(jtiZŽ/on
/ff^p
'ttCQ
NO. 34
/IMERI^K/I DOIAOVIm
\y
HOME
AM6RSCAN IN SPIRIT ?OR€IGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1963
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Razgovori o Kašmirju so osiali brez uspeha
Predlog za delitev Kašmirja, ki ga predlaga Indija, Pakistan zavrača kot nesprejemljiv, Pakistan zahteva ves oni del Kašmirja, kjer pred stavljajo muslimani dejanske večino prebivalstva.
KARAČI, Falk. — Tretji sestanek med predstavniki Indije in Pakistana, ki se je vršil tir pretekli teden, da bi rešil vprašanje Kašmirja, ni dosegel u-epeha. Pakistanci so mnenja, da je nov sestanek brezpredmeten, ker Indija ni voljna odstopiti Pakistanu muslimanskega dela Kašmirja niti ne mara pristati na ljudsko glasovanje, ki naj bi pokazalo, kam Kašmirci sami žele, v Indijo ali Pakistan.
Pakistan je začasno opustil svojo zahtevo po ljudskem glasovanju in poslušal predlog Indije o delitvi Kašmirja. Pri tem je spoznal, da je Indija voljna le pristati na “nekatere popravke” sedanje razmejitvene črte, ki pušča dve tretjini Kašmirja v njenih rokah, ne pa na odsto-pitev olbeh muslimanskih delov Kašmirja, ki zavzemata najro-dcvitnejši in najbogatejši o-srednji del dežela z glavnim mestom Srinagar jem vred. Pakistan je voljan, dejansko Indiji prepustiti. le Ladak, kašmirsko pokrajino na meji z rdečo Kitajsko. ki jo včasih imenujejo tudi “Mali Tibet”.
Kljub temu, da sta stališči minimalnih zahtev Pakistana in maksimalnih koncesij Indije še Vedno daleč, daleč narazen, sta obe državi pristali na nov sestanek, takrat v indijski Kalkuti. Zanj sta se odločili le na hud 'Pritisk Amerike in Anglije, ki skušata na vsak način spraviti Indijo in Pakistan ter ustvariti osnovo za skupno obrambo pred ndečo Kitajsko.
V pakistanskih vladnih krosih postaja vedno močnejše brnenje, da nima smisla razgovorov nadaljevati, dokler Indija pokaže resne volje k popu-sčanju, pa četudi bi to povzročilo nevoljo v Londonu in v Ihash;ngtonu. Zato je zelo ver-Jetno, da bodo razgovori o Kaš-r‘hrju obtičali, če ne pride do novega vojaškega nastopa Ki-lajske preti Indiji.
-o—
duhovniki na Kitajskem si služijo kruh v tovarnah
Novi grobovi
Ernest J. Anžur
V Castle Nursing Home v Millersburga, O., je preminul Ernest J. Anžur, star 74 let, stanujoč na 12315 Locke Ave. Tukaj zapušča soprogo The-resno, roj. Hrovat, doma z Rebra pri Žužemberku, sinova Ernesta in Franka ter 6 vnukov. Pokojni je bil očim Johna, . Mary in Ann Mokriš. Rojen je bil v vasi Roje, fara Čatež, kjer zapušča brate Antona, Ivana, Maska i n Poldeta, sestro Matilda in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 55 let. Zaposlen je bil pri Geometric Stamping Co., dokler ni bil upokojen. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ in Pod. št. 5 SMZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:15 iz Jos Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
Frances Zlatorepec
Včeraj je umrla na domu svojega sina Johna na 17411 Neff Rd. 80 let stara Frances Zlatorepec, roj. Bojc, doma v Ribnici, od koder je prišla v Ameriko 1. 1905 in kjer je zapustila brata Jožeta in Lojzeta. Pokojna je že dalj časa bolehala in je živela zadnji dve leti pri sinu Johnu, delno pri hčeri Albini Munson in hčeri Frances Easier. Hčerka Avgusta Kasper živi v Kaliforniji. Sin Jože in hčerka Štefanija sta umrla. Pokojna je zapustila tudi 6 vnukov in 3 pravnuke. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ, Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo v sredo ob osmih iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo v družinski grob, kjer leži od leta 1926 pokojnični mož John.
De GauHe pripravlja načrte za obnovitev stikov z Vel. Brifanijo
Vel. Britanija naj bi postala začasno “pridružena” članica Skupnega trga, kat je že predložil nemški zim. minister Schroeder.
PARIZ, Fr. — De Gaulle je zaustavil v Franciji vsako prerekanje o sporu z Anglijo in A-merikc. Sam odklanja vsako izjavo o tem problemu, svojim ministrom in uradnikom je pa prepovedal dajati izjave. Zato ni francoski zunanji min'ster smel govoriti pred francosk m parlamentom, minister za informacije je pa preklical svojo tiskovno konferenco. Celo na seji ministrskega sveta ni pustil De Gaulle nobene debate o odno-s h do Anglije in Amerike. Francoska javnost nima torej nobenega gradiva za presojanje sedanjega mednarodnega položaja.
De GauHe je menda že sklenil, da bo predložil Angliji, ko pr-de čas za to, naj se vključi zaenlkrat v Evropsko gospodarsko skupnost kot “pridružena članica”. Morda ji bo dal pri tem tudi nekaj izrednih privilegijev. De Gaulle bo’ tudi predlagal nove trgovske pogodbe z Anglijo. Anglija jih lahko sklepa s posameznimi državami ali pa kar z Evropskim skupnim trgom. V obeh slučajih; bodo njene želje močno vpoštevane.
Kdaj bo De GauHe prišel s svojim konkretnim načrtom na dan, se še ne ve. Zaenkrat tudi hi jasno, ali bo Anglija pristala na take vrste podajanja.
-----o------
Evropa vodi v nakopu premoga
LONDON, Vel. .Brit. — Evropski premogovniki dajo pri-ol žno 45 odlstotkov vsega, nar kcpaneiga premoga na svetu. Na drugem mestu so Združene dr-lave z okoli 34 odstotkov iovnega nakopa.
Povprečni delovni čas na teden padel tudi v januarju
WASHINGTON, D. C. — Iz statistike federalnega tajništva za delavske zadeve je raizvidno, da je povprečni tedenski delovni čais znašal v januarju samo 40.1 ur, v decembru je bil še 40.4 ur.
Razlika ni velika, zato je tudi ostal povprečni urni zaslužek nespremenjen na $2.43. december in januar je
sve-
Izvršitni odbor AFL-G10 pred težkimi nalogami
MIAMI, Fla. — Kot vsako leto se bo tudi letos sestal v Miami izvršilni odbor AFL-CIO na svojo običajno pomladansko sejo. Na programu ima dosti točk, teda le malo takih, ki bi mu ne delale skrbi. Seja bo v glavnem obravnavala vprašanje, kako pognati v Kongresu socijalno zakonodajo v tek.
Unijski voditelji vedo, da jim večina Kongresa ni naklonjena in da ni dosti upanja, da bi bili letos in prihodnje leto uzakonjeni važni s’eeijalni. zakoni. Odbor bo zahteval znižanje davkov in davčno reformo, zakone za obnovo gospodarskega razvoja, zagovarjal bo večje podpiranje brezposelnih, 35-urni tedenski delovni čas itd. Odbor bo seveda zagovarjal politiko liberalnih kongresnikov in senatorjev, in zahteval od Kennedyja, naj jrh bolj podpira kot do daj.
PREPIR 0 NEVARNOST! 1 RDEČE KUBE SE NADALJUJE
Republikanski pol itiki uporabljajo navzočnost 17,000 ruskih čet na Kubi za ostro kritiko Kennedyeve vlade. Demokrati zavračajo napade in groze s končanjem “dvostrankarske zunanje politike”.
se-
Afrisacp za ptfpimje
tujine pripravljajo
WASHINGTON, D. C. — Administracija bo prihodnji mesec predložila Kongresu predlog zakona o podpiranju tujine. Za idejo podpiranja ne vlada v naši javnosti prav nobeno navdušenje. Zato bo administracija pciJkrbela, da bo še pred predlogom objavil znani odbor generala L. Claya svoje’ poročilo o sistemu, podpiranja tujine.
Odborovo poročilo bo kritično, toda končno bo vendarle priporočalo podpiranje. To pa ravno; sedanji ravnatelj urada za podpiranje tujine Bell potrebuje. Zaveda se namreč, da bo predlog naletel na Kapitelu na precej odpora. Da bi potolažil kongresnike in senatorje, namerava Bell napovedati, da bo začel podpiranje tujine postopoma omejevati.
Republika Haiti bo že sedaj črtana iz spiska. Podpiranja tudi niso več potrebne Grčija, Izrael in Čankajškova Kitajska. Za njimi pride na vrsto Libija, za njo pa pride kmalu Tajska. Lanski j Bell se zelo previdno izraža o znašal cmejevanju podpiranja, ker ve,
Iz Clevelanda in okolice
Vstopnice naprodaj—
Vstopnice za dramo “Konec poti”, ki jo bo podal Slovenski oder v Slov. nar. domu 3. marca ob pol štirih popoldne, so naprodaj v trgovini Familia na Glass Ave. in v Slovene Village na 6802 St. Clair Ave.
Poroka—
V soboto, 16 februarja, -sta se poročila v Miami, Fla., gdč. Jožica Kristanc, hčerka g.
WASHINGTON, D.C. — Kubanska kriza je bila končana dejansko po sodbi vlade še v okrobru, vendar se debata o njej in o preostali nevarnosti nadaljuje, kot bi šlo dejansko za obstoj samih Združenih držav. Včeraj je načelnik republikanske stranke kong. Miller trdil, da predstavljajo ruske čete na Kubi tako nevarnost za Združene ^ države in ves ameriški kontinent, da bi bilo treba s strogo Franceta Kristanca z Glass blokado preprečiti vsako nadaljno krepitev tega sovjetske- Ave” in g- John Dolčič iz Ft. ga vojaškega oporišča sredi Karibskega morja na samem Lauderdale, preje iz Girarda vhodu v Latinsko in anglosaško Ameriko. Adlai Steven-!v Ohiu. čestitamo! son. poslanik ZDA pri Združenih narodih v New Yorku, Zadušnica— je odgovarjajoč na republikansko kritiko trdil, da ruske ! v sredo ob osmih zj. bo v čete ne predstavljajo za ZDA nobene nevarnosti, da pa bi j cerkvi sv. Vida sv. maša za bil storjen važen korak k mednarodni pomiritvi, če bi bile |pok. Johna Zalar ob 8. oblet-z otoka umaknjene.	(”—-——(niči smrti.
V debato o nevarnosti Castro-. državah Latinske Amerike. : Načrti za zvezno poslopje ve Kube za Združene države, zlasti pa za Latinsko Ameriko
$2.39. Mesečni zaslužek je pa j da ima vsaka podpirana država nekoliko padel od $98,42 v de- v Washingtonu močne protek-cembru na $97.44 v januarju, itorje in lobiste.
je posegel tudi newyorski guverner Rockefeller, glavni republikanski kandidat za predsednika ZDA prihodnje leto. Predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko Fulbright je dejal, da j e republikanska kritika politike do Kube nestvarna in neodgovorna ter zagrozil, da bo konec dvostrankarske zunanje politike, če republikanci ne bodo prenehali s svojimi “neodgovornimi” napadi na vlado v. tem vprašanju. Nič manj oster ni bil v tem pogledu sen. Mansfield, vodja demokratske večine v Senatu.
Latinska Amerika smatra položaj za nevaren
Posebni odbor za proučevanje varnosti Organizacije ameriških držav je objavil poročilo, v katerem trdi, da predstavlja razvoj na Kubi za Latinsko Ameriko resnejšo nevarnost, kot je izgie-dalo v preteklem maju. Poročilo pravi, da kuje Kuba zarote preti nekomunističnim vladam v Latinski Ameriki. Ruske pošiljke orožja in vojaštva na Kubo dajejo Castru možnost vežbanja gverilcev za posamezne države Latinske Amerike in pošiljanja orožja nasprotnikom obstoječih vlad.
Ta nevarnost je postala v zadnjem času očitna v organiziranih uporih in nasiljih v nekaterih
Kennedy doživel nov poraz v svoji lastni stranki
'kci
WASHINGTON, D.C. —- Pre- gov se navadno odloča že v od- Važno ni samo to, da je pred- večja nevarnost, da bo njegova ■p.	tekli četrtek se je sestal odbor borih.	1 sodnikova skupina v odboru davčna zakonodaja v Kongresu
NG KONG. — Kitajski demokratskih senatoriev za Liberalnim demokratskim se- podlegla, še važnejše je dej-'propadla. Byrdov ugled je v
natorjem je šlo posebno za to, etvo, da je voditelj demokrat-J Kongresu znova zelo velik in on da se število; odbornikov poveča akih senatorjev Mansfield čisto nasprotuje Kennedyjevim ide-.	v fmanonem odboru. Tam je se- odpovedal. Njegova naloga bi jam o davčnem znižanju in o
i	1 sena or^ ^ naj JN II članov, 11 demokratov in bila, da pregovori senatorje, naj davčni reformi. Kennedy se te
nevarnosti dobro zaveda. Le
cnun.sti s° dober del krščatn-^ ih cerkva spremenili. v zboco-j^ll-ne dvorane ali skladišča, ne-jTtere pa so še vedno odprte, j ea- ierci je na primer katedra-x Kantonu. Tam katoliški du-^-Vniki še vedno mašujejo, to-V 2gacI,niih jutranjih-urah, VJno gredo v tovarne, kjer si bočnim delom ^ kruh.
^Komunistične oblasti prega-pap0, ne samo katoličane, am-
slu-žijo skro-
Wdi protestante.
V remenski
Ohiačno, m i! 0, Jeittperatura 44.
na j višja
s e n a t o rjev za kandidature. Njegovo delo obstoji v tem, da sestavlja spiske
za zvezno
Poročilo omenjenega odbora,; sprejeti— ki je bil ustanovljen januarja! Mestni načrtni odbor je so-1962 na sestanku OAD v Punta j glasno odobril spremenjene nadel Este, je pripravil kongr. A J črte za 32-nadstropno poslopje Seldena, načelnika pododbora za zvezne urade, v Clevelandu Lat. Ameriko v Predstavniškem med E. 6 in E. 9 cesto in Lake-domu, da je napovedal vrsto za- sJ<3e Ave. Novo poslopje bo sta-slišanj o nevarnosti Kube za za- D okoli 41 milijonov in ga uteg-hodno poluto. Prvi bo zaslišan jnej° začeti graditi že letošnje danes E. M. Martin, državni pod- jpclclje ah jesen, tojnik za medameriške zadeve. I V bolnišnici—
_____________ Ga. Milka Novak z 1084 E. 177
St. je v Women’s bolnišnici. Obiski so dovoljeni, želimo ji naglega okrevanja!
na 40 m, valovni dolžim Ca-1 ^ j^*^"sedmih bo y cerkvi strove uradne oddajne postaje, |Marije Vnebovzete sv. maša za neki glas sporočal, da deluje ; pcik Antona Tomšiča ob 3. ob-na Kubi ‘osvobodilna armada', jetnici smrti ki da se bo očitno pokazala 24. - Rojenice_
februarja, na kubanski narod | G. Franku in ge. Margareti ni praznik v veljavi pred rde- Dejak z 18924 Neff Rd. se je
Zadnje vesti
KEY WEST, Fla. — Včeraj je |
nekaj ur po glasovanju v od-
kandidirajo v posamezne odbo- 6 republikancev. Demokratje vpoštevajo željo Bele hiše. Tega re. Odborovi predlogi so po tra- imaja samo navidezno večino, ni dosegel in stranka se sprašu-
dmiji odobreni tako od demo- prava večina obstoji iz koalicije je, čemu Mansfield sploh vodi,boru je na svoji tiskovni konfe-xratske stranke kot od .senatne-južnih, konservativnih senator-demekratske senatorje, ako ni-'renči ga plenuma. Odbor bi bil moral jev in republikancev. Koalicijo koli nič ne doseže. Demokratski' svojo nalogo že davno izvršiti, vodi znani sanator Byrd. Da li- senatorji so danes brez pravega toda v senatnem plenumu so beralni senatorji zlomijo to ko- vodstva, niso nobena strnjena juzm demokratski senatorji u- alieijo, so hoteli doseči, da bi bi- ukupina več, kot so bdi, ko je ganjali obstrukcijo in je radi te- lo v odboru 19 članov. To bi jim bil nj hov voditelj sedanji pod-ga vse^delo v senatu zastalo. |dalo priliko, da na nova mesta 'predsednik Johnson. Dalje je Letošnja seja demokratskega'postavijo svoje kandidate in do- treba vpoštevati dejstvo, da bo
bij o več no za omenjeno koali- prepad med Mansfieldom in li-CH°- Načrt je močno podpiral beralnimi demokratskimi sena-mekratskrh senatorjev, da pove. tudi predsednik Kennedy.	|torji še večji, kot je sedaj. Li-
čajo število članov v nekaterih! Na odborovi seji so zmagali beralni demokratski senatorji cdborih, posebno pa v financ-1 konservativni demokratski se- bedo seveda tudi jezni na Ken-nem. Tako bi liberalni senator- naterji pod vodstvom senatorja nedya in mu bodo očitali, da se ji dobili priliko, da kandidirajo Byrda. Ostalo bo torej vse pri je premalo brigal za glasovanje svoje prijatelje m tako zagoto- starem, v finančnem odboru bo v odboru za kandidature. Ne vij o liberalnemu krilu demo- vladala stara koalicija pod Byr- bodo šli več Kennedy ju tako na kraMuh senatorjev več vpliva dovim vodstvom. Konservativ-1roke, kot so mu do sedaj, v odborih, kar je zelo važno,Ina zmaga bo imela nekaj vaz-' kajti usoda zakonskih predlo- jnih političnih posledic.
odbora za kandidature je bila vaižna raidi načrta liberalnih de-
Najhujši udarec za Kenriedy-jevo' administracijo je vedno
kar mimogrede omenil, da se bodo za pobijanje morebitne gospodarske krize morala najti, ako bo sila, tudi druga sredstva, na primer javna dela in večji primanjkljaji v fede-ralnem proračunu. To se pravi, ni več prepričan, da bo Kongres odobril njegove predloge o davčnih zakonih.
Glasovanje v odboru je tudi pokopalo upanje, da bo Kongres uzakonil bolniško zavarovanje. Ako ga ne bo že kongresnik Smith pokopal v svojem odboru za sredstva in načine, ga bo pa Byrd v svojem finančnem odboru. Tudi prihodnje leto ne čaka predloga o bolniškem zavarovanju boljša usoda.
čo vlado.
PORT OF SPAIN, Trinidad. — Od komunistov zasežena venezuelska tovorna ladja Anzoa-tegui se je včeraj ustavila blizu otoka Maraca kakih 300 milj od brazilskega pristanišča Belem. Ameriške in venezuelske vojne ladje se bližajo ladji, katere komunističnim gospodarjem je ponudil Castro politično zavetje, prav tako ga jim je obljubila menda tudi Brazilija, če zaplovejo v katero izmed njenih pristanišč.
NEW ORLEANS, La. — Državno tajništvo je preko glavnega predsednika AFL-CIO G. Mea-nya posredovalo pri pristana škem delavstvu v Louisiani in Teksasu, naj ne bojkotira jugoslovanskih ladij, ki pridejo v tamkajšnja pristanišča. Delavstvo je zavrnilo njihovo skladanje in nakladanje, češ, da vzdržujejo jugoslovanske ladje zveze s Kubo.
BERLIN, Nem. — Pri včerajšnjih mestnih volitvah je socialistična stranka župana Willy Brandta dobila 61.9% glasov, krščanski demokrati 28.9', , komunisti pa le 1.3%. Volitev se je udeležilo 88.9'i vseh votivnih upravičencev.
ŽENEVA, Šv. — Ameriški zastopnik Foster je zavrnil ruski ultimat pri razgovorih o končanju preskušanja atomskega orožja, češ, da Sovjetska zveza s svojim nepopustljivim stališčem kaže jasno, da ji ni do nobenega sporazuma.
včeraj rodila v Euclid Glen-ville bolnišnici k trem fantičem prva hčerkica. Mati in dete sta zdrava, čestitamo!
Nove knjige na tekočem traku
NEW YORK, N.Y. — V Zdiu-ženih državah natisnejo vsako leto dkc-li 2,000 novih knjig. Največ kupujejo detektivske in skrivnostne zgodbe.
Atentat na He Sadia
PARIZ, Fr. — Ko je De Gaulle v petek pregledoval vojaško akademijo v Parizu,- na kateri se je nekdaj šolal tudi Napoleon Bonaparte, so njegovi nasprotniki v armadi skušali nanj napraviti atentat. Hoteli so ga ustreliti z dalnjcmetno puško, opremljeno z daljnogledom, z okna šole. To je bil v kratki dobi 17 mesecev četrti poskus u-rnoriti De GauHa.
Oblasti so prišle zarotnikom o pravem času na sled in jih pet zaprle, med njimi strelca s puško na položaju. De Gaulle je nato nemoteno izvršil pregled.
Castro prijel ameriške potapljače kot vohune
HAVANA, Kuba. — Kuban--ke oblasti so prijele devet a-neriških potapljačev, ki so se 'ešili iz razbitega čolna na Kubo, kot ameriške vohune. Prijeti so znani kot poklicni ribiči in iskalci potopljenih zakladov.
Kubanske oblasti jih dolže, da so prišli izdelovat podrobne zemljevide kubanske obale.
Skandinavci lahko obiščejo Kanado brez vize
OTTAWA, Can. — Državljani Norveške, Švedske, Danske in Finske, ki žele obiskati Kanado za tri mesece ali manj, v bedeče ne bodo potrebovali za vstop v Kanado nobene vize.
Vselitveni minister Richard Bell je izjavil, da je ta ukrep del splošnega načrta za olajšanje vstopa ljudem iz prijateljskih držav, ki ne predstavljajo nevarnosti za Kanado.
-	'JLj
^i£ižasi4A BQtumwm


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 34 Mon., Feb. 18, 1963
Skažena odločnost
Ko je lanskega oktobra nastopil predsednik Kennedy odločno proti nakanam Hruščeva na Kubi, je ves svet odobraval konec ameriške omahljivosti, ki se je kazala v tem, da smo skoraj v vsaki mednarodni krizi capljali za potekom dogodkov. Odobravanje ameriškega postopanja v kubanski krizi je navdahnilo naše državno tajništvo s prepričanjem, da je sedaj naša zunanja politika na pravi poti. Treba je samo energično nastopiti, pa gre.
Po tej poti smo komaj mesec dni po kubanski krizi prišli v spor z Anglijo. Dasiravno smo angleško vlado informirali o vseh težavah, ki jih imajo naši strokovnjaki s pripravljalnimi deli za raketo Skybolt, ki naj bi na njej slonela angleška letalska sila, smo vendarle brez vednosti angleške vlade sklenili, da ne nadaljujemo s poskusom Sky-bolt. Naše državno tajništvo je šele naknadno obvestilo angleško vlado o dovršenem dejstvu. Angleški narod je šef takrat pokonču. Že dolgo ni padlo na ameriški račun toliko pikrih opazk kot zadnja dva lanska meseca. Vse skupaj je bilo samo posledica nove taktike odločnega politiziranja ne sam0 proti komunizmu, ampak tudi proti prijateljem in zaveznikom. Nikomur ne bi ničesar škodovalo, ako bi naša administracija že naprej opozorila Anglijo, da je začela dvomiti o uspehu poskusa Skybolta, in jo povabila, naj še ona pove svoje mnenje, predno bi bil načrt Skybolt končno pokopan.
Ni se že polegla neprijetna zadeva z raketo Skybolt, ki je diskreditirala^našo zunanjo politiko, že je bila na vidiku nova s Francijo. General De Gaulle nič ne zaupa Ameriki. Še zmeraj misli, da se bo kar na svojo roko sporazumela z Moskvo, ko bo smatrala, da je prišel pravi trenutek. Obenem seveda se drži trdovrtno svoje zamisli, da mora Francija voditi Evropo in ne morda NATO ali podobna mednarodna organizacija. Zato je zelo zameril Mac-millanu, da mu ni zaupal na decembrskem sestanku svojih načrtov, kaj vse bo obravnaval na sestanku s Kennedyjem tik pred Božičem. Še bolj je zamerfl Ameriki, ki mu je ponudila pristop k sklepom v Nassauu, ki pri njih ni niti sodeloval niti bil o njih predhodno obveščen. Ako naj temeljijo odnosi med Ameriko in Francijo na ravnopravnosti, potem bi se spodobilo, da bi Amerika naprej obvestila De Gaulla, kaj vse bo predmet razgovorov v Nassauu. Ako ga je Kennedy vsaj deloma obvestil v naprej o ameriški politiki do Kube, zakaj ga ni hotel o sestanku v Nassauu. Vse to je De Gaullu dal0 povod, da je preprečil vstop Anglije v Evropsko gospodarsko skupnost. Za polom pogajanj v Bruxellesu je indirektno odgovorna vsaj deloma tudi Amerika, toda naša administracija ni nikoli pojasnila, zakaj je postopala proti Franciji v oktobru na en način, v decembru pa na drugi. Svet misli, da je razliko rodila nova ameriška taktika, da naj pokažemo več odločnosti v mednarodni politiki.
Ravno zadnje dni smo bili priča novemu podvigu naše nove taktike odločne zunanje politike. Čisto brez potrebe smo spravili našo sosedo Kanado v politično krizo. Zadeva zahteva malo pojasnitve.
Ni ga stratega na svetu, ki bi odbijal misel, da moramo biti pripravljeni v skrajnem slučaju tudi na atomsko vojskovanje, dasiravno tega nihče ne pričakuje. To stališče zagovarja tudi NATO. Zato je prišlo do sporazuma med njo in Ameriko, naj NATO države dovolijo, da bodo NATO čete imele tudi atomsko orožje. Ta sporazum dejansko močno omejuje suverenost NATO držav. Sporazum jih sili, da trpijo na svojem ozemlju orožje, ki ni pod njihovo, ampak pod ameriško kontrolo. Formalno sicer soodločajo pri morebitni uporabi, toda vsakdo ve, da bi imela tudi tedaj glavno in zadnjo besedo Amerika. Zato se nekatere NATO države branijo atomskega orožja na njihovem ozemlju, druge se ga pa hočejo znebiti. Anglija, Italija in Turčija so se ga že. NATO obramba ima danes dejansko atomsko orožje samo na Polaris podmornicah, torej na morju in ne na suhem.
In ravno ta trenutek si je izbrala naša administracija, da priganja Kanado, naj začne montirati ameriške atomske glave na svoje orožje, pri čemur bo seveda Amerika odločevala, kdaj se tako orožje sme rabiti. Kanadska javnost je bila zmeraj globoko razcepljena glede vprašanja, ali naj dovoli atomsko strelivo na svojem ozemlju. Povrhu pa tudi naša dežela ni ravno zmeraj priljubljena v Kanadi. Še zmeraj trdijo nekateri v Kanadi, da je njihova dežela samo privesek Amerike. Ne glede na to je najprvo nabodel general Norstad kanadsko vlado, zakaj noče ameriškega atomskega orožja. Kmalu potem je naše državno tajništvo poslalo v Kanado ne ravno obzirno diplomatsko noto, ki v njej vztraja, da naj Kanada resno misli na atomsko oborožitev.
V celo zadevo se je vmešala kanadska notranja politika. Kanadska vlada je očitala Ameriki, da se meša v njeno
notranjo politiko, opozicijske stranke so pa kovale kapital iz vse afere. Prvič po 26 letih je vlada dobila nezaupnico v parlamentu in morala razpisati nove volitve za april. In vse to samo zaradi nerodne, toda “odločne” ameriške zunanje politike. Državni tajnik Rusk je skušal še zadnji trenutek popraviti odnose s Kanado in se je opravičil. Prišel je prepozno, njegova izjava ni več mogla preusmeriti kanadske notranje politike.
Stvar s tem še ni končana. Mednarodni svet se je postavil na stran Kanade in n.e odobrava ameriške “odločnosti”. Hruščev je izkoristil priliko, da je antipatije do atomskega orožja v posameznih državah porabil za protest proti atomskemu orožju. V Tokiju je protestiral, ker je vlada dovolila vstop našim atomskim podmornicam v japonska pristanišča. V Bonnu in Parizu je protestiral proti morebitni nameri, da bi Nemčija po ovinkih dobila atomsko orožje. Morda to niso edini njegovi protesti.
Kot se vidi, odločnost ameriške diplomacije ni ravno zmeraj posrečena. Posledice nove odločne zunanje politike našega državnega tajništva bodo morda dale Kennedy-ju povod, da bo načelo odločnosti pridržal samo zase, državnemu tajništvu pa naročil, naj vodi zunanjo politiko ravno tako obzirno kot premišljeno.
Joliet, 111. — V letnem poročilu državne komisije naše države Illinois je objava, ki pravi, da je vsied brezposelnosti po nekaterih Okrožjih države potrebno več dela in zaposlitve, vsaj za nekako 75,000 delavcev. Talko povdarja tudi .guverner Otto Kemer v svojem poročilu, da je brezposelnost vedno bolj kritična za državo. Več in več podpore se zahteva v tem oziru, virov pa ni, oziroma jih zakonodaja kljub njegovim nasvetom in priporočilom ne preskrbi.
Kako priti do nadaljnih 75,000 služb ali zaposlitev je seveda lahko mnogim dajati nasvete. Toda tisti, ki obratujejo razne industrije, pa o tem tožijo drugače. Zadnja leta se več in več blaga in izdelkov uvaža v deželo iz tujezemstva, nekaj radi konkurenčnih cen, nekaj pa menda za to, ker vlada v Wa-shingtonu je mnenja, da mora dati nekaj busdmessa deželam, ki tu in tam nudijo razne ugodnosti našim političnim ciljem. Ravnajo se po pravilu, da “rolka roko umije”. To je sicer na mestu, da izkazujemo prijateljstvo za prijateljstvo. Ampak taka politika stane. V tem slučaju nas stane to, da za domače izdelke potem ni toliko zahtev n če teh ni, je manj dela doma in s tem manj zaslužka. Jesti in živeti pa je treba vsak dan. To je ena, stran te slike.
Druga stran tega problema pa je, da tisti, ki vodijo inidu-(Strije in podjetja, so pa tudi sami take vrste “svetniki”, ki noč in dan tuhtajo, kako bi z vedno večjo avtcmaeijo izdelali več in več, pa z manjšim in manjšim številom delavcev. Talko na eni strani uvoz, na drugi strani “svetniško” gospodarsko ravnanje in vodstvo velepodjetij, pa nastaja iz vsega tega zlo, ki žre na obeh koncih, pri “repu in glavi”, kakor trakulja in počasi ujeda gospodarstvo malih in velikih.
Vodstva delavskih unij priporočajo za to “bolezen” svoja zidravila. Edin izhod je, pravijo: krajši delavnik. Cas dela je treba skrajšati s 40-urnega dela na teden na 35 ali celo 32 ur dela na teden. Odpraviti se mora čezurno delo, pa bo okrog 25 do 30% več dela, kakor ga je. Zraven seveda bo treba za krajši čas dela plačati, kakor zdaj, da se. bo dalo živeti. Taki so nasveti in priporočila tu in tam in na videz zgleda, da se da to vse rešiti”, kakor bi kdo s prsti počil. Ampak vmes med vsem tem so druge reči in za to ne gre tako lahko pri r e š e v a.n j u in zdravljenju gospodarskih in so-
cialnih bolezni, kakor da bi se dalo vse to pozdraviti in uravnati s par žličkami kakih zdravil.
Nekdo, ki dobro pozna vse strani tega problema, je podal k temu svoje mnenje in priporočilo, in to je: Tisti, v katerih rekah in področjih je reševanje tega projblema, to je, da bo več dela., več zaslužka in da bo za vse prav, morajo najprvo sami sebe urediti. Pred vsem jim je treba bolj' širokega srca, da bo v njem več prostora za ljubezen do bližnjega, več prostora za zavefet in čut, da srečen ni, kdor srečo uživa sam. Srečo in dobro je treba privoščiti in želeti drugim, ne samo sam sebi, le kadar bodo ljudje srečo in vse delili drug z drugim, bodo srečni vsi! Izkoriščevanje je treba odpraviti. Odpraviti in zatreti se pa izkoriščevanje ne more drugače, kakor da ga'vsak najprvo zatre sam v sebi. Je to težka naloga,. ki zahteva veliko žrtev. Kadar jo bodo ljudje razumeli in kadar bodo postali dovzetni za njo in bodo z njo reševali vse razne probleme, tedaj bo na svetu med ljudstvi in narodi manj sitnosti in težav, kakor jih je danes.
Tako njegov nasvet in pripo-rcčilo. Da bi le našlo to razumevanje med tistimi, ki se jih to tiče.
*	V JOLIETU GRADIMO DVE NOVI VIŠJI ŠOLI. — Množimo se, pa je treba več in več prostora. Na zapadni strani, zaipadno od Larkin Avenue, gradijo na prostoru 50 akrov obsegajočem zemljišču, to je severno od Jefferson Street, novo šolsko poslopje, ki bo posvečeno višji šoli. Zemljišče okrog pa bo prirejeno za športne namene ih igre učencev, ki bedo pohajali v to šolo. Na vzhodni strani mesta, na severni strani Mills Road, vzhodno od Rowell Avenue, pa gradimo na 60 akrov obse g aj očem prostoru drugo višjo šolo. Obe šoli bosta stali okrog $7,925,000, v čigar namen bo izdanih za $9,870,000 bondov, ki se bodo prodali in-vestorjem, denar pa bo porabljen za gradnjo šol. Obe šoli bosta imeli prostora za okrog
2,000	učencev. Talko je, šole so drage in stanejo denar, a brez šol ni izobrazbe, ni znanja. Potrebne so, zato jih moramo graditi in nositi stroške za iste. To dolgujemo hod očim rodovom.
*	NAŠ WILL OKRAJ EO DOBIL cd države Illinois v letu 1963 $15,028,000 za gradnjo novih potov in cest in popravo istih. Tako pravi poročilo urada Illinois Highway Division iz Springfielda. Naš okraj ima načrt za nove ceste in pota ter za popravo starih cest, skupaj za kakih 58 cest in potov. Tako bo torej, ko se odpre delo na cestah in potih spomladi, več dela
LILIJA vabi na predstavo
liiSU M iETMVi
V SLOV. DOM NA HOLMES 17. marca 1963 ob 3:30 pop.
na tem polju.
Država Illinois bo letos, 1963, porabila okrog 297 milijonov dolarjev za ceste in pota. Za one ceiste, ki spadajo v zvezno prometno omrežje, prispeva nekaj zvezna vlada. Drugo mora nositi država, nekaj okraji, itd. Pota in ceste niso zastonj, stanejo mnogo denarja. In te zahteve segajo v naše žepe z davki.
* KAM JADRAMO, SE LAHKO VPRAŠAMO ob tem poročilu, ki ga je pred kratkim objavil poljedelski department v Washinigtonu. Kakšno je to poročilo? Pravi, da ameriški farmarji so si v preteklem letu 1962 izposodili skoro 50% več, kakor pa v letu preje, to je v 1961. In od leta 1960, pa pravi isto poročilo1, da je za 120% višji od lanisikega. Kako to, da farmarji potrebujejo več in več posojil? Kaj ne morejo izhajati s svojimi dohodki? Ali delajo zadnjih par let le z izgubo? Well, pojasnil k temu je več. Nekatera pravijo, da razne moderne naprave stanejo več in da vse drugo je dosti dražje kakor prejšnja leta in to menda prazni farmarjem žepe. Seveda bo nekaj takega, ampak zakaj odpreti oči šele tedaj, ko drči voz v dolino? Zakaj ne preje? Zdaj pa javk in stok. Morda tudi za to, ko bodo šle in v marsičem že gredo cene temeljito navzgor vsem življ eniškim potrebščinam. Tedaj in marsikje že zdaj . bomo pa tudi po mestih javkali in stokali, kako je vse drago. Sitnosti, sitnosti! A največ takih, ki hudo grizejo!
*	TAKIH, KI SEGAJO PO TUJEM BLAGU, tudi pri nas ne manjka. Mnogo je takih Vsepovsod, ki menijo, kar je tvojega, je tudi moje, pa sežejo po tistem, kar ni njihovega. Tako se je zgodilo pred kratkim Petru Papežu, na 1500 N. Raynor Ave., ki oskrbuje pokopališče sv. Jožefa. Nekdo je razbil okno, vstopil in ukradel pet steklenic mehiškega likerja.
— Jeronimu Ažmanu, na 918 Cora Street, pa je nekdo ukradel avto-baterijo iz njegovega avtomobila.
— Taki so nepoštenjakoviči. Da bi jih koklja in še kaj drugega brcnilo!
*	V VEČNOST SO ODRAJ-ŽALI:
— Pred kratkim je preminul v bližnjem New Lenox, 44 let stari rojak James Gregorich. Bil je zaposlen pri Barrett’s Inc. Umrl je nagle smrti med tem, ko je bil v restavraciji v bližnjeim Plaihfieldu. Bili so na potu on in družina v Aurori in so se med potjo ustavili za prigrizek, pa prav tam se je srečal s smrtjo. Pokojni je bil rojen v Jolietu in zadnja tri leta je bival v bližnjem New Lenoxu. Zapušča žalujočo ženo, sina ter štiri hčere (pastorke). Pokopan je bil na pokopališče sv. Jožefa.
— V avto nezgodi, kr se je dogodila v bližini Theodore in Hosmer Street, se je smrtno, ponesrečil 25 let stari John M. Ju-ričič, z 2323 Cora Street v pred-mestnem Crest. Hill. Vsied notranjih poškodb in prebitja lobanje je kmalu izdihnil po nezgodi.
— Nagle smrti je preminul tudi 52 let stari rojak Raymond J. Kochevar, z 701 Clement Street. Zadela ga je slabost in kap, in vse prizadevanje, da bi ga rešili z umetnim dihanjem, ni uspelo. Pokojnik je bil rojen v Jolietu in je bil okrog 32 let zaposlen v Accounting Depart-mentu E. J. and E. Railway družbe. Njegov oče John Kochevar je preminul leta 1933. Zapušča žalujočo vdovo, sina in hčer in še živečo mater Mrs. Pauline Kochevar ter sestro Mrs. Albert Popek. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa na farno pokopališče sv. Jožefa.
Naj vsi umrli počivajo v božjem miru, sorodnikom pa iskreno sožalje!
Naj bo za danes dovolj, pa še drugič kaj. Vsem lep pozdrav od	Toneta s hriba.
VESTI
Pogoji u podnajemnika stanovanja v Ljufsljani
Stiska za stanovanja v Ljubljani je tolika, da je prišla že naravnost v pregovor. Kljub rastočim novim stanovanjskim hišam in “novim naseljem” je stanovanje v Ljubljani menda vsako leto težje dobiti. Nič boljše ni s posameznimi sobami. Položaj v tem pogledu lepo opisuje tale sestavek, ki je bil pred časom objavljen v ljubljanskem listu “Delo”, glasilu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
*
Nastopil sem naporno pot iskanja sobe, ne zase, ampak za svojega kolego iz Maribora. Mož je dolbil zaposlitev v Ljubljani, pa bi rad imel zase sobico, nelkaj kvadratnih metrov pač. Raid bi bil sam v njej. Preskočil je že trideseto leto, pa si želi včasih nekaj miru.
Obljubil sem, da mu takšno sobico poiščem, naj bo kar brez skrbi. Ljudje konec koncev prav radi vzamejo k sebi kakega podnajemnika. Prvič napravijo ,s tem družbi koristno delo im imajo prijetno zavest dobrega državljana, drugič dobijo nelkaj dinarjev, ki jih tudi ne gre zametavati.
Kolega mi je rekel, naj ne skoparim pri višini najemnine. Pripravljen je plačati tudi šest ali sedem tisočakov. Omenil sem, da je ta vsota pač pretirana in da, kolikor poznam someščane, nikomur niti na misel ne bo prišlo, da bi iz tega koval dobičke. živimo v dobi, ko je zavest posameznika že talko visoka, da bi se zdelo početi kaj takega. vsaj zelo umazano1, če že ne nevarno.
Potem sem stopil iskat sobico. Malce nerodno mi je bilo in nekoliko sem zardeval, ko sem, pozvonil prvikrat. Pozvonil pa sem v hiši mladega zakonskega para, ki se1 je v novozgrajeno hiši vselil šele letos. Razložil sem, kaj želim in čakal na odgovor. Zakonca sta mencala. Ona se je stisnila k štedilniku. On pa je, tudi malce v zadregi, rekel: “Saj ne rečem, sobo imamo ... Ampak ... Veste, žena bo šla v službo, pa bomo potrebovali gospodinjsko pomočnico. Pa njena mati tudi želi priti k nam, vidite ...”
“Nič zato,” sem rekel. “Prišel sem pač pogledat, čisto neobvezno. če ne morete, pač ne morete.” Poslovil sem se in se za hip zdrznil. Zdelo se je, da ima mlada žena v očeh solze.
Naslednje jutro je zvonec pozvonil nenavadno zgodaj. Pred vrati je stala ženska, ki nosi časopis. Navadno ne zvoni, ampak ga samo zatakne za vrata.
“Sem pozvonila, da ga ne bi kdo vzel,” je rekla.
čutil sem, da to ni vse.
“Ja,” je rekla, “sem slišala, da ste spraševali za soho pri onihle.”
“Iskal sem,” sem priznal in se začudil, od kod že vse ve.
“Hja,” je rekla, “tam je že ne boste debili. “Ja, bi jo dobili, če bi nosili krilo. Moški pa ne bo prišel v tisto hišo. Je rekel njen mož: Pripelji žensk v hišo kolikor hočeš. Za mlado ženo pa se ne spodobi, da bi bila ves dan v hiši s tujcem.”
Aha, sem pomislil, torej je stvar le malce drugačna. Razumel sem fanta.
Vprašal sem žensko, če ve za katero drugo sobo.
Krojač je vrata odprl in se vstopil na prag.
“Sobo... Za znanca iz Maribora ... Povsem urejen in pošten človek... Plača dobro,” sem zrecitiral.
“A je študent?” je vprašal.
“To pa ni,” sem povedal. “V Službi je , samski...”
“Aha,” je ugotovil, “ta bi se pa rad vselil. Potem pa ga imej na grbi vse življenje.”
Ne,” sem pojasnil. “Rad bi samo stanoval, plačeval mesečno najemnino. Kadar mu boste odpovedali, si bo pač poiskal sobo drugod.”
Kdo pa naj to verjame,” je nejeverno rekel krojač. “Če bi bil študent, ne rečem. Ti pridejo, doštudirajo in gredo. Ampak takle s službo ... Pa ti pripelje punco, saj mu ne moreš zabra-niti... Potlej pa pride otrok. Ti pa jih živi.”
“Saj ni tako hudo,” sem tolažil in pomirjeval. “Navsezadnje vas ščitil zakon.”
Sedaj šele se je mož razhudil: “Zakon! Ta je šele zvit. Je že vedno tako narejen, da je hišni lastnik na slabšem. Sploh pa danes: Treba bo dobro preštudirati predoisnutek ustave... Človek nič ne ve.”
Ustava vas kot lastnika stanovanja ščiti,” sem zatrjeval. “In vas bo vedno ščitila.”
“Nič ne vem,” je rekel krojač. “Sploh pa se ne splača imeti podnajemnikov, niti študentov ne. Hodijo po parketu in ga o-drgnejo.”
Zaprl je vrata in jih zaklenil. Razmišljal sem o stavku: Hodijo po* parketu in ga odrgnejo. Pogum pa mi je upadel.
V časopisu sem bral ponudbo — nekdo je ponujal sobo pod ugodnimi pogoji v samem središču mesta. Takoj sem se napotil tja .Nisem razlagal, da iščem sobo za drugega. Preprosto sem vprašal po pogojih.
“Soba je lepa,” je rekel lastnik in me peljal vanjo. Bila je natrpana s pohištvom in z družinskimi slikami po stenah. “Razgled na ulico ... Nobenih obiskov seveda, ženskih sploh ne. Ob desetih zvečer stanovanje zaklenemo. Lahko uporabljate kopalnico.”
“Cena ni problem,” sem ga prehitel. “Plačal bom dobro.” “Cena znaša za en mesec
18,000	din,” je rekel. “Plačati prvega vnaprej. Za kopalnico posebej, za kurjavo posebej, za pranje rjuh posebej.' če se brijete z ‘električnim aparatom, posebej ...”
Rekel sem:	“Hvala	lepa ...
Premislil bom še.” Toliko denarja pač ne zmoreva, niti jaz, hiti moj kolega iz Maribora.
Pogledal me je izpod čela in rekel: “Pa nič... Kaj pa hodite, če nimate denarja? Menda niste mislili, da vam bom dal sobo zastonj.”
Pisal .sem kolegu v Maribor, naj ne hodi v Ljubljano, če pa že po vsej sili hoče, naj stanuje kar v hotelu “Turist” ali pa v “Slonu”. Tam bo plačal še najmanj.
Janez Kajzer
-------o---------
Prepovedane ure s svetlečimi številkami
Britanski mornariški oficirji, ki so člani posadk atomskih podmornic, ne smejo več nositi zapestnih ur s svetlikajočimi se Vprašajte pri krojačevih,” jžtevilkami in kazalci! je rekla: “On oddaja študen-j V razlagi ukaza je rečeno da tom.”	j takšne ure nenehno oddajajo ra-
Zahvalil sem se za nasvet in' dioaktivni plin radon, ki v nese isti večer pozvonil pri kroja- znatnih množinah ni nevaren ču. Imel sem nekaj slabe vesti. I človeškemu organizmu, utegne Že dolgo mu nisem dal ničesar Pa vplivati na delovanje v delo. Kadar sem dobil denar, preciznih ladijskih instrumen-sem bil z obleko že tako na tov. Britanija ima zdaj dve koncu, da sem moral kupiti kar atomski podmornici, nedavno pa konfekcijo.	Ije naročila tretjo.
James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
mmmmm
Zdelo se mu je, dta mine pesku poleg njega. Potem je
stoletje, preden bo njegova puška na mestu in da zdaj zdaj dobi nov strel. Iztegnil se je na indijanski način po zemlji in pomeril je. Gotovo je pomeril tudi nasprotnik. Vendar pa ni mogel ničesar razločiti, da bi bilo podobno človeški glavi. Nekje ob steblu je bil gost grm in zazdelo se mu je, da se je tam prav gotovo nekaj zganilo. Mikalo ga je, da bi ustrelil v sredo v grm. Žal mu je pa bilo za patrono; zanj je bilo važno, da ustreli in zadene, če bi enkrat ustrelil, a ne zadel, bi zgubila lina svojo vrednost. Še smrtno nevarna bi mu znala biti. Saj bi ga že tedaj mogel sovražnik skoz njo ustreliti ...
Ta misel ga je zbegala in nehote ga je po hrbtu zazeblo. Tistega ptiča bi se res rad iznebil. Sedaj se je nesrečna stvarca na pol obrnila in se postavila naravnost pred
slišal glas. Nič besed, samo nečloveško čuden krik. Z velikim naporom je skušal Carri-gan zbrati vse svoje moči. Zdelo se mu je, da se naglo dviga; ali njegove kretnje so bile počasne in trudne, —< napor umirajočega človeka. Revolver se mu je majal v roki z dulcem proti pesku. Vzdignil je glavo in pogledal kvišku. In takrat je tudi ustnicam ušel glasen vzklik presenečenja.
Njegov nasprotnik ga je gledal z napetimi očmi. V njih je bila groza. To niso bile moške oči. Carrigan je zmeden in zmešan strmel v oči ženske.
III.
Kakih dvajset minut — a Carriganu se je zdelo več — je živi pojav te dvojice nudil nepozabljivo sliko. Carrigan je videl nje polovico: modro nebo, svetlo sonce in dekle. Pištola mu je zdrknila iz roke.
njega. Utripala je z repkom i Telesno in umsko se je moral in zavijala z glavico ter ka-izrušiti vsak čas; vendar se zala, da ima edino skrb,'mu je pa vsaka podrobnost zanesljivo dognati d o 1 ž i n o vtisnila v možgane. Mladen-puške. Ptič ga je natanko ka je bila razoglava. Bila je označil in, če je oni človek jtako bleda, da kaj takega še tako razumen, kakor je dober ni videl, iz oči ji je odseval
strelec, potem . ..
Nepadoma so zadrgetali vsi
ogenj kakor zvezde iz vode. Videl je krasoto njenih las.
Carriganovi živci. Prav za vitkost postave, njeno zavze-gotovo je zapazil med listjem |tost in grozo. Vse to je obču-človekovo glavo in rame. Prav til, ali možgani so medleli in rahlo se je dotaknil s prstom jvečji del slike se je že kalil kljukice na winchesterju.Ved njegovim očesom. Sapo Ustrelil bi, ali oni tam ga jejnjeno lice je ostalo jasno ka-za eno sekundo prehitel. V^or vdelana kameja, ljubek, tistem dragocenem zamujenem ;Prestrašen obiaz v oblaku trenutku je švignila nasprotni-^bujnih črnih las. Zapazil je, kova krogla skoz vrzel med da ima razpuščene kite, kakor skalo in tornistrom . . . Začutil da se je lovila ali prebijala
je sunek in v drobcu trenutka Proti vetru, ki je pihal od
po telesnem občutku mu je reke.
zavest povedala, da se je tis- Skušal je po sili zadržati to strašno zgodilo... Bila je sliko, spregovoriti besedo, se glava, obraz je bil .. . Bilo mu'zgeniti. Ali ni se mogel več je, kakor da so mu potisnili ganiti in ne gledati. Omahnil glavo v toplo vodo. Vstal je'je vznak z zadušenim vzkli-in si opotekaje se zakril lice j kom. Ni čul mladenkinega kri-z rokami. Svet okoli njega šejka, ko je planila k njemu in je sukal v temi in velikanski i pokleknila poleg njegavmeh-ptič, velik kakor hiša, ga jejki beli pesek. Ni je čutil, ko gledal z očmi, ki so izžarevale mu je dvignila glavo in mu ogenj iz globin. Potem je pa-jodgrnila lase, da bi videla, kje del na beli pesek z razkrilje-'je zadet. Ni se tudi zavedel, nimi rokami. Obrnjen je bil ko je vstala in stekla k reki. proti strani, kjer je bil sovraž- Njegov prvi občutek je bilo nik na preži.	nekaj osvežujočega in dobro-
Njegovo telo je bilo izven dejnega, ki se je razlivalo po skale in oprtnika, ali izza njegovih vročih sencih. Voda. balzamovca ni bilo nobenega Podzavestno je začutil, da se strela več. Nekaj časa se ni mu vrača zavest. A težko je sploh nič zganilo. Mali pevec bilo zbrati misli, ki so se vrte-se je začudil in zopet s čiv- le in mešale kakor listje v ve-kanjem pozvedoval, zakaj tru; ko je iskal drugo, da bi neki ravna prijatelj za skalo jo združil s prvo, mu je ona nenadoma popolnoma druga- prva že ušla. Tako se mu je če. Tako nerazumljiva mu je hotelo, da bi kaj rekel, ali oči bila zadeva, da	se je zbegan	in ustnice šobile	trdno	zaprte,
spustil v tek po	vlažnem pes-	In prišlo je iz	temne	sence
ku ob reki. Obe šoji pa sta se sila malih škratov, ki so mu s bili že prej šli dalje proč pre- silo privzdignili veke. Zasijala pirat.	Ije luč in zavest se je vrnila.
Njuno zoprno vreščanje jej Mladenka je imela opravka vzdramilo Carrigana k zave- z njim. Slutil jo je in čuti1 sti, da še živi.	Ni se genii;	njene kretnje.	Voda	mu je
samo oči je odprl. Videl je	tekla z obraza.	Potem	je sli-
gozd in naravnost pred seboj šal, kako je nekaj tiho in grm. Ko je gledal, se je grm'rahlo rekla, balzamovca razdelil in prika- Z velikim naporom je spre-zala se je podoba. Carrigan gledal.
je zlezel z roko pod svoje telo “Hvala dobremu Bogu; vi
in prijel za svoje avtomatsko službeno orožje. Zmagal bi,
živite, gospod,” je slišal reči, a bilo je, kakor da prihaja
FEBRUAR
		ih 13114	Fr 1 % 15,
Lli4i 1011	j\ n		
il718	is	20121	22
mm	[26	|2D!28j	
KOLEDAR
društvenih
prireditev
FEBRUAR
23.—Pevski zbor Triglav priredi
nagradno maškerado s plesom v Slov. domu na 6818 Denison Avenue.
23.	— Lilija priredi nagradno
maškerado v Slov. domu na Holmes Ave.
24.	—Predpustna zabava fare sv. Vida v novi dvorani.
MAREC
2.	—Društvo protikomunističnih
borcev priredi v Baragovem domu širši sestanek z zanimivim predavanjem “Propaganda za Titovo OF v ZDA med drugo svtovno vojno”.
3.	—Slovenski oder poda v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Sheriffovo dramo KONEC POTI. Začetek ob 3:30 popoldne.
1).—Občni zbor Slov. pristave ob 7:30 zv. v Baragovem domu.
17.—Dramatsko društvo Lilija poda v Slov. domu na Holmes Ave. igro ‘Kralj na Betajnovi’. Začetek ob 3:30 popoldne.
17.—Zajtrk (Pancake and Sausage) Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu v novi dvorani od 8. zjutraj do ene popoldne.
17.—Društvo upokojencev v Euc-lidu ima zabavo v SND na Recher Ave.
APRIL
7.—Glasbena Matica priredi v
SND na StS. Clair Ave. svoj Spomladanski koncert. Začetek ob štirih pop.
20.	—Slov. tel zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 zv.
21.	—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Reeher Ave. koncert.
28.—Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Road koncert. Začetek ob 3:30 popoldne.
MAJ
4.	—Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ obhaja 50-letnico obstoja z banketom v Slov. nar. domu na St. Clair Av.e. Pričetek ob šestih zvečer. — Po banketu bo ples v spodnji dvorani.
5.—Pevski zbor Triglav priredi v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. koncert. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave.
12.—Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. 12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v nevi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo.
19.—Podr. štev. 15 Slov. ženske
zveze priredi v SND na East 80 St. ob petih popoldne banket ob 35-letnici svojega obstoja.
25.—Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester.
JUNIJ
1.	—Spominska proslava ZSPB v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
2.	—Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd.
16.	—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi.
23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v
Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik.
JULIJ
7.—ZSPB priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
29.—Podr. štev. 25 Slov. ženske
zveze priredi v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja.
OKTOBER
19.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10314 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer.
NOVEMBER
17.	—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju.
DECEMBER
1.—Pevski bor Slovan poda v
SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert.
Električni sušilnik priranš leliko časa
"ČRNE OPICE!"
Sofijčani so črne visokošol-ce gledali po strani, zavračali njihovo družbo in jih zmerjali s “črnimi opica-mi .
DUNAJ, Avstr. — Pretekli teden je prišlo v glavnem mestu Bolgarije Sofiji do demonstracij črnih študentov iz Afrike, ki študirajo na tamkajšnjih visokih šolah kot gostje. Ti študentje so se hoteli organizirati, da bi lažje nastopili za izboljšanje svojega položaja. Oblasti so jim to prepovedale in glavnega vodnika izgnale iz dežele, sedem drugih pa prijele.
Skupina 17 študentov itz Gane, ki se je na poti iz Bolgarije ustavila tu, je pripovedovala, da so v Bolgariji postopali z njimi in kakimi 500 drugimi črnimi študenti iz Afrike kot z “gnojem”. “Klicali so nas črne opice in ljudje iz džungle”, so se pritoževali Ganci in trdili, da jih je bolgarska policija pretepala kot “svinje in vse skupaj ■vrgla v ječo.”
Vsi črni študentje so sklenili zapustiti Bolgarijo in poiskati možnost za nadaljevanje študija na Zahodu. Ganska skupina, ki se je ustavila tu, je bila le prva, ki se ji je posrečilo najti novo možnost šolanja. Potovala je v Bonn na Nemškem.
Robert Kotey, 25 let stari študent agronomije iz Akre v Gani, je dejal, da vsi oni izmed študentov, ki so se nagibali h komunizmu, so ozdravljeni, ko so spoznali, kaj ta |d njih prav za prav hoče.
------o-----
leneiidy se |e zavzel za zapuščene mltdi'no
WASHINGTON, D.C. — Nad
700,000	mladih fantov in deklet v starosti 16-20 let ne hodi v šole in se tudi ne vežba v nobeni strdki. Skoraj vsi so brez dela. Pomenijo 18% naše brezposelne delavske sile. Že to je številka, ki daje povod za zaskrbljenost. še važnejša je okoliščina, da bo ta mladina stalno v nevarnosti, da ostane brez posla in da bo njeno število od leta do leta večje. Postala bo počasi prava socijalna nevarnost ne samo za naše gospodarstvo, ampak za našo deželo v celoti.
Vse to je dalo administraciji povod, da je napravila obširen načrt, kako pomagati tej mladini do strokovne izobrazbe. V proračunskem predlogu je v ta namen določena vsota $100,000,-000. Sredstva bodo torej zavarovalna, ako jih Kongres ne bo črtal ali omejil, kar je žal lani napravil. Predsednik Kennedy je sedaj poslal načrt v Kongres.
Po tem načrtu bo že prvo leto dobilo kakih 15,000 mladih ljudi primerno strokovno izobrazbo, število bo hitro rastlo in v par letih doseglo 50,000. Problem s tem seveda še ne bo rešen, prvi pcakus bo dal samo priliko, da administracija dežene, kateri med načrti so dobri in kateri
treba dobiti najprej določeno vladno dovoljenje, vladno dovoljenje je potrebno tudi za obnovo misijonskih ustanov, stavb in celo za obdelavo vrtov ob misijonskih postajah.
Fanatični muslimanski uradniki dovoljenja le redko izdajo in še to le pod dolgem zavlačevanju. Sudansko poslaništvo v Washingtonu trdi, da so pritožbe krščanskih misijonarjev pretirane, če ne naravnost napačne, sudanska vlada skrbi le za “narodno zedinjenje” in ne dovoljuje misijonarjem “političnega delovanja”.
iadžarska lice psi k sporazumu z Vatikanom
RIM, It. — Tukajšnji opazovalci trdijo, da skuša komunistična Madžarska obnoviti diplomatske vezi s Sv. stolico. ‘Tl tempo”, znani tukajšnji dnevnik, je prinesel poročilo, da je kardinal Joseph Mindszenty, madžarski primais, ponovno zavrnil ponudbo madžarske' vlade, da mu da svobodo, če zapusti deželo. Kardinal je od jeseni 1956 v ameriškem poslaništvu v Budimpešti.
Po poročilu H tempa je kardinal odgovoril rdeči madžarski vladi, da ne more zapustiti svoje domovine, da mu to lahko u-kaže le papež. Vlada naj bi neposredno v Vatikanu tipala, kako je tam razpoloženje:	čs je
Sv. stolica pripravljena obnoviti z Madžarsko redne diplomatske odnose in pod kakimi pogoji. Brez dvoma je eden izmed njih svoboda za v ameriškem poslaništvu zastraženega madžarskega primasa.
V Leopoldvillu se bojijo nemirov radi pomanjkanja hrane
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Kakšne razmere morajo vladati v Ikongoški republiki, priča pomanjkanje hrane v LeopoJd-villu. Hrane je v okolici Leo-poldvilla dosti, toda osrednja kongeška provinca je blokirala dovoz deželnih pridelkov v pre-stolico. Provinca pravi, da Leopoldville spada pod njeno pristojnost, centralna vlada predsednika Adoule pa trdi, da mora imeti Leopoldville poseben položaj v republiki.
Adoula nima moči, da bi u-krotil osrednjo kongoško provinco. Tako je došlo do tega, da v pyestoliei primanjkuje hrane. Odgovornost za ta položaj nosi tudi pleme Bakongo, ki bi rado bila prvo v Leopoldvillu. Zadnjih par let je prišlo tja tudi dosti pripadnikov drugih plemen in te pleme Bakongo noče rediti. Adoula sam pripada plemenu Bakala, d očim je predsednik republike Kasawubu iz plemena Bakongo. Tudi to igra precej vlcge v sedanji politiki kongoške centralne vlade.
■Cleveland, O. — Otroci so ču- tično vsak dan in njen električ-
če bi mu Bog dal še kak tremi- g 1 a s od daleč. “Živite,
živite ..
“Trudim se,” je zajecljal s težavo Carrigan, ki je začutil veliko olajšanje. “Trudim se.” Razjezil bi se bil skoro nad
tek živeti.
Njegov sovražnik se je bližal. Ko je čutil, da se bliža, je počasi zapiral oči. Ko bo oni prišel do njega, mora imeti oči zaprte in se delati mrtve-'škrati, ki so ga zapustili in ga. Potem ko bo zločinec po-[mu niso več podpirali vek. Oči loži! puško na zemljo, kar,in ustnice so se zopet zatisnile, gotovo stori, bo pa več mož- ali vsaj zdelo se mu je, da je ^osti. Samo da ga mežikanje ^ako. Ali sedaj je začutil stva-116 bi izdalo ...	ri na čuden način. Nekdo ga
Zatisnil je oči. čul je šum je vlekel, čutil je, da se mu aorakov, ki so se ustavili na umika pesek pod hrbtom.
dcvita stvar, toda pomenijo delo, veliko dela. Kjer jih je veliko, je z njimi toliko dela, da ga mati komaj zmaguje, posebno še, če nima električnega sušilnika, ki bi ji odvzel dober del posla pri pranju. Talko je pripo-vedovala Mrs. Patricia Močnik s 4109 Low den Rd. v So. Eucli-du, ki je bila izbrana za oglaševanje Illuminating Co. v Ameriški Domovini za električne sušilnike.
ni sušilnik je v dnevni rabi. Glavno pranje je redno v po-
Iita cmmogoea delo krščanskih misijonarjev
CLEVELAND, O. _ Tukajšnji škofijski list “Catholic Universe Bulletin” poroča, da sudanska vlada vedno bolj zavira misijonsko delo. Z vrsto pred-
nedeljek in četrtek, vmes pa je ipis0,v je dejansko skoro
Pri Močnikovih imajo, pet majhnih otrok: Donaida, Marie, Josepha, Rosemary in Frances. Donald je star šest let, Frances
redno treba oprati in posušiti kaj manjšega.
onemo-
gočila njihovo prosto gibanje, učenje in razlaganje krščanske-
Mj.s. Patricia Močnik je spo-^ga nauka, pa tudi vseh drugih znala, da ji električni sušilnik stvari prihrani veliko časa ne samo
pri sušenju perila, ko ji tega ni treba ne obešati ne pobirati, ampak tudi pri likanju. Večji del perila je treba le zgrniti, ga zravnati z roko in spraviti.
Za vsak delo, pa naj bo to o-znanjanje vere, izdajanje in delitev tiskovin, g r a m o f onskih plošč in verskih predmetov, je
vrvi. Pred 6 leti je njen mož Električni sušilnik je posebno Donald prišel do prepričanja, koristen pri pranju in sušenju | da bi električni sušilnik mogel plenic. Treba jih je manj, ker ženi prihraniti veliko časa. pri jih je mogoče sproti prati jn su-' pranju. Kupila sta ga in Patri-dive. Tolikšna družina da vsakj®^1-	Icia spoznava z vsakim dnem
teden 16 naležkov perila za pra-j Mrs. Patricia Močnik je prva bolj njegovo praktičnost in u-j desetletju preteklega stoletja nje. Mrs. P. Močnik , pere prak-!leta sušila perilo razpeta na porabnost. - •	j dovoljena-v več državah Unije.
Diktatorska prevzetnost ne nožna nobene meje!
DJAKARTA, Indonez. — Lani so bile v Indoneziji Azijske športne tekme, ki jih je priredil Mednarodni. olimpijski odbor. Indonezijski diktator Sukamo je pa kar na svojo roko izključil udeležbo športnikov iz Izraela in Čankajškcve Kitajske.
Mednarodni olimpijski odbor take nadutosti indonezijskega diktatorja ni megel sprejeti in je izključil indonezijske športnike iz mednarodnih športnih tekem, ki bodo prihodnje leto v Tckiju.
Indonezijski diktator se je radi tega hudo razjezil in sklenil, da mora njegova dežela prirediti svoje mednarodne tekme, ki naj konkurirajo z olimpijskimi igrami v Tokiju. Na svoje tekme bo povabil vse dežele Azije, Afrike in Latinske Amerike in seveda tudi vse komunistične države.
— Loterija je bila v zadnjem
Mraz je škodoval rimskim spomenikom
RIM, It. — Nobeno mesto na svetu nima toliko (Spomenikov kot Rim. So večinoma iz kamna, vendar jih to ne varuje pred vremenskimi vplivi. Letos so na primer zelo trpeli od ledu. Spomenike, posebno stavbe, je zamakal dež, pritisnil je mraz in voda je v razpokah zmrznila in razganjala kamen. Na ta način je poškodovano mnogo spomenikov, ki stojijo na prostem.
Zelo je menda trpel znani Titov slavolok, kopališče Septi-mija Severa, posebno pa Kolose j. Mestna uprava je morala dohod na Kolosaj zapreti, nekaj spomenikov pa ograditi, da se ne bi pripetila nesreča. Mestna uprava čaka na lepo vreme, da bo začela poslopja in spomenike popravljati, kar bo pa trajalo precej časa.
Bombnike B-47 bodo prihodnje leto izločili iz strateškega orožja
WASHINGTON, D.C. — Narodna obramba je sklenila, da bo s prihodnjim letom začela umikati j st bombnike B-47 z vojaških letališč in jih bo poslala v rezervo. So postali lahka tarča za modeme rakete. Finančni podtajnik Fowler je rekel v nekem, svojem govoru v Philadelphiji, da imamo dosti navadnega in atomskega orožja; skrbeti je treba samo za moderniziranje zalog in ne za povečanja, Fowler upa, da se bo naraščanje stroškov za narodno obrambo zaustavilo.
MALE HELP — WANTED
Short Order Cook
night shift.
Sorn’s Restaurant
6036 St. Clair Ave.
(x)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo zanesljivo žensko, ki govori angleško, da bi skrbela na mojem domu za tri otroke 5 dni v tednu od 7:30 do 5. pop. Kličite 391-5889.
(38)
MALI OGLASI
Klavirji is harmoniji
pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00
SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125
IŠČE DELO
kot natakarica v salorfu, privlačna Slovenka z dolgoletno izkušnjo. — Pokličite: KE 1-9816.	(15,18,20Feb
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRtSTAVNIK
PAINTING & DECORATING
HE 1-0065 ali UT 1-4234
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
PrijafeS’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St, EN 1-4212
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JQS. GLOBOKAR
986 E 74tb St.
HE 1-6607
JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNISEV
★ ★ ★
Bodita prepričana, ako kdo potrka, ne odpreta hišnih vrat, predno ne vprašata, kaj naj jima ukažem reči. Dobro torej premislite: ako se zapro ta vrata za vami, ste rešeni, odpovedali ste se z enim korakom prestolu, žezlu, vladi. To je vendar malenkost za vaš, tako plemenit duh, za srce, tako veliko kakor je vaše.”
Katarina je hitro napravila dva koraka proti vraticam.
“Toda če ne prestopite teh stopnic”, je nadaljeval Lamber-ti, “se vam spolnijo vaše davne, velike, vzvišene sanje. To preprosto, pobožno, dobro, toda nesrečno rusko ljudstvo, polno vere, požrtvovalnosti in mpčeni-škega potrpljenja čaka na vas kakor na svojo rešitev; brez vas pade v slabe roke Petrove kot igrača polblazne njegove volje, kot žrtev svojih smrtnih, večnih sovražnikov. Potegnite se za to zemljo in pozni vnuk bo blagoslavljal spomin Katarine, ponašal se bo z njo pred strmečimi narodi in ljudstvo vas bo uvrstilo med svoje dobre genije.”
Katarina se je ustavila; noge so se ji tresle tako močno, da se je morala oprijeti bližnjega naslanjača, da ni padla. Andrej je stal, kakor bi bil na mestu prikovan; odločilni trenotek njegovega življenja se je približal, nadaljnji trenutek bi ga lahko vrgel v peklo bridkosti ali ga dvignil v nebeško veselje.”
“Danes leži vaša usoda v vaših rokah”, je nadaljeval Lam-berti, “ena izmed obeh prikazni se vam izpolni; bodisi ona, ki ste jo imeli v sanjah na pustem pokopališču o čarobnem raju ljubezni, ali pa ona davna na vrhu stolpa Ivana Velikega, ko ste si sami dali na čelo krono pred dremajočo Moskvo. Bodite srečna ljubljenka ali velika vladarica! Vendar požurite se s sklepom, zakaj v daljavi slišim že glasove zvončkov, iščejo in najdejo vas, če hočete. Ako zopet prestopite prag te hiše, ako se vrnete k svoji dolžnosti, vam ne ostane nobena izbira več. Trenotek, ko je človek gospod svoje usode, ne pride nikdar dvakrat! ’
Umolknil je. V dalji so zveneli glasovi zvončkov zaljubljencema kakor mrtvaški zvon in
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI, ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA SOPROGA, SESTRA IN SVAKINJA
Frances Rant
Zapustila nas je in odšla v večno življenje dne 18. februarja 1962.
Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad, Pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših še živiš!
Ti se je Gospod usmili, ljubi Jezus, Ti ji daj rajski mir na vekomaj.
Žalujoči:
FRANK, soprog LOJZA, sestra FRANK VODOPIVEC, svak
Cleveland, O., 18. februarja 1963.
svit pohoda se je bliskal po snegu-
“Andrej!” je kriknila Katarina in se je zgrudila pred njegove noge, “tu me poglej! Dvigni me k svojemu srcu ali pa me zavrzi na prestol, da tam poginem v osamelosti in siroščini! Ti odloči najino usodo, obvaruj me pred divjim vrtincem nasprotnih si misli!”
Andrej je ostal nem kakor skala; njegov obraz je bil grozno bled.
“Govori, Andrej! Ali naj bo Katarina srečna!” je vzkliknila tesnobno.
“Ali naj bo Katarina velika, vzvišena?” je pristavil mirno Lamberti.
Zaslišalo se je močno trkanje na hišna vrata. Starka se je prikazala med vrati dvorane.
“Prišel je trenotek”, je rekel Lamberti.
Andrej se je zganil, gledal je divje okrog sebe in je padel k nogam Katarine, ki je vstala, ko se je starka prikazala. Poljubljal je rob njenega krila, nato pa se je z vso močjo prijel za tajna vrata in jih je mahoma zaprl.
“Ti si sama odločila”, je vzkliknil in solza mu je silila v oči. “Ti si sama odločila, zfikaj ti si omahovala. Toda končano je! Bodi zdrava, kraljica!”
Moči so ga zapustile, zgrudil se je na stol. Lamberti je dal starki znamenje, naj odpre hišna vrata. Katarina, bleda kakor smrt, je stala nepremično. Koraki mnogih oseb so se oglasili na hodniku. To jo je izpodbu-dilo.
“Ah, moji rablji!” je rekla temno, stresla se je in zatisnila z grozo oči. Nato je hitro pristopila k Andreju. “Zbogom na veke”, je zašepetala in mu pritisnila poljub na čelo.
“S tem svetim znamenjem na čelu bo tudi smrt sladka!” je rekel Andrej hvaležno.
Ko so se ozrli so zagledali Ano Nikitišno, ki je stala med vrati; videla je vse in je dvignila roko kvišku, kakor takrat, ko je rekla: “Gorje meni, in vam in nji!”
Čez nekaj časa je bila soba polna dvorjanov. Lamberti je pristopil sedaj z zlato čašo z okrepčilnim zdravilom in jo je podal Katarini, medtem ko je Andrej premagavši se odgovarjal na stotera vprašanja in pripovedoval vso današnjo nezgodo.
“Njena cesarska visokost se je že popolnoma okrepčala”, je rekel Lamberti Ani Nikitišni, k je ravnala Katarini lase. “Nezgoda nima hvala Bogu nobenih nevarnih posledic.”
Katarina se je vsem zahvalila za vnemo, s katero so jo iskali, posebno Ani, zakaj ona je bila edina ženska od celega komor-ništva, ki se ni obotavljala iti na. težavno pot iz tople hiše gospe Čoglokove, ko je novica o pogrešeni knežnji in o mogoči nesreči prestrašila dvorjanstvo, deloma v resnici, deloma le na videz. Ana je sprejela molče Katarinino zahvalo In ji je podala roko, katere se je ta oklenila. Sedli sta skupaj v iste sani. Lamberti ju je spremil do hišnega praga.
“Kdaj vas bom zopet videla?” je zašepetala Katarina pri slovesu.
“Morda nikdar več!” je odvrnil Lamberti. “Jutri bi že naš’i to hišo prazno. Moja noga nikjer dolgo ne ostane. Prišel sem od bregov Nila k ledeni Nevi in moja naloga me kliče k svetim valovom Ganga. Kiakor se več-
krat ponoči prikaže padajoča zvezda v temi in se po kratkem blisku zopet potopi v terno, tako sem mignil tudi jaz na obzorju vašega življenja. Kdo sluti pomen onega neznatnega telesa, ki blodi po prostoru vsemirjaV Jaz sem bil le migljaj vsevla-dajoče roke, ki drži v dlani neskončnost.”
Obrnil je obraz k zvezdnatemu nebu in Katarina je od globokega spoštovanja molčala. Konji so začeli teči. Obrnila se je: stal je še vedno pod hišnim portalom in je žarel nadzemeljske krasote ob rdeči luči baklje v roki starega sluge ...
Dospeli so srečno do hiše gospe Čoglokove, kjer so Katarini celo noč skrbno stregli, zakaj močno je začela bolehati. Drugi dan so jo prepeljali v Carsko Selo, kjer je nevarno zbolela. Okrevala je sicer, toda Andrej je ni videl več ves čas bivanja na deželi, ki drugače ni več dolgo trajalo, zakaj kmalu je prišla novica, da se je cesarica vrnila v mesto, in veliki knez, njegova soproga in njun dvor so hiteli sedaj v Petrograd, da po-
Čistilna	ANZLOVAR'S DEPARTMENT	Čistilna v»
RAZPRODAJA	m STORE #	RAZPRODAJI
BO ŠE DO 28. februarja	6214 St. Clair Avenue, Cleveland, O. OB TORKIH DVOJNE EAGLE ZNAMKE	BO ŠE DO 28. februarja
zdravijo njeno cesarsko milost.	smrt osvobodi tolikih muk. Sa- vih besed, ki so bile odločene le t	1			ko se ne more dalje živeti, ne
KRALJICA ZA LETO 4661. Kitajci v New Yorku so si izbrali za kraljico svojega novega leta, ki se je začelo nedavno, Mimi Tai, dekleta, ki ga vidimo na sliki. Letošnje leto imenujejo Kitajci “zajčje” v primeri z lanskim “tigrovim”.
VII.
Katarina se je zaprla po svojem prihodu v mesto v najbolj notranje sobe in ni pustila nikogar k sebi. Kmalu je krožila po palači in po mestu čudna vest o težki bolezni velike knežnje, o novih prepirih med njo in Petrom, ki je baje željno pričakoval njeno smrt, da bi se nanovo oženil z Voroncovo. Takoj nato je nastala nova govorica o smrtnem sovraštvu kraljice Elizabete do velike knežnje iz neznanih vzrokov; cesarica je hotela baje zakonsko zvezo naslednika pretrgati in poslati veliko knežnjo njeni rodbini nazaj. In zdi se, da je bilo v tej govorici precej resnice, zakaj med tem časom se je izdal ukaz, da ne sme nihče Katarine obiskati brez dovolje -n j a, da se ne sme nihče, najsi bo kdorkoli že, brez dovoljenja se z njo pogovarjati, in osebe, o katerih se je izvedelo, da so ji naklonjene, so bile naglo iz njene okolice odstranjene. Vse jasne solze uboge knežnje Gagarinove niso mogle omehčati cari-činega srca: omožila jo je z možem, ki ga ni ljubila, ki jo je odpeljal po svatbi v Moskvo; da, tudi stari Zefrenov, zvesti sluga Katarinin, je moral zapustiti Petrograd. Na zmagoslavnih obrazih Šuvalovih se je jasno bralo, da se vse to godi po njih priporočilu, toda občinstvo je zastonj ugibalo, s kakimi sredstvi so neki ta cilj dosegli in česa so veliko knežnjo pri cesarici obdolžili.
Andrej je neizrečeno trpel; preklinjal je svojo usodo in je že mislil, da se da uvrstiti v armado, ki se je ravno bojevala v Nemčiji, in upal je, da ga tam
mo ena misel ga je še zadrževa- za Šuvalovo uho, toda dokaj la — slednjič videti veliko knez-1 glasno, tako da jih ni slišala sanjo, spregovoriti z njo še en-! mo Katarina, ampak tudi pre-krat, predno se od nje poslovi | cejšnja polovica prisotnih, za večno. To nepotrebno željo jel Katarina je prenesla žalitev s imel skupno ne le z vsemi vitezi hladnim ponosom in je sedla ne romanov v podobnih situacijah,1 daleč od mesta, kjer je stal An-ampak tudi z vsemi zaljubljeni- drej. Med igro se je posrečilo
mi pod soncem sploh, ki si do vsakem “zbogom za vedno” ničesar drugega ne želijo več kot še “eden, poslednji pogovor!” Usoda, ki jo je tako razsrjen preklinjal, mu je spolnila to vročo željo, zakaj nekega večera se je Katarina naglo prikazala na duhamornem koncertu svojega soproga. Petra ni preveč veselila prisotnost njegove žene, ki si jo je že predstavljal umirajočo, in bledost na njenem obrazu ga ni prav nič ganila. Spregovoril je nekaj ne preveč Ijubezni-
Andreju približati se ji na znamenje, ki mu ga je dala.
“O, prijatelj moj”, mu je šepetala in šiloma zadrževala solze, kar se ji je posrečilo le z ve-
likim trudom, “prijatelj moj, ta-
more dalje trpeti. Gorje meni, da sem se dala pregovoriti od zgovornosti in od nerazumljivih početij Lambertija. Vsi s silo hrepene po sreči in nikdar ne po velikosti... Vse, kar je Lamberti govoril, vse, kar je moja duša sanjala, je odpihano z dihom moje, znova vzplapolajoče ljubezni, vse razrušeno od navala novega gorja in muk1” “Gorje nama”, je šepetal Andrej, “ampak minil je trenotek in ni je več nade!”
-Singer Bobby Darin is— ‘King of Hearts’
CROWN symbolizing his No. 1 avocation — that of encouraging teenagers to join the fight against heart and blood vessel disease — is placed on Singer Bobby Darin by Nancy McCor-mac, America’s Junior Miss Heart. Bobby is the Heart Fund’s “King of Hearts ”
Mislite potovati letos v Slovenijo - Jugoslavijo?
Potniška pisarna General Travel Service Vam mesta na ladji in letalu za naslednje dneve:
PARNIK ‘ UNITED STATES”:
nudi
New York — Le Havre New York — Le Havre New York — Le Havre New York — Le Havre New York — Le Havre
24.	aprila 10. maja
25.	maja 7. junija
18. julija Z LETALOM:
25. maja (preje 28. maja) Trans-Canada Airlines 27. maja KLM 20. junija KLM
Kličite HE 1-3500 ali pa pišite na
GENERAL TRAVEL SERVICE
MIRKO ANTLOGA
6516 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3. OHIO Postrežba bo solidna. Minimalna cena za ladjo je §480.00 na obe strani. Vožnja po železnici je ekstra. Cene za grupe z letalom pa §456.00, Cleveland — Ljubljana in nazaj.
r^JpiSSillll§Steš
Is vsakovrstna lisksrska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
VARNO PO SREDI — Ministranta gresta previdno po sredi mostu čez reko ,Antene v Rimu, kjer sodelujeta pri njegovi slovesni blagoslovitvi in odprtju.
MODERNA VELECESTA NA FINSKEM — Finska spada med moderne in napredne države Evrope. Na sliki vidimo novo velecesto 'skozi predmestje glavnega mesta Helsinki.