekordna
Veselo za otroke zadnje dni leta
Jožef in Marija z Jezusom in VS ZaPet s Ponikve
Tradicionalna prireditev Božična skrivnost v Jami Pekel, ki si jo je letos na božični dan in na dan samostojnosti in enotnosti ogledalo rekordno število obiskovalcev, več kot 3000, je bila jubilejna, 15. po vrsti.
Prav v tem času obišče ta podzemeljski biser, ki ga bogatijo lepa pesem, glasba in prizori božične zgodbe Jezusovega rojstva, naj večje število
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v prazničnih dneh pred novim letom pripravil vrsto prireditev za najmlajše.
V dvorani Doma II. slovenskega tabora so lahko zadnje dni starega leta uživali
ob ugledu igranih predstav Zaline božične sanje, Maček Kazimir in miška Valetina, Bikec Ferdinand in Pika Nogavička. Veselo je bilo tudi na Silvestrovo. Plesna šola Spin iz Velenja je namreč s predstavo Mojca in prijatelji na Šlandro-
vem trgu poskrbela za otroško silvestrovanje. Najmlajši so ob
12.	uri zaplesali, v zrak spustili bele in rdeče balone in se posladkali. Vse prireditve so bile brezplačne, nastope pa si je ogledalo veliko otrok.
T.T.
jabolka. Organizatorji so poskrbeli tudi za dovolj toplega čaja in kuhano vino, že tradicionalno pa so postregli z rogljički.
V božični zgodbi so tokrat sodelovali učenci OŠ Šempeter, podmladek TD Šempeter, citrarki Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve, Vokalna skupina Candela iz Petrovč in Vokalna skupina ZaPet s Ponikve.
D. Naraglav
S silvestrovanja najmlajših
obiskovalcev. Poseben poudarek pa prizadevni turistični delavci dajejo tudi prijetnemu druženju pred jamo, kjer je letos za prijetno vzdušje skrbel Ansambel Golte, k božičnemu
utripu pa je svoje prispeval tudi Božiček s spremstvom. Sicer pa so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo malih živali savinjskega društva gojiteljev malih živali, se greli Dimnikarčka za srečo v novem letu ob gozdarskih Ognjih in pekli
Največje jaslice pri cerkvi sv. Jedrt
Božična zgodba na Šlandrovem trgu
Naše veselje za srečo drugih
bili delo Silva Lavtižarja, kostumografija pa Diane Kotnik Lavtižar.
Največje in nekaj posebnega med številnimi jaslicami v dolini so bile gotovo tiste, ki jih je na pobočju pod cerkvijo sv. Jedrt nad Gotovlja-mi že tretje leto pripravilo Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje.
Jaslice, ki jih je sestavljalo več kot trideset različnih likov, so se razprostirale na velikem območju. Živali, pastirji in
drugi liki v naravni velikosti so bili osvetljeni in so se kazali v vsej svoji veličini. Poseben čar jim je dajala tudi osvetljena cerkev, v kateri vsako leto pred odprtjem jaslic obiskovalci najprej prisluhnejo sveti maši. Tako je bilo tudi tokrat. Jaslice so bile na ogled od 21. do 27. decembra. Poseben užitek jih je bilo gledati v temi, ko so liki božične zgodbe zažareli v vsem
svojem sijaju.
Kot nam je povedala predsednica gotoveljskega turističnega društva Lidija Florjančič, je idejni vodja jaslic Sašo Korber, pri organizaciji projekta pa so sodelovali tudi člani društva in drugi prostovoljci, ki so s toplim napitkom poskrbeli, da je bil ogled jaslic tudi prijeten družabni dogodek.
D. N.
Člani Turistično-kulturne-ga društva Levec so v preteklih prazničnih dneh na obnovljenem Šlandrovem trgu v Žalcu predstavili živo božično zgodbo. Jaslice, vendar ne žive, pa so že tretje leto zapored postavili tudi v svojem kraju.
V vlogi Jožefa na živih jaslicah v Žalcu je nastopil Silvo Lavtižar, v vlogi Marije Petra Žagar, kralje so upodobili Iztok Lesjak, Anton Javornik in Karli Slemenšek, Klara Divjak je bila angel, pastirci pa Lian, Enej in Tinej Lavtižar.
Jaslice so v tej obliki prvič predstavili že leta 2003 v Žalcu, in sicer pred Domom II. slovenskega tabora, po enajstih letih pa so se odločili z božično zgodbo, ki so si jo ogledali številni obiskovalci, popestriti tudi predbožično dogajanje v Žalcu. Scena in rekviziti so
Nad Gotovljami zažarele jaslice
Tudi vaške jaslice v Levcu, ki so jih postavili 20. decembra, podrli pa 20. januarja, so
Koledovanje ali trikralje-vska akcija postaja na slovenskih tleh tradicionalna, vse bolj pa vesela in učinkovita pomoč za reševanje največjih stisk v misijonskih deželah.
Koledniki hodijo po domovih, želijo vsem prebivalcem blagoslov in mir, obenem pa prosijo dar za ljudi, ki jih teži revščina. Lani so po vsej Sloveniji zbrali 362.259 evrov,
največ, kar 120.000 evrov, za osnovno šolo na Madagaskarju.
Z akcijo zbiranja pomoči za misijone so po župnijah Spodnje Savinjske doline začeli na Štefanovo in obiskali v dveh dneh več kot tristo družin. Koledniki gotoveljske župnije so se razdelili v tri skupine, pred odhodom po župniji pa jih je blagoslovil domači župnik Branko Zemljak.	T. T.
Najprej blagoslov, nato pa na pot od hiše do hiše
Žive jaslice na Šlandrovem trgu
Ročno izdelane jaslice krasile tudi KS Levec
delo TD Levec. »Dva zanesenjaka, Slavko Lipovšek in Iztok Lesjak, ki sta tudi najzaslužnejša, da je prišlo do uresničitve ideje, sta na občinski javni površini pri Juhart začela izdelovati hlevček, ne da bi imela kaj postaviti vanj. Silvo Lavtižar, likovni pedagog in mentor likovne delavnice pri TKD Levec, je nato izdelal sveto družino in krajani so bili navdušeni. Naslednje leto je s finančnim prispevkom za pokritje dela materialnih stroškov na pomoč priskočila KS Levec in avtor je izdelal še kravo in osla. Vsak dodaten element v jaslicah je predstavljal lepšo podobo. Dela za postavitev celotne zgodbe je
še za nekaj let, toda vsako leto bomo vsaj z enim elementom dopolnili celostno podobo,« pravi predsednica TD Levec Milena Kotnik.
Ob predstavitvi vaških jaslic so zbrane pozdravili in nagovorili predsednica TKD Milena Kotnik, nova predsednica Sveta KS Levec Vladi-mila Dobnik in bivši predsednik krajevne skupnosti Jelko Hrustelj, petrovški župnik pater Ivan Arzenšek - Vanči pa je opravil blagoslov. Celotno dogajanje je popestril božično obarvan program otrok TKD Levec, ob koncu pa je otroke obiskal in obdaril Božiček.
T. T., D. N.
16.-20. februar 2015 9.00-11.00
EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE
Prispevek za material 1 EUR.
Informacije: TIC Žalec, 710 04 34
Izžrebali 5 knjig Vedeževalka Ita
Na nagradno vprašanje v prejšnji številki Utripa Savinjske doline:
S čim se je vedeževalka Ita ukvarjala v času šolanja, smo prejeli 5 pravilnih odgovorov (vedeževalka Ita se je ukvarjala z rokometom):
-	Jožica Cilenšek, Trnava 21 b, 3303 Gomilsko
-	Minka Vasle, Ob rimski nekropoli 43, 3311 Šempeter
-	Karolina Juhart, Grajska vas 15 b, 3303 Gomilsko
-	Mojca Skok, Gomilsko 20 a, 3303 Gomilsko
-	Marjana Košir, Drešinja vas, 3301 Petrovče
ZKŠT Žalec , Aškerčeva, 9 a, 3310 Žalec PLANINSKA ROŽA ZNOVA V ŽALCU
Spoštovani!
Za osrednji kulturni hram Občine Žalec je leto 2015 prav posebno leto, saj praznuje zgradba Doma II. slovenskega tabora svojo 30-letnico. Na to priložnost se bo do jeseni pripravila z obnovitvijo avle in z zanimivim kulturnim programom. Osrednje dejanje bo postavitev koncertne izvedbe operete Radovana Gobca Planinska roža, ki ima v več kot 80-letni tradiciji operete v Žalcu pomembno vlogo. Ob tej priložnosti
VABIMO
k sodelovanju v operetnem zboru, ki ga bo vodil priznani zborovodja Matjaž Kač,
-	vse, ki ste peli v uprizoritvah Planinske rože (1962, 1982,1994);
-	vse, ki ste peli v operetah Hmejskà princesa (2005), Melodije srca (2007) in Grofica Marica (2011);
-	vse, ki pojete v pevskih zborih kulturnih društev po Spodnji Savinjski dolini.
Prvi sestanek bodočega operetnega zbora bo v petek, 27. februarja, ob 19.uri v zgornjem nadstropju Savinove hiše v Žalcu.
Več informacij: Lidija Koceli, tel. 03/712 12 82, e-pošta: zkst.program@siol.net
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
17. 2. 2015 ob 16.00 m Podeželska tržnica Žalec
Plesna maškarada z Mojco Robič, z nami bodo tudi mažorete iz Liboj in kurenti.
ZKST Žalec, 710 04 34	«I'
r m
M Žalec
illi _____
u n n inumili*	* * '* J
8. februarja 2015 ob slovenskem kulturnem prazniku vabljeni:
- 9.00-12.00
prost vstop v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije -10.00-18.00
dan odprtih vrat Etnološkega društva Srečno, Dom kulture Svoboda Griže -17.00
Slikarja, ki tudi pojeta, glasbeni nastop Borija Zupančiča in Saša Vrabiča, Savinov likovni salon
INFO: TIC Žalec, tel. 710 04 34 www.zkst-zalec.si
jfžalec
**V OBIIMU JILIMIOA ZLATA
Pedenjped
igrana predstava za Cici abonma in izven
<?taino slovensko gledališče Trst
Četrtek, 12. 2. 2015, ob 27.30,
Dom II- slovenskega tabora Žalec
Vstopnice-. TIC Žalec, tel. 710 04 34, ih	-;=/jJ%J
preko spleta: uiuiu).zKst-Zdiec.kupikarto.si iImI
I
PREVARE
Komedija, Mestno gledališče ljubljansko, za gledališka abonmaja in izven 23. in 24. februar 2015 ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.kupikarto.si
Sreda,
4. februar 2015, ob 18.00 in 20.00
Dom
II. slovenskega tabora Žalec
CISTA NORIŠNICA,
komedija Špas teatra Petek, 20. 2. 2015, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIČ Žalec, tel. 710 04 34, in www.zkst-zalec.kupikarto.si
Vstopnice:
TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si
Avtorja: GAŠPER TIČ in JURE KARAS Režija: LADO BIZOVIČAR
www.cpasteater.com
ZAOBLJUBE
Takole enkrat na leto, po navadi ob izteku starega oziroma ob vstopu v novo leto, se ljudje, ki smo zelo razumna bitja, zaobljubljamo, kaj vse bomo v novem letu pri sebi popravili, izboljšali, čemu se bomo tokrat pa zares odpovedali, da bo naše življenje od zdaj naprej bolj zdravo, kakovostnejše, bolj pozitivno, če hočete. Poznam kar nekaj Frančekov, ki siže leta prizadevajo in tudi vsako leto znova zaprisegajo, da od zdaj naprej pa res ne bodo več pili - manj pa tudi ne - in povem vam, da se tega držijo, predvsem slednjega, vsaka jim čast. K armadi zaobijubijajočih in zaprisegajočih spadajo tudi kadilci, posebna kategorija pa so strastni kulinarični uživalci. Ti so, predvsem v teh napornih poprazničnih dneh, ko so bile mize preobložene z raznoraznimi dobrotami, še najbolj goreči pristaši zategovanja pasu. Pa ne zategovanja pasu, kot nam ga določa država, ne, sami se odločijo, da bodo takoj po praznikih zategnili pas. Sicer ne preveč in mogoče ne takoj, pa vendarle. In vsaj do obsega, ko se bodo dali zapreti vsi gumbi na srajci, da razporka sredi trebuha ne bo več potrebno zakrivati s kravato. Podobne težave ima tudi tako imenovani nežnejši spol, ki ima poleg kakšnega odvečnega kilograma še to smolo, da se oblačila pri vsakem pranju nekoliko skrčijo. Sama osebno teh težav nimam, bi bila pa zelo vesela, če bi se mi obesil kje kak kilogram, da bi si lahko v hlače napeljala normalen pas, ne pa ovratnice za srednje velikega psa. Ko smo že pri psih, vam povem, da tudi pasje življenje ni več, kar je včasih bilo. Kar poglejte nekatere štirinožce v kamgarnu, volni in usnju, no, vsaj v krznu še nikogar nisem videla.
Ja, če sklenem, živimo v času izobilja, vse nam je na dosegu roke, določene artikle dobiš, kjer najmanj pričakuješ, in samo čakam, da bom tudi na pošti lahko kupila sveže meso slovenskih proizvajalcev.
V upanju, da vam bo uspelo uresničiti vsaj kakšno zaobljubo, vas prav lepo pozdravljam.
Ola Mar
Zlata poroka kot krona	V čast praznikom in državi
Zakonca nazdravila ob veselem jubileju
Angela in Franc Kukovnik iz Latkovi vasi sta konec prejšnjega leta praznovala zlato poroko.
Zlatoporočenca sta skupaj s svojima nekdanjima in sedanjima pričama ter z ostalimi svati v posebni sobi Hotela Prebold in pred županom Občine Prebold Vinkom Debelakom potrdila svojo poročno zaobljubo, v preboldski župnijski cerkvi sv. Pavla pa sta si pred župnikom Damjanom Ratajcem ponovno obljubila zvestobo in tako na najlepši način kronala svoje 50-letno skupno zakonsko življenje.
Leta 1964 ju je dan po božiču, na Štefanovo, v navzočnosti prič, prijatelja Jožeta Kapusa in brata Ivana Kokovnika, v poročni sobi Zanierjeve hiše v Preboldu poročil matičar Ivan Stožir, v domači cerkvi sv. Pavla pa takratni župnik Ivan Kocmut. Po poroki so se odpeljali na poročno fotografiranje v Celje, nato pa so se vrnili na poročno zabavo na njun dom v Latkovi vasi, v katerem sta ta dan tudi prvič prespala.
Zakonca sta se spoznala v domači Kaplji vasi, kjer sta živela nedaleč stran drug od drugega. Žena Angela se je rodila materi Betki in očetu Francu Žličarju, mož Franc pa materi Mariji in očetu Francu Kukovniku. Ko je ljubezen dozorela, sta začela
graditi hišo. Pri tem je zanimivo, da jima je parcelo za gradnjo hiše v Latkovi vasi, v tako imenovanem naselju Hrastje, odstopil Vlado Gorišek, ki je postal župan žalske občine in se je zato odločil živeti v Žalcu. Ko je bila hiša toliko zgrajena, da je bilo v njej mogoče zaživeti, sta se odločila za poroko. Njuno skupno življenje je dobro leto zatem obogatila hčerka Alenka, zdaj pa jima življenje lepšata tudi vnuka Špela in Jernej, ki sta bila tudi njuni zlatoporočni priči.
Žena Angela je bila zaposlena v Tekstilni tovarni Prebold, Franc pa večinoma v gradbenem podjetju Ingrad Celje, od koder je odšel tudi v pokoj. Kot upokojenec je, kljub zdravstve-
nim težavam zaradi kapi, zelo dejaven. Še vedno je predsednik občinskega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Z velikim zanimanjem spremlja tudi delo PGD Groblja in Gasilske zveze Prebold, saj je tako v društvu kot gasilski zvezi dolgo časa opravljal tajniške posle in bil vesten zapisovalec vsega, kar se je dogajalo na tem področju. Velik in pomemben pečat pa je pustil v lokalni skupnosti tudi kot dolgoletni predsednik takratne krajevne skupnosti. Bil je tudi podžupan novoustanovljene Občine Prebold v prvem mandatu in tako skupaj s prvim občinskim svetom ustvarjal trdne temelje za delovanje nove občine in njen razvoj.	D. Naraglav
Pol stoletja vranskih osmošolcev
Da prebudijo se spomini, ki v globini duše ždijo, ko smo kot mladi frkolini bili nabiti z energijo. Daj, začuti to obdobje, preden ga prekrije čas, saj bo tonilo le še globlje, če ne prideš spet med nas.
S temi uvodnimi verzi nekdanje osmošolke Nade so vabili nekdanje sošolke in sošolce na
skupno druženje ob 50-letnici zaključka šolanja na Osnovni šoli Vransko. Večina udeležencev je bila rojenih leta 1949 in, kot pravijo v šali, takšnih ne delajo več. Danes so še vedno luštni, malo bolj okrogli, posiveli, a z veliko modrosti in prijetne energije.
Dvaindvajset se jih je zbralo
v gostišču Slovan na Vranskem in bili so zelo veseli, da se jim je po toliko letih uspelo znova videti in srečati. Ob srečanju ni manjkalo objemov, poljubov, stiskov rok in tudi kakšna solza je pritekla, ob slovesu pa so si obljubili, da se bodo čez dve leti ponovno srečali.
D. N.
Udeleženci srečanja ob 50-letnici zaključka šolanja na Vranskem
	1«T* r - E|r.' *	«?-	>
W Vs*	— Jr	i \	
V >	v ~^	i	%
ki >* MWMM .			piaji ji
ib: Wir ' V, ’ — V .m&L *4*	AflP ■■ * ’ 1		-
Klubu srebrna plaketa
Medobčinska nogometna zveza Celje (MNZ) je ob svoji 75-letnici delovanja v Narodnem domu v Celju priredila slavnostno akademijo. MNZ Celje je bila ustanovljena leta 1939 in je tretja najstarejša MNZ v Sloveniji. Na prireditvi so NK Vransko
kot enemu najstarejših klubov v tej zvezi za dolgoletno sodelovanje podelili srebrno jplaketo.
Slavnostni govornik, prvi mož Nogometne zveze Slovenije Darko Čeferin, je poudaril, da se vsi skupaj premalo zavedamo, kako pomembno
je delo v MNZ in kako pomembno delo opravljajo vsi v manjši klubih. Predsednik MNZ Celje Vlado Močnik pa je orisal delo in začetke MNZ Celje in se zahvalil vsem klubom in športnim društvom za vso podporo in zgledno sodelovanje.	T. T.
Med nastopom sopranistke Maje Majcen in tenorista Sebastjana Podbregarja
Kulturno glasbeno društvo Cecilija je v sodelovanju z Občino Polzela in ZKTŠ Polzela na božični dan v cerkvi sv. Marjete na Polzeli pripravilo božično-novoletni koncert, ki so ga združili s praznovanjem dneva samostojnosti in enotnosti. Na koncertu so nastopili citrarki Karmen in Neli Zidar Kos, sopranistka Maja Majcen, tenorist Sebastjan Podbregar, pianist Primož Mavrič, Godalni kvartet Lirico, trobilni kvintet Hiše kulture iz Celja ter plesalki OŠ Polzela Neža Cizej in Maša Veler pod mentorstvom Nanike Cvikl.
Župan Jože Kužnik se je vsem nastopajočim zahvalil, čestital ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter jim zaželel lepe praznike in srečno v novem letu, nato pa zaslužnim občanom, tistim, ki se niso mogli udeležiti podelitve ob občinskem prazniku, podelil priznanja. Priznanje župana je prejel Boris Brus, in sicer za
najboljšo študijo primera, kako razviti in na trg poslati nov izdelek. Izkazal se je pri povezovanju znanstvenega in podjetniškega načina razmišljanja, ki sta za uspeh v farmaciji izjemno pomembna. Županovo priznanje je prejela tudi Ivica Skaza, in sicer za izjemno delo -in pomoč družini Ločan, ki je aprila lani v požaru izgubila svoj dom. Plaketo sta prejela Franci Uratnik za dolgoletno
delo na društvenem področju in vsestransko aktivno delovanje v občini ter Eva Lenko za prizadevanje k izboljšanju življenjske ravni stanovalcev ter delovnih pogojev za zaposlene v Domu upokojencev Polzela in za prispevek k promociji Občine Polzela. Darko Ocvirk, član likovne sekcije KUD Polzela, pa je županu Jožetu Kužniku podaril portret.
T. Tavčar
Dobra moža imela veliko dela
Jubilejno 15. srečanje starejših
V preboldski občini sta med božično-novoletnimi prazniki z darili in s svojim obiskom otroke razveseljevala dobra decembrska moža, Božiček in dedek Mraz.
Božiček je najprej obiskal preboldsko knjižnico, nato pa otroke v vrtcu, šoli, v Matkah, na preboldski tržnici... Dedek Mraz pa je najprej presenetil otroke v preboldskem vrtcu in v osnovni šoli, nato pa se je odpravil v Marijo Reko in tudi v podjetje Odelo, kjer so se njegovih daril razveselili otroci staršev, zaposlenih v omenjenem podjetju.
Povsod je bilo lepo in prijetno, osrednje dogajanje na preboldski tržnici pa je bilo namenjeno vsem otrokom, ki
Otroci s petjem razveselili Božička
so se najbolj razveselili prihoda Božička.
Za prijeten praznični program so poskrbeli člani KUD Svoboda Prebold, za vse ostalo
pa Turistično društvo Prebold, vsi ponudniki, ki so dobro založili svoje stojnice, in seveda obiskovalci.
D. N.
Krajevna skupnost Liboje je v dvorani DPD Svoboda Liboje v veselem decembru pripravila že 15. srečanje krajanov, starih 70 in več let. Teh je v krajevni skupnosti več kot 190.
Ob tokratnem jubilejnem dogodku so oživeli spomini na nekdanja srečanja, ki so jih vsako leto pripravili teden dni po tradicionalni libojski reviji narodno-zabavnih ansamblov. Revije že nekaj let ni več, srečanja pa so ostala in so pomembna vez med starejšimi krajani in krajevno skupnostjo. V kulturnem programu, ki ga. je povezovala Jolanda Železnik, so nastopili otroci iz vrtca, mlade libojske mažoretke in Miro Klinc.
Predsednik Sveta KS Liboje Uroš Feldin je krajankam
in krajanom zaželel prijetno srečanje ter lepe praznične dni in izrazil zadovoljstvo, da se je srečanja udeležilo toliko starejših krajanov, ki so v preteklosti pomembno prispevali k svoje-
mu kraju in njegovemu razvoju. Najstarejši krajanki na srečanju, 90-letni Mariji Germadnik, je izročil šopek rož; ostali udeleženci srečanja pa so prejeli priložnostnega darila. D. N.
Predsednik KS Liboje Uroš Feldin z najstarejšo udeleženko srečanja, 90-letno Marijo Germadnik ■
Moj pogled na barviti svet
Tradicionalno v Marijo Reko
Ponovoletni obiski veteranskih družin
V	Občinski knjižnici Prebold so prvo januarsko sredo pripravili pester kulturni večer. Glavni »krivec« za to je bil domačin Rudi Friškovec, ki je na ogled postavil svojo prvo samostojno razstavo v domačem kraju z naslovom Moj pogled na barviti svet. Razstava bo na ogled do konca tega meseca v času odprtosti knjižnice.
V	preboldski knjižnici se je zbralo več kot sto ljubiteljev likovne umetnosti in fotografije od blizu in daleč. Pogovor
na kulturno-umetniškem področju v matičnih društvih in na univerzi, pogovor pa so z melodijami, povezanimi s tematiko razstavljenih del, popestrili glasbenik Tim Zazijal, glasbeni sestav celjske folklorne skupine in trio likovnic KUD Polzela v sestavi Stanka Kopušar, Cvetka Vačun in Zdenka Kolenc.
Mnogim čestitkam avtorju se je pridružil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak in odprl razstavo.
Rudi Friškovec med svojim zahvalnim govorom
z avtorjem razstave je vodila knjižničarka Leja Felicijan. O Rudiju Friškovcu in njegovem delu pa so spregovorili članica Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec Lidija Tamše, predsednik Kulturno-umetni-škega društva Polzela Marko Slokar, predsednik Društva šaleških likovnikov Velenje Salih Biščič in mojster fotografije Jure Kravanja iz Društva fotografov Svit ter avtorjeva hčerka Tatjana Štinek. Knjižničarka in njeni sogovorniki so občinstvo popeljali tudi skozi dogajanje
Kdo je Rudi Friškovec?
Rudi je že kar nekaj let Pre-boldčan, priseljen iz Celja. Lani je dopolnil 75 let življenja, hkrati pa sta z ženo praznovala tudi zlato poroko. Večino svojih delovnih let je preživel v Tekstilni tovarni Prebold. Je avtor, ki že vrsto let ustvarja pod okriljem polzelskega likovnega društva, sodeluje s šaleškimi likovniki, vključuje pa se tudi med likovnike v Taboru, je član celjskega fotografskega društva SVIT in si nabira znanje tudi
na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Žalcu.
Znanje na področju likovne umetnosti in fotografije si pridobiva s sodelovanjem v likovnih kolonijah in delavnicah, na taboru ljubiteljskih slikarjev in fotografov, z vsakoletno udeležbo na likovni koloniji prijateljstva na Gori Oljki, z obiskom razstav svojih likovnih prijateljev in drugih na področju Slovenije. Obiskuje razstave na Dunaju in v Benetkah, si svoje likovno obzorje širi s pomočjo literature, vsako leto obišče slikarski ex-tempore v Piranu ... Pod okriljem društev že več let razstavlja po Sloveniji in je za svoja dela prejel že vrsto zahval in pohval. Lani so njegovo sliko, ki jo je ustvaril v okviru kolonije prijateljstva, izbrali za protokolarno darilo Občine Polzela.
Avtorjeva razstavljena likovna dela so v različnih tehnikah (olju, akrilu, tušu, temperi, akvarelu) in kombiniranih tehnikah. Motivi teh del so prijetni za oko in doživeti, saj je kraje in gore, ki jih upodablja, tudi sam obiskal. Motivi cvetlic kar izžarevajo svojo bogatost barv, ki jih je ujel na platno.
Za fotografiranje se je navdušil v mladih letih, fotografije je tudi sam razvijal, povečeval, potem je dolga leta fotografiral za diapozitive. Prihod digitalne fotografije mu je odprl nove dimenzije ustvarjanja. Ne samo da uporablja za fotografiranje različne fotoaparate in objektive, uporablja tudi programe za oblikovanje fotografij in rezultati trenutkov, ujetih v čas, so na ogled tudi na tokratni razstavi v Preboldu.
D. Naraglav
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline že vse od osamosvojitvene vojne ohranja stike z družinami, ki so v prelomnem času skrivale orožje Teritorialne obrambe in sekretariata za ljudsko obrambo in se ponašajo z nazivom Slovenska družina.
Ob druženjih, kot so razne jubilejne priložnosti, ekskurzije in vsakoletna srečanja družin, obiščejo predstavniki veteranov vsako leto januarja tudi posamezne družine, jim
Tako so namreč poimenovali letošnji dobrodelni koncert, ki ga je v soboto, 10. januarja, v dvorani Aninega doma v Preboldu pripravilo Kulturno društvo Antona Schwaba. Zbrana sredstva od prostovoljnih prispevkov bodo namenili za obnovo strehe na župnijski cerkvi sv. Pavla v Preboldu.
Tokratni, že 6. koncert z bogatim programom so začeli z božično pesmijo Sveta noč v izvedbi Bernarde Rošer, Marjetke Rovšnik in Andreja Stergarja, v nadaljevanju pa so
nastopili Mešani pevski zbor sv. Pavel Prebold z glasbeno spremljavo Tanje Rovšnik (kitara) in Andreja Stergarja (harmonika), glasbeni trio Mateja Glinška, Mladinski pevski zbor Šempavske iskrice ob spremljavi Nike Ribič (bisernica) in Ane Ribič (flavta), pevka Bernarda Rošer ob glasbeni spremljavi Lidije Aškerc (kitara) in Ane Rudnik Pavlica (klavir), Otroški pevski zbor Sončki, Moški pevski zbor Svobode Prebold, ljudski pevci Prijatelji 6 Še, Ansambel Ne vem še, Komorni pevski zbor Glas srca z
glasbeno spremljavo Tanje Rovšnik (klavir) in Andreja Stergarja (harmonika) in Pihalni orkester Preboid. Ob koncu so vsi nastopajoči skupaj zapeli pesem Mi smo prišli.
Spremno besedilo je pripravila Bernarda Rošer, program pa so povezovali Marija Plaveč in člani KPZ Glas srca. Župnik Damjan Ratajc nam je ob tej priložnosti povedal, da znaša predračun za obnovo strehe
60.000	evrov, s prostovoljnimi prispevki pa so zbrali slab odstotek potrebnih sredstev ali točneje 551 evrov	D. N.
skrivale orožje na severnem
Najlepši običaj je pesem
Drugi januarski vikend je bil v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov. Nekaj sto udeležencev se je podalo tudi na 38. tradicionalni pohod občanov preboldske občine in drugih udeležencev v planinski Dom pod Reško planino.
Pohodniki so se na pot do zdaj odpravili v različnih vremenskih pogojih, od tistih pravih zimskih, ko je pokrajino obdajal sneg, do prav toplih spomladanskih, ko so že kukale na piano najzgodnejše znanilke pomladi, vmes pa je bil kdaj tudi dež. Lani je pohodnike spremljalo čudovito vreme in se je pohoda udeležilo okrog tisoč udeležencev, letos pa je bila zaradi slabe vremenske napovedi udeležba bolj slaba. Udeleženci so se na pot podali iz različnih smeri, glavnina
Od 400 do 500 pohodnikov proti Domu pod Reško planino, med njimi tudi župan Vinko Debelak, nekdanji načelnik UE Žalec Marjan Žohar in vodja žalske geodetske pisarne Tomaž Cink
pa iz Prebolda, in sicer preko Žvajge mimo Lobnikarjeve domačije do planinskega doma. Na cilju so planinci poskrbeli za brezplačen topel čaj, oskrbnika doma Ivanka in Stanko Pišek pa za ostalo ponudbo.
Stanko nam je povedal, da je z letošnjim obiskom kljub slabšemu vremenu zelo zadovoljen in da so poskrbeli za čim prijetnejše počutje udeležencev pohoda.
D. Naraglav
zaželijo vse najlepše in se jim zahvalijo za njihov prispevek v osamosvojitveni vojni.
Poleg nekdanjih zaposlenih v TO (Adija Vidmajerja, Emila Pižorna in Zdenka Terpina) so družine letos ob 25-letnici ne-oddaje orožja JLA in njegovega skladiščenja na tajnih lokacijah pri družinah, obiskali tudi Milan Vogrinc, Leon Broder, Igor Trupej in predsednik žalskega odbora veteranskega združenja Sever Rado Gašperič. Prvi dan so obiskali družine, ki so
delu doline, drugi dan pa družino Lobnikar v Mariji Reki.
D. N.
1 VSTOPNICE PREKO SPLETA		
i zkst-j kupili	zalec. arto, si 1	
lJ	3	
Šaljiv nastop Mešanega pevskega zbora sv. Pavel
Zeliščarji obiskali dom
Člani študijske skupine Zelišča, narava, zdravje, ki deluje v okviru Univerze za
III.	življenjsko obdobje, so v preteklih prazničnih dneh obiskali skupino varovancev - zeliščarjev v Domu Nine Pokorn Grmovje.
Ob dobrem zeliščnem čaju in sladkih domačih piškotih so predstavili svojo knjigo Zelišča, narava, zdravje, se pogovarjali o zeliščih, njihovi uporabi za ohranjanje zdravja in dobrega počutja ter si izmenja-
li številne recepte in spoznanja.
Varovancem so poklonili tudi dišeče šopke zdravilnih rastlin in knjigo, ki jim bo v pomoč pri njihovem delu in v spomin na praznično decembrsko srečanje. Mentorica študijske skupine mag. Cvetka Mastnak Čulk nam je ob tem povedala, da bodo s tovrstnimi srečanji nadaljevali, saj jim je zelo lepo ob misli, da so varovancem v prazničnem decembru popestrili dan.
D. N.
1A
Pohodi v snegu in mrazu	Večer glasbe in kulinaričnih mojstrovin
Planinska društva v Spodnji Savinjski dolini so v počastitev božiča, dneva samostojnosti in enotnosti ter novega leta pripravila štiri tradicionalne planinske pohode.
Prvega so pripravili vranski planinci, ki so se podali na tradicionalni božični pohod na Čreto. Predsednik društva Anton Sitar je povedal, da so bili z udeležbo zadovoljni, saj je z Vranskega na pot krenilo kar 120 pohodnikov.
Člani Planinskega društva Žalec so se odpravili na polnočni silvestrski pohod iz Žalca na Bukovico, v koči pa so pripravili tudi silvestrovanje. Člani PD Dobrovlje Braslovče so se na 26. pohod podali v soboto, 3. januarja, pohodnike pa je v Braslovčah pozdravil podpredsednik društva Jože Ma-rovt, ki je vsem zaželel vse lepo
S pohoda libojskih planincev na Brnico
vodi mimo njegovega doma, ponudil okrepčilo, da so lažje nadaljevali pot proti Bezovcu na Dobrovljah.
Tudi člani PD Liboje so na
16.	novoletni pohod krenili 3. januarja. Predsednik libojskih planincev je na zbornem me-
vinjo najprej vsem voščil, nato pa so krenili na Brnico.
Braslovške in libojske planince so na poti spremljali sneg, mraz in gosta megla v nižinskem delu, medtem ko so žalski pohodniki uživali v prelepi, jasni noči. T. Tavčar
Braslovški planinci na Bezovec
v novem letu in jim ob poti, ki stu v Kasazah pri mostu čez Sa-
Savinjska košarkarska liga
Tekmovanje v Savinjski košarkarski ligi Brglez.com je v polnem teku. Rezultati 7. kroga:
Lev zavarovanje - River Kin-gz 68 : 72, BSB Otok Celje -Vrtine Palir 66 : 69, Str. ključ. Urankar - Zlatorog Laško 66 : 53, Young Boys - Brglez.com 48 : 92, Ap. Hotel Barbara -Tiferiji Laško 53 : 57, Gradnja Tojnko - Koš. šola Žalec 46 : 48.
Na listi strelcev vodi Boris Kovačič s 144 točkam, drugi je Urban Rat s 131 točkami (oba košarkarja ekipe Brglez.com), na tretjem mestu pa je Benjamin Pungartnik s 130 točkami (Vrtine Palir). Na listi strelcev trojk vodi Nejc Zmrzlak (Young Boys), ki je od 37 metov zadel 19-krat, drugi je Roman Verhovšek (Instalacije Vrhov-šek Šentjur), ki je od 41 metov zadel 19-krat, tretji pa je Boris Kovačič (Brglez.com), ki je od 30 poskusov zadel 13-krat.
T. Tavčar
Ekipa Vrtine Palir
Lestvica po 7. krogu:
Brglez.com Polzela	7
Košarkarska šola Žalec	6
Vrtine Palir Polzela	6
Inst. Verhovšek Šentjur	6
Str. ključ. Urankar Gomilsko 6 BSB Otok Celje	7
Veterani Zlatorog Laško	6
Tiferiji Laško	7
Gradnja Tojnko Šentjur	6
LEV zavarovanje Žalec	7
Aparthotel Podčetrtek	6
River Kingz Celje	6
Young Boys Polzela	6
5	2	509 :	: 440	69	12
5	1	414:	: 338	76	11
5	1	439	: 377	62	11
5	1	398 :	: 369	29	11
4	2	394:	: 341	53	10
3	4	450:	: 417	33	10
4	2	400:	: 413	-13	10
3	4	418 :	: 433	-15	10
3	3	377:	: 323	Š4	9
2	5	454:	: 468	-14	9
1	5	340:	: 361	-21	7
1	5	375	: 430	-55	7
0	6	271 :	: 529	-258	6
Zdravju naproti 550 pohodnikov
Planinsko društvo Polzela je tretjo januarsko soboto pripravilo 33. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Letošnji je potekal v oblačnem, vendar za ta čas kar toplem vremenu.
Pohoda se je po besedah predsednika PD Polzela Zorana Štoka udeležilo 550 pohodnikov iz raznih slovenskih krajev in sosednje Hrvaške. Na Goro Oljko so se odpravili s Polzele, iz Andraža nad Polzelo, Šmartnega ob Paki, Velenja in Šoštanja. Prvega pohoda leta 1981 se je udeležilo 33 pohodnikov, vseh 33 pohodov pa Ferdinand Glavnik s Polzele.
Že po tradiciji so se pohodniki na cilju pri planinskem domu na Gori Oljki okrepčali s
Tokratni Trianglov zimski večer, ki je potekal v Galeriji okusov ob baročnem dvorcu v Novem Celju, je bil posvečen uspešnicam z Broadwaya in West Enda. Pod umetniškim vodstvom Simona Dvoršaka (klavir), Vida Ušeničnika (tolkala), Andreja Pušenjaka (bas) se je s songi iz znanih in manj znanih angleških muzikalov predstavil mladi
angleški pevec in igralec Sam O'Hanlon.
Za devetnajstletnega Sama O'Hanlona mnogi napovedujejo, da bo prav kmalu krojil prihodnost tega žanra na odrih v Londonu. Obiskoval je Arabesque School of Performing Arts, je dolgoletni član Chichester Festival Youth Theater, študira glasbo na Univerzi v Chichestru, ob strani pa se uči
klavir in kitaro.
Na programu so bili songi iz muzikalov Miss Saigon, Les Miserables,. The Producers, Jesus Christ Superstar, Little Mermaid, Jekyll & Hyde, Avenue Q, Yusupov in drugi.
Obiskovalce je s kulinaričnimi mojstrovinami z izbranimi okusi po navdihu angleške kuhinje razvajal Chef Borut Jovan s sodelavci. T. Tavčar
trdo kuhanim jajcem in čajem, večkratno udeležbo na poho-podelili pa so tudi priznanja za du.	T. T.
Triangel tokrat posvečen Broadway u
S 33. pohoda Zdravju naproti na Goro Oljko
OBČINA ŽALEC
Ponedeljek, 2. februar, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 2. februar, ob 19. uri
Dotiki in prepleti: glasba kot inspiracija v prostoru vizualne umetnosti (Tamara Friebl, Bori Zupančič, Sašo Vrabič);
Savinov likovni salon;
razstava bo na ogled do 28. 2. 2015
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 2. februar, ob 18. uri
Utrip domoznanstva: Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek se predstavi;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK, 712 12 52).
Sreda, 4. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in občni zbor;
Kulturni dom Liboje
(KD Svoboda Liboje, 041 699 361).
Sreda, 4. februar, ob 18. in 20. uri
Ko ko komedija;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 6. februar, ob 19. uri
osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Petek, 6. februar, ob 19. uri
proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika in občni zbor KD Ponikva;
Zadružni dom Ponikva (KD Ponikva, 031 709 405).
Petek, 6. februar, ob 20. uri
86. kavarniški večer: predstava ugledališčene poezije Premalo za življenje, v izvedbi Vite Vybihal in Kristiana Koželja;
Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
(GLD Aletheia, 031 659 485).
Vsako februarsko soboto med 8. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 7. februar, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami;
Gotovlje
(TOD »Lipa« Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 7. februar, popoldan
tradicionalni obisk korantov iz Destrnika;
Gotovlje
(TOD »Lipa« Gotovlje, 041 809 589).
Nedelja, 8. februar, ob 7. uri
po Prešernovi kulturni poti; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Nedelja, 8. februar, ob 9. uri
17. planinski pohod na Šmohor v spomin Francetu Prešernu; parkirišče pri Frece, Liboje (PD Liboje, 041 519 836).
Nedelja, 8. februar, med 9. in 12. uro
ob slovenskem kulturnem prazniku prost vstop v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (Ekomuzej, 571 80 21).
Nedelja, 8. februar, med 10. in 18. uro
Prešernov dan: dan odprtih vrat Etnološkega društva Srečno;
Dom kulture Svoboda Griže (Etnološko društvo Srečno,
051 253 015).
Nedelja, 8. februar, ob 17. uri
večer kulture;
Dom kulture Svoboda Griže (KD Svoboda Griže, 041 787 951).
NAPOVEDNIK
januar 2015
Nedelja, 8. februar, ob 17. uri
Forentinski slamnik, komedija;
KD Svoboda Elektroelement Izlake; Dom krajanov Galicija (KD Galicija, 041 882 970).
Nedelja, 8. februar, ob 17. uri
Slikarja, ki tudi pojeta,
glasbeni nastop Borija Zupančiča in
Saša Vrabiča,
Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 9. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Ponedeljek, 9. februar, ob 18. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Hmeljarski dom Šempeter
(KD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Sreda, 11. februar, ob 18.30
8. javna produkcija;
dvorana Glasbene šole Risto Savin
Žalec;
vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 12. februar, ob 14.30
Samozaščitno vedenje starejših ljudi; predavanje Zdenke Jan, krim. inšp. v pokoju;
Hiša Sadeži družbe Žalec (Hiša Sadeži družbe Žalec, 041 696 866).
Četrtek, 12. februar, ob 17.30
Pedenjped, otroška predstava;
Stalno slovensko gledališče Trst; za cici abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 12. februar, ob 18. uri
o knjigah Preobrazbe in Brutalci oče in sin, Silvo Teršek in dr. Andraž Teršek;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Petek, 13. februar, ob 19.30
Valentinov koncert Tanje Žagar z gosti;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 14. februar, ob 17. uri
pustno rajanje za otroke;
Gasilski dom Levec (TKD Levec, 041 504 981).
Sobota, 14. februar, od 20. ure dalje
pustovanje TD Žalec: pustne norčije (nagrade za najboljše maske);
Kava Bar Kafič
(TD Žalec, 040 609 888).
Nedelja, 15. februar,
pustne maske obiščejo krajane KS Gotovlje
(TOD »Lipa« Gotovlje, 041 809 589).
Ponedeljek, 16. februar, med 9. in 11. uro
otroške počitniške ustvarjalnice; prispevek za material 1 EUR; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva -Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
Torek, 17. februar, med 9. in 11. uro
otroške počitniške ustvarjalnice; prispevek za material 1 EUR; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
Torek, 17. februar, ob 16. uri
otroško pustno rajanje s prihodom kurentov;
Podeželska tržnica Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 17. februar, ob 18. uri
potopisno predavanje Gregorja Audiča »Maroko na krožniku«; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 18. februar, med 9. in 11. uro
otroške počitniške ustvarjalnice; prispevek za material 1 EUR; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
Sreda, 18. februar, ob 15.30
pustni pokop;
parkirišče pri trgovini v Vrbju (TD Vrba Vrbje, 041 507 546).
Sreda, 18. februar, ob 18. uri
Pisani svet kačjih pastirjev Ribnika Vrbje;
predavanje Matjaža Bedjaniča; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 19. februar, ob 8. uri
Limbarska gora;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Četrtek, 19. februar, med 9. in 11. uro
otroške počitniške ustvarjalnice; prispevek za material 1 EUR; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
Četrtek, 19. februar, ob 18. uri
predavanje o Boliviji;
OŠ Šempeter
(PD Šempeter, 031 501 244).
Petek, 20. februar, med 9. in 11. uro
otroške počitniške ustvarjalnice; prispevek za material 1 EUR; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(Ekomuzej, 571 80 21).
Petek, 20. februar, ob 20. uri
Čista norišnica, komedija;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 21. februar, ob 8. uri
Šentiljska pot 4: Kaniža-Cirknica-Brloga;
odhod izpred društvene pisarne v Žalcu
(PD Žalec, 031611028).
Sobota, 21. februar, ob 17. uri
Hop v pravljico, lutkovna predstava; Kulturno društvo Smeško;
Kulturni dom Liboje
(KD Svoboda Liboje, 041 699 361).
Nedelja, 22. februar, ob 18.00
večer slovensko-argentinske folklore; Dom II. slovenskega tabora Žalec (KUD Grifon Šempeter).
Ponedeljek, 23. februar, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 23. februar, ob 19.30
Prevare, komedija;
Mestno gledališče ljubljansko; za ponedeljkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 24. februar, ob 17. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Andrejem;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 25. februar, ob 18. uri
Davidov pozni slog:
Marsa razorožijo Venera in tri Gracije,
predavanje dr. Leva Krefta,
Savinova hiša, vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 24. februar, ob 19.30
Prevare, komedija;
Mestno gledališče ljubljansko; za ponedeljkov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 25. februar, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 26. februar, ob 17. uri
Po pravljici diši, pravljična ura s Tino;
Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 26. februar, ob 19. uri
koncert pianista Lovra Pogoreliča; dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec;
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 26. februar, ob 19.30
Gadi, Alpski kvintet, gost Boris Kobal;
koncert za narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Ž'alec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 27. februar, po naknadno objavljenem razporedu
seminar za pianiste, predavatelj Lovro Pogorelič;
dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec;
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Sobota, 28. februar, po naknadno objavljenem razporedu
seminar za pianiste, predavatelj Lovro Pogorelič;
dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec;
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
OBČINA TABOR
Petek, 6. februar, ob 19. uri
proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika;
Dom krajanov Tabor
(Pevsko društvo Tabor, 031 872 814).
Petek, 13. februar, ob 19. uri
predavanje Tomislava Brumca Pomen duhovne resnice; sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Sobota, 14. februar, ob 20. uri
Valentinov ples z ansamblom Vikend;
Dom krajanov Tabor
(Društvo podeželske mladine Tabor,
070 321 516).
Nedelja, 22. februar, ob 8. uri
kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 1. februar,
pohod na Ramšakov vrh (970 m); PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 15).
Sreda, 2. februar,
po Zasavski planinski poti;
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 15).
Petek, 6. februar, ob 19. uri
osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku;
KD Gomilsko
(Andrej Šram, 040 731 805).
Sreda, 11. februar, ob 17. uri
2. turnir v ciklusu mesečnih turnirjev v pospešenem šahu za otroke OŠ (1. 2000 in mlajši); v prostorih ŠK Braslovče, Braslovče 29;
prijave in informacije do sobote,
7. 2. 2015;
Šahovski klub Braslovče (Ivana Flander, 040 648 069).
Sobota, 14. februar, ob 15. uri
pustno rajanje v Kulturnem domu Letuš;
DPM Letuš (Suzana Kovač).
Torek, 24. februar, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
. <
Žalec
Jan,
*r'v OBJEMU ZELENEGA ZLATA
OBČINA PREBOLD
Nedelja, 1. februar, ob 18. uri
zaključek projekta Kino (o)živi; filma: Cikorija an' kafe in Akcija; Dvorana Prebold;
Sl. kinoteka, filmska sekcija KUD Svoboda;
Občna Prebold (Katja Huš, 041 394 618).
Sreda, 4. februar, ob 18.30
predavanje Od tečajnika do alpinista (odprava na Khan Tengri); predava Blaž Gladek;
Občinska knjižnica Prebold (ŠZ Prebold, 703 64 00).
Četrtek, 5. februar, od 8. do 12. ure
brezplačne delavnice ročnih del (idrijska čipka, izdelava iz krep papirja ...);
stara občinska sejna soba (Antonija Podgorski, 070 674 814).
Petek, 6. februar,
Sedlarjevo, 71 let prihoda IV. div. in 70 let prihoda Ruske brigade;
KO ZB NOB Prebold (Boža Verdev).
Petek, 6. februar, ob 19. uri
proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dvorana Prebold;
Občina Prebold, JSKD Žalec (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 7. februar, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD in Občina Prebold (Občina Prebold, 031 722 250).
Nedelja, 8. februar,
društvena proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
Dom pod Reško planino;
KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Nedelja, 8. februar,
12.3imski pohod na Mrzlico;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Nedelja, 8. februar,
na kulturni dan v Prešernovo mesto Kranj;
DU Prebold
(Ivan Stepišnik, 040 242 640).
Torek, 10. februar, ob 18. uri
predavanje - pričevanje Lidije in Antona Dobriča:
Abel že več let sprašuje svojega brata Kajna: » Kaj sem ti storil?«; dvorana Aninega Doma;
KD Antona Schwaba (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Torek, 10. februar, ob 18.30
Večer na zofi: Gostje VS M.J.A.V.; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 12. februar, od 9. do 12. ure
brezplačne delavnice ročnih del (idrijska čipka, izdelava iz krep papirja ...);
stara občinska sejna soba (Antonija Podgorski, 070 674 814).
Sobota, 14. februar, ob 11. uri
pustovanje; športna dvorana OŠ (OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 14. februar,
delavnica na Valentinovo;
Občinska knjižnica Prebold;
KUD Svoboda
(Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 14. februar, ob 19. uri
ples v maskah;
dvorana gasilskega doma Sv. Lovrenc;
PGD Sv. Lovrenc (Igor Novak, 041 783 360).
Sobota, 14. februar,
27. zimski pohod na Peco;
PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 14. februar,
Stranice, 70 let pomora 100 talcev z obešanjem;
KO ZB NOB Prebold (Boža Verdev).
Nedelja, 15. februar, ob 14. uri
pustna povorka po Preboldu in zaključek na parkirišču pred hotelom
(Občina Prebold, 031 722 250).
Torek, 17. februar, med 19. in 20. uro
meritve holesterola, krvnega sladkorja,
trigliceridov in RR; prostori RK Prebold (KO RK Prebold).
Četrtek, 19. februar, od 9. do 12. ure
brezplačne delavnice ročnih del (idrijska čipka, izdelava iz krep papirja ...);
stara občinska sejna soba (Antonija Podgorski, 070 674 814).
Sobota, 21. februar, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD in Občina Prebold (Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 21. februar, ob 19. uri
Ko se združita ljubezen in saksofon; koncert ljubezenskih pesmi; dvorana Aninega doma;
KD Antona Schwaba (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Sobota, 21. februar, od 20. ure dalje
Rock žur Šešče;
Dom kulture Šešče;
KUD Šmrkl Šešče (Matjaž Dolinar, 031 772 782).
Nedelja, 22. februar,
8. pustni pohod na Hom;
PGD Šešče, športna sekcija (Matej Golavšek, 041 783 400).
Nedelja, 22. februar, ob 16. uri
Krčmarica Mirandolina; gledališka predstava KUD Zarja Trnovlje;
Dvorana Prebold;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Torek, 24. februar, ob 18. uri
prisluhnimo pravljici;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sreda, 25. februar, ob 18.30
s knjižnico po svetu;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 26. februar, od 9. do 12. ure
brezplačne delavnice ročnih del (idrijska čipka, izdelava iz krep papirja ...);
stara občinska sejna soba (Antonija Podgorski, 070 674.814).
Petek, 27. februar, ob 17. uri
Čisto majhna račka; otroški gledališki abonma;
Dvorana Prebold;
KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Trigon, s. p., Matjaž Lesjak Ulica Savinjske čete 3, Žalec
»DRUGE ZGODBE« - »Bestseller«, zadnji izvodi! NOVO! Roman »BABJI MLIN« - »Vrhunsko branje, napeta zgodba«!
Naročila: 041 736 252 matjaz.lesjak@amis.net
Praznični koncerti pihalnih godb
Koncert v žalski in braslovški cerkvi
Godba Liboje
Pihalni orkester Prebold z Veselimi Štajerkami
Ob koncu leta smo lahko na tradicionalnih prazničnih koncertih prisluhnili raznim pevskim in glasbenim skupinam, med drugim tudi pihalnim godbam iz Liboj, Griž in Prebolda.
Preboldska pihalna godba, ki deluje pod vodstvom Marka Repnika, je pripravila svoj koncert na božični dan. Prav tako so na ta dan v svojem kraju pod vodstvom Andreja Žganka koncertirali godbeniki Godbe Liboje, dan pozneje pa so se občinstvu predstavili godbeniki Godbe Zabukovica pod taktirko Boštjana Mesarca. Godbeniki Godbe Liboje so že tradicionalno po novem letu nastopili tudi v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, kjer so kot solisti glasbeniki, sicer tudi člani orkestra, nastopili Tadej Kopitar, Aljaž Jazbinšek, Andrej Perger, Andrej Men-ček, Alen Čretnik in vokalistka
Alenka Dimeč, oba koncerta, tako v Libojah kot v Žalcu, pa je vodila Jolanda Železnik. * Podobno je bilo tudi na koncertu v preboldski športni dvorani, kjer so nastopili godbeniki Pihalnega orkestra Prebold, ki so v goste tokrat poyabili Vesele Štajerke, koncert pa je povezovala Simona Žvikart Repnik.
Slovesno je bilo tudi ob prazniku dneva samostojnosti in enotnosti v Grižah, kjer je občinstvo ob koračnicah in drugih skladbah Godbe Zabukovica uživalo tudi ob poslušanju dalmatinskih pesmi v izvedbi glasbenih gostov Dua Domiža-na iz Dubrovnika.
D. Naraglav
Božič za staro in mlado
Vokalna skupina Draž iz Andraža nad Polzelo je lani pripravila tri koncerte. Po prvem (dobrodelnem) koncertu dalmatinskih napevov v domačem kraju in drugem v dvorani na Polzeli so Dražev-ci še tretjič v istem letu uspeli napolniti dvorano.
Tokrat s koncertom »Božič za staro in mlado«, na katerem
so skupaj s skupino Dominik iz Žalca ter domačim cerkvenim pevskim zborom pod vodstvom Jožeta Kužnika z božičnimi melodijami za vse generacije uspeli pričarati božično vzdušje. Program je povezovala Valentina Toman Čremo-žnik, za ozvočenje pa je skrbel Tomaž Kozovinc. S prijetnim druženjem ob kuhanem vinu
in čaju ter domačih piškotih so obiskovalci nadaljevali tudi po koncertu, najmlajše pa je presenetil obisk Božička, ki jih je nagovoril in tudi obdaril. Vedno znova polne dvorane ljubiteljev petja pa dajejo pevcem VS Draž energijo za nadaljnje ustvarjanje.
T.T.
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v petek, pred zadnjo adventno nedeljo, v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu pripravila tradicionalni, že 4. božični koncert, na katerem so se predstavili učitelji glasbene šole. Na glasbenem dogodku so sodelovali tudi učenci plesnega in pevskega programa.
Program koncerta so izvrstno sestavili, izvajalci pa vrhunsko predstavili skladbe različnih glasbenih zvrsti. Prav raznovrstnost programa je obiskovalce izjemno navdušila, saj so lahko slišali vsem znane božične skladbe in tudi klasične skladbe raznih avtorjev. Koncert je z zaključnim govorom sklenil ravnatelj šole, mag. Gorazd Kozmus.
V ponedeljek, 22. decembra, pa so se na božičnem koncertu v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Braslovčah predstavili učenci glasbene šole. Zbrane v povsem polni cerkvi je prav tako nagovoril ravnatelj mag. Gorazd Kozmus in se zahvalil za podporo vsem staršem njihovih učencev, vsem, ki z obiskovanjem njihovih prireditev pomagajo pri razvoju šole, vsem strokovnim delavcem šole in tudi vsem občinam ustanoviteljicam glasbene šole. T. Tavčar
Utrinek s koncerta v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu
Z božičnega koncerta v cerkvi Marije Vnebovzete v Braslovčah
Aktualna Muca Copatarica
V	veliki dvorani Hotela Prebold je oživela zgodba o Muci Copatarici. Le kdo je ne pozna? To je najbolj znana in priljubljena pravljica, ki jo je napisala Ela Peroci. V tokratni pa nastopa tudi nagajiva Pika Nogavička.
Vzgojiteljice preboldskega vrtca so predstavo pripravile za otroke, spremenjeno in satirično obarvano pa tudi za odrasle. Pri tem so poskusile čim bolj slediti letnemu času, trenutnim političnim razmeram in dogajanju v družbi.
Z igro so popestrile konec leta tudi svetnikom občinskega sveta starega in novega sestava, članom občinske uprave, predstavnikom vaških skupnosti in drugim, ki oblikujejo družbeno in politično življenje v lokalni skupnosti.
V	predstavi so zaigrale Janja Tratnik, Mateja Matko, Miloj-
S sliko Prebolda župan počastil nekdanje svetnike (na fotografiji: Drago Lobnikar)
ka Kupec in Manja Petrove, Gregor Cestnik pa je bil poskrbel za tehnično plat.
Župan se je vzgojiteljicam zahvalil za prijeten dogodek, ostalim pa za dosedanje delo v lokalni skupnosti. Še posebej je izkazal čast tistim svetnikom, ki so sooblikovali življenje v preteklem in tudi
prejšnjih mandatih, in jim v spomin podelil likovno delo. Med dobitniki je bil tudi Drago Lobnikar, ki je bil kar štiri mandate svetnik Občinskega sveta Občine Prebold, pred ustanovitvijo občine pa je bil v podobni vlogi v nekdanji skupni žalski občini.
D. N.
Nastop Vokalne skupine Draž z gosti
Predstavitev knjige Toneta Vrabla
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so v torek, 13. januarja, predstavili knjigo 1000 ponedeljkov, 1000 vrtiljakov avtorja Toneta Vrabla, nekdanjega novinarja in radijskega voditelja.
Knjigo so predstavili že na njegovi prireditvi 1002. vrtiljak polk in valčkov konec novembra v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, o čemer smo pisali tudi v decembrski številki
našega časopisa.
Tokrat je predstavitev knjige skozi pogovor z avtorjem odkrival urednik glasbene revije Golica in član ansambla Zreška pomlad Domen Hren. Za spremljevalni program so poskrbele pevke Folklorne skupine Grifon Šempeter, članice društva, ki je na čelu s predsednikom Zdenkom Štruclom tudi uradni izdajatelj knjige.
D. N.
Avtor knjige Tone Vrabl in voditelj pogovora Domen Hren
Ne zmanjka idej in volje
Jolanda Železnik ob prejemu Čopovega priznanja v Ljubljani
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je sredi decembra podelila Čopove diplome in priznanja za leto 2014, najvišje državne nagrade za izjemne uspehe na področju knjižničarstva. Čopovo priznanje je prejela tudi direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik.
Nagrade imajo ime po slovenskem knjižničarju in učenjaku Matiji Čopu, prijatelju Franceta Prešerna. Čopova diploma se podeli za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki je širšega pomena in prispeva k ugledu in napredku knjižničarske stroke, Čopovo priznanje pa za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov, ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti. Zveza je za preteklo leto podelila dve diplomi in tri priznanja.
Jolanda Železnik je o prejemu priznanja povedala: »Počaščena sem, ker so bili predlagatelji moji sodelavci. To me prepriču-
je, da nisem le jaz zadovoljna z njimi, ampak tudi oni z mano. Vesela sem bila, ko mi je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije v vabilu na podelitev zapisala, da spodbujam premike v stroki in da so moji premiki k strokovni odličnosti opazno zaznamovali naš strokovni prostor. Vesela sem tudi zato, ker komisijo prepričamo tudi strokovnjaki iz krajev in knjižnic, ki niso povsem v središču dogajanja, in da opazijo naše delo, prodornost in strokovnost, čeprav ne silimo v ospredje. Ponosna sem bila, ko sem v prisotnosti ministrice za kulturo, mojih kolegov in
moža prejemala Čopovo priznanje v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana. Hvaležna sem sodelavcem, družini in vsem, ki verjamejo vame, mi zaupajo in me spodbujajo. In, seveda, obljuba za naprej: kljub kulturi oziroma javnemu sektorju nenaklonjenim časom bomo še marsikaj naredili, še bomo imeli kaj pokazati, ker nam ne zmanjka idej, volje in energije. Tudi kriza je za nas priložnost. Še naprej bomo uspešni, ker dajemo prednost ljudem in negovanju odnosov z njimi.«
K. R., Foto: Milan Stipar
Koncert navdušil številne poslušalce
Med nastopom Mešanega pevskega zbora Marije Vnebovzete
Mešani pevski zbor Marije Vnebovzete Braslovče, ki prepeva pod umetniškim vodstvom prof. Mije Novak, je ponovno navdušil številne obiskovalce v braslovški cerkvi na tradicionalnem bo-žično-novoletnem koncertu. Kot gostje so na pevskem dogodku v Braslovčah sodelovali pevci Mešanega pevskega zbora KD Ljubno ob Savinji, akademski violinist Andrej Gubenšek in Melita Estigar-ribia Villasanti kot korepeti-torka na klavirju in orglah.
Člani Mešanega pevskega zbora MV Braslovče z gosti so izvajali različna dela domačih avtorjev (Železnika, Makor-ja, Kramerja, ljudske) in tujih (Gruberja, Bacha, Galusa, Nystedta ...). Odličen nastop pevcev so s solističnimi vložki popestrili Marko Završnik, Renata Završnik, Tatjana Be-
dnjanič, Monja Marovt, Simona Zbičajnik, Andreja Rojnik, Tina Jan in Manca Šoštarič ter Andreja Randl na klavirju in Andrej Gubenšek na violini v spremstvu korepetitorke Melite Estigarriia Villasanti.
Akademski violinist Andrej Gubenšek, dr. med., je leta 2011 zaključil s študijem medicine v Ljubljani, leta 2012 pa tudi s študijem violine pod mentorstvom prof. Monike Skalar na ljubljanski akademiji za glasbo. Trenutno opravlja specializacijo nevrologije v Splošni bolnišnici Celje. Že od časa študija sodeluje v raznih komornih zasedbah, ustanovil je medicinsko študentsko komorno skupino Muzikotera-pija, je tudi vodja zdravniške komorne skupine Pro Medico, od leta 2008 pa je reden solist orkestra Camerata Medica.
Melita Estigarribia Villasan-
ti je bila po končani glasbeni gimnaziji v Celju sprejeta na zagrebško akademijo za glasbo. Študij je končala v razredu prof. Lovra Pogoreliča. Aktivno nastopa v različnih komornih zasedbah. Od leta 2007 poučuje klavir in korepetira na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec in z učenci dosega zavidljive rezultate na državni in mednarodni ravni.
Mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno ob Savinji deluje pod vodstvom zborovodje Mitje Venišnika že deveto leto in tako uspešno nadaljuje tradicijo zborovskega petja na Ljubnem. V zboru trenutno prepeva 30 pevcev, ki nastopajo na prireditvah v domačem kraju, njihov program pa je zelo raznolik in temelji predvsem na ohranjanju slovenskih ljudskih in umetnih pesmi.	T. T.
Zaokrožil jubilejno leto
S tradicionalnega koncerta v Taboru
Mešani pevski zbor Tabor je ob koncu leta v tamkajšnjem domu krajanov pripravil tradicionalni koncert, s tem pa zaokrožil svojo 25-letnico delovanja. Tokratni koncert je vodil nekdanji dolgoletni zborovodja Milan Kasesnik.
Zbor, ki je od ustanovitve leta 1989 prestal mnogo prelomnic, je zadnjih pet let vodila Špela Kasesnik, ki bo kmalu postala mamica, zato je za nekaj časa umetniško vodenje zbora ponovno prevzel njen oče. Predsedniško žezlo zbora je že dve leti v rokah Magde Semprimožnik, ki pravi, da je zanje pomembno nenehno vključevanje mladih v svoje vrste, saj prinaša medgeneracijsko sodelovanje sveže ideje in predloge ter zagotavlja, da zbor lahko deluje in napreduje. Več kot 40 pevcev različnih starosti in poklicev družijo pesem, želja po petju ter človeška potreba po druženju.
V vseh teh letih so v življenjepis zbora zapisali mnogo
pesmi. Izvajajo zahtevno zborovsko literaturo slovenskih in svetovnih skladateljev, slovenske ljudske pesmi, zabavne pesmi, domoljubne in partizanske koračnice, radi zapojejo tudi kakšen valček ali polko v spremljavi harmonike ali drugega inštrumenta. Svoj repertoar pridno polnijo tudi s slovenskimi zimzeleni, ki v novih priredbah dobijo še poseben zven in navdušijo občinstvo.
Osnovno poslanstvo zborovskega petja je ohranjanje in širjenje slovenske pesmi. In to je tudi razlog, da pevci leta in leta vztrajajo pri vajah in nastopih. Preko pesmi in slovenske besede so Taborčani sklenili mnoga prijateljstva, spoznali zanimive ljudi in se dostikrat veselo zabavali. Slovensko pesem so ponesli preko slovenskih meja v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, na Hrvaško in Češko. Izpostavijo lahko dolgoletno sodelovanje z zamejskima slovenskima kulturnima društvoma Slovenec iz Boršta in Zabrežca pri Trstu.
V 25 letih je zasedba v svoj almanah zapisala mnoge uspehe. Vsako leto dosega dobre rezultate na območnih in medobmočnih revijah. Med odmevnejšimi dosežki izstopata srebrno priznanje na regijskem tekmovanju Od Celja do Koroške leta 2006 ter denarna nagrada za uvrstitev med najboljše zbore leta 2010 na regijskem tematskem koncertu izbranih zborov - Sozvočenju od Celja do Koroške. Pevci sodelujejo tudi na mednarodnih revijah in tekmovanjih. Na mednarodnem tekmovanju odraslih pevskih zborov v Olo-moucu na Češkem so junija 2007 prejeli zlato plaketo.
Kaj znajo in zmorejo, so pokazali tudi na svojem zadnjem koncertu v letu 2014 in znova navdušili občinstvo. V goste pa so tokrat povabili Vokalno skupino Cvet, ki jo sestavljajo medicinske sestre Splošne bolnišnice Celje, vodi pa jih prav tako Špela Kasesnik.
D. Naraglav
Trikraljevski koncert
Med nastopom MPZ OŠ Polzela
V polzelski župnijski cerkvi pripravijo vsako leto v začetku januarja trikraljevski koncert.
Na tokratnem v nedeljo, 11. januarja, so najprej zapeli polzelski trikraljevski koledniki, nato pa je nastopilo še deset zborov in skupin: Tamburaški zbor Polzela, Mladinski pevski zbor OŠ Polzela, Cerkveni mešani pevski zbor Polzela in Moški pevski
zbor Polzela, ki jih vodi Mija Novak, Cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki pod vodstvom Mateje Stražar in Jana Moguja, Vokalno-instrumentalna skupina Marpole Polzela, ki jo vodita Monika Rakun in Katja Novak, Vokalni kvintet Lastovka Polzela pod umetniškim vodenjem Francija Ogrisa, Cerkveni mešani pevski zbor Andraž z zborovodjem Jožetom Kužnikom
(letos prvič), Vokalno-instrumentalna skupina Margareta Polzela, ki jo vodi Sabina Florjane Dolinšek, ter Mešani pevski zbor Oljka Polzela z zborovodjem Markom Slokarjem.
Za konec so vsi nastopajoči zapeli božično pesem Sveta noč in se ob prijetnem druženju in ob toplem napitku na ploščadi pred cerkvijo zadržali še dolgo v noč.	T. T.
Savinjčan uspešen v teku na smučeh
Drakšič judoist leta
Anžej s startno številko 30 na državnem prvenstvu na Pokljuki osvojil 3. mesto
Anžej Tomaž Hvala iz Prebolda posega v tej zimski sezoni po zelo visokih uvrstitvah v teku na smučeh.
Petnajstletni Anžej, dijak prvega letnika I. gimnazije v Celju, se je s smučarskim tekom začel resneje ukvarjati pred dobrima dvema letoma. V precej kratkem času se je razvil v uspešnega mladega tekača, ki dosega izvrstne rezultate v kategoriji mlajših mladincev. Ker v bližini ni nobenega tekaškega kluba, se je pred dvema letoma pridružil Tekaškemu smučarskemu klubu JUB Dol pri Ljubljani.
Konec lanskega leta, natančneje 26. decembra, je na Rudnem polju na Pokljuki potekalo 24. državno prvenstvo v teku na smučeh, in sicer dopoldne tekmovanje v klasični tehniki s posamičnim startom, popoldne pa zasledovalna tekma v prosti
tehniki. Med mlajšimi mladinci, ki so na dopoldanski tekmi tekli 7,5 km, popoldne pa še 5 km, je osvojil naslov državnega prvaka Blaž Persa iz Dola, Anžej pa je na obeh tekmah osvojil bronasto medaljo in s tem do-
polnil klubski uspeh.
Svojo pripravljenost v tej sezoni je potrdil tudi na mednarodni tekmi v nedeljo, 4. januarja, v Ratečah. V skupini 42 mlajših mladincev iz številnih avstrijskih, italijanskih in domačih klubov je osvojil odlično 4. mesto in na petkilometrski progi v klasični tehniki za tretjim zaostal le 8 sekund.
Kmalu za tem pa je Anžej k letošnjim uspehom dodal še ekipno zmago s klubskim kolegom Blažem Peršo v ekipnih sprintih v prosti tehniki na tekaškem poligonu v Preski pri Medvodah. Na startu je bilo kar 78 dvojic iz slovenskih tekaških klubov.
Še en velik uspeh je dosegel
13.	januarja na Pokljuki, in sicer na državnem prvenstvu v sprintu absolutno v klasični tehniki, kjer je med mlajšimi mladinci ponovno osvojil tretje mesto in zaostal le za Vilijem Črvom in Blažem Peršo. Dobrih rezultatov pa najbrž ne bo manjkalo tudi v nadaljevanju sezone. D. Naraglav
Anžej (tretji z leve) skupaj s klubskim kolegom na najvišji stopnički v Preski pri Medvodah
Silvestrski tek v mrazu in snegu
Atletski klub Žalec je že sedmič zapored na zadnji dan leta pripravil silvestrski tek. Na stezah atletskega stadiona v Športnem centru Žalec so morali udeleženci teka preteči pet tisoč metrov.
Na startu se je tudi letos zbralo kar lepo število rekreativnih tekačev, ki so nastopili v moški in ženski konkurenci. Vremenske razmere so bile tokrat slabe. Marljivi športni delavci AD Žalec so morali očistiti del atletske steze, saj je tri dni prej zapadlo skoraj 30 cm snega, temperatura pa je bila na dan teka na startu ob 14. uri kar minus 6 stopinj Celzija.
V moški kategoriji je letos slavil Darko Kralj iz Griž, ki je progo pretekel v 19 minutah in 11 sekundah, drugouvrščeni je bil Peter Kavčič iz Petrovč, tretji pa Domen Ambrož iz Žalca. Pri ženskah je zmago slavila lanskoletna zmagovalka Manja Kavčič iz Petrovč, ki je progo pretekla v slabih 21 minutah, druga je bila Zaja Šolman iz Gotovelj in tretja Boža Šuk Lubej iz Celja.	T. Tavčar
Kmalu po startu silvestrskega teka
Zmagovalca Manja Kavčič in Darko Kralj
Judo zveza Slovenije je na gradu v Slovenski Bistrici izbrala letošnja najboljša judoista in podelilia naziv klub leta 2014. V moški konkurenci je to znova Rok Drakšič, v ženski konkurenci prvič Tina Trstenjak. Oba sta člana celjskega kluba Z'dežele Sankaku.
Rok Drakšič, tretjeuvrščeni z letošnjega evropskega prvenstva, je tovrstno priznanje osvojil že četrtič v zadnjih petih letih. »Evropska kolajna je bila pika na »i« uspešni sezoni, ki pa se vendarle ni izšla povsem po željah. Krive so tudi poškodbe, zato si želim, da bi bilo leto 2015 še boljše kot lansko. Priznanje mi veliko pomeni, saj poleg dosežkov na mednarodnih prizoriščih potrjuje,
Rok Drakšič
da se trudim tudi na domačih tleh,« je strnil vtise Drakšič.
Najboljši klub v obeh konkurencah je bil pričakovano celjski judo klub Z'dežele San-
kaku, sicer tudi zmagovalec slovenskega pokala za leto 2014.	T. T.
Zlato za Petro
Judoistka Petra Nareks je v kategoriji do 52 kg odlično krenila v novo sezono svetovnega pokala. V Tunisu se je na turnirju Afrika Open, na katerem je nastopilo 265 tekmovalk in tekmovalcev iz 36 držav, ovenčala z zlato lovoriko.
Nareksova je najprej premagala Alžirko Djazion Haddad in Francozinjo Aurelio Issoumailo, v polfinalu je bila boljša od Belgijke Ilise Heyle, v boju za prvo mesto pa še od Finke Jaane Sud-berg.	T. T.
Dva rekorda Rojnikove
Ina Rojnik s Polzele, članica AD Kladivar, je tudi letos nastopila na tradicionalnem
20.	božičnem atletskem mitingu v Splitu. Tekmovanja na Hrvaškem se je udeležilo več kot 500 atletinj in atletov s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Črne gore in Slovenije.
Ina je najprej ubranila lanskoletno zmago v teku na 600
metrov in s časom 1:37,14 postavila rekord mitinga, samo tri ure kasneje pa je v teku na 300 metrov zmagala s časom 40,71 in prav tako postavila nov rekord mitinga. Trenutno pa se pripravlja na nastop na državnem dvoranskem prvenstvu, ki bo konec januarja na Dunaju (v Sloveniji namreč nimamo pokrite dvorane s krožno stezo).	T. T.
Ina Rojnik
Uspešen zaključek leta
V novo leto z novimi izzivi
Braslovški taekwondoisti so preteklo leto zaključili delovno in uspešno. Po pestri jeseni so ob koncu leta nastopili na mednarodnem odprtem prvenstvu YOM CHI OPEN v Velenju, ki ga organizirajo skupaj z velenjskim in zreškim klubom.
V konkurenci več kot 350 tekmovalcev iz devetih držav so kandidati za slovensko reprezentanco iz vseh klubov potrjevali svojo pripravljenost in tekmovalci braslovškega kluba so to storili z odliko. Najpomembnejše tekmovanje v jesenskem delu pa je bilo državno prvenstvo, na katerem so Braslovčani nastopili s 26 tekmovalci, dvema ekipama ter s tremi sodniki. Osvojili so 12 tretjih, 14 drugih in kar 15 prvih mest. Naslove državnih prvakov so v formah osvojili Marko Liubimirescu
Pečar, Žan Mujagič, Simon Zajec in Jan Šketa, v borbah so bili najuspešnejši Pia Zoja Glavnik, Ema Mešič, Pia Matko, Simon Zajec, Tjaš Luka Glavnik, Marko Liubimirescu Pečar, Filip Žak Glavnik, Klemen Strojan-šek, Tilen Šketa, Urh Černivšek in med veterani tudi trener kluba Simon Jan.
Na nedavnem volilnem občnem zboru kluba so izvolil novo vodstvo, ki bo imelo kr-
milo v rokah naslednja štiri leta. Vajeti v klubu je prevzela nova predsednica Karmen Dvorjak, na mesto podpredsednika so imenovali Boštjana Šketa, v izvršnem odboru pa so Barbara Matko, Nejc Preložnjak in glavni trener kluba Simon Jan. Novo leto 2015 so v braslov-škem klubu v vseh starostnih kategorijah začeli polni pričakovanj in optimizma.
D. N.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Odbojkarski finale pokala v dolini
Šempeter in Braslovče sta bila od petka, 16., do nedelje, 18. januarja, prizorišči največjega dogodka v zgodovini odbojke v Savinjski dolini - finala pokala Slovenije. Zaslužna za to sta ženski OK Braslovče in moški OK SIP Šempeter, ki sta se uvrstila na zaključni finalni turnir. Z uvrstitvijo so zlasti presenetili Šempetrani, ki so si kot drugouvrščena ekipa priborili nastop v finalu. Z zmagama v četrtfinalu so ugnali kar dve prvoligaški ekipi, in sicer Maribor in novogoriško ekipo Go Volley.
S to zmago je Odbojkarski klub SIP Šempeter prevzel tudi organizacijo tega velikega tekmovanja in se ob tem izkazal tudi v vlogi dobrega organizatorja in gostitelja. Malo manj moči in sreče je imel v samem tekmovanju, saj so morali kljub zagrizeni in dobri igri kloniti pred prvoligaško ekipo OK Salonit Anhovo.
Na prvi tekmi turnirja sta se
najprej v šempetrski dvorani pomerili ekipi ACH Volley in Panvita Pomgrad. .Z rezultatom 3 : Oje zmagala ekipa ACH Volley. Na drugi tekmi večera med Salonitom in Šempetrani pa je bila prav tako boljša ekipa Salonita, lanskoletna branilka naslova, ki je Šempetrane premagala v vseh treh nizih. Če Primorci ne bi imeli v svoji ekipi dobro razpoloženega brazilca Israela Dos Santosa, bi bila najbrž zmaga na strani Šempetranov. »Ne glede na poraz smo ponosni na to, kar smo pokazali, in mislim, da smo zasluženo na finalnem turnirju. Nudili smo dober odpor tre-tjeuvrščeni ekipi prvenstva in branilcu naslova. Vesel pa sem tudi, da smo upravičili naše napovedi, da bodo gledalci lahko uživali v tem dvoboju. Ob tem se je treba zavedati, da Kanalci mnogo več trenirajo kot mi, da je naš proračun takšen, kot je, hkrati pa šo naši tekmovalci, ki so že igrali v prvoligaški konkurenci, pokazali, da so
še vedno kakovostni. Pohvalil bi izvrstna Dejana Udriha in Gašperja Vrhunca. Moji igralci so me kar presenetili, saj niso podlegli pritisku odličnega vzdušja,« je ob koncu povedal trener Sebastjan Cilenšek.
Na prvi tekmi finala ženskih ekip v Športni dvorani Braslovče so se Braslovčanke pomerile z ekipo Nova KBM Branik Maribor, ki je veljala za favoritinjo tekme. Kar hitro se je pokazalo, da Braslovčanke kot novinke na zaključnem turnirju ne bodo imele veliko možnosti proti favorizirani ekipi, čeprav so igrale na domačem terenu in so imele veliko podporo s tribune. Izgubile so z rezultatom 0: 3.
Na finalni tekmi v Šempetru sta se pomerili zmagovalki polfinalnih obračunov - Luka Koper in Nova KBM Branik. Z rezultatom 3 : 0 so slavile Mariborčanke in tako postale 14. pokalne prvakinje.
V moškem obračunu za osvojitev pokalnega naslova Slovenije pa je zmagala ekipa ACH Volley Ljubljana, ki je Salonit Anhovo premagala z rezultatom 3 : 1 in si s tem po lanskem porazu s Salonitom znova priborila pokalno lovoriko.
Veliki odbojkarski spektakel v naši dolini se je tako končal. Čeprav domači ekipi nista uspeli priti do finalnega obračuna, pa so lahko v klubih zadovoljni s sodelovanjem na tekmovanju za pokal Slovenije, izkazali pa so se tudi kot dobri organizatorji.
D. Naraglav
Trener Sebastjan Cilenšek med dajanjem napotkov šempetrskim odbojkarjem
Na tribunah je bilo skupaj okrog 650 odbojkarskih navdušencev
Odlična zmaga proti Piranu
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so pod vodstvom Jerneja Rantaha prej-šnjc£ soboto na prvi ligaški tekmi novega leta, na tekmi 11. kroga 1. ADRL, v domači dvorani I. OŠ Žalec prepričljivo premagale rokometašice RK Piran. Z rezultatom 32 : 25 (14 : 15) so ugnale letos zelo uspešne in trenutno tre-tjeuvrščene Pirančanke in si zasluženo priigrale dve točki. Že 21. januarja so z rezultatom 26:41 (9:18) slavile tudi v osmini finala za pokal Slovenije proti ekipi ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina.
Žalčanke so tekmo proti ekipi iz Pirana začele odlično in do sedme minute vodile s 4: 1. Dominirale so tako v obrambi kot v napadu, potem pa so se gostje zbrale in obrnile igro. Do petnajste minute srečanja jim je uspelo rezultat izenačiti na 7 : 7, nato celo priigrati prednost dveh golov (10 : 12). Toda Žalčanke so se ponovno zbrale in niso pustile, da bi se jim Pirančanke še bolj oddaljile. Ob polčasu je bil rezultat 14 : 15 za Piran. Žalčanke so drugi polčas obrnile ploščo, zače-
le še bolje kot prvega in se pri rezultatu 21 : 19 z odlično igro v obrambi odlepile od Piran-čank. To jih je opogumilo, da so se sprostile tudi v napadu in v začetku zadnje četrtine tekme zabeležile najvišjo razliko tekme devetih golov (31 : 22), na koncu pa z razliko sedmih golov (32 : 25) zasluženo slavile zmago. Vratarka Amra Pan-džič je nanizala 18 obramb in pomembno prispevala k odlični zmagi Žalčank, strelka tekme pa je bila z 10 goli Žalčanka Jasna Turnšek.
"Dekleta so od zadnje decembrske ligaške tekme (10. 12.) zelo garala. Opravili smo nekaj sprememb v obrambi, zato smo bili vsi kar nekako nervozni, kako točno bo to izpadlo na tekmi, ko bo šlo zares. V pripravljalnem obdobju je bila namreč ena tekma dobra, druga slaba in tudi same so bile malo negotove, ali se bo izšlo. Danes se je pokazalo, da smo delali prav. To je bila zmaga cele ekipe. Vse pa je izhajalo iz dobre obrambe, veliko je bilo tako imenovanih dobrih prekrškov, prestreženih žog. Ko enkrat takšna obramba steče,
potem ti gre tudi v napadu. Tudi vratarka Amra Pandžič je bila zelo razigrana, ob tem pa smo jo pred kratkim imenovali za kapetanko, saj jo dekleta poslušajo, je povezovalna in motivacijska zanje, kar je pomembna pomoč našemu delu. Ne bi sicer nobene izpostavil, res je bila tole odlična zmaga cele ekipe," je po zmagi povedal trener Jernej Rantah.
Že to soboto, 31. januarja, ob 19. uri čaka Žalčanke v domači dvorani obračun z ekipo ŽRK Mlinotest Ajdovščina. "Zanje se bomo pripravili, gremo na zmago, da osvojimo dve točki. Vztrajamo pri dobri obrambi in hitri igri. Še vedno nam kaj manjka, zdaj sestavimo 40 minut dobre obrambe, ko jih bomo sestavili 60, bo cilj dosežen," je povedal Jernej Rantah. T. T.
S članske tekme proti Piranu
Med mlajšimi selekcijami so bile januarja najuspešnejše tudi starejše deklice A (letnik 2000 in 2001), ki so v tem letu odigrale že tri ligaške tekme, kar je največ med vsemi selekcijami RK Zelene Doline Žalec. Najprej so 9. januarja doma premagale ŽRK Celje Celjske mesnine (23 : 21, polčas 12 : 9), 15. januarja v Gradcu tudi avstrijsko ekipo HIB Libenau (24 : 31, polčas 10 : 16), ki letos igra v slovenski ligi starejših deklic, in minulo nedeljo še ŽRK Veplas Velenje (11 : 38, polčas 4 : 19). Starejše deklice po 15. krogih vodijo na lestvici Vzhod. Kadetinje so doma izgubile proti RK Krim Mercator, mlajše deklice A so januarja v gosteh prav tako izgubile proti ŽRK Branik (25 : 24, polčas 13 : 9) in zmagale proti ŽRK Millennium (12 : 19, polčas 4 : 10), mlajše deklice B, ki vodijo na lestvici, pa bodo prvo ponovletno tekmo odigrale šele ta konec tedna.
VSTOPNICE PREKO SPLETA
Sfsjf-zal.ee,
kiipjfcan:Oc-§i
i
□
Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja.
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN Vaš vladar Mars bo 20. februarja vstopil v vaše sončno znamenje, zato se nad pomanjkanjem
energije ne boste mogli pritoževati. Paziti bos rojenim v drugi dekadi, predvsem zaradi vpl: ljo po neodvisnosti in drugačnosti. V prvi po' zaostale zadeve, v drugi polovici februarja naj v znak Ovna v zadnji tretjini meseca tudi Venera kar prasketalo!
li le, da ne boste prehitri. Veliko novosti se obeta vas prebudil zanimanje za napredek, že-bilo dobro na delovnem področju urediti 'vse ostalo.Sočasno z Marsom bo vstopila 'planeta sta ključna za ljubezen, zato bo od strasti
BIK Saturn, ki slovi kot strog učitelj in planet poslovnosti, vas je v zadnji tretjini preteklega leta konč-
i. Tako boste lažje napredovali, manj bo ovir in devanj, kar je najpomembneje, saj ste zelo ezaposleni, imate povečano možnost, da prav preteklem letu.V zasebnem življenju bo v prvi ar vas je s partnerjem razdvajalo, lahko uspešno
no prenehal preizkušati in omejevati s svojii izžarevali boste optimizem. Vidni bodo rezi praktičen človek, ki ga zanima tisto, kar je ot?) v tem času dobite delo, za katerega ste se dog| polovici meseca romantično, v drugi pa strasti uredite do sredine februarja.
DVOJČKA Do 12. februarja bo vaš vladar Merkur potoval retrogradno po sorodnem zračnem znamenju. Posvetite se vsemu, kar je potrebn<^«Twno,»rà^tfati, opravite revizijo in proučite situacije, s katerimi ste v preteklosti opravili preveč površno". TsiMffličVn čas manjših »popravnih izpitov«. Uvajanje večjih sprememb, novosti, pomembnejše nakupe	času odsvetujemo. Čas za vse našteto bo ugo-
den v drugi polovici februarja, takrat boste jtólilfcostmpottj^eni v prvih dneh Dvojčka boste čutili vpliv Saturna, ki bo z opozicijo iz nasprotnega Strelca frostavijSl pred vas omejitve in potrebno se bo prilagoditi. To velja za vsa življenjska področja. Občutek, da vam je kratena svoboda, ne bo vedno najprijetnejši.
RAK Vaša vladarica Luna bo v drugem zimskem mesecu poskrbela za dinamiko. Do polovice meseca boste v času retrogradnega Merkurja uspeli aprjiviti z jrnejn, za kar vam je v preteklosti zmanjkalo časa. Tokrat boste znali postaviti razum pred čus^m TTuvaše depurasti v drugi polovici februarja bodo potekale povsem gladko. Ključna planeta za ljubezen «^do zadpje^retjine meseca v sorodnem znaku, zato vas čaka zadovoljstvo v čustvenih zadevah. Že poli 9. v mestici boste dobili še enega pomočnika v Soncu, ki bo prav tako prestopilo v vodni znak.
LEV Sonce v zračnem Vodnarju vam bo šljiva pomočnika, in sicer Saturn v Strelcu* nasprotja, vendar se boste odlično znašli ii tretjina meseca bo strastna in romantična žari se boste na novo zaljubili,.obstoječa razmerja pa
sicer nasprotovalo, vendar imate dva zane-evu. Potrebno bo uskladiti različne interese, tudi ariti na svojem delovnem področju. Zadnja iaja Marsa in Venere. Lahko se zgodi, da 'jo v novo preobleko.
DEVICA Vaš vladar Merkur bo v prvi polovici meseca potoval retrogradno, zato ta čas izkoristite za
ponovno proučitev situacij, ki ste jih v preteklo domišljije, bo nasprotoval rojenim v prvi dekadi povzročil drugačne vrste zmešnjav. Še dobro, d; v mesecu boste v ljubezenskih zadevah zelo čusl vsaj zavedali. Preostanek februarja bo na zaseb:
TEHTNICA Vladavina zračnega Vodnarja vam| lovnem področju boste uspeli dobro delovatw
različnih razlogov dali na stran. Neptun, planet včasih lahko vplival na nerealna pričakovanja ali kot eno najrazumnejših znamenj zodiaka!Do 20. sih celo preobčutljivi. Dobro bi bilo, če bi se tega čju precej aktiven in zanimiv.
pisana na kožo, zato se boste dobro počutili. Na de-|lu, kar vam bo zelo ustrezalo. V povezovanju
l omejeval, vendar bo še kako koristen. Delo-zrnp od plevela, pomembno od nepomembnega. Ii večji red in disciplino in si tako zagotovili februarja retrograden, vendar pa se lahko
bo moč! Vaš nastop bo odličen, zelo prepričlnvfboste, za(d izkoristite svoje adute za napredek v drugi polovici februarja.Na zasebnem področju vas'bđcalalo pestrojpružabno življenje. Nastopili bodo trenutki, ko se boste umaknili in vam bo prijala samota, vendar ne za dolgo.
ŠKORPIJON Večje število planetov v vodnih znamenjih bo odlično delovalo na vaše počutje in delovanje. Mars iz vodnega znaka sicer ni v sveji. najboIjR'poricij i, vendar bo vseeno koristil. Znali boste prepoznati prave priložnosti, lahko boste uKs^ikk^jUTtidsno obljubo iz zadnje tretjine preteklega leta, kar vam bo v veselje. Saturnov prestop iz vaftgt žnakSMjtfrelca obeta tudi spremembe na finančnem področju, vaši napori se bodo obrestovali.2@bny ljb|oočasno vladala monotonija, ker se boste posvetili predvsem delu, toda tudi na ljubezen in prijatSlje ne boste pozabili.
STRELEC Gospodar usode in karme, mogočni Sabo vplival predvsem na rojene v začetku prve dekade Strelca. Morebiti vas bo njegov vpliv na vati boste morali izključno na podlagi razuma,
S takšnim načinom boste v svoje življenje poste®«, uspešno obdobje.Jupiter na vas ne bo sijal s polno darov, ki vam jih prinaša v spomladanskem času, še kako veselite.
KOZOROG Vaš vladar Saturn je že v preteklem letu opravil znamenje in njegov vstop v Strelca z vašim znamenjem ne tvori aspekta. To lahko doživite	zanimanja za določena področja, občasno se
lahko celo malce umaknete v svoj svet. Toda vsejp^e^eejtoriprava za obdobje druge polovice leta, ki bo izredno dinamično, polno dogodkov in zanimivih izzjvpv. Y)o 20. februarja bo na čustvenem področju zanimivo, znali boste pokazati svojo naklonje?(M;„vi/g(A)jb boste precej razneženi. Slednjega bo najbolj vesel vaš partner.	'	_________
VODNAR Vladavina vašega znamenja bo na vrhuncu v začetku februarja, zato boste polni vitalne energije. Po vašem znaku bo potoval tudi Merkur, kije zadoljgiLKi delo, zato idej in sposobnosti pregovarjanja in komunikativnosti ne bo manjkalo. Z novimi ideami se\ukvarjajte v drugi polovici februarja, v prvi pa ponovno proučite vse tisto, kar je ostalo netiokojj^aucgii^li je bilo v preteklosti nejasno.Bolj ko se bo mesec umikal, z večjo zavzetostjo boste nast^^v-pjtjf^nskih odnosih. Rodijo se lahko nove ljubezni, | saj tudi strasti ne bo manjkalo.	_______
RIBI Vaš vladar Neptun bo potoval prav po vašem znaku in vplival na rojene v prvi dekadi. Občasno vam bo zameglil realen pogled na življenje, vendarjetudi to včasih lepo. Vsekakor bo potrebno pošteno zavihati rokave, kajti Mars, ki bo ves mesec potekal po RibMbeta uspeh in dobre aktivnosti. Tudi finančno stanje lahko izboljšate, Venera se vam nap^efe^rijamp 4aStniha.Na čustvenem področju bo vse do 20. februarja kot v pravljici. Privlačni boste, zainipivi in z lahkoto boste ujeli objekt oboževanja v svojo mrežo, vezani pa boste doživeli harmonično obdobjeN.
Pomoč invalidom
Osnovni cilji vseh invalidskih društev so preprečevanje in blaženje socialnih razlik in psihofizičnih posledic invalidnosti, usposabljanje za aktivno življenje in ohranjanje zdravja.
Pri Medobčinskem društvu invalidov Žalec vsako leto izvedemo vsaj tri dobrodelne akcije in z zbranimi prostovoljnimi prispevki občanov, donacij
90 let Ivane Rezman
Člani Sveta KS Ponikva pri Žalcu so ob iztekajočem se letu 2014 obiskali svojo najstarejšo krajanko Ivano Rezman, ki je v tem letu dopolnila 90 let.
Ivana se je rodila kot najmlajši otrok v družini Ane in Franca Verdeva. Imela je dva starejša brata Franca in Stanka ter sestro Marijo. Pri petih letih ji je umrla mama, leto kasneje pa je izgubila še očeta. Še danes ji privrejo solze v oči, ko se spomni nanju, in vedno pravi, kako srečni so lahko otroci, ki
Pisma bralcev
gospodarskih družb in dotacij vseh šestih občin pomagamo mnogim invalidom.
Naši poverjenice in poverjeniki so decembra preteklo leto s skromno denarno podporo osrečili 105 invalidov, 340 invalidov pa je prejelo pakete s prehrambnimi priboljški, nogavicami in prispevki SIBAHE (slovenske banke hrane).
V imenu društva in vseh prejemnikov pomoči se' zahvaljujemo vsem dobrotnikom za
imajo očeta in mamo. Po smrti staršev so zanjo skrbeli starejša brata in sestra.
Dobro se spominja svojih šolskih let. V šolo na Ponikvi je vstopila s šestimi leti. Prvi dve leti so pisali na tablice, nato pa so začeli uporabljati zvezke. Zelo rada je hodila v šolo in učitelji so jo imeli radi, saj se je dobro učila. Spominja se tudi vojnega časa, ko je morala obiskovati nemški tečaj. Kmalu po vojni se je poročila na sosednjo Vovkovo domačijo in rodila se ji je edina hči, ki pa je žal že nekaj let pokojna. Leta so ji hi-
pomoč. Upamo, da se bodo našim akcijam letos pridružile še katere gospodarske družbe, kajti verjamemo, da solidarnost še živi.
Letošnje geslo invalidskih društev se glasi »Gradimo Evropo brez ovir« in vse ljudi dobre volje pozivamo, da se nam pridružite.
Janez Meglič, predsednik MDI Žalec
tro tekla in kljub preizkušnjam je znala ohraniti dobro voljo, čuteče srce in odličen spomin. Njene pridne roke so znane daleč naokrog. Med njo in njenim edinim vnukom pa se je spletla posebna ljubezen in danes jo razveseljujejo še štirje pravnuki - fant in tri dekleta. Vsi so ponosni na svojo prababico, ki ji je najlepše je, če so vsi doma.
Člani Sveta KS Ponikva pri Žalcu so ji zaželeli zdravja in da bi še naprej razveseljevala svoje domače in sokrajane.
Elizabeta Kos Ponikva pri Žalcu
Z Ivano ob jubileju
Skavti raznašali plamen miru
Skavti stega Prebold-Polzela 1, ki delujejo na območju celotne Spodnje Savinjske doline, so tudi decembra letos že tradicionalno raznašali Luč miru iz Betlehema.
Gre za dobrodelno akcijo, ki
vsako leto poteka po vsem svetu, letos pod geslom Za tvoj dar mi je ... mar. Občankam in občanom Spodnje Savinjske doline so raznašali plamen miru, prižgan v votlini Jezusovega rojstva, in v ta namen izdelane svečke. Izkupiček od prodaje so namenili projektu Botrstvo.
Simbolično so plamen spre-
jeli tudi preboldski župan Vinko Debelak, polzelski župan Jože Kužnik in braslovški župan Branimir Stroj anšek.
Skavti se v imenu vseh, ki bodo deležni finančne pomoči, iskreno zahvaljujejo za vsak vaš dar. Pokazali ste, da vam je mar!
V imenu skavtov Prebold--Polzela Tina Sevčnikar
NIKI V l.Dl /4 V ANJI., s. />., Arja ras 66, Kr travic, 090 II Ji, 090 64 35 ASTItOUHUNJA 1)01.0111 S, 011 519 265, 090 64 30 in lai ebook Dolores Astro
Z Ivano ob jubileju
Božično-novoletni koncert
Zmagovalci ekodneva
Ko se je december počasi iztekal, smo pevke in pevci OŠ Petrovče pod taktirkami svojih mentoric združili glasove v pravo malo simfonijo božično--novoletnih pesmi. Tako smo na
božičnem koncertu v petrovski baziliki nastopili pevci mladinskega in otroškega pevskega zbora ter cici zborček, mladinski pevski zbor iz Galicije in Vokalna skupina Candela. Koncert, ki
so ga popestrili tudi recitatorji, instrumentalisti in mladi gledališčniki, je trajal skoraj dve uri, poslušalci pa so bili navdušeni nad videnim in slišanim.
Pia Dolar, 7. b, OŠ Petrovče
Srečanje z naravnimi govorci
Na I. OŠ Žalec smo v okviru projekta Evropska vas, v katerem pod vodstvom učiteljic Saše Griguljak in Tanje Ropaš, raziskujemo Združeno Kraljestvo, pripravili prijetno popoldansko druženje z naravnimi govorci iz Anglije in Severne Irske. Na srečanje smo povabili tudi naše starše. Na začetku smo učenci od 7. do 9. razreda pripravili kratek kulturni program, ki je bil božično obarvan, nato pa smo besedo prepustili gostom iz Združenega Kraljestva, in sicer gospodu Gerardu Britovšku, gospe Karen Thorn in gospe Danusii Wheeler. Slednji so z veseljem in sproščeno odgovarjali na naša vprašanja in s svojo simpatičnostjo nasmejali vse navzoče ter nam tako popestrili ustvarjalno četrtkovo popoldne.
Arne Kuj an, 7. b, I. OŠ Žalec
Naj mlajši raziskovali rudarsko dediščino
Ob vključitvi v projekt »Z igro do prvih turističnih korakov«, v okviru katerega najmlajši v vrtcih odkrivajo znamenitosti svojega kraja, sva s sodelavko v oddelku od 3- do 6-letnih otrok razmišljali, kaj zanimivega ponuditi otrokom in kaj bi otroci z raziskovanjem pridobili in se novega naučili.
Z otroki smo se večkrat sprehajali tudi mimo zapuščenega rudnika in tako se nama je porodila ideja temi o rudarstvu nameniti več pozornosti, saj je kraj v preteklosti živel in se preživljal z rudarstvom. V za-
četku meseca sva k sodelovanju povabili tudi starše in stare starše, ki so se prijazno odzvali in začeli v vrtec prinašati različne osebne predmete in fotografije, povezane z rudarstvom v preteklosti, in kasneje smo jih uporabili pri pripravi skupne razstave v vrtcu.
V vrtec smo povabili tudi rudarskega veterana, predsednika Etnološkega društva Srečno, Jožefa Hribarja, ki skrbi za ohranjanje rudarske tradicije in izročila. Med nas je prišel v pravi svečani rudarski obleki in nam s pomočjo različnih predmetov, ki jih rudarji upo-
rabljajo -pri svojem delu, in fotografij približal poklic rudarja ter nas seznanil tudi z zanimivo in bogato rudarsko dediščino. Pospremil nas je do etnološkega muzeja na prostem, kjer smo si ogledali rudarski vagon (hunt) in skulpturo rudarskega angela. Otroci so svoje izkušnje in nova znanja s ponosom pripovedovali staršem in starim staršem, ki so z veseljem delili z nami svoja vedenja, spomine in izkušnje iz preteklosti, otroci pa so spoznali, kako pomembno je ohranjanje rudarske dediščine tudi v prihodnje.
Renata Ašenberger,
Jaz in moja družina
V petek, 5. 12. 2014, smo imeli ekodan. Najprej smo si ogledali tri filme o recikliranju tetrapakov.
Po predstavitvi smo ustvarjali iz odpadne embalaže, in sicer iz praznih tetrapakov, ki smo jih prinesli v šolo.
Sedmošolci smo idejo za izdelavo našega Rudolfa dobili ob gledanju risanke Mali jelenček Rudolf. Izdelovali so ga fantje s pomočjo gospoda Miha Miklavca in se ob ustvarjanju tudi šalili.
Dekleta pa smo izdelovale košarice za Rudolfova darila in novoletno okrašeno mesto. Pri delu nam je svetovala gospa Polona Miklavc.
Na ta dan je bilo ustvarjanje zelo veselo in zabavno. Najbolj pa smo bili navdušeni, ko smo izvedeli, da so nas, 7. b, vrstniki od 1. do 9. razreda razglasili za zmagovalce. To pomeni, da smo sedmošolci izdelali naj izdelek na POŠ Tabor, in to iz odpadnih tetrapakov!
Ula Weiss in Laura Vozlič,
7.	b, POŠ Tabor
Veselje na Slovenskem
Letošnje srečanje s starši so v veselem in prazničnem decembru v Vrtcu Prebold zaznamovali nekoliko drugače kot prejšnja leta, saj želijo vedno postreči s kakšnimi novosti in presenečenji.
Ker so oddelki starejših predšolskih otrok vključeni v mednarodni projekt »Pomahajmo v svet«, so se namreč odločili staršem prikazati nekaj vsebin projekta. Srečanje je potekalo pod geslom »Jaz in moja družina«.
Otroci so deklamirali, peli in plesali ter tako s srčnimi nasto-
Starši s predstavo Mojca Pokrajculja presenetili svoje otroke
pi presenetili starše. Vrhunec srečanja pa je bilo presenečenje za otroke, za katerega so poskr-
beli starši, ki so jim uprizorili igrico Mojca Pokrajculja.
D. N.
V torek, 23. 12. 2014, smo bili petrovški učenci zadnji dan v šoli pred božično-novo-letnimi počitnicami.
Kot po navadi smo v šolo prišli ob 7.30. Prvo šolsko uro smo preživeli v matičnih učilnicah, predstavniki šolske skupnosti pa so razdelili božično-novoletno pošto, ki smo jo napisali učenci, ter glasovnice za Petrovče imajo talent. Ura je kar prehitro minila. Nato pa smo se takoj na začetku naslednje ure odpravili v našo telovadnico. Že na hodniku smo opazili namige o prireditvi - povsod so bili namreč simboli Republike Slovenije, ki so jih izdelali mlajši učenci in učenci ter učenke izbirnega predmeta Likovno snovanje. Sledila je proslava ob dnevu enotnosti in samostojnosti s pomenljivim naslovom (po Pavčkovi pesmi) Ve-
selje na Slovenskem, na kateri smo se spomnili vsega, kar nas je zaznamovalo kot narod.
Prireditev je minila hitro, a ker smo ves čas sedeli, smo se morali malo razgibati, zato smo imeli rekreativni odmor in malico.
Nato smo se zopet zbrali v telovadnici, saj je bila na vrsti prireditev Petrovče imajo talent. Nastopilo je kar nekaj
tekmovalcev, ki so svoj talent predstavili v dvanajstih točkah. Najpogumnejši so bili učenci razredne stopnje, saj so nastopali kar v osmih točkah. Nekateri so plesali, peli, igrali na instrumente, igrali ... Na koncu pa smo izglasovali zmagovalca razredne stopnje, ter prvaka in podprvaka predmetne stopnje.
Evita Špiljar,7. b OŠ Petrovče
Junak in borec med najtežjimi invalidi
vozičku, ki nemočno gleda na stopnišče, in na dečka, ki veselo teče po tej zanj nepremostljivi oviri.
»Nastanek fotografije ima zanimivo ozadje. Najprej sem želel slikati le prijatelja na vrhu stopnic, medtem pa je v kader pritekel deček. Tega seveda nisem načrtoval, a sem v hipu opazil priložnost za dobro fotografijo in jo tudi izkoristil. Končni rezultat je tako zaznamovan z elementom spontanega, ki nas vedno znova preseneti in opomni, zakaj imamo tako radi fotografijo,« je pojasnil Jasmin, njegov mentor Jure Kravanja pa je k temu dodal: »Ta fotografija je ena tistih, pri katerih si sporočilnost zgodbe izbori absolutni primat nad tehničnimi vrednostmi. Te so v našem primeru vsekakor ustrezne, opaziti je namreč avtorjevo tehnično podkovanost in občutek za kompozicijo, a, kot smo že dejali, ključno vlogo igrata sporočilnost in čustvenost, ki s svojo silnostjo preglasita vse drugo. Stopnišče je kraj, kjer potekajo in se srečujejo poti, kjer se ljudje praviloma ne ustavljajo. Sama ideja stopnišča vsebuje neko mero urgentnosti, nemožnosti postanka, tako rekoč prisile, da nadaljujemo svojo pot. Ta fotografija se s to fotografijo razhaja. Avtor in njegov prijatelj sta si vzela čas, stopnišče med njima ni mesto, ki ga je treba takoj prepotovati, ampak raje sredstvo za izbrušenje perspektive in pozicioniranje subjekta v rahli daljavi. A vemo že, da ne ostane le pri tem. Tu nenadoma v kader vstopi deček, ta nenačrtovani element, ki - ravno zato, ker ni načrtovan del zgodbe - v stopnišču vidi zgolj namembnost, sredstvo za pot med točko A in točko B. Tu je čar te fotografije, da ne govorimo o njeni sporočilni vrednosti, ob kateri se velja zamisliti.«
Ob tem se velja zamisliti nad našim vsakdanjim tarnanjem, negodovanjem, jezo, kritiziranjem vsega počez in še čem. Mar ne? Pa srečno, Jasmin, in še veliko zanimivih fotografij.
D. Naraglav
Peljhanu iz CIRIUS-a in mojstru fotografije Juretu Kravanji, ki sta pred tremi leti v kamniškem centru začela izvajati foto terapijo kot obliko umetnostne terapije.
»Jasmin se je zelo navdušil nad tem in bil tudi naš prvi in vesten preizkuševalec vseh dodatkov in naprav za fotografiranje težje gibljivih oseb. Te pripomočke smo ustvarili
program dodatnega usposabljanja odraslih oseb (PDUO), ki poteka v CIRIUS-u Kamnik zadnji dve šolski leti. Osnovni cilj programa je usposabljati mlajše odrasle gibalno ovirane osebe, ki po dolgoletnem bivanju zapuščajo rehabilitacijski center in se vračajo v svoje domače okolje, za večjo samostojnost in neodvisnost ter zgraditi socialno mrežo oziro-
Jasmin Korber iz Prebolda bi si zaslužil zlato medaljo za pogum in vztrajnost za vse, kar ob težki in skorajda nedojemljivi gibalni oviranosti, ki ga je priklenila na posteljo in ležeči voziček, počne in dosega v svojem življenju.
Postelja in voziček sta njegovo delovno in bivalno okolje. Z usti upravlja z računalnikom, se sporazumeva s svetom, prijatelji na socialnih omrežjih in si na ta način vsaj malo lajša in bogati svoje vsakdanje življenje. Navdušuje ga tudi fotografiranje, ki mu je odprlo nov pogled v svet in stik z življenjem v lokalnem okolju in še zlasti s člani Društva fotografov Svit Celje, kjer ob pomoči mentorja - mojstra fotografije Jureta Kravanje razvija svojo ljubezen do fotografije. Kaj mu to pomeni, kaj zna in zmore, je že dokazal z zmagama na vseslovenskem natečaju fotografije v Ravnah na Koroškem. V Domu starejših Prebold v domačem kraju pa so ob mednarodnem dnevu starostnikov in 4. obletnici delovanja doma
se le da, greva na kakšen sprehod ali naju kam odpeljejo s kombijem in tako vsaj malo zapustiva stanovanje. Upam in želim si, da bi bilo tega še več, ker Jasmin pri tem neizmerno uživa, saj lahko tudi fotografira in z objektivom zajema lepote narave in svet okrog sebe. Vključila se bova tudi v celjski Sonček, že zdaj pa je povezan s celjskim društvom fotografov in je njegovo življenje glede na zdravstveno stanje bolj polno in lepše, kot bi bilo sicer,« nam je ob obisku na njunem domu povedala Jasminova mama Biserka.
Fotografiranje z usti
Jasmin fotografira z usti, kar je nekoliko težko razumeti. To mu omogočajo posebni pripomočki, nastavki, tipala ..., s pomočjo katerih lahko dvigne aparat, spušča, usmerja, približuje in oddaljuje želeni motiv, prestavlja levo in desno in pritiska na sprožilca. Da lahko fotografira, gre zahvala kliničnemu psihologu Mateju
postavili na ogled njegovo drugo samostojno razstavo z naslovom Utrinki mojega življenja. Prvič je postavil na ogled svoje fotografije že na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, kjer je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS) preživel skupaj 19 let svojega življenja.
Invalid od rojstva
Jasminu Korberju, ki se je rodil 15. julija 1989, je bilo že ob rojstvu usojeno, da nikoli ne bo mogel sam hoditi. Pri dobrih osmih mesecih so zdravniki ugotovili, da ima mišično distrofijo. Do odhoda v šolo je bil doma, nato pa je postal varovanec CIRIUS-a v Kamniku. V centru je zelo uspešno zaključil osnovno in Srednjo šolo, na kamniški gimnaziji pa dveletni maturitetni tečaj ter postal administrator in ekonomski tehnik.
»Jasmin se je ves čas zelo dobro učil in sodeloval v številnih dejavnostih, od šaha do lutkovnih igric, in povsod, kjer je lahko. Takrat je bil še na vozičku in je tudi sam jedel, pisal ... V puberteti se mu je stanje močno poslabšalo. Če
Jasmin fotografira s pomočjo posebnih nastavkov
je zaigral njeno pesem, Tina je zapela skupaj z njimi, nato pa odgovarjala na njihova vprašanja. Jasmin je bil še posebej navdušen, saj je lahko naredil kar nekaj zanimivih posnetkov. Tina je ob koncu obiska od njega prejela tudi šopek, Andrei Massiju pa so podelili knjigo Tomaža Humerja Ni nemogočih poti,« je na kratko komentiral ta dogodek Jure Kravanja.
Sporočilna vrednost fotografije
Jasmin je posnel že veliko fotografij. Vsaka zase predstavlja svojo zgodbo, sporočilo, dogodek ... Zagotovo pa se je marsikoga najbolj dotaknila črno-bela fotografija dečka na vrhu stopnišča v invalidskem
Jasmin s svojo mamo Biserko
v manjši skupini, jih sestavili in tudi preizkusili. Pri njem so se izkazali kot odlična ideja in rešitev. Jasmin je bil tri leta vključen v to terapijo in izkazal se je kot zelo vesten'in uspešen učenec, ki ima smisel za iskanje motivov in fotografiranje. Njegov občutek za vizualno, za spoznavanje detajlov v nekem okolju, pokrajini je izredno razvit in pri fotografiranju je to najlažje dokazal. Glede na gibalno oviranost bi se težko tako izkazal na kakšnem drugem področju. Pri fotografiranju mu ta ne predstavlja skoraj nobenih težav. To je dokazal tudi z zmagama na vseslovenskem natečaju fotografije in ob odprtju razstave v Kamniku in Preboldu,« nam je povedal Jure Kravanja.
Projekt za večjo vključenost
Največji problem mladih s težko gibalno oviranostjo je, da se po prihodu iz centra težko vključijo v domače okolje. K temu naj bi pripomogel tudi
Del Jasminovih fotografij
ma infrastrukturo, ki jih bo pri tem podpirala. Sofinanciran je z evropskimi sredstvi (iz Evropskega socialnega sklada) ter s sredstvi ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
»Varovance spremljamo v domačem okolju in tako tudi Jasmina, ki je v program foto
terapije vključen od vsega začetka. Odločili smo se, da ga prav skozi fotografijo vključimo v domače okolje. Rezultat tega je bila tudi njegova razstava v preboldskem domu starejših. Poleg tega je Jasmin vključen tudi v Društvo fotografov Svit Celje in je naš redni član, ki se udeležuje tudi naših sestankov, seveda ne fizično, ampak preko Skypa. Sicer pa
grem kot njegov terenski mentor večkrat k njemu domov, da skupaj obdelujeva in pregledujeva njegove fotografije, fotografirava, objavljava zanimive posnetke na spletnih omrežjih in čakava na odzive in komentarje Jasminovih prijateljev in drugih uporabnikov socialnih spletnih omrežij,« je nad tovrstnim izzivom navdušen Kravanja in dodaja, da je zanj Jasmin pravi junak, saj je poln optimizma, hvaležnosti in tudi želja po še večjem fotografskem znanju.
Vztrajnost in odločnost
Jasmin je velik ljubitelj športa in zato z velikim veseljem gleda prenose različnih športnih tekmovanj. Še posebej je navdušen nad Tino Maze. Je njen oboževalec in zelo si je želel, da bi jo osebno spoznal in jo tudi fotografiral. Tino je nagovoril preko Facebooka in jo povabil na obisk v rehabilitacijski center v Kamnik.
»Njegov zapis je čez noč postal slaven. Veliko ljudi mu je izreklo svojo podporo in delilo njegovo pismo. Na njegovo vabilo se je odzvala tudi Tina in obiskala center. Jasmin jo je že navsezgodaj čakal pred vhodom, v telovadnici pa jo je pričakala množica drugih otrok in mladostnikov. Šolski bend
Vsakega otroka je treba začutiti
Simona Vodončnik iz Za-bukovice je rejnica leta 2014. Na predlog žalskega centra za socialno delo ji je to priznanje kot prvi Savinjčanki doslej podelilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ker je pri svojem delu samostojna in se zna odločati tudi v težjih situacijah, je neizmerno ljubeča in svoje delo opravlja angažirano, odgovorno, predano in zavzeto, pri tem pa jo podpira njena družina, so med drugim zapisali v obrazložitvi priznanja. Sama pravi, da je le mama svojim štirim otrokom. Ne loči jih po tem, kako so prišli v hišo in koliko ima s katerim od njih dela. Vsi so njeni in za vsakega naredi največ, kar lahko.
Simona Vodončnik
Razlogov, zakaj se kdo odloči za rejništvo, je veliko, Simonina pot pa je zagotovo nekaj posebnega. Pri 31 letih je hudo zbolela. Zaradi zapletov pri zdravljenju je kar devet mesecev skupaj preživela v bolnišnici in imela je srečo, da je sploh preživela. Zato se je odločila, da mora spremeniti svoje življenje in delati le tisto, kar jo zares osrečuje. Z možem sta imela takrat še majhno hči in sina, toda danes 49-letna Simona se je odločila, da bo postala rejnica.
Srce je reklo
»Vedno sem zelo rada delala z otroki. Ko smo živeli v Šempetru, sem večkrat za dan ali dva vzela v varstvo kakšnega otroka in vedno je bila med nami pozitivna energija. Ko pa me je življenje pripeljalo do preizkušenj, kot je bila bolezen, sem se zavestno odločila za to pot, ker se mi je zdelo, da sem se tu najbolje znašla v življenju in da bi lahko tako pomagala še kakšnemu otroku. Zdi se mi, da je to poslanstvo, ki ti je položeno že v zibelko. Zmeraj rečem, da je tudi ta moja bolezen prinesla nekaj dobrega; če je ne bi bilo, bi se danes vrtela v kakšnih drugih krogih. Tako pa me je srce vodilo sem. Vedno se ravnam tako, kot mi govori srce.«
Najprej je bilo rejništvo njena želja, ko pa jo je povedala svojim domačim, so se mož in otroka strinjali z njeno odločitvijo: »Ko greš skozi hude stvari in imaš korajžo, da bi še nekaj naredil, tudi družina zelo pozitivno gleda na to.«
Pa vendar, po takšni bolezni najbrž ni bilo malo »dobronamernih« nasvetov, da odločitev ni pametna, da se ji lahko zdravje spet poslabša. »Če bi mislila na to ... Tudi ko se odločiš za posvojitev, lahko najdeš veliko podobnih razlogov proti in imaš kup dvomov. Tudi ko sem ležala v bolnišnici devet mesecev skupaj, nisem razmišljala o slabem zaključku, nikoli nisem bila črnogleda. Še danes hodim okoli zdravnikov, ampak tega ne gledam s slabe plati. Velikokrat rečem, da že mora tako biti, zakaj, pa slej ko prej dobimo odgovor.«
Najprej se je za rejništvo pogovarjala za še ne osem let starega otroka s posebnimi potrebami, ki je danes star 16 let, v hišo pa je prej prišel komaj pet dni star dojenček, in to kar iz porodnišnice, vendar ga niso mogli takoj posvojiti, saj sta bila starša tujca. Pozneje sta Vodončnikova posvojila tega fantka, ki je danes star osem let.
»Za starejšega je Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah na vse ostale centre za socialno delo celjske regije poslal prošnjo, da imajo otroka, ki ga nameravajo namestili v rejniško družino. Matična družina se otroku ni mogla odpovedati in tudi ni bilo jasno, kdaj bo nameščen v rejništvo. Veste, starši se težko odpovejo otroku, kljub temu da gre veliko stvari narobe. Mene so poklicali z žalskega centra za socialno delo, ker sem bila že leto in pol na čakalni listi, in vprašali, če bi bila pripravljena sprejeti v rejništvo otroka s posebnimi potrebami. Seveda sem se najprej ustrašila, to je normalna reakcija, ampak ni bilo drugih kandidatov za tega dečka. Center sem prosila, če bi lahko otroka prej videla, saj je zame osebno prvi stik z otrokom najpristnejši, do takrat pa tudi nisem imela opravka z otroki s posebnimi potrebami. Videla sem ga na celjski osnovni šoli Glazija in se mi je zdelo, da bi mu lahko pomagala. Res se mi je zasmilil iz dna duše. Zdelo se mi je, da mu lahko dam tisto, kar je potreboval - toplino, ljubezen, varnost, kar otroci najbolj potrebujejo.«
Naenkrat kar dva
Preden pa je fant prišel v Za-bukovico, so leta 2006 Simono klicali s celjskega centra za socialno delo, če bi sprejela v rejništvo dojenčka. Ker je dela z dojenčkom veliko, je razmišljala, da bi se odpovedala starejšemu fantu, a ji srce tega ni dopustilo in istega leta sta oba postala del družine.
»Dojenček je bil star pet dni, ko je prišel k nam. Za nas in starejšega fanta je bilo to zelo težko obdobje in tudi on se je moral prilagoditi. Ker prej ni imel postavljenih nobenih mej, je bil precej agresiven, to je bilo zelo težko obdobje za vse. Včasih nisi vedel, kako ravna-
ti z njim. Dojenček je zahteval celega človeka, ampak smo vedeli, kako ravnati z njim, kako moramo zadovoljiti njegove potrebe. Večji pa je bil že oblikovana osebnost, zelo čustveno in v vseh ozirih zanemarjen. Več kot dve leti nismo spali ponoči. Fant je več kot dve leti spal pri luči, tudi ne sam, in še zdaj, po osmih letih, pravi, da sanja grozne stvari in da bi najraje spal pri meni, kljub temu da že osem let živi v urejenem in mirnem okolju, da je čustveno sprejet. Kar je zamujenega v prvih letih življenja, se po moje ne da nadomestiti.«
Danes obiskuje četrto od šestih stopenj posebnega programa izobraževanja na šoli Glazija. »Vesela sem, da je danes tak, kot je, zelo umirjen, zraven mene zelo vodljiv, ima pa še vedno probleme v širši družbi, težje se prilagaja drugim ljudem, pravilom. Zraven vseh nas pa funkcionira glede na svoje sposobnosti zelo v redu. Res je, da moraš ves čas stati za njim, je hiperaktiven, a je danes osemdeset odstotkov bolje kot na začetku.«
Ena od značilnosti rejništva je, da se ohranja stik z matično družino. Tako je otrok razpet med rejniško in svojo prvotno družino, kar pa ni vedno v njegovo dobro, se strinja Simona Vodončnik. »Mi smo imeli stike z matično družino prva leta, potem pa ne več, ker jih je otrok zelo odklanjal. Ampak tudi pri tem se je dobro izteklo. Otrok je imel stike s svojimi starši prvi dve leti, in sicer na Centru za socialno delo Šmarje pri Jelšah. Tam je socialna delavka izredno srčen človek. Ko je videla, kako izgledajo ti stiki, je spoznala, da niso v korist otroka. Začel je zavračati stike s starši, čeprav je to zelo redko, kajti večina otrok v rejništvu si želi srečanj z njimi. Na splošno se zelo poudarja nujnost stikov z matično družino, ampak vedno pravim, da je potrebno poslušati tudi otroka. Na centru večkrat povedo, da vedno upoštevajo korist otroka, in verjamem, da je to res, se pa najdejo tudi posamezni primeri, ko ni tako. V našem primeru je socialna delavka začutila našega fanta. Ampak problem je pri teh otrocih, da so razdvojeni med nami in svojimi starši. Odkrito povedano, se mi otroci smilijo. Vsekakor pa zagovarjam stike z matično družino, če si jih otroci sami želijo in so jim v korist.«
Slabo odmeva
V javnosti na splošno velja, da rejništvo ni najboljša rešitev, vendar se pri nas otroci večinoma nameščajo v rejništvo, posvojitev je malo, zlasti starejših otrok. Vsake toliko mediji objavijo zgodbe o slabih razmerah v rejništvu. Simona Vodončnik kot predsednica Društva rejnic celjske regije pravi: »Vsepovsod se najdejo črne ovce, tudi med nami, rej-
nicami. V društvu ne poznam kakšne takšne družine in mislim, da se vsi zelo trudimo za otroke, ki so nam zaupani. Zagotovo pa se najde kak tak primer, kot v vsakem poklicu. Prav tako je res, da slab primer vedno zelo odmeva v javnosti. Vseeno mislim, da se vsi zelo trudimo, da so otroci srečni pri nas.«
Pa imajo rejniške družine nadzore? »Imamo, socialne delavke pridejo dva do trikrat na leto na dom, slišimo pa se tudi po telefonu. Jaz imam stike s socialno delavko s šmarskega centra, tudi mi smo spletli vezi med sabo. Ne bom pa trdila, da je pri vsaki rejniški družini tako. Ampak sem prepričana,
če imaš sam pozitivno energijo, jo prenašaš na druge ljudi, tudi na matično družino. Do fantovih staršev imam, kljub temu da on nima stikov z njimi, spoštljiv odnos. Čeprav vemo, zakaj so otroka odvzeli družini, nisem nikoli obsojala staršev, vedno sem jih spoštovala, ker če se vživiš v njihovo situacijo, spoznaš, da nosijo tudi sami ogromne »nahrbtnike«. Še danes imamo stike s starši - individualne projektne skupine - in mama, tudi če ne pride, naroči pozdrave zame in naj se mi v njenem imenu zahvalijo, da tako lepo skrbimo za otroka. To ogromno pomeni, še posebej če upoštevamo, da marsikateri starši na nas gledajo kot na konkurenco. Ne bom pozabila, ko mi je mama povedala, da bi šel fant rad nazaj k njej. Pa sem ji odgovorila, naj se dogovori s centrom, da ji jaz nisem vzela otroka, pač pa mi je bil dan v varstvo. Z njo nikoli nisem imela posebnih težav, so jih imeli pa vsi drugi.«
Malo posvojitev
Za posvojitve velja, da so za otroka primernejše, a pogoj za to je, da se biološki starši odpovejo svojim starševskim pravicam.
»Da posvojijo otroka iz rejništva, je izjema. Ne poznam
nobenega primera ali pa jih je zelo malo. Tu so še vedno biološki starši, ki se kljub vsemu ne odpovejo otroku. Dokler je pri nas takšna zakonodaja, kot je, se to ne bo spremenilo. Moramo pa vedeti, da si tudi posvojitelji, ko se odločijo za posvojitev, predstavljajo drugačnega otroka, kot so rejniški. Želijo si čim manjšega otroka, kar je gotovo najlaže, da je brez kakšnih »nahrbtnikov«, ki jih imajo rejniški otroci ogromno. Gre za različne statuse, pa vendar. Včasih sem bila prav jezna, ko so mi kje govorili, taje v rejništvu, ta je posvojen, ta je moj. Sama sem v vlogi rejnice, posvojiteljice in mame, ampak to so vsi moji otroci, zame so vsi
enaki. Ko sem rodila hči, sem se spraševala, kako bom lahko kdaj imela še koga tako rada kot njo, da to sploh ni mogoče. Zdaj pa imam rada vse in čedalje bolj imam rada vse. Imam že tudi dve vnukinji. Nekateri otroci v rejništvu pa si zagotovo želijo posvojitev, nekateri nočejo imeti niti istega priimka kot biološki starši. Ampak tu nismo le rejniki in otroci, tu je še matična družina, ki se kljub težkim razmeram, v katerih običajno živi, težko odpove otroku.«
Pa bi Simona še sprejela kakšnega otroka v rejništvo? »Če bom še kdaj lahko komu pomagala, bom z veseljem, ker mislim, da lahko. Ampak vedno rečem, če mi je namenjeno, če pa ne, pa že mora tako biti.«
V društvu pomoč
Simona Vodončnik je tudi predsednica Društva rejnic celjske regije, ki pokriva območje osmih centrov za socialno delo: »Trenutno je v društvu 111 članov, v teh družinah pa je nameščenih okoli 120 rejniških otrok. Niso pa to vse rejnice iz celjske regije, saj je članstvo v društvu prostovoljno. Žal mije, da se še več rejnic ne včlani v društvo, saj ponujamo veliko dejavnosti, kjer se
lahko otroci družijo, rejniki pa si izmenjamo izkušnje.«
Rejnice imajo tudi nekaj predlogov, kako izboljšati področje rejništva v Sloveniji: »Zmeraj se da kaj izboljšati. Glede na to, da dobimo rejniki otroke z veliko primanjkljaji, potrebujemo veliko strokovne pomoči. Sama imam zelo pozitivno izkušnjo s pristojnimi inštitucijami, kadarkoli sem se za pomoč obrnila nanje. Nekatere naše članice pa imajo tukaj več težav. Otroke je treba tudi voziti od psihologov do drugih strokovnjakov, ogromno je obravnav, strokovnjakov pa zelo malo. Na primer ob sobotah in nedeljah nimaš koga prositi za pomoč ali nasvet,
pravijo nekatere naše članice. Zato bi bilo dobro, da bi v regiji organizirali dežurstvo ali vsaj kontaktno osebo s tega področja, morda vsak vikend ali mesečno, da bi lahko poklical strokovnjaka v primeru, ko ne veš, kako v določeni situaciji pristopiti k otroku,« pravi rejnica leta.
In kaj ji pomeni to priznanje? Šele ko je stala na odru na Brdu pri Kranju in poslušala obrazložitev priznanja, se je začela zavedati, kako velika čast je priznanje, prizna Simona Vodončnik, še posebej ob dejstvu, da je v Sloveniji kar okoli 860 rejnic in rejnikov. Hvaležna je žalskemu centru za socialno delo, ki jo je predlagal za priznanja, pa tudi vsem ostalim, ki so podprli ta predlog. Toda najpomembnejše je, da s srcem in z dušo skrbi za svoje otroke: »Nikoli nisem ničesar pričakovala. Največ mi pomeni notranje zadovoljstvo in da pri sebi veš, da delaš dobro. Nič drugega ne potrebuješ. Seveda pa hvala vsem, da so mi stali in mi še stojijo ob strani.«
Izmed mnogih modrosti, po katerih se ravna Simona, pa vsekakor ne gre prezreti naslednje: »Druge moraš spoštovati, sicer ne pričakuj, da bodo oni spoštovali tebe.«
K. R., foto: arhiv Simone Vodončnik
Družina Vodončnik z vsemi štirimi otroki in vnukinjo
Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto Gorenjski kozolec za lepši pogled
Dr. Engelbert Logar med predavanjem v knjižnici
Konec januarja sta v kraju pod Žvajgo ponovno odmevali ljudska pesem in glasba. Tokratna prireditev Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto je bila že štirinajsta po vrsti, najzaslužnejši zanjo pa so ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč.
Pred leti so srečanje ljudskih pevcev in godcev obogatili s strokovnim simpozijem o ljudski pesmi in glasbi, ki so se ga udeležila številna znana imena s tega področja iz Slovenije in tudi iz tujine. Zadnja leta pa organizatorji pripravijo zanimiv pogovorni večer v preboldski knjižnici, kjer se pogovarjajo o ljudski pesmi in glasbi, ob tem pa tudi kaj zapojejo in zaigrajo.
Gost letošnjega večera je bil mag. dr. Engelbert Logar iz Gradca, stari znanec nekdanjih simpozijev. Letošnje predavanje je potekalo pod naslovom-Ljudska pesem v prihodnosti, s podnaslovom Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi.
Ob tem so predstavili kar nekaj različnih priložnostnih pesmi, kot so godovne, rojstno-dnevne in slovenske ljudske. Zbrani v preboldski knjižnici so tudi zapeli, večer pa so s svojim nastopom popestrili Prijatelji 6 Še. O ljudski pesmi v prihodnosti pa je Logar poudaril, da naj
ne obžalujemo upadanja privlačnosti starih melodij, ampak naj ustvarjajmo nove, uporabljive, vsebinsko času primerne. Poudaril je, da nekatere slovenske ljudske pesmi sploh ne morejo zastarati in naj nihče ne doraste brez stika s kulturnimi koreninami. Otroci se naj naučijo marsikaj domačega, kakšno izštevanko, krajevno himno, priložnostno pesem, saj je petje tako doma kot na raznih javnih prireditvah, v cerkvi, glasbenih šolah in še kje velika popestritev in obogatitev.
Na sobotni prireditvi v preboldski kulturni dvorani je nastopilo kar nekaj skupin, prireditev pa je tudi letos vodila Polonca Marzel.
Organizatorji, ljudski pevci Prijatelji 6 Še, so pozneje nastopili tudi v glasbeno-pev-skem sestavu, za njimi so oder napolnili otroci pevskega zbora preboldskega vrtca, v nadaljevanju pa so nastopili Reški fantje, sekstet ljudskih pevcev Kantadore iz Kopra, ansambel Stari znanci iz Vrbja s Fonzi-jem Lesjakom na čelu, kvartet ljudski pevcev iz Krašnje KUD Fran Maselj, harmonikarja Sandi Bobovnik in Gašper Vodeb ter ljudski pevci in glasbeniki Cvetlinski zvon s Hrvaške. S harmoniko in pesmijo V dolini tihi pa je pridal svoj delež lepemu večeru tudi Anton Podkoritnik iz Šešč.
D. Naraglav
	» e ^ *
rPm-) g rt jflggr Tt \ »	-. i
UKji f—	il m ;«sì# * §t
Hrvaški pevci in godci Cvetlinski zvon gostje večera Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto
V preboldski občini so v tem zimskem času dobili novo pridobitev, ki zaokrožuje celoten kompleks na območju Režajeve domačije v Dolenji vasi, kjer imata svoje prostore muzej Prebold skozi čas in kmečka tržnica, v poletnih mesecih pa tudi turistič-
noinformativni center.
Lani so na tem območju namreč podrli propadajočo hišo in na istem mestu uredili parkirišče za obiskovalce tržnice, muzeja in TIC-a. V teh januarskih dneh pa so ob parkirišču postavili okrasni kozolec, ki ločuje parkirišče od zasebnega dvorišča. Narejen
je po zgledu gorenjskih kozolcev, ki so namenjeni predvsem za sušenje trave, kozolec pri Re-žajevi domačiji pa bo služil kot informativna tabla. Kot so nam povedali na občini, je investicija občinski proračun obremenila za nekaj več kot štiri tisoč evrov.
D. N.
Kozolec je prijetno popestril območje Režajeve domačije
Simbioza šola na žalski šoli
Mladi so se tokrat spremenili v učitelje starejšim
V Grižah nov pevski zbor
Premierni nastop novega pevskega zbora DU Griže-Zabukovica
V Krajevni skupnosti Griže so ob koncu leta, ko so se na družabnem srečanju zbrali člani DU Griže-Zabukovica, prisluhnili premiernemu nastopu novega mešanega pevskega zbora, ki šteje trenutno 23 članic in članov.
Zanimivost zbora, ki deluje kot sekcija Društva upokojencev Griže-Zabukovica, je, da v njem prepevajo pevke in pevci dveh ali celo treh generacij, saj je med nekaterimi kar nekaj desetletij razlike. Zbor vodi zborovodkinja Zdenka Markovič iz Prebolda, ki je v precej kratkem času, od septembra lani, pevce pripravila za njihov premierni nastop na srečanju, ki se ga je udeležilo več kot 130 članov upokojenskega društva.
Predsednica društva Danica Vončina Veligošek je ob tem izrazila veselje, da ima društvo zdaj svoj mešani pevski zbor, ki bo pomembno prispeval h kul-
turnemu utripu ne le v društvu, ampak v celotni lokalni skupnosti. Druženje je popestril tudi nastop Hmeljarskega instrumentalnega kvinteta. D. N.
Projektu Simbioza šola, ki spodbuja medgeneracijsko sodelovanje, so se letos priključili mladi žalski prostovoljci na I. osnovni šoli Žalec.
"Simbioza, vseslovenski prostovoljski projekt učenja e-ve-ščin za starejše, že od leta 2011 zaseda pomembno mesto med slovenskimi prostovoljskimi projekti, lani pa so vseslovenski akciji dodali projekt Simbioza šola. Letos smo se ideji priključili tudi na I. OŠ Žalec in tako sredi novembra začeli z računalniškimi delavnicami za starejše," je o tem povedala mentorica projekta Simbioza šola na I. OŠ Žalec Irena Žgank Golič in dodala, "če so bili včasih stari starši tisti, ki so z otroki delili svoje znanje in izkušnje, sta se tokrat vlogi poslušalcev in govorcev zamenjali. Mladi prostovoljci med 5. in
8.	razredom so namreč postali pravi učitelji, ki so svoje stare starše in ostalo starejšo generacijo učili uporabljati tehnologijo, ki jo sami še kako dobro poznajo."
V računalniških delavnicah so starejši osvojili tako osnovna kot tudi nekoliko zahtevnejša računalniška znanja. Po prvem stiku z računalnikom so mladi učitelji svoje učence popeljali skozi svet Wordovih dokumentov, spoprijeli so se s pošiljanjem elektronske pošte in navdušeno ugotovili, da je “to veliko bolj enostavno in hitro kot pisanje standardnih pisem”, v slikarju izrisali ali naslikali svoje umetnije in se podali v skrivnosten WWW, kjer so na Googlovih zemljevidih poiskali svoje hiše, pokukali k sosedom in se za konec sprehodili še po različnih spletnih
straneh, ki jim bodo ob nadaljnji uporabi zagotovo olajšale življenje. Da je bil december še dodatno praznično ' obarvan, so računalniško izdelali novoletne voščilnice.
"Otroci so odlično prevzeli odgovornost in se vsak četrtek trudili, da so svojim učencem pokazali vse, kar so znali. Tokrat nekoliko starejši učenci pa so pridno prisluhnili navodilom svojih mentorjev in so se tako ob zaključku projekta strinjali, da bi bilo treba izvajati več podobnih medgeneracijskih dejavnosti," je povedala Irena Žgank Golič in ob tem dodala, da so "učenci" ob koncu delavnic izkazali zadovoljstvo nad projektom in pridobljenim znanjem, predvsem pa nad pristopom "mladih učiteljev".
L. K., foto: arhiv I. OŠ Žalec
NAGRADNA KRIŽANKA
januar 2015
ity 'w- w
Ä Jr
ANAHORET: samotar ITAMI: jap. režiser ARETE: odlika KULAN: polosel ANIL: ind. rastlina IGA: vrba OBRAZNIK: izobraževalec DNIKA: kotanja GAZ: pot v snegu
Nagradna križanka »BRGLEZ«
Rešitev križanke »Brglez«, objavljene v decembrski številki Utripa: KO-KRUH-ZADIŠI-IZ-VROČE-PEČI-SE-SRCE-SMEJI. Izžrebani nagrajenci: 1. Franc Krajnc, Šešče 78 a, Prebold;
2. Zinka Vrabič, Studence 31 b, Žalec; 3. Darinka Bizjak, Letuš 30 b, Šmartno ob Paki. Nagrajence bodo o nagradi obvestili iz podjetja Brglez,Vransko.
Rešitev križanke »Maprof«, objavljene v decembrski številki Utripa: BODITE-Z-NAMI-SKOZI-VSE-LETNE-ČASE. Izžrebani nagrajenci: 1. Ivan Lenko, Arja vas 23, Petrovče; 2. Pavla Lukman, Tabor 6, Tabor; 3. Ivan Gregom, Letuš 76 a, Šmartno ob Paki. Nagrajence bodo o nagradi obvestili iz podjetja Maprof, Šempeter. Pokrovitelj januarske križanke je BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko.
Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16. 2. 2015.
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.800 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.

AVTO DE Ll
Šlandrov trg 11,3310 Žalec Tel. 710 40 13, GSM 031 323 441 Delovni čas: vsak dan 9-13 in 14-17 ure, sobota 8-12
POPUST DO -30 %
(rezervni deli za vsa vozila)
MARJJNSELIČs.p.	#oVO
v
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
Prodam BUKOVA DRVA, suha, razžagana. Dostavim na dom. Cena za lm3 60 €.
Info.: 041 522 560
Prodam KOSMODISK (ledveni in hrbtni), še zapakiran. Cena po dogovoru.
Info.: 031 488 684
Nudim NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218
Kot zunanja kadrovska služba za številna uspešna podjetja vam nudimo direktno zaposlitev v številnih uglednih podjetjih. Več o nas najdete na www.traotur.si
TRGOTUR
Kadrovski outsourcing
Naš naročnik Je podjetje Iz Savinjske regije, ki zaradi povečanega obsega del v svoje vrste motiviranih in predanih sodelavcev vabijo Izkušenega:
SERVISERJA - SVETOVALCA PRODAJE DROBNE VRTNE MEHANIZACIJE IN
MOTORNIH ŽAG (m/Ž)
To delovno mesto je prava priložnost za vse, ki Izpolnjujete naslednje pogoje:
da ste iz Savinjske regije,
imate zaključeno vsaj IV, stopnjo strokovne Izobrazbe,
Imate vsaj 3 leta delovnih Izkušenj na področju servisiranja drobne vrtne mehanizacije (kosilnice, motorne žage ali drugi stroji),
imate veselje do tehničnega področja In veselje do dela s strankami - prodaja, svetovanje.
Izbrani kandidat bo zadolžen predvsem za servisiranje drobne vrtne mehanizacije In motornih žag In svetovanje strankam pri prodaji,
Ponujamo vam takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.
Če ste pripravljeni sprejeti Izziv In Imate resne namene, se prijavite, Podrobno predstavitev z življenjepisom pošljite na zaposlltevtBtrootur.sl s pripisom »za serviserja«.
bomo prijave, ki jih bomo prejeli do vključno 08,02,2015,	________________
Hmelj zaščiten z geografsko označbo
Od samooskrbe do izbora Slovenke
Hmeljarski starešina Janko Bizjak med podajanjem poročila, ob njem princesa Barbara Bosnar
	
	
l*iMl r -	m
Za slovenskimi hmeljarji je končno zelo uspešno leto. Ponovno pa je bilo uspešno tudi za Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Včeraj so se člani društva in somišljeniki hmeljarstva zbrali na rednem občnem zboru, enajstem zapored, tokrat v prostorih Gasilskega doma Gotovlje.
Občni zbor so začeli s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci gotoveljske šole, nato pa so zbrani prisluhnili predsedniku Antonu Rožiču, ki je podal poročilo o delu društva v preteklem letu. Prav tako sta poročili podala prejšnji hmeljarski starešina Jože Ribič in aktualna princesa Barbara Bosnar.
Predsednik Anton Rožič je poudaril, da brez dobrega tima, to je aktivnih članov upravnega odbora, odbora za hmeljarstvo, odbora za priznanja, nadzornega odbora in komisije za promocijo ter seveda hmeljarskih starešin in princes, ne bi mogli v celoti iz-
vesti zastavljenega zahtevnega programa dela. K zadovoljstvu ob izpolnitvi programa dela sta seveda pripomogli dobra hmeljarska letina in dobra prodaja hmelja. Prav tako je preteklo leto zaznamovalo praznovanje desetletnice društva.
Med številnimi nalogami iz programa društva je potrebno posebej izpostaviti pomen uspešne zaščite »štajerskega hmelja« z geografsko označbo, ki je na državni ravni že registrirana, čakajo pa še na registracijo v okviru Evropske unije. Pomembno nalogo je opravila komisija pod strokovnim vodstvom hmeljarskega starešine Davorina Vrhovnika, in to skupaj z nadzorniki za notranji nadzor, ki so po dogovorjenem programu izvedli nadzor pri vseh slovenskih hmeljarjih.
Društvo je uspešno predstavilo slovenske hmeljarje tudi na mednarodnem sejmii Brav Deviale v Niirnbergu, udeležba na tem najpomembnejšem sejmu za pivovarsko industri-
jo pa naj bi bila stalna naloga društva.
Predsednik Anton Rožič je na občnem zboru predstavil plan dela in finančni plan za leto 2015. Sprejeti program s finančnim ovrednotenjem kaže, da bo delovanja društva tudi v tem letu usmerjeno v promocijo slovenskega hmeljarstva in povezovanje vseh slovenskih hmeljarjev za doseganje skupnih ciljev na področju pridelave in predelave hmelja. Sodelovali bodo na številnih sejemskih in turističnih prireditvah, ki so povezane s hmeljarsko tradicijo Spodnje Savinjske doline, načrtujejo strokovno ekskurzijo v tujino, dve strokovni predavanji, aktualni hmeljarski starešina in princesa bosta sodelovala tudi na prireditvah ZKŠT Žalec in občin Spodnje Savinjske doline, seveda pa bodo hmeljarji sodelovali tudi pri odprtju fontane piv, ki naj bi jo žalska občina postavila v prenovljenem mestnem jedru.
K. R., foto: M. G.
Od konca januarja vezani računi
Z 31. januarjem 2015 bodo morale osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige, pri gotovinskem poslovanju v primeru, da za izdajo računa ne uporabljajo računalniškega programa ali elektronske naprave (ali ko ta ne deluje), izdajati račune iz tako imenovane vezane knjige računov, na kar je svoje člane opozorila tudi Kmetijsko--gozdarska zbornica Slovenije.
Gotovinsko plačevanje pomeni, da je račun delno ali v celoti plačan z bankovci in s kovanci, plačilno ali kreditno kartico, čekom ali na druge podobne načine. Pri negotovinskem poslovanju, ko je plačilo nakazano neposredno na transakcijski račun dobavitelja, glede izdajanja računov ni nobenih sprememb, torej uporaba vezane knjige raču-
nov ni potrebna.
Vezana knjiga računov je bila z namenom večje preglednosti poslovanja uzakonjena z novelo Zakona o davčnem postopku ZDavP-2H (Ur. 1. RS, št. 90/2014), 9. januarja letos pa je bil v uradnem listu objavljen še pravilnik o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov.
Vezana knjiga računov bo sestavljena iz trikrat po 50 samokopirnih listov (50 setov oštevilčenih računov) in bo imela svojo serijsko številko. Vezane knjige računov bodo v prosti prodaji oziroma na voljo pri izdajateljih. Zavezanci, ki morajo davčne obračune, napovedi ali druge vloge vlagati elektronsko preko sistema e-Davki (zavezanci za DDV, upravičenci do pavšalnega nadomestila ...), bodo morali vezano knjigo računov
potrditi elektronsko z vpisom serijske številke. Če se bodo zavezanci za potrjevanje odločili preko pooblaščenca, npr. kmetijsko-gozdarskega zavoda, bo za to večinoma potrebna razširitev pooblastila.
Obveznost uporabe vezane knjige računov pri gotovinskem poslovanju se nanaša na kmetije, ki davčno osnovo za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ter dopolnilne dejavnosti ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov, ter na kmetije v sistemu DDV. Kmetije, ki so obdavčene po katastrskem dohodku in niso zavezanke za DDV, pa račune izdajajo prostovoljno ali na zahtevo kupca, bodo lahko račune tudi v prihodnje izdajale po ustaljeni praksi.
K. R.
Več medijskih hiš razglasi Slovenca ali Slovenko leta, tudi revija Jana. Med desetimi kandidatkami za Slovenko leta 2014 je bila Savinjčanka Irena Rotar, ki o sebi pravi, da je neodvisna aktivistka samooskrbe oziroma borka za okolje, slovensko naravo in ljudi.
V kandidaturi za izbor Slovenke leta so v uredništvu Jane zapisali: »Irena Rotar je ekonomistka z navdihujočim življenjskim slogom, ki ga zaznamujejo delo, vseživljenjsko učenje, vztrajnost, pogum in pozitiven pristop do vsega, česar se loti. In tega ni malo. V poklicnem življenju si kot vodja projekta Slovenske dobrote pri slovenskem trgovcu prizadeva potrošniku ponuditi čim več lokalno pridelane hrane. V prostem času nesebično deli znanje na poligonu sonaravnih vrtov kot permakulturna svetovalka in v medijih ozavešča z najrazličnejšimi rešitvami za preživetje. Kot pobudnica akcije Oskrbimo Slovenijo si v Ekocivilni iniciativi Slovenije s somišljeniki prizadeva za samooskrbo s hrano in energijo, za več zdravja, pravično ekonomijo, trajnostni razvoj in spoštovanje tradicije. Kot pobudnica Štafete semen pa je pripomogla, da so se na slovenska tla vrnila avtohtona tradicionalna semena. S svojo nalezljivo energijo je okužila že mnoge, ko jih bo dovolj, se nam za prihodnost Slovenije ne ob več treba bati.«
Ireno Rotar iz Velike Pirešice je za Slovenko leta predlagala Ekocivilna iniciativa Slovenije. Na svojem Facebook profilu je zapisala, da z vsakim dejanjem soustvarjamo sedanjost in prihodnost: »Na predlog somišljenikov sem med nominirankami in na nek način predstavljam glas ljudstva -vaš glas in vaša prizadevanja za boljši jutri. Vsi opisani projekti so delček vsakega sodelujočega - le ko stopimo skupaj, bomo zmogli. Prihaja naš čas. Zatorej pogumno naprej. Hvala vam za vaš doprinos. Čeprav smo
Irena Rotar ob predstavitvi tradicionalne, ekološke in permakulturne pridelave zelenjave na prvem poligonu sonaravnih vrtov društva La Vita v Veliki Pirešici.
na različnih poteh, hodimo skupaj proti cilju. Za slovensko samooskrbo, samobitnost za ohranjanje slovenske zemlje in
naravnih ter kulturnih danosti. Za nas in za prihodnje rodove gre. Vsako dejanje šteje.«
K. R.
Irena v svojem naravnem okolju
Gozd skupno dobro
Sredi tega meseca je v državnem svetu potekal posvet z naslovom Gozd - naše skupno dobro, na katerem je sodelovala tudi Kmetijsko--gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki je predstavila predvsem stališča lastnikov gozdov.
V zadnjem času se veliko poudarja in skuša spodbujati okoljske in socialne funkcije gozda. Žal pa lahko pride do težav, če to ni dogovorjeno z lastnikom gozda, menijo v KGZS: »Ne smemo namreč pozabiti na osnovno funkcijo gozda, in sicer pridobivanje
lesa, ki je v razvitih v državah še vedno glavni javni interes predvsem zaradi jasnega cilja, to je razvoja gozdno-lesnega sektorja,« so zapisali v izjavi za javnost.
»Lastnikom gozda je blizu predvsem umno gospodarjenje, kot to počnejo že stoletja. Dober lastnik namreč bolje pozna svoj gozd kot gozdarji ali okoljevarstveniki, ki ga le tu in tam obiščejo. Dober gospodar gozd tudi spoštuje in ga želi predati naslednjemu rodu v boljšem stanju, kot ga je dobil sam,« še pravijo na zbornici.
Na posvetu je predsednik
KGZS Cvetko Zupančič med drugim poudaril, da se lahko na kmete gleda tudi kot na staroselce, ki so tako gospodarji kot varuhi prostora in narave. »Zato bi morali kmetom priznati trud in delo, ki ga opravljajo v gozdovih v korist družbe. Pridelava hrane in lesa je namreč skupni javni interes. S tem je povezan tudi spoštljiv odnos obiskovalcev do gozda in zemlje, na kateri kmetje gospodarijo. Le z medsebojnim spoštovanjem in spodbujanjem gospodarjenja bomo lahko imeli vsi od gozda največ koristi.«	K. R.
Odločilna prva pomoč
Kaj narediti, ko se nekdo nenadoma zgrudi? Tako so pri žalskem Rdečem križu poimenovali predavanje s prikazom temeljnih postopkov oživljanja in uporabe zunanjega avtomatskega defibrilatorja. Ob tem poudarjajo, da morajo ljudje premagati strah in pomagati ponesrečencu, ki morda ne diha sam, prav tako pa tudi, da ima samo Rdeči križ Slovenije pristojnosti izvajati tečaje in izpite prve pomoči ter izdajati veljavna potrdila o opravljenem tečaju prve
pomoči.
Predavateljica prve pomoči pri žalskem združenju RK Martina Lesjak Povše, dipl. medicinska sestra, udeležence usposabljanja najprej seznani s teoretičnim delom in ob tem opozarja, da temeljne postopke oživljanja izvajamo le pri osebi, ki je nezavestna, torej se ne odziva, ne diha ali ne diha normalno in se ne premika.
Pri oživljanju so zelo pomembni posamezni koraki oziroma njihov vrstni red:
1.	Najprej moramo poskrbeti za svojo varnost, varnost
ponesrečenca in mimoidočih.
2.	Preverimo zavest, tako da ponesrečenca stresemo za ramena in glasno vprašamo, ali mu je dobro; če se ne odziva, je nezavesten.
3.	Glasno zakličemo: »Na pomoč!«, da pritegnemo pozornost mimoidočih.
4.	Nezavestnemu ponesrečencu sprostimo dihalno pot.
5.	Preverimo dihanje. Nezavestnega, ki diha normalno, namestimo v stabilen bočni položaj, pokličemo številko 112 in nadzorujemo diha-
S prikaza postopkov oživljanja na Polzeli
www.4s-avtomobili.si Levec 56 c M: 051 305 787
LEVEC
PAKET MOTRIO:
-REDNI SERVIS ŽE OD 79,00 EUR -PLAČILO NA OBROKE
motrio
SR Levec, d.o.o., Levec 55,3301 Petrovče, T: 03 425 45 50
ODKUP IN PRODAJA VOZIL
-ugodno financiranje -krediti brez pologa do 84 mesecev -leasing do 72 mesecev z min. pologom -vozila z jamstvom
nje. Če ponesrečenec na diha ali ne diha pravilno, pokličemo številko 112 in začnemo z zunanjo masažo srca ter uporabimo AED (avtomatski električni defi-brilator).
6.	Izvajamo zunanjo masažo srca: po 30 stiskih prsnega koša damo dva umetna vpiha.
Martina Lesjak Povše ob tem poudarja: »Prikazov se je potrebno udeleževati, saj se le na praktičen način seznanimo s pravilnimi postopki oživljanja. Naša moralna od-
govornost je, da ponesrečencu pravilno pomagamo.« Ljudje se še vedno bojijo pomagati, ker menijo, da bi naredili več škode kot koristi, ugotavljajo na žalskem Rdečem križu in opogumljajo ljudi, naj se ne bojijo in naj vendarle pristopijo k ponesrečencu, saj mu lahko rešijo življenje.
Pri Rdečem križu poučujejo prvo pomoč zdravstveni delavci, ki morajo za poučevanje pridobiti licenco Rdečega križa, to pa je potrebno po treh letih obnoviti. Pristojnosti za izvajanje tečajev in izpitov iz
prve pomoči ter izdajo veljavnih potrdil ima samo Rdeči križ Slovenije.
K. R.
IT ^VSTOPNICE 7re"ko"sPLETa" "
zkst-zalec.
kupikarto.si
K Žalec
* V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
SMUČARSKI KLUB
GOZDNIK
ŽALEC
organizira med zimskimi počitnicami TEČAJ SMUČANJA na Rogli
Inf.:	Smučarski klub
Gozdnik Žalec Aškerčeva 15
tel.:	051 631 170
041 631 170 041 638 188
CADI ACT
jr ■■ M	■
ROTOMOULDING
Priznano slovensko podjetje APLAST, d. o. o., Petrovče 115 a, 3301 Petrovče, vabi v svoje vrste samostojno, komunikativno, ciljno naravnano in ambiciozno osebo za delo na, delovnem mestu
PRODAJNI INŽENIR/TEHNOLOG m/ž
Predstavitev delovnih nalog:
KONSTRUKCIJA in RAZVOJ
- konstruiranje priprav, naprav in orodij ter priprava standardnih načrtov - obvladovanje 3D CAD-sistemov (pogoj za prijavo je znanje programskega paketa SolidWorks)
- konstruktivna izpeljava inovativnih idej - sodelovanje pri izdelavi novih prototipov - potrjevanje prvih kosov in priprava zapisnikov
TEHNOLOGIJA
- lansiranje prototipov, proizvodov do proizvodne faze - spremljanje tehničnih predpisov s področja načrtovanih izdelkov - priprava dokumentacije - predpisovanje tehnoloških postopkov - normiranje proizvodnje prototipov
KOMERCIALA
- opravljanje komercialnih del - sprejemanje in tehnična obdelava naročil - izdelava ponudb
- priprava naročil in terminskih planov Zahteve:
- tekoče znanje angleškega ali nemškega jezika (ustno, pisno)
- izobrazba V, VI. ali VII. stopnje
- delovne izkušnje na primerljivem delovnem mestu (3 leta),
- vozniški izpit B-kategorije - SolidWorks
Ponujamo vam:
prijetno delovno okolje ter kreativno, dinamično delo, možnost osebnega in profesionalnega razvoja, delo v podjetju s tradicijo, plačilo po kolektivni pogodbi, zaposlitev za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Če ustrezate zahtevanim pogojem, pošljite predstavitev z življenjepisom na e-naslov Viktorija.kricaj@zagozen.si, in sicer v roku osmih dni od objave.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
STANISLAVA PERGERJA
iz Preserij
(28. 4.1940-2. 1.2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem za podporo, izrečena sožalja, sveče, cvetje in za svete maše.
Zahvala tudi pogrebni službi Morana, pevcem in gospodu župniku ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo sijih zapomnili...
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila draga sestrična
KATARINA REZAR ŠORN
iz Grajske vasi 27, Gomilsko
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v zadnjem času stali ob strani, vsem, ki ste nam v trenutkih slovesa izrazili sožalja, pomagali, da je bilo slovo lepo in dostojno, ter vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti do groba.
Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo ohranili v lepem spominu
Sedaj zaprla trudne si oči, za vedno sklenila svoje si dlani, odšla si tja, kjer ni več bolečin, nam pa nate ostal bo lep spomin ...
ZAHVALA
Tiho, tako kot je v zadnjih letih živela, se je poslovila naša draga
JOŽEFA JOŽICA PLOŠTAJNER
iz Šempetra (4. 3. 1938-4. 1.2015)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so ji v času bolezni in bivanja v domu namenili dobro misel, topel stisk roke, jo obiskali, bodrili, gospodu župniku Mirku Škofleku za opravljeni cerkveni obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za poslovilne besede ter Javnemu komunalnemu podjetju Žalec.
Hvala osebju Doma starejših občanov Prebold za oskrbo in njeni prijateljici, prav tako oskrbovanki doma, gospe Mariji Hvala. Posebna zahvala je namenjena zdravnicama nefrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje dr. Lešnikovi in dr. Božičevi ter ostalemu medicinskemu osebju, ki so ji lajšali bolečine, jo spodbujali tudi takrat, ko sta ji pojenjali življenjska volja in moč.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali sveče, se je spominjate in morda prižgete svečko v njen spomin.
Vsi njeni
ria
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Pogrebna služba - cvetličarna
MORANA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
ZAHVALA
Od nas se je poslovila mama, babica in prababica
IVANKA STROŽER
iz Grajske vasi (21. 11.1918-5. 12. 2014)
Iskrena hvala vsem, ki ste se ji poklonili v zadnje slovo, prispevali darove v njen spomin in jo s pesmijo pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, ata in starega ata
FRANCA ŠTORMANA
iz Podloga 45, Šempeter v Savinjski dolini (10. 9.1921-4. 1.2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Svetu Krajevne skupnosti Šempeter, Turističnemu društvu Šempeter, pevcem ter pogrebni službi Ropotar.
Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ki mu bodo še dolgo gorele v spomin.
Žena Marija, sin Franci z Alenko, hčerka Magda z Oskarjem, vnukinje Andreja in Kristina ter Bojana in Zala z družinama
A usoda ni hotela, da srečni bi bili.
Na tvojem grobu svečke gorijo, v naših žalostnih očeh pa solze se iskrijo.
V prsih bolečina je skeleča,
saj v grob odšla je tudi naša sreča.
ZAHVALA
GAŠPER PAINKRET
V najtežjih trenutkih nismo ostali sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in bivšim sošolcem OŠ Griže ter sošolcem Šolskega centra Šentjur. Hvala podjetju Novem, Gostinskemu podjetju Trojane, Vrtinam Palir, AGM Dvanajščak, sodelavcem pekarne Deveta vas, bivšim sodelavcem iz podjetja Odelo in RD Voglajna. Vsem, ki ste nam stali ob strani in nas tolažili, darovali sveče in nam finančno pomagali, iskrena hvala. Posebna zahvala gospodu Miranu Cestniku, podjetju Ropotar, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen obred ter Bojanu za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga tako množično in sočutno pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 16. februarja 2015 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name.
(M. Kačič)
V SPOMIN
30. decembra je minilo leto, odkar nas je zapustil naš dragi
SLAVKO KOSTANJŠEK
iz Prebolda
(17. 7.1939-30. 12. 2013)
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke. Vsi njegovi
V SPOMIN
24. decembra so minila štiri leta žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat in svak
MISO HORVAT
iz Migojnic (1934-2011)
Vsem, ki se ga še radi spominjate in ga obiščete ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in z lepo mislijo obudite spomin nanj, hvala.
Vsi njegovi
A voda se odpre in močna zvezda vzide in nova ladja pride in južni otok je. (Kajetan Kovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, moža, očeta, strica in dedija
KONRADA LAZNIKA
iz Podvrha 104 (30. 10. 1959-21.12. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečno sožalje, darovane sveče in za svete maše. Hvala gospodu duhovniku Gosaku, pevcem in ostalim, ki ste pomagali pri organizaciji obreda. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Skupaj ga ohranimo v lepem spominu.
Vsi njegovi
Dnevi hitijo v leta, pogled, spomin se ustavi. Čakaš in upaš, da boš videl, slišal ali objel.
A tebe ni...
V SPOMIN
20 let je minilo, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil naš dragi
RUDI ZORKO
iz Prebolda
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obstojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v njegovi spomin.
Žena Jožica ter Rudi in Janja z družinama
Na vsem svetu ni take globoke, močne, nesmrtne ljubezni, kot je v materinem srcu.
(Felicia Hemans)
V SPOMIN
Nikar ne recite, da čas celi rane ... V tihi žalosti in z ljubeznijo čuvamo zaklade spominov, ko si 1. februarja 2010 za vedno odšla od nas
MARIJA ŠTORMAN
iz Šempetra v Savinjski dolini
Ja, naša zlata Mami, odšla si, toda samo malo pred nami..., ko pride čas ponovnega snidenja.
Hvaležni smo vsem za vsako toplo misel. Spominska sveta maša bo 2. 2. 2015 ob 18. uri v farni cerkvi.
Vedno tvoji: sin Zvone z Milico, snaha Manica, vnuki Iztok, Elizabeta, Anamarija in Gregor
ZAHVALA
ob izgubi dragega atija, starega ata, brata in strica
JERNEJA
ZGORIČNIKA
iz Šempetra
(24. 8. 1943-28. 12. 2014)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala, ker ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo namenjamo tudi župnikom za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečino.
Vsi žalujoči
Zložil je krila, se skril vanje in se naslonil na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje. Nanj pada zlata tema.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Za vedno nas je v 80. letu zapustil ljubi mož, ati, brat in ate
MILAN KRASOVC
iz Migojnic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala tudi gospodu župniku Jožetu Planincu in gospodu župniku Ivu Holobarju za opravljen cerkveni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, tasta in dedija
JOŽETA VERDEVA
iz Šempetra, Ob strugi 19 (4. 3. 1926-30. 12. 2014)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Hvala gospodu župniku, pevcem, JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njegovi
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, deda in pradeda
KARLA ŠTORMANA
iz Prebolda
(3.11.1923-17.12. 2014)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala osebju Doma na Polzeli za vso skrb in nego, pogrebni službi Ropotar ter GD Prebold.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
v SPOMIN
Mineva leto žalosti,
odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi dedi
IVAN LUKEŽ
iz Liboj
(22.12. 1947-11. 1.2014)
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
Hvala vsem, ki se spomnite nanj in postojite ob njegovem grobu. Dedi, neizmerno te pogrešamo!
Žena Marinka, sin Dean in hči Petra z družinama ter ostalo sorodstvo
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni...
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga žena, mama, babica in sestra
NADA GABERŠEK
iz Dobriča 27 (11. 11. 1946-2. 1.2015)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izkazano pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Kovačcu, Občini Polzela, andraškim pevcem, govorniku in gospodu Marjanu Verdevu, trobentaču, PGD Andraž, ekipi nujne medicinske pomoči ZD Žalec ter urgentni službi ZD Velenje, vsem, ki so se tako številno prišli poklonit na njeni zadnji poti, in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, kijih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar je za vedno odšel od nas brat in stric
RADI ROZMAN
Večno bo v naših srcih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, deda, brata in strica
DARKA RAMŠAKA
iz Griž
(20.4.1931-2.1. 2015)
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in drugo pomoč.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Zvonka, sinovi Silvo, Zoran in Igor z družinami ter sestra Stanka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija
FRIDERIKA (ERICA) JOVANA
iz Arje vasi
(29. 6. 1933-2. 1.2015)
se iskreno zahvaljujemo Premogovniku Velenje za pogrebni ritual, izjemen govor in izrečena sožalja. Iskrena hvala sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za izrečena sožalja, za darovane svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, MPZ Petrovče, župniku patru Vančiju za obred, DU Petrovče, pogrebni službi Ropotar za pieteten pristop in JKP Žalec.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: sin Mišo z družino in mamo
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
V SPOMIN
9. januarja je minilo 20 let, odkar nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga
MARIJA METELKO
iz Žalca
(17. 8.1947-9. 1.1995)
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate.
Mož Ivan, hčerka Suzana z družino, mama Zofija in sestra Jasna
Velika božično-novoletna črna redkev Z zvočno skulpturo za sproščanje
Da je narava res nepredvidljiva, so se lahko prepričali pri Zagožnovih, v družini Anite in Mirana Zagožna v Matkah pri Preboldu. Praznično božično-novoletni čas jim je namreč tik pred snegom na vrtu pred hišo postregel z izjemnim pridelkom.
Izpulili so namreč črno redkev, ki je bila po svoji teži najbrž rekordna, in to ne samo v naši dolini, ampak v vsej Sloveniji, saj je tehtnica pokazala kar 4 kilograme in 40 dekagramov. Kot so nam povedali, je imela redkev zelo ugodne pogoje za rast, saj je bilo dovolj vlage, ki ji jo je občasno zagotavljalo tudi samodejno zalivanje zelenice, svoje pa je zagotovo naredila tudi primerno gnojena zemlja.
Bila in odšla
Tako kot je prišel, je tudi odšel. Sneg namreč. Ampak letos smo ga imeli vsaj čez praznike in bilo ga je toliko, da so se ga lahko popolnoma naužili tudi otroci.
Sneg je prinesel tudi mraz in kakih štirinajst dni smo imeli celo pravo zimo. Pravih letnih časov pa imamo v zadnjih letih bolj malo. Mrzlih zasneženih zim, sončnih vročih poletij pa
tudi prave pomladi in jeseni skorajda ne poznamo več. Zato moramo biti najbrž vsaj te kratkotrajne prave zime veseli. Otroci so se je gotovo zelo razveselili.
L. K., foto: T. T.
Zimsko veselje je bilo kratkotrajno na žalost otrok
Zimske nevšečnosti so bile kratkotrajne na veselje odraslih
Zvočna skulptura vzbudila veliko zanimanja in idej za ustvarjanje
Zvočna skulptura pred Domom II. slovenskega tabora je bila ena izmed simpatičnih novosti, ki so jih inovativni organizatorji tudi letos vpeljali v tolkalistični festival BOOMfest za popestritev festivalskega dogajanja.
Zanimiva skulptura je simbolično pokazala na vsebino, ki jo umetniško ustvarjanje tolkali-stov prinaša: ustvarjalnost brez meja in svobodni duh. Zvočno skulpturo so sestavljali stari lonci, ponve in mnogi drugi "in-štrumeti", ki jih ne moreš kupiti v glasbenih trgovinah. Na njih pa so se lahko preizkusili naključni mimoidoči. Nekateri so najbrž tudi zložili kakšno kratko melodijo, drugi so samo ropotali. A ob tem priložnostnem "multinštrumentu" smo nekateri pomislili tudi, da bi lahko stal na tem ali podobnih javnih mestih
Polzelanke dolgo živijo
Polzelski župnik Jože Kovačec je kot vedno ob začetku novega leta v župnijskih oznanilih objavil zanimivo statistiko.
Najbolj so presenetljivi podatki o umrlih. Skupno jih je bilo 44, od tega 18 moških in 26 žensk. Posebno zanimivo pa je dejstvo, da je bila njihova skupna povprečna starost 83,7 let, pri moških 78,9 let in pri ženskah kar
87,1	leto.
T.T.
kar stalno, za sproščanje agresivnosti. Če bi se komu nabralo preveč srda, slabe volje, saj veste tiste, ko te že srbijo prsti, da bi koga pritisnil, bi lahko odvečno
energijo sprostil kar s tolčenjem na tolkala. No, morda bi lahko Boomfestovci zaščitili patent in ga prodajali s predlagano vsebino...	L. K.
Savinjski hram
na žalski tržnici
Z bogato ponudbo dobrot savinjskih kmetij vas pričakujemo:
8.00-	16.00, ponedeljek-petek,
8.00-	12.00, sobota.
Informacije: tel. 03 572 06 26,
E-pošta: savinjski.hram@siol.net mmmmmmm
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
17. 2. 2015 ob 16.00
Podeželska vk|
P tržnica Žalec
Plesna maškarada z Mojco Robič, z nami bodo tudi mažorete iz Uboj in kurenti.
ZKŠT Žalec, 710 04 34	^^ ćl 1 C C
'umuD'