J.Z.Novak
Pravljica  o poštenem šoferju Celestinu
Celestin mu je bilo ime in že od nekdaj je imel rad avtomobiie; za-to je postal avtotaksi. Ker pa ni bi! bogat, si je mogel kupiti le star, oguljen avto. Popravil ga je sicer, a za parado vendarle ni bil. Zate-gadeij so ga preganjali z vseh po-stajališč za izvoščke.
»Ne deiaj nam sramote, Cele-stin,« so pravili; »vsak se nam bo ognil, če bo videl tale tvoj koleselj.« In smejali so se mu grdo in ško-doželjno.
Tako je moral Celestin stati prav na kraju mesta, zmeraj sam, ter je čakal, da si bo morda vendarle kdaj prislužil dinarček. Toda ne! Ljud-je, ki so iskali taksija, so se le so-čutno nasmehnili, ko so uzrli Cele-stinov davni voz, in so šli rajši peš. To je Celestina neznansko bolelo.
Čas je tekel, denar se je trkljal in Celestin je zaman čakal. Dol-žan je bil že za garažo in hoteli so mu jo že odpovedati. »Celestin, vi ste nespametni,« so pravili, »pro-dajte to ropotijo in poiščite si po-šteno službo. Takole boste kmalu berač.«
Celestin je o tem razmišljal v neki deževni noči in žalosten je bil. Ni se hotel ločitr od avtomobilčka, na katerega se je tako navadil in je skrbel zanj kakor za punčico v očesu.
»Peljite me v Grajsko ulico!« je nekdo velel. Celestin se je presene-čen ozrl in videl neznanega moža v črnem plašču in širokem klobu-ku, ki je že lezel v avto.
»Proproprosim, gggospod,« je slednjič zajecljal Celestin ter od-drdral. Grajska ulica je bila prav na drugem koncu mesta, tako da se mu je obetal   čedcn   zaslužek.
Celestin se je polagoma umiril in se srečno smehljal.
»Čujte,« se je oglasil potnik, »vam se ne godi dobro, kajne?«
»I no, res ne,« je priznal Celestin.
»Hm,« je dejal tujec. »Pa bi radi imeli mnogo denarja?«
»I no,« je odgovoril Celestin, »rad bi ga že, ampak ...«
»Jaz vam bom pomagal,« ga jc prekinil tujec.
Celestina je to kar streslo, malo da ni zapeljal na hodnik.
»Res. gospod? In kako?«
»Boste videli«, je dejal neznancc ter umolknil. Pripeljala sta se do Grajske ulice.
»Ustavite pod tem drevesom,« je velel potnik, »in ugasite motor!«
Potem se je sklonil k Celestinu ter mu govoril počasi: »Vidite tamle tisto vilo? Ta je polna de-narja in gospodar je odpotoval. Grem po ta denar. Če roi pomorete. vam dam polovico plena.«
»Za pet ran božjih,« je vzklik-nil Celestin in se grozil, »kaj si pa mislite o meni?«
»Da ste pamcten človek in da potrebujete denar.«
»Gospod,« je zaklical Celestin, »tega ne storim za nič na svetu. In vi tudi ne, razumete?«
»Kdo mi bo to zabranil?« se je nasmehnil neznanec.
»Jaz,« je rekel Celestin, skočil iz avta, odprl vratca ter hotel tujca potegniti ven. Le-ta pa je pomeril nanj z velikim revolverjem.
»Torej — kaj?« je dejal. »Ali mi boste pomagali?«
»Ne bom!« je udaril Celestin z nogo ob tia.
»Vas pa ustrelim,« je mirno de-jal tujec.
Celestin ni rekel ne bev. ne mev, samo napeto je sledil vsaki tujčevi kretnji. In ko je tujec dvignil roko z orožjem, se je Celestin skrčil. potem pa udaril. Mož je zdrsnil s sedeža in revolver mu je padel iz roke. Celestin ga je pobral. zaprl vratca in sedel za volan.
34
In tako se je vračal zopet v me-sto. Pred policijo je ustavil in šel javit: »Gospodje stražniki, tatu sem vam pripeljal.«
Stražniki so brž hiteli k avtu, odprji naglo vratca in... začeli zmerjati Celestina.
»Torej vi se delate norca iz nas?« so kričali. »Poberite se, sicer vas zapremo, da boste- črni.«
Celestin je ves zmeden pogledal v avto in lasje so se mu zježili. Namestu tata je čepela na sedežu velika črna mačka in tiho predla.
»Tri sto peklenšekov!« si je od-dahnil Celestin. »Tole je pa huda uganka,  gospodje ...«
Toda stražniki so medtem že odšli in so še na stražnici robantali, češ da so se po nepotrebnem zmo-čili.
Celestin je zmajeval z glavo. Mislil je. da se je razbojnik zave-del in zbežal medtem, ko je šel on po stražnike. Ampak mačka mu je bila uganka. Hotel jo je vreči iz avta, pa se mu je smilila, ker je tako deževalo.
»Pa se pelji z menoj!« je dejal ter se odpeljal na svoje postajali-šče. Tam se je ozrl in pogledal, kaj počenja mačka. In spet so se mu naježili lasje. .Mačke ni bilo več tam, sedel je,v avtu njegov tatin-ski tujec v črnem plašču in širokem klobuku ter se prekanjeno smeh-ljal.
»No tole!« je zaklical Celestin in se križal.
»Kdo ste prav za prav?« je zaše-petal in glas se mu je tresel.
»To ni važno, Celestin,« je dejal neznanec in glas mu ie zvene! zdaj mnogo prijetneje. »Slišal sem o te-bi, pa sem se hotel prepričati, si li res tak, kakor so mi pripovedovali. In videl sem, da si zares pošten in dober mož, da imaš dobro in po-gumno srce. Zato te nagradim. Po-vej, ka.i bi si želel!«
Celestin je poslušal kakor v sa-njah. Skrivaj se je uščipnil v steg-no, ker je menil, da se mu sanja.
»Ampak, gospod, to je kakor v pravljici,« je dejal potem boječe.
Tujec se je nasmehnil. »Saj jaz sem iz pravljice,« je rekel. »No, kaj si želiš?«
»In si lahko želim vse?«
»Vse«.
»Torej... torej naj bo moj avto-mobilček na novo prepleskan!« je izjecljal Celestin.
Tujec ga je razočaran pogledal.
»Lej,« je dejal. »Tudi skromen si, Celestin. Nagradim te torej sam.«
»Ampak pleskanje,« je vzkliknil Celestin, »to je zares potrebno.«
»Zgodilo se bo,« je dejal nezna-nec. »In razen tega boš irriel še en lep in velik avto.«
»In vi morete vse to storiti?« se je čudil Celestin.
»Povedal sem ti, da morem vse.«
»Potem pa ... vas prosim, toda ne zamerite ... namestu tistega ve-likega avta storite rajši, da se bodo ljudje vozili s temle mojim vozič-kom. Veste, midVa sva že kar sku-paj zrasla.«
35
Tujec se je tiho zasmejal.                  »Hitro na kolodvor!« je velel. In
»Dobro,« je rekel. Zgodilo se bo.    komaj je Celestin stopil na pedal.
Zbogom, Celestin.   ostani pošten!«    se je pojavil drug gospod m  kli-
rI    i  .    ¦       *      * i o i   «.•    •      cal: »lakoi se vrmte, pocakam vas.
»Hvala!« je z.scpet.1 Celest.n m    morava y j^,  z,^^,..,
snel cepico. In v tistem hipu so se       ()Prosim  prosimi<< je kričal Cele-
mu  lasje v  tretjic najezih;  zakaj    stin ter se smejal, da so mu šla usta
njegov avto je bil prazen in za tuj-    od ušesa do u-esa
cem ni_ bilo ne duha  ne sluha. Ce-       ,n tako]     otroci   .    b.;]o dan za
lestin je vide   le vehko crno mac-    dnem  Celestin je ^ neprestar,o
ko   kako je tekla nekam v temo.        ,n          potnikov in žep se mu je
Toda o tem m utegml premisljati.    ^olni,    delnarjem_ In je & Celestin
ker je njegov avto hipoma zable-    '     .       f     zadovoljen.   Ampak  da
scal od lepe  nove b«ve   kakrsno    boste     d ,.   nove^a avtomlobila si
s, je Celestm ze dolgo zelel.               ni kupi,   Se zdaj %c vozi samo s
Preden pa se ji je mogel dovolj    svojim starim vozom. In veste, kaj
načuditi.  je  prihitel  k  njemu  go-    si je dal napraviti na hladilnik? I
spod s kovčegom.                              no, kipcc čme mucke...