/Primorski Št. 57 (15.501) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. MonteccN 6 - Tei. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ IKfM I ID POSTNMAPIAČANA V GOTOVINI I DUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% TOREK 12. MARCA 1996 Figov list je odpadel Vojmir Tavčar Kartel svoboščin se je na vseh zborovanjih in v vseh predvolilnih izjavah kitil s svojo domnevno enotnostjo in prikazoval levosredinsko Oljko kot pravo »sračje gnezdo«, ki ni enotno ne v programskih izhodiščih Se manj pa pri izbiri kandidatov. Novice o sporih so voditelji Kartela označevali kot golo natolcevanje. Včeraj se je izkazalo, da je resnica drugačna, saj sta sredinski katoliški komponenti Berlusconijevega zavezništva (Ca-sinijev KrSCanski demokratski center in Buttiglio-nejeva Krščanska demokratska unija) zagrozili z izstopom in s predstavitvijo avtonomnih kandidatnih list tako v eno-mandatnih večinskih volilnih okrožjih kot tudi v proporCnih okrožjih. Sporočilo KDC in CDU je razgalilo, kako globok je spor v desni sredini in kako sta s programskega vidika katoliški komponenti daleč od Marca Pannelle in Vittoria Sgar-bija. Zelo verjetno se Kartel svoboščin ne bo razbil in katoliški komponenti se bosta vrnili pod okrilje Kartela svoboščin, saj v nasprotnem primera tvegata volilni fiasko. Vendar spopad kaže, kako ostre napetosti in nasprotja pretresajo desnosredinsko zavezništvo. Spor je izbruhnil zaradi števila kandidatov, ki sta ga zahtevala Sgarbi in Pannella, predvsem pa zaradi dejstva, da sta si veliki sili Forza Italia in Nacionalno zavezništvo odrezali predebelo rezino kolaCa kandidatur. Kontingentni spor med KDC in CDU na eni strani ter Sgarbijem in Pannello na drugi je potrdil, da so v Berlusconijevem zavezništvu zmerna stališča sredinskih sil potisnjena vse bolj na obrobje in prevladujejo radikalna stališča, katerih zagovornik je predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Fini je preprečil dogovor o ustavnih reformah med D’Alemo in Berlusconijem, Fini je najbrž tistih, ki odriva na obrobje Casinija in Butti-glioneja. Radikalizacija Kartela svoboščin na desničarskih stališčih je dejstvo, ki ga bosta Fini in Berlusconi s težavo prikrila, tudi Ce jima bo v prihodnjih dneh uspelo prepričati Casinija in Buttiglioneja, naj ne zapustita Kartela in naj bosta »sredinski figov list« koalicije. ■ Tržaška koalicija Oljke I za zaščito naše manjšine TRST - Na nedeljski tržaški skupščini Oljke so odobrili dokument, ki obvezuje levosredinsko koalicijo Romana Prodija, da vključi v svoj volilni program skrb za zaščito slovenske manjšine. Zborovanja se je udeležilo lepo število Slovencev, posebno iz vrst Slovenske skupnosti in Demokratične stranke levice. Na vsedržavnem shodu Oljke v Milanu bodo navzoči tudi slovenski delegati. Deželni tajnik Stranke komunistične prenove Pegolo je na tiskovni konferenci izrazil pričakovanje za sporazum med komunisti in Oljko tudi v naši deželni stvarnosti. Novinarjem je predstavil kandidata SKP za zbornico Can-cianija. Na 5. strani ■ V Trstu veleposlanik Zda | Reginald Bartholomevv TRST - Veleposlanik Zda v Italiji Reginald Bartholomevv je na sinočnjem odprtju ameriške trgovinske razstave in komercialne knjižnice v Trstu naglasil vlogo mesta kot posrednika gospodarskega sodelovanja z Vzhodno Evropo, obenem pa poudaril uspeSnost »družbenega in gospodarskega modela« severovzhodne Italije. Razstava nudi gospodarstvenikom priložnost, da se seznanijo s proizvodi skupine pomembnih ameriških podjetij, ki so zainteresirana za prodor na tukajšnja in na bližnja tržišča, v stalni komercialni knjižnici pa so na razpolago podatki o gospodarstvu v Zda. Danes bo veleposlanik na obisku v Furlaniji. Na 6. strani ITALIJA / PRIPRAVE NA APRILSKE VOLITVE Politični razkol v desni koaliciji RIM - Medtem ko sta Romano Prodi (na sliki) in VValter Veltroni zaCela predvolilno potovanje po državi, je v Kartelu svoboščin prišlo do političnega razkola. Bivši •demokristjani CCD in CDU so zelo nezadovoljni s pogajanji za delitev kandidatur in glasno grozijo z odstopom iz desničarskega zavezništva. Berlusconi molči, Fini ironizira, Pannella pa je navdušen nad dogajanjem ter poziva Nacionalno zavezništvo in ”Forza Italia", naj ne klonita "izsiljevanju" CCD in CDU. D’Alema je potrdil, da je edini lider in kandidat Oljke za predsedstvo vlade Prodi, s katerim je v nedeljo ”med vrsticami" polemiziral Dini, ki bo, kot znano, na volitvah sodeloval s svojo listo, ki bo politično povezana z levo sredino. Časovni rok za predložitev kandidatur se bo zaCel v petek, 15.marca, konCal pa se bo štiri dni pozneje. Na 2.strani Valentino, Pamelo in Martino je ubil oče CIVITAVECCHIA (Rim) - Huda depresija, velike finančne težave in nerazumevanje okolja: tako Mario Calderone pojasnjuje svojo tragično odločitev, da pokonča svoje hčere, Valentino (17), Pamelo (12) in Martino (5 let). Poslovilni pismi materi in tašCi so našli v stanovanju, pred vrata katerega so usmiljene roke položile belo cvetje v spomin na tri mlada ugasla življenja. Mario Calderone, ki je - sodec po prvih preiskavah - svoje hčere najprej zabodel z nožem, nakar je podtaknil požar in nato skušal ubiti še sebe, je trenutno pod nadzorom v bolnišnici. Na 2. strani Otoplitev na Balkanu ZAGREB - Jugoslovanski zunanji minister Milan MilutinoiviC se je vCeraj na obisku v Zagrebu s predstavniki hrvaških oblasti pogovarjal o poteh, ki vodijo k izboljšanju odnosov med državama. Hrvaški predstavniki so sporočili, da je bil namen enodnevnega obiska sklenitev nekaj pomembnih sporazumov o obnovitvi prometa ter poštnih in konzularnih povezav. Med ključnimi temami pogovorov so bili tudi gospodarski ukrepi, ki bi omogočili normalizacijo odnosov in razvoj gospodarskih stikov. Obe strani sta prepričani v uspešnost pogovorov izrazili že pred njihovim začetkom. Velik optimist je bil hrvaški minister Granid, ki naj bi mu Jugoslavija na januarskem srečanju v Beogradu zagotovila, da se strinja z vključitvijo Slavonije v hrvaški ustavno-pravni sistem. Otoplitev odnosov med državama je v interesu obeh vlad. Beograd naj bi Hrvaški pomagal pri prepričevanju Srbov v Vzhodni Slavoniji, Beograd pa si želi zaščito pravic svoje manjšine na Hrvaškem, kar bi omogočilo tudi vrnitev kninskih beguncev. Ali imate še v rezarvoarju gorivo za ogrevanje stanovanja? Lahko vam ga dostavimo v najkrajšem času s cisterno s števcem za natočeno gorivo. £Tal mmstt IUBRIFICANT! IN DRUGE ZNAMKE: FIAT - AGIP CASTROL PERSIAN TRST - Domjo 145 - Tel. 817395 - 824400 PRODAJA NA DEBELO IN NA DROBNO • plinsko olje za ogrevanje e mazivna olja za vse vrste motorjev Danes v Primorskem dnevniku Konspiracija in loža P2 Rimsko glavno tožiltvo meni, da loža P2 ni bila dejavnik konspiracije proti državnim ustanovam. Stran 2 Pobratenje v Križu V Križu sta se v nedeljo pobratila domači krožek Brin in sorodni krožek iz Reggio Emilije. Stran 6 Kako v prepovedano središče Na prepovedano območje tržaškega središča bodo smela tudi vozilanekaterih kategorij, čeprav so brez katalizatorja. Stran 6 Posodobljeni Krajnski komedijanti Kreftovo komedijo sta za tokratno postavitev SSG režiser Šedlbauer in lektor Faganel precej približala današnjemu ušesu in pripravila nadvse prijetno predstavo. Stran 10 Znižanja cene denarja ne bo Guverner Banke Italije je ponovil, da z znižanjem obrestnih stopenj na kratek rok ni mogoCe računati, saj mora inflacijska stopnja prej pasti na 4% Stran 12 PEKING / ZAOSTROVANJE OB TAJVANSKIH OBALAH_____________ Američani pošiljajo svojo letalonosilko Nimilz PEKING, VVASHING-TON - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj sklenil poslati še eno ameriško letalonosilko, znano Nimitz, ki se trenutno nahaja v perzijskem zalivu, v tajvanske vode, kjer so v teku sporni manevri kitajske mornarice. Kitajska na ameriško potezo ni reagirala, iz Pekinga so samo sporočili, da se bodo mornariški manevri ob tajvanski vodah nadaljevali. Položaj v Aziji se je spričo kitajskega zaostrovanja in ameriške reakcije nedvomno zaostril. Na sliki: ameriška letalonosilka Nimitz ___PRIPRAVE NA VOLITVE / PREPIR V DESNIČARSKEM ZAVEZNIŠTVU_ Nezadovoljstvo KDC in CDU Razkol v Kartelu svoboščin Berlusconijev molk, Finijeva previdnost in zadovoljstvo Pannelle RIM - Spori o kandidaturah v enomandatnih okrožjih za senat in za poslansko zbornico so povzročili razkol v desničarskem Kartelu svoboščin. Bivši demokristjani Krščansko demokratskega centra (KDC) in Buttiglio-nejeve CDU so zagrozili z odstopom iz koalicije in s predstavitvijo samostojnih kandidatur. Pierferdi-nando Casini in Rocco Buttiglione očitata Nacionalnemu zavezništvu, da odločilno pogojuje delitev kandidatnih mest, Silviu Berlusconiju pa, da pasivno sprejema "diktate" Gianfranca Pinija. Rimski vodstvi obeh demokristjanskih "grmičkov" sta sinoči poverili deželnim strukturam KDC in CDU nalogo, da sprožita postopek za predložitev samostojnih kandidatur v večinskih okrožjih po vsej državi. Buttiglione in Casini pravita, da se je Kartel svoboščin v zadnjih dneh izneveril svojemu sredinskemu in zmernemu političnemu poslanstvu, kar v grobih besedah pomeni, da se je Berlusconi popolnoma podredil Finiju. Res pa je tudi, da se tako KDC kot CDU bojita volilne konkurence sredinskih komponent Prodijeve Oljke, še posebno liste, ki jo vodi ministrski predsednik Lamberto Dini. Čeprav se bodo nekdanji demokristjani na koncu skoraj gotovo premislili in se "vrnili" v Berlusconijevo in Pinij evo naročje, je njihova jeza dokaz, da v Kartelu iz dneva v dan prevladujejo vse bolj skrajna in demagoška desničarska stališča. Značilen je s tem v zvezi molk liderja "Forza Ita-lia“, ki do večera se ni komentiral prepir v koaliciji in Buttiglionejeve ter Ca-sinijeve grožnje. Oglasil pa se je Fini, ki je prepričan, da gre za predvolilno potegavščino bivše KD in da se bodo zadeve kmalu pomirile ter uredile. Naravnost navdušen nad razvojem dogajanj je Marco Pannella, ki odkrito poziva Pinija in Berlusconija, naj dokončno zaloputnita vrata zahtevam KDC in CDU. Radikalci in Vittorio Sgarbi, ki so na tem, da podpišejo volilni dogovor z Nacionalnim zavezništvom in s Forza Italia, so med pogajanji za delitev kandidatur prišli nekajkrat v spor z Butti-glionejem in Casinijem. Spor, ki se je večkrat izrodil v pravo prerekanje z žalitvami in žolčnimi besednimi napadi, v katerih je, kot vedno, prednjačil Sgarbi. Kamen spora je politične, a predvsem predvolilne narave. Predvsem sta Casini in njegov zvesti sopotnik Clemente Mastella že zdavnaj zahtevala večjo "vidljivost" CCD na Jugu, predvsem v Neaplju in v sosednjih pokrajinah, kjer so nekdanji demokristjani v povprečju precej močni in kjer dnevno konkurirajo s Finijevo stranko. Sprli pa so se tudi v Puglii, kjer si je tamkajšnji veljak Nacionalnega zavezništva Pinuccio Tatarella zadržal zase oziroma za svoje somišljenike vsa najboljša volilna okrožja, bivšim demokristjanom pa je prepustil le drobtinice. Predsednik deželne vlade, ki pripada CCD, je zaradi tega celo zagrozil z deželno krizo. Prodi in Vetroni spet v avtobusu RIM - Če bo zmagala Oljka, bo premier Romano Prodi. Tajnik DSL D’Alema, ki je včeraj predstavil Oljkino volilno kampanjo (na telefoto AP je skupaj z upraviteljico reklamne družbe Testa), je še enkrat potrdil Prodijevo premiersko kandidaturo, pritegnil pa mu je tudi VValter Veltroni. S tem sta v en glas odgovorila Lambertu Diniju, ki še vedno pravi, da se bo videlo po volitvah, kdo bo premier in da je prostora v vrhovih institucij dovolj za oba sredinska »tekmeca«. Čeprav nasprotniki Oljke govorijo o spopadu med Prodijem in Dinijem, je prvi to zanikal in dejal, da z Dinijem nima »nobenih problemov«. Potem se je s svojim avtobusom iz Rima odpravil proti jugu, njegov namestnik Veltroni pa se je z istega rimskega trga odpeljal proti severu. Oljkina avtobusa se bosta čez en teden spet srečala v Rimu, kjer si bosta zamenjala potnika in nadaljevala s »popotovanjem po Italiji«. D’Alema je na včerajšnji predstavitvi kampanje pokazal zobe in obljubil, da bo njegova stranka »igrala v napadu«, čeprav se je kasneje nekoliko popravil, ko je dejal, da tega ni mislil v vojaškem, ampak v nogometnem smislu. Glede Prodijeve kandidature v Ljudski stranki je dejal, da ni problem, čeprav so nekateri drugačnega mnenja, veliko bolj ga moti kandidatura De Mite, v zvezi s katero je dejal, da ji ne more zagotoviti podpore volilcev svoje stranke. Ta izjava pa je očitno razdražila Gerarda Bianca, ki mu je odvrnil, da bo njegova stranka v zameno strnjeno podprla svobodno izbrane kandidate DSL, ker »verjame v vrednoto koalicije in pomen Oljke«. Če oba pola trpita zaradi močnih notranjih trenj, ne kaže bolje niti severni ligi, ki jo v teh dneh zapušča kar nekaj pomembnih parlamentarcev. Po odhodu furlanskega poslanca Roberta Asquinija, ki je že prestopil v mešano poslansko skupino, je pod vprašajem tudi kandidatura nekdanjega proračunskega ministra Vita Gnuttija in še nekaj pomembnejših parlamentarnih zastopnikov Bossijevega gibanja. Nekateri se v teh urah pogajajo o prestopu na Dini-jevo listo, marsikdo pa se sprašuje, ali bo Ligi zadostovala Irene Pivetti, ki je vsaj začasno utišala slabo voljo med Ugaši. RIM / PRIZIVNI PROCES Ali je loža P2 res bila samo »grdo poglavje« Tožilec Sontacroce ne verjame, da je šlo za center konspiracije RIM - Prizivni procesi marsikdaj postavljajo na glavo »resnico« prvostopenjskih sodnikov. To je včasih nekaj naravnega, čeprav ni vselej dokaz življenjskosti italijanskega sodstva. Dokaz so polemike, ki so jih izzvali tožilec in porota na procesu proti Pietru Paccianiju, ki so na prizivu osvobodili florentinskega kmeta prav v času, ko je državno tožilstvo zbralo nekaj dodatnih dokazov o njegovi morebitni odgovornosti v seriji florentinskih zločinov. Tem bolj problematičen je razkorak med pr-vostopenskimi in drugostopenjskimi sodniki, ko gre za politične procese. Zato je zlasti med novinarji včeraj vzbudila velikjo vznemirjenje novica, da je rimski namestnik generalnega tožilstva Giorgio Santa-croce med prizivnim propcesom poudaril, da ni jasnih dokazov o tem, da je tajna frama-zonska loža P2 Licia Gellija (na sliki) konspi-rirala proti državi in njenim ustanovam. Santacroce je bil v svojem zaključnem govoru precej kritičen do tega, kako so njegovi predhodniki obnovih delo lože P2 in njenih navdiho-valcev. Posredno je bil zato kritičen tudi do dela parlamentarne preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala z delom fra-mazonske lože in ni dvomila, da je bila P2 središče konspiracije in prevratništva. »Zgodovine Italije ni pisal Licio Gelli s svojo ložo,« je dejal Santacroce, po ka- terem so »podkupninska afera, črni in rdeči terorizem, nepripravljenost političnega razreda prav tako pomembni dogodki. Loža P2 je samo ena od slabih strani politične in civilne zgodovine Italije«. Zaradi tega je Santacroce zahteval oprostitev za vse tiste, ki so bili obtoženi konspiracije, medtem ko je predlagal potrditev obsodbe zaradi ostalih kaznivih dejanj. Med obtoženci ni Licia Gellija, ker Švica ni dovolila procesa zaradi tega kaznivega dejanja, ko je framazonskega voditelja izročila italijanskim oblastem. Sodna resnica je nedvomno lahko tudi različna od politične. Toda ali je bila P2, kot meni tožilec Santacroce, res samo »grda stran« italijanske zgodovine ali pa nevarno zbirališče konspiratorjev, kot je ocenila parlamentarna komisija? NOVICE Rimsko pravdništvo odprlo preiskavo o begu palestinskega terorista RIM - Preiskavo o begu palestinskega terorista Ma-jeda Al Molqija, ki je sodeloval pri ugrabitvi križarske ladje Achille Lauro in umoru ameriškega potnika Leona Klinghofferja, bo vodilo državno prav-dništvo pri rimskem sodišču. Kot znano, je Molqi zabrisal sledi za seboj 28. febemarja, potem ko je presejel nagradno dovoljenje, da za nekaj dni zapusti rimski zapor Rebibbia. Iz Rima se je bil odpravil k neki prijateljici v Prato, ki je potrdila, da je bil pri njej, nato pa je odšel neznano kam. Sodniki bodo odprti preiskavo o morebitnih pomagačih pobeglega terorista, za katere kazenski zakonik predvideva od šest mesecev do pet let zapora, in o vzrokih, ki so povzročili ublažitev zapornega režima za Molqija. Telefonska grožnja o atentatu na Di Pietra RIM - Pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev v Pale-remu je prejelo preteklo soboto anonimni telefonski klic, ki je napovedal usmrtitev Antonia Di Pietra. »Jutri zvečer,« je dejal neznanec, »ko bo Di Pie-tro prišel do avtocestnega odcepa Vasto sud, ga bomo ubiti.« Odcep je na avtocesti, po kateri bi se bil Di Pietro v resnici peljal, če bi se odpravil iz svoje rojstne vasi Montenero di Bisaccia v Milan, vendar za zdaj ni gotovo, ati je bil to v resnici namen nekdanjega sodnika, ki so ga karabinjerji o grožnji seveda takoj obvestiti. Njegov odvetnik Massimo Di-noia pa je potrdil, da je Di Pietro za preteklo soboto res načrtoval odhod v svoj rojstni kraj, vendar si je po obvestilu karabinjerjev seveda premislil. CIVITAVECCHIA / UMOR VALENTINE, PAMELE IN MARTINE CALDERONE Očetovo roko naj bi oborožil obup Mario Calderone v poslovilnih pismih pojasnjuje svojo tragično odločitev Pacciani se je včeraj vrnil v rodni Mercatale FIRENCE - Po oprostitivi pred prizivnim sodiščem se je včeraj vrnil v domačo vas mercatale Pietro Pacciani, kmet, ki je bil osumljen, da je »florentinska pošast«. Pacciani, ki je od oprostitve do včeraj živel v zavetišču za bivše jetnike, se je vrnil domov zdodaj zjutraj, da bi se izognil novinarjem. Doma je sam, saj je žena zapustila dom in si poiskala streho v socialnem centru, obe hčeri, ki ju je Pacciani posilil, sta pod varstvom policije. Pacciani je s sklepom, da se vrne domov, presenetil odvetnike, katerih kmet ni obvestil o svojem sklepu. CIVITAVECCHIA (-Rim) - Presunjeni in zaprepadeni: prebivalci lucijskega mesteca se nemočno sprašujejo, če bi lahko preprečili umor treh sester Calderone (na telefoto AP) in sebi in drugim dopovedujejo, da ni bilo nikakršnih »opozorilnih« znakov. Mario Calderone, 49-letni tehnik, ki ga je podjetje Eri-kson poslalo v dopolnilno blagajno, in ki je decembra ’94 izgubil ženo (imela je kostnega raka), je bil do svojih treh hčera vselej ljubeč. Tudi na usodni nedeljski večer »se ni zgodilo nič posebnega«, vse do izbruha požara, ki ga je potaknil Calderone in v katerem bi moral - verjetno - s tremi hčerami zgoreti tudi sam. Pred vrata stanovanja družine Calderone so včeraj neznane usmiljene roke položile belo cvetje v spomin na tri mlada življenja, 17-letno Viviano, 12-letno Pamelo in petle- tno Martino. Ranjenega očeta so zaprli v celico bolnišnice San Paolo, kamor so ga prepeljali, še predno so odkrili, za kaj pravzaprav gre. Namestnik državnega pravdnika Antonio La Rosa je zaenkrat Calderoneja obtožil umora. Odgovor na grozljivo vprašanje, zakaj je ubil svoje hčere, je Mario Calderone pripravil še pred tragedijo, ko je napisal poslovilni pismi svoji in ženini materi. V pismih, ki so ju našli na mizi ma- le jedilnice, Calderone razlaga, da je od ženine smrti zašel v hudo depresijo, dodaten hud udarec pa so bile težave v podjetju, v katerem je zapo^ slen. Finančnim težavam so se pridružila še nerazumevanje okolja nad položajem družine Calderone. In zato se je ponoči, ko so hčere že spale, z nožem spravil nanje in nato skušal zažgati stanovanje. Ko se je požar že vnel, se je z nožem spravil še nadse, vendar ga je rešil sosed, ki je opazil dim. Zdravniki domnevajo, da je Calderone pred dejanjem sebe in svoje hčere omamil z raznimi pomirjevali. V kraju Česane Bosco-ne pri Milanu pa je 32-le-tni moški z enoletnim sinčkom v naročju skočil z balkona v četrtem nadstropju stanovanjske hiše. Hudo ranjenega moškega in otroka so prepeljali v milansko bolnišnico San Carlo. Retama občin in javnih uprav: strokovna študija posebne komisije deželnega sveta Maja ali junija na Tržaškem morda pokrajinske volitve CELOVEC / PO VEČLETNIH POGAJANJIH_ Slovenski konzulat pod »lastno streho« Spet v poslopju nekdanjega konzulata SFRJ BANKE / NA POBUDO SDGZ Zborovanje slovenskih delničarjev TKB bo v petek, 15, marca V gledališču Prešeren v Boljuncu bodo sklepali o skupni strategiji TRST - Predsednik posebne deželne komisije za reformo krajevnih uprav Michele Degrassi je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil strokovno Studijo o izvajanju ustavnega zakona, ki namenja FJK primarne pristojnosti na področju krajevnih uprav. Raziskavo je izdelal Deželni institut za juridicne študije, ki sta ga na včerajšnjem srečanju z novinarji zastopala Roberto Bin in Leopoldo Coen. Študija, ki jo bodo posredovali deželnemu svetu, obravnava številna vprašanja, ki so vezana z razvojem in preustrojem krajevnih uprav, še posebno občin in pokrajin. S tem se bo najbrž v kratkem ukvarjala tudi deželna skupščina, od sklepov katere bo odvisna tudi usoda Pokrajine Trst, ki je že dalj Časa pod komisarsko upravo. Govori se, da bodo pokrajinske volitve v Trstu maja ali junija, o čemer naj bi v kratkem odločalo notranje ministrstvo. CELOVEC - Generalni konzulat Republike Slovenije v Celobcu se je v teh dneh končno preselil iz leta 1991 najetih, tesnih prostorov na Kolodvorski cesti v poslopje bivšega generalnega konzulata SFRJ v Radetzldjevi ulici v celovškem predmestju Križna gora - torej spet pod »lastno streho«. Konzularno poslopje v Radetzkyjevi ulici je bilo v petdesetih letih zgrajeno po načrtih ko-roško-slovenskega arhitekta Janeza Osvvalda po naročilu takratne Socialistične republike Slovenije, ki je poslopje nato prepustila v uporabo jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu. Z razpadom Jugoslavije je bilo tudi konec uradovanja generalnega konzulata SFRJ, saj je leta 1992 jugoslovansko zunanje ministrstvo dokončno zaprlo poslopje in posle preneslo v Gradec. Celovški župan Leopold Gug-genberger je dal poslopje zapečatiti, Republika Slovenija pa je bila zaradi nerešenega vprašanja las- tništva primorana vsaj začasno poiskati druge poslovne prostore za svoj generalni konzulat v koroški prestolnici. Poslopje v Radetzkyjevi ulici pa je medtem propadalo, tako da je pred sedanjo vnovično vsehtvijo nastala potreba po večmilijonski investiciji. Po večletnih pogajanjih je konec leta 1995 le uspelo, da je Slovenija dobila pravico do nadaljnje uporabe poslopja do dokončne razrešitve lastniškega vprašanja in takoj začela s sanacijo in sodobnim opremljanjem poslopja. Uradovanje v obnovljenem konzulatu se bo uradno zaCelo v Četrtek, slavnostna otvoritev pa - tako generalni konzul R. Slovenije v Celovcu Jože Jeraj - v nekaj tednih, ko bodo dokončana zadnja obnovitvena dela. Kot je bilo slišati, bo obnova poslopja v Radetzkyjevi utici Republiko Slovenijo stala skoraj deset milijonov šilingov. Ivan Lukan Nagrada Schellanderjevi CELOVEC - Korosko-slovenska umetnica Meina Schellander je dobitnica letošnje Zenske kulturne nagrade socialdemokratskih žena na Koroškem. Meina Schellander živi in dela kot svobodno poklicna umetnica na Dunaju in občasno tudi na KoroSkem.Na podelitvi letošnje nagrade so spregovorili predsednica koroških socialdemokratskih žensk Melit-ta Trunk in deželni referent za kulturo Michael Ausserwinkler Pisatelj Janko Messner in igralec Herbert Mako sta brala iz Messnerjeve knjige »Cmo-bele zgodbe«. (IL) TRST - Delničarji Tržaške kreditne banke so pred dnevi prejeli vabilo na zborovanje vseh slovenskih delničarjev, ki ga je Slovensko deželno gospodarsko združenje - kot pobudnik in koordinator njihovega skupnega nastopa na bližnjem obenem zboru banke -slicalo za petek, 15. marca ob 18. uri v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Kot je zapisano v vabilu na srečanje, bo torej zborovanje v Boljuncu v petek, 15. marca in ne dva dni prej, kot smo zaradi nesporazuma poročali v našem dnevniku preteklo soboto. Kot smo že zapisali, bo zborovanje zelo pomembno za nadaljnjo usodo naše najveCje banke, zato pobudniki, ki so že dosegli soglasje vseh velikih slovenskih delničarjev, toplo vabijo k polni udeležbi. V gledališče je treba priti vsaj pol ure pred začetkom zborovanja, torej ob 17.30, ker bo treba popisati vse navzoče delnice. Zborovanje, ki bo potekalo za zaprtimi vrati, bo torej priložnost za poglobljeno in Cim bolj iskreno razpravo o položaju, v katerem se nahaja banka, in seveda za dogovor o skupni, enotni strategiji slovenskih delničarjev za zaščito njihovih interesov. To pa je ohranitev večinskega lastništva te banke, ki je kljub trenutnim težavam še zelo perspektivna in bilo torej tudi iz Cisto ekonomskih razlogov skrajno nesmotrno, Ce delničarji v ta cilj ne bi vložili vseh svojih moCi in gmotnih razpoložljivosti. r TRŽIČ / USPELA SOBOTNA DEMONSTRACIJA h Množično proti uplinjevalniku Med demonstranti tudi devinski princ Karl Turn und Taxis TRZIC - Naša napoved je bila prava. Sobotne protestne manifestacije v Tržiču zoper izgradnjo plinskega terminala oziroma uplinjevalnika uvoženega metana pri MošCenicah se je udeležila velika množica. Nekateri omenjajo 2.000 ljudi, vendar rajši ostanimo pri kakšnih 1.500, kar je že itak mnogo, saj je kakovost važnejša od količine. Kvalitete ni manjkalo: besede, ki so jih izrekli na Trgu Republike, niso imele demagoških prizvokov, bile so neposreden odraz razpoloženja med prebivalstvom tržiške in najbližjih okoliških občin (predvsem doberdob-ske in devinsko-nabrežinske): to območje je dovolj obremenjeno z industrijo, zato si je treba omisliti tano dru-žbeno-gospodarsko razvojno politiko, ki bo po meri človeka in njegovega okolja. To pa z drugimi besedami pomeni, kot je poudaril v imenu organizacijskega odbora No Terminal Pierluigi Selvelli, da si usklanejega razmaha ribolova, marikulture, kmetijstva in turizma na obalno-kraškem območju ni mogoCe zamisliti ob hkratnem dovoljevanju novih, gigantskih energetskih objektov. NaCrtu Snam bi bilo treba žrtvovati pol milijona kvadratnih metrov, nazadnje pa naj bi družba stalno zaposlila manj kot sto oseb. A ne samo to, po njegovem zatrdilu naj bi MošCenice, Tržič in okolica postali služnostna območja, ki bi jih družba Snam izkoriščala za veCanje lastnih profitov, saj naj bi plin dobavljala le tujcem - Nemcem in morda Cehom. To je treba absolutno preprečiti, je pribil drugi elan omenjenega odbora Desiderio Fregonese, ki je prisotne pozdravil večjezično, seveda tudi po slovensko. Naša manifestacija mora biti civilen poziv javnim upraviteljem, naj upoštevajo voljo ljudstva, je poudaril in imel v mislih tržiško občinsko skupščino oziroma mestno vlado. Zakaj? Ker se o zadevi še ni izrekla in bi morala to storiti v naslednjih dneh, medtem ko so skupščine drugih občin svojo dolžnost že izpolnile. Zupan devinsko-nabrežinske občine Giorgio Depangher je na primer manifestantom razložil, da je skupščina že od vsega začetka izrekla soglasno nasprotovanje uresničitvi Snamo-vega načrta in 'da se bo še naprej vztrajno borila proti temu. V resnici projekt bolj prizadene to kakor pa tržiško občino. Poleg Depangherja je bil navzoč sa- mo še en župan, in sicer miljski. Ser-gio Milo se je odločno opredelil zoper spremembo Tržaškega zaliva v velik energetski pol in boj proti Snamovi nameri vzporedil z nasprotovanjem naCrtu o izgradnji terminala za utekočinjeni propan na območju nekdanje naftne Čistilnice Aquila pri Zavijati. V Tržiču so bili tudi elani protestnega odbora, ki se upira temu načrtu, Čeravno primerov ne gre enačiti. Rekli smo - samo dva župana. To ni bila pomanjkljivost, kajti kraške občinske so se že jasno opredelile, tako tudi doberdobska, katere vaške organizacije bodo namenile problemu v Četrtek poseben sestanek in potipale občane za njih mnenje. Na shodu, ki je kronal povorko izpred športnega igrišča v Boitovi ulici, so spregovorili med drugimi še predstavnik WWF dr. Brollo, zastopnik Zelenih Giorgi, deželni svetovalec SKR Antonaz in glasnik občanov iz San Giorgia di Nogaro, kamor naj bi vozili blato in drugi material po drenaži morskega dna. Svojevrsten peCat je zborovanju vtisnil kratki poseg devinskega princa Karla Turn und Taxisa. »O naCrtu Snama bi se morali izreci z referendumom, menim pa, da ste danes že pokazali, kakšen bo njegov izid,« je dejal in požel aplavz. Napovedal pa je tudi, da bo devinski protestni odbor poslal ustrezne pisne pozive vsem kandidatom za aprilske volitve; kdor med njimi ne bo izrazil mnenja, bo za nas zagovornik plinskega terminala v TržiCu, je podčrtal. Sestava sprevoda je bila pomenljiva. Na Čelu so bili predstavniki odbora No Terminal, ki so dvigali velik transparent in imeli v zobeh tržiškega župana Persija iz vrst DSL. Ce upoštevamo, da je bilo videti največ praporov Stranke komunistične prenove, ki je po zatrdilu Selvellija že od nastanka tega odbora ob njegovi strani, potem je jasno, da je šlo tudi včeraj za boj na nož med silama, ki sta nastali po razpustu KPI. Veliko je bilo sicer tudi zastopnikov WWF, manj pa Zelenih. V množici smo zasledili krajevne in tržaške mladince iz vrst anarhistov ter socialnih centrov, domačini pa so z vzkliki po nepotrebnem izzivali (post) fašiste. Teh pravzaprav ni bilo: na repu povorke je bila pešCica elanov Nacionalnega zavezništva, toda brez razpoznavnih znakov. In vendar so Finijevci najavili uradno prisotnost. Drago Gašperlin PniMb ttaiijo' btidM v CE/VTER6R0. v BOLOGNI i^OBIŠČITE NAS ALI POIŠČITE INFORMACIJE^l po faksu (003951-6647240)__________ ZAVAŠE NABAVE • Tukaj približno 500 popolnoma avtonomnih in neodvisnih podjetij z več kot 5000 zaposlenih distribuirajo med celim letom italijanske in tuje proizvode zelo visoke komercialne kakovosti. Nudijo oblačila (od konfekcije in programa oblačil Made in ltaly do enostavnih in športnih oblačil casual mednarodnih znamk), tkanine, obutev, usnjene izdelke in bižuterijo, tekstilne artikle in gospodinjske proizvode, električne gospodinjske aparate, igrače, papirnato blago, parfumerijsko blago, športne artikle, živila in proizvode za restavracije in hotele, farmacevtske in podobne artikle. .Delujejo prav tako tehnična podjetja za projektiranje in distribucijo proizvodov in opreme za industrijo, obrt in trgovino. • Centralno poslopje nudi gamo stoiitev vseh vrst: banke, pošto, kioske, prodajalne tobačnih izdelkov, potniške agencije, storitve prevajanja in tolmačenja, taksi Jn transportne storitve, bar, hladne jedi, samopostrežne trgovine, tehnični in informacijski biro. Restavracijo “Villa Orsi” obkroža krasen park in svetujemo vam, da tu rezervirate mizo. • Do Centergrossa v Bologni pridete zlahka z letalom, vlakom, avtomobilom. Prevoz, hoteli z restavracijami in trgovinami vred so povečali obseg svojih storitev v Bologni, ki je znana po svojih 26 srečanjih na leto, in kjer je sedež atraktivnih sejmov in razstavnih salonov z zelo dobrim obiskom zaradi zgodovinske dediščine, umetniškega bogastva in gastronomske tradicije. Centergross je glavno mesto za ustavljanje v “poslovnem turizmu" Bologne, ki jo imajo za prvo mesto Italije po kakovosti življenja. ZA VAŠ OPERATIVNI SEDEŽ U prvem najbolj atraktivnem in najbolj funkcionalnem evropskem centru za trgovino na debelo, na teritorialnem lompleksu 1 .OOtTOOO kvadratnih metrov, v katerem se z ambientalnega vidika strogo upošteva učinkovitost urbanističnih struktur in varnosti, je zagotovljeno opravljanje vseh splošnih storitev in pomoči podjetjem. Že sedaj je približno 500 podjetij iz vse Italije in tujine odprto svoje poslovnice, razstavne prostore, prodajna mesta, skladišča in distributivne centre, površine od 50 do 10.000 kvadratnih metrov, ki zaradi svoje popolne upravljalne neodvisnosti pritegujejo kupce iz vsega sveta, to pa pomeni srednji dnevni promet nad 20.000 avtomobilov in tovornih vozil. • Plod nedvomnih podjetniških sposobnosti, skupaj prisotnih na strateški poziciji, je Bologna, ki ima ključno vlogo v mreži potnih in železniških komunikacij, saj je bila vedno na poti med jugom in severom Italije, med severno Evropo in Mediteranom. » Poleg tega prispevata zveza s celotno evropsko mrežo avtocest in bližina največjega kontinentalnega blagovnega terminala v Evropi: Mednarodni blagovni terminal s carinarnico na mednarodnem letališču in na sejmišču k izrednemu gospodarskem dinamizmu, ki priteguje vsako leto poslovni svet. h -* 1— msmm mtmm mmmm mmm bmhi mmm mmmm ■■■ (&JCENTERGROSS: VAŠE MESTOV SREDIŠČU SVETA Centre per il Commercio airingrosso di Bologna s.r.l. - 40050 funo di argelato (Bologna) italija - avtocesta bologna-fadcva - izhod interporto POGLEDI Ustvarjalno razmišjanje v pričakovanju EU Daniel Jarc Periodično prihaja v ospredje problematika sodelovanja ob naši meji. S tem mislim predvsem na institucionalna "programska in planska” sodelovanja, ne pa na osebne odnose, ki potekajo brez vidnih ovir, in niti na odnose med manjšino in matico, ki uvajajo že v druga problemska področja. Čeprav za obravnavo teme obmejnega sodelovanja trenutek ni najbolj primeren, predvsem zaradi znanih meddržavnih trenj, bo - optimistično gledano - zadeva prej ali slej prišla na trdnejša tla in bodo obmejni odnosi postali tudi stvarno vodilo razvoja in bo problematika sodelovanja imela tehtnejšo vsebinsko obravnavo. Gospodarski odnosi so v tem okviru gotovo v ospredju in sodelovanje na tem področju je v interesu obeh strani, tudi v luči vsesplošne evropeizacije. Turizem kot ekonomska dejavnost ima privilegirano vlogo, ker je, vsaj načelno, ekološko neoporečna dejavnost in je namenjena predvsem lokalni skupnosti. Ima pa lahko tudi osrednji pomen v obmejnem sodelovanju s ponujanjem skupnih pobud in promocijo ter krepitev obojestranskih turističnih obiskov in kvalitetnejše, usklajene oskrbe. V Furlaniji-Julijski krajini sta družbi SITE A iz Milana in SOFI iz Trsta v sodelovanju izdelala že pred leti (1989-1991) raziskavo o deželnem turizmu. Raziskava je zajela širšo problematiko z vidika turističnega povpraševanja kot turistične ponudbe in je sledila pravilom tržne ekonomike in turističnega marketinga. Strokovnjaki so potrdili apriorno ugotovitev, da skoraj ne obstaja več statični »letovišCni« turizem, oziroma daljše počitniško prebivanje v kraju (razen bolj specifičnega zdraviliškega turizma) in da je sodobni turizem bolj mobilen, izletniški in je predvsem krajši. Povprečno trajajo turistična potovanja 15 dni in dopustna obdobja so krajša in številnejša v teku leta, največkrat so to le nekajdnevni izleti ob koncu tedna. Turistična ponudba se mora torej prilagoditi takim »vikenda-škim« težnjam in so zato v okviru omenjene raziskave ugotovili pet območij, ki imajo kakovostno podobne značilnosti in homogeno ponudbo, primerno za krajše izletniške ture. Med temi območji imata svoje mesto Trst z okolico in Goriška z videmsko submediteransko regijo. Posebno pozornost so posvetili psihološkim dejavnikom, ki pogojujejo izbiro turističnih lokacij in so poskušali tudi v tem primeru razlikovati ponudbo. Na splošno so določili štiri vrednostne kategorije turistične potrošnje, katerim se prilagaja ponudba in ki so jih tako imenovali: a) človek (njegov jezik in kultura); b) spomin (-vse, kar je človek zgradil in izdelal); c) voda (vse, kar je v zvezi z vodo); C) narava (vse, kar je v zvezi z naravo, razen vode). Na submediteranskem gričevnatem območju Goriške in delno tudi na območju Tržaške je prevladujoča kategorija spomina, ki je skupno s kategorijo Človeka tudi na splošno glavna privlačnost mestnega turizma. Grajeno okolje, zgodovina, tradicija in kultura, skratka prostorska in kulturna identiteta kraja je tista osnovna vrednota in prednost, ki privlačuje turiste v naše kraje. Glede na to obstajajo številna manjša naselja, ki so ohranila izrazito lokalno identiteto prostora in ki bi lahko poleg običajne »agrituristicne« ponudbe skupno izoblikovala zanimive in privlačne nove pobude. V tem okviru bi bila posebno zanimiva skupna prekomejna turistična in kulturna ponudba, na podlagi katere bi lahko na novo odkrili stare vezi nekoč enotnega prostora in oživeli prekinjene poti, ceste, kraje. Nekaj redkih in posameznih pobud se je že pojavilo predvsem v ponudbi soških itinererov in v okviru smučarskih ponudb na »tromeji«. Vendar - da ne bi vse ostalo le pri Čezmejnih žičniških kartah ali da bi ne postalo Posočje le velik muzej prve svetovne vojne (kar seveda ni zanemarljiva zamisel, ampak velika prednost) - bi bilo dovolj pogledati na staro mapo, prebrati stari potopis in si zapomniti ali si v nekaterih primerih zamisliti po katerih poteh so hodili naši pradedje. Seveda pokrajina ne bo ista, ampak odkritij in presenečenj bo gotovo dovolj. Ni se treba vedno sklicevati na stare rimske ali napoleonske ceste kakor, da so le-te edine vredne spomina in »zgodovinske« omembe, ampak je treba iskati odmaknjene, nevsakdanje in gotovo ne najlažje ah najkrajše ceste in steze, ki so vsekakor bogastvo prostorske kulture. Tako omrežje poti se prepleta skozi ves obmejni pas in naravno povezuje sosedna naselja. Pomislimo le na nekoč tesne vezi med Gabrjami, Rupo in Mirnom, med Opatjim selom, Novo vasjo in Doberdobom med Stmavrom in Solkanom, itd. Posebno zanimiva je tudi struktura naselij, ki ima za genetsko os reko Vipavo in ki bi lahko predstavljala od Sovodenj, mimo že omenjenih Gabrji, Rupe, Mirna, Bilj, Renč, PrvaCine, Vogrskega, Dornberka, Branika pa končno do Vipave, očarljivo prekomejno kulturno turo. Poleg številnih kulturnih spomenikov posejanih ob teh poteh, so tudi krasne vedute in razgibano naravno okolje. Prav v zvezi s tako kulturno turistično potjo naj omenim Fabianijevo načrtovanje na tem območju, na nekatere njegove nikoli uresničene zamisli prostorske ureditve, ki bi lahko predstavljale dragocen vir idej pri projektiranju. Iz njegovih planov je opaziti, da je Fabiani razmišljal tudi o povezavi teh naselij in je v tem smislu predlagal ali nakazal gradnjo nekate-* rih cest in mostov. Opustimo seveda njegovo osrednjo zamisel plovnega kanala po Vipavi, ki je takrat predstavljal iznajdljiv in velik infrastruktumi načrt za Gorico, danes pa bi bil povsem neprimeren projekt. NaCrt kulturno turistične poti in strukturne povezave naselij ob Vipavi bi morda bila tudi zanimiva tema za razvojne projekte, ki jih finansira Evropska unija z namenom, da se utrjujejo dobri sosedski odnosi in se veča stopnja obmejne integriranosti, čeprav je to zelo odvisno od politične razpoložljivosti na vseh upravnih ravneh. Kot sem že prej omenil, pa je tako upravno politično uskladitev zelo težko doseči v tem trenutku in bo zato gotovo treba počakati še nekaj let za primemo politično klimo. Sicer pa je že praksa, da so prostorski naCrti dolgotrajne in mučne zadeve, zato nam ostaja le kreativno razmišljanje v pričakovanju Evrope. Odprto pismo tržaškemu županu Cenjeni Gospod Riccardo Illy Zupan Občine Trst Spoštovani, želiva Vam posredovati nekaj misli v zvezi z odredbo Prot. 30/96 iz dne 22. januarja 1996 o uporabi slovenskega jezika v odnosih med pripadniki slovenske manjšine in občinsko upravo. Sedanja občinska uprava je nedvomno izboljšala odnose med •tu živečima narodnima skupno-stima. Za to gre priznanje politični koaliciji, ki jo podpira, Občinskemu Odboru in Vam osebno. Vprašanje sožitja med italijanskim in slovenskim prebivalstvom je bilo zapopadeno že v Vasem političnem programu. Z zadovoljstvom ugotavljava, da se ta del programa izvaja. Ravno tako je nasploh velikega pomena normalizacija odnosov med našo Občino in Republiko Slovenijo. Spričo tega se nama zdi, resnici na ljubo, predmetna odredba korak nazaj v sicer dobrih odnosih med Občino in slovensko manjšino. Gospod Zupan, rešitev, ki jo Vi predlagate v odredbi je protislovna, neutemeljena in s pravnega vidika Šibka. Po eni strani v odredbi ugotavljate, da je treba elanom manjšine zagotoviti pravice do rabe slovenščine, po drugi pa, da je prevajalski urad za to neustrezno opremljen. V bistvu odredba priznava, da je izvajanje jezikovne pravice odvisno od usposobljenosti občine. Ce je tako, zakaj se potemtakem občina temu primerno ne opremi? Bržkone okrepitev prevajalskega urada z dvema ali celo enim zaposlenim ne bi usodno prizadela občinske blagajne. Dovolite, da Vama priznamo, da je vsebina odredbe mestoma videti zafrkljiva. Kako naj si razlagava trditev, da »nima Tržaška Občina sredstev za zagotovitev širše zaščite Slovenske manjšine«, ko pomenijo ta sredstva zaposlitev ene osebe v organiku, ki Šteje preko tritisoc uslužbencev? Po Vasem bi priznanje pripadnikom slovenske manjšine »dodatnih zaščitnih ukrepov ob tistih, ki že obstajajo« (katerih?), ustvarilo »nevšečnosti organizacijskega in ekonomskega značaja« in pomenilo »obremenitev upravnih postopkov«, ki naj bi jo zakon prepovedoval. Resnično si ne moreva predstavljati, kakšne »nevSCenosti« bi nastale z okrepitvijo prevajalskega urada. Taka obremenitev naj bi celo privedla do tega, da bi pravica pripadnikov manjšine do storitev občinske uprave postala neizvedljiva (non effettivo). Dovolite, da priznava, da nama je Se posebej v tej točki vsebina Vaše odredbe nerazumljiva. Morda Vam ni znano, da smo enake ugovore in pomisleke že doživljali pred uvedbo rabe slovenščine na Sodišču. Naš materin jezik naj bi v sodnih postopkih povzročil zastoj in kaos. Sodna oblast je te pomisleke zavrgla in uvedla dvojezičnost, ki je danes celo uzakonjena v kazenskem postopniku. Verjemite, da potekajo dvojezični procesi ravno tako, kakor vsi ostali. Meniva, da odredba ni v skladu z vsebino razsodbe DUS-a iz dne 23.8.95 St. 358/95, ki je razveljavila prejšnji zadevni ukrep. Meniva, da je ta problem znan pristojnim občinskim uradom, saj so med drugim naši rajonski sve.-tovalci večkrat zaman zaprosili za prisotnost prevajalca na sejah, kakor doloCa pravilnik. Prepričana sva tudi, da priznanje pravice do rabe sovenšcine ne bi v ničemer prizadelo normalno delovanje občinskih uradov. Slednji morajo v vsakem primeru ukrepati, pa naj gre za vlogo, ki odpira ali pa ne upravni postopek. Taka ločitev je tudi nerazu- PISMA UREDNIŠTVU mljiva. Ni nama jasno, kdaj naj bi se ta upravni postopek odprl, kdaj pa ne. V upravnem pravu takih razločevanj dejansko ni. A tudi Ce bi obstajala, bi odredba uvajala nedopustno diskriminacijo med pripadniki manjšine, ki se obrnejo do Občine z različnimi nameni. Taka diskriminacija je, po vsej verjetnosti, v nasprotju z ustavnimi določili o zaščiti manjšin in o enakosti državljanov. Gospod Zupan, spričo navedenega Vas pozivava, da predmetno odredbo prekličete in da to vprašanje na novo medite z drugačno odredbo, ki bo upoštevala pravico pripadnikov slovenske manjšine do polnega občevanja v materinščini s tržaško Občino. Z odličnim spoštovanjem Peter Močnik Andrej Berdon Proti potvarjanju zgodovine Vem kaj je vojna. Kot otrok sem doživel bedo in opustošenje prve svetovne vojne. V Ljubljani sem kot Sest ali sedemletni otrok stradal, prezebel in bil deležen najrazličnejših Sikanad, ker »smo begunci odjedali kruh Kranjcem«. Prve mesece leta 1919 smo na kraju kjer je stala naša hiša našli samo kup ruševin. Vem kaj je vojna, dve sem jih preizkusil, in zato ne želim, da bi jo spet doživeli, najmanj pa ne želim tega mladim generacijam. Na lastni koži sem preizkusil fašizem in vem kakšna je bila njegova »civilizacijska politika« v novih provincah, oziroma naših krajih. Eden od razpoznavnih znakov, poleg mnogih drugih (vprašajte starejše ljudi na Ajdovskem) je bil tudi ta, da je učitelj otrokom, ki so v Soli spregovorili slovensko, pljuval v usta. Uničevanje gospodarstva Slovencev in Hrvatov je sodilo v okvir normalnega delovanja sistema pravne države. Prav tako premeščanje in izganjanje učiteljev, odvetnikov, preganjanje duhovnikov. Požiganje kulturnih domov. Italija, ki jo je vodil Duce, je skupaj s Hitlerjevo Nemčijo, aprila 1941 napadla kraljevino Jugoslavijo, Francijo, Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo, Albanijo, Grčijo, Se prej osvajala in pobijala narode v Afriki. Kako se je italijanska okupacijska vojska in civilna oblast trideset mesecev (saj je Slo za aneksijo ozemlja italijanski državi v okviru takoimenovane Ljubljanske pokrajine) obnašala v zasedeni državi, v Sloveniji zelo dobro vedo. Vedo ljudje iz vasi pod Krimom, na Kočevskem, v Gorskem Kotarju, v okolici Ljubljane. Izvedeli smo neposredno tudi od ljudi, ki so italijanski teror preživeli. Na razpolago so tudi toCni podatki in doktunenti o pobojih nedolžnih ljudi, (civilnih oseb in ne vojakov) požganih domovih, taboriščih (Rab, Visco, Gonars, Mo-nigo itd), v Ljubljani ustreljenih talcih. Znan je dokument najvišjega vojaškega poveljnika, ki je svojim podrejenim ukazoval se večjo krvoločnost in nasilje (»premalo se pobija«) nad podjarmljenim upornim narodom. Točno se ve katere enote so bile nameščene na okupiranem ozemlju Slovenije in Hrvaške, kdo so bili njihovi komandanti, kje so v posameznih dneh izvajale operacije. Ve se tudi, kako so ljudje leta 1943 ob razpadu italijanske vojske pomagali italijanskim vojakom, da so se v civilni obleki umaknili domov in niso padli v roke Nemcem. Tudi v naši hiši smo preoblekli kakih deset beguncev, italijanskih vojakov. 2e dolgo, danes spet glasneje (tudi zaradi nekakšnih procesov in bližajočih se volitev) se skuša določene stvari zamolčati, druge pa poudariti s ciljem spreminjanja zgodovinskih dejstev in posploševanje ter zlorabo tragičnega obdobja medvojnih in povojnih pobojev (fojbe). Vprašati se je treba: je bil kdo od tistih, ki so izvajali poboje civilnega prebivalstva v Sloveniji kdaj sploh postavljen pred sodišče, je bila proti odgovornim in materialnim izvajalcem sprožena preiskava? Za mnoge se je vojna zaCela Sele leta 1943 ali celo leta 1945. Prej barbarskega početja sploh ni bilo... Osebno sem videl in podoživljal trpljenje tisoCev žena, otrok, starcev, ki so sli skozi taborišče Gonars, kjer sem skrbel za zveze z odporniški gibanjem in skušal s hrano in obleko pomagati izstradanim zapornikom, septembra 1943 pa mnogim pokazal pot proti domačim gozdovom. Od septembra 1944 do osvoboditve (11. aprila 1945) sem bil samo številka v lagerju, po zaslugi somišljenikov tistih, ki danes skušajo spreminjati zgodovino. Avgusta 1944 so me aretirali v Gorici in zaprli v ulici Barzellini, od koder so me Cez približno en mesec poslali na pot brez vrnitve. Ko sem se poleti leta 1945 kot eden redkih preživelih, ki so jih odpeljali v živinskih vagonih z goriske železniške postaje vrnil domov, sem bil tak, da me moji niso spoznali. Včasih sem v dvomu, Ce ima smisel ponavljati, kaj vse sem pretrpel. Najprej mučenje v gori-skem zaporu, kjer so se pod komando Nemcev ob zasliševanju in mučenju najbolj izkazali njihovi hlapci, slovenski domobranci in italijanski fašisti. Kdor je Sel skozi goriski zapor ve, kaj je elektrošok na spolovilu... Na meni ga je preizkusil eden od mučiteljev. Njegovo ime je, poleg drugih, zapisano na spomeniku v spominskem parku. Bilo je tako, da si večkrat pravim, da bi manj trpel, Ce bi me namesto v Nemčijo, odpeljali na grad ali v Banovec in ustrelili. NajveCja žalitev je, da se danes skuša prepričati mlade ljudi, da so taborišča smrti izmišljotina, sad komunistične propagande. Da se povrnemo na razmere na Goriškem. Ali sploh vemo, je bilo sploh kdaj objavljeno, koliko ljudi so Nemci, fašisti in domobranci pobili na goriskem gradu, v Banovcu, poslali v Rižarno, v Nemčijo in kdo je to odredil? Koliko ljudi so umorili v Balmanovi v zloglasnem centru za boj proti odporniškemu gibanju? Zato sem toliko bolj zaskrbljen ob vsem kar se v zadnjih letih plete. Brihodnost je vsa za mano, marsikaj sem pretrpel, doživel in se naučil. Ce kaj rečem, rečem za mlade, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti. Na spomeniku, ki smo ga pred šestimi leti odkrili pred železniško postajo v Gorici piše: Zgodilo se je, lahko bi se ponovilo, ne smemo pozabiti. Ce bom lahko kaj naredil v tem kratkem Času, ki mi Se ostaja, si bom prizadeval, da se o dogodkih izpred petdeset in veC let razkrije celotna resnica, tudi o mučiteljih in krvnikih v goriskem zaporu, skozi roke katerih sem Sel, jaz in stotine drugih. Tudi pred letom 1945 se je marsikaj dogajalo in dogodilo, potem pa zamolčalo. To bi morali vedeti predvsem tisti, ki že po stoletja izrabljajo tragične dogodke ob koncu vojne. Nihče ne trdi, da jih ni bilo. zgodilo se je povsod, v Franciji, Nemčiji, na Holandskem, v Grčiji, na Norveškem, na Češkem, v Italiji. Gre za tragične dogodke, ki so se žal dogodili in so med izginulimi verjetno bile tudi nedolžne žrtve. Ni prav, da se je to zgodilo, Čeprav razumem okoliščine in nagibe, ki so do tega pripeljali. Bili so težki Časi, ko je izbruhnilo na dan vse nasilje in volja po maščevanju. To pa ni prišlo Cez noC. Trditi danes, da so mnogi izginili samo zato ker so bili take ali drugačne narodnosti, pomeni znova sejati sovraštvo. In to tisti, ki zadevo fojb znova in znova izkoriščajo, prav dobro vedo. Avgust Stekar Steverjan, ValerišCe APRILSKE VOLITVE / POKRAJINSKA SKUPŠČINA GIBANJA OLJKE NOVICE Levosredinsko zavezništvo osvojilo stališča Slovencev V Milan tudi štirje slovenski delegati - Pogajanja o kandidaturah V volilnem programu levosredinske koalicije morajo najti mesto tudi vprašanja, ki neposredno zadevajo slovensko manjšino. To je soglasna zahteva, ki je prodrla na nedeljski zelo dobro obiskani pokrajinski skupščini gibanja Oljke, na kateri so k voblnim težavam Prodijevega zavezništva predlaga-b posebno dodatno tezo o manjšinski problematiki. Zborovanja v gledališču Miela se je udeležilo tudi lepo Število Slovencev, Se posebno iz vrst Slovenske skupnosti ter slovenske komponente Demokratične stranke levice. Med delegate za vsedržavno skupščino so bili izvoljeni tudi Marko Sa-vron in Livio Valencie (iz vrst SSk), Edvin Švab (DSL) ter Peter Zupan (Ljudska stranka), katerim se bosta, v skladu s statutom Oljke, pridružila Se podpredsednik deželnega sveta MiloS Budin in deželni tajnik SSk Martin Brecelj. Resolucija, ki jo bodo vključili v Prodijev voHlni program, se naslanja na ustavni člen, ki obvezuje državo, da primemo zaščiti narodne in jezikovne manjšine. Dokument, ki je sad skupnih naporov Slovencev v Oljki, a tudi drugih predstavnikov te pisane koalicije, izrecno omenja Južne Tirolce in Ladin-ce, Francoze v Dolini Aosta in Slovence v Furlaniji-Julijski krajini. Poleg države, naj bi pri zaščiti manjšin igrale aktivno vlogo tudi dežele v sklopu fe-derabsticne ureditve Itabje. Manjšinsko vprašanje je omenjeno tudi pri zahtevi po valorizaciji deželnih uprav, v bodoči zbornici dežel, ki naj bi nadomestila senat, pa se izrecno omenja zajamčeno zastopstvo predstavnikov narodnih in jezikovnih manjšin. Tržaški somišljeniki Oljke so se zavzeti tudi za Čimprejšnjo razširitev Evropske unije na Slovenijo in na Hrvaško ter pozvali dve mladi državi, da sprejmeta oziroma osvojita temeljna naCela EU. V dopolnilih k voblnim tezam je govora tudi o avtonomiji manjšinskega Šolstva, o potrebi po ovrednotenju manjšinske kulture v smislu sodelovanja in sožitja, o odnosih med Trstom in Istro ter o načrtu za ustanovitev mednarodnega Kraškega parka. O vlogu Slovencev v levosredinskem zavezništvu so z različnih zornih kotov spregovorili MiloS Budin, Martin Brecelj, Peter Močnik in Andrej Berdon, medtem ko je Germano Švara opozoril, da so v okviru izkazane pozornosti do slovenske navzočnosti žal izpadli slovenski napisi. To pa je bila edina senena plat skupščine, ki je sicer v celoti osvojila načelo, da ni razvoja Trsta brez sodelovanja s sosedi in brez priznavanja enakopravnosti vseh tu živečih komponent. Oljka je medtem na sinočnjem srečanju v Vidmu v bistvu potrdila kandidaturi Paola Rumiza za drugo poslansko okrožje (predmestja in okolica) in kardiologa Fulvia Camerinija v mestnem senatnem okrožju. Ostaja odprto vprašanje kandidature v mestnem poslanskem okolišu, kjer bo za desnico skoraj gotovo "tekmoval" poslanec NZ Roberto Me-nia. rVOLITVE / IZJAVA DEŽELNEGA TAJNIKA PEGOLA SKP za sporazum z Oljko Predstavitev kandidature tržaškega tajnika Cancianija Deželni tajnik Stranke komunistične prenove Gianluigi Pegolo je na včerajšnji novinarski konferenci izrazil prepričanje, da bodo tudi v Furla-niji-Julijski krajini izvajali volilni sporazum med SKP in levosredinsko Oljko. Na osnovi tega dogovora bo Komunistična prenova kandidirala svoja predstavnika v enem senatnem oziroma poslanskem okrožju, povsod drugod pa bodo njeni volilci podprli kandidate Oljke. Izjema so seveda volitve za pro-porCno izvolitev poslanske zbornice, na katerih se bo vsaka stranka predstavila s svojimi kandidati in simboli. SKP je za svojega deželnega kandidata izbrala tržaškega tajnika Jureta Cancianija, ki, kot je poudaril Pegolo, odraza deželno celovitost in tudi identiteto komunistične stranke. Gre za Človeka, je še povedal Pegolo, ki je odraz zgodovine SKP, njene pozornosti do socialnih in gospodarskih vprašanj ter do problemov jezikovnih ter narodnih manjšin. Deželni tajnik SKP je tudi podčrtal, da ima Canciani realne možnosti za izvolitev. Canciani je v svojem posegu izpostavil pozornost do problematike razvoja deželne stvarnosti, do vprašanj brezposelnosti in zakonske rešitve položaja slovenske manjšine, kateri kandidat tudi sam pripada. V primeru izvajanja sporazuma z Oljko, bo SKP, kot napovedano, umaknila že najavljeni kandidaturi Jacopa Ve-nierja in Giubane Zagabrie za zbornico in Licie Chersovani za senat. SKP bo na svojem sedežu v Ul.Ta-rabocchia ves dan zbirala podpise za predložitev svojih kandidatnih list. »Slovensko pesništvo upora« Danes predstavitev Danes ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu predstavitev knjige »Slovensko pesništvo upora«. VeCer prireja Tržaška knjigarna, skupno s Slavističnim društvom, Združenjem aktivistov osvobodilnega gibanja in Zvezo vojnih invalidov. Knjigo je uredil dr. Boris Paternu, predstavil pa jo bo dr. Matjaž Kmecl. Pesmi iz zbirke bodo podale Mira Sardoč, Milica Kravos, Sandra Poljšak in Suzi Bandi. Glasbeno bo prestavitev spremljal Harmonikarski kvintet GM, pod mentorstvom Loredane Coceani. Predavanje o beneških bienalih Med spremnimi prireditvami ob razstavi »Evropska umetnost med dvema stoletjema 1895-1914. Trst, Benetke, in bienale« bo danes ob 17. uri v avditoriju muzeja Revoltella predavanje prof. Marie Grazie Messina z univerze v Benetkah, ki bo govorila o beneških bienalih v letih od 1895'do 1914. Oddaja o izseljeništvu po koprski televiziji Običajna oddaja »Dialogi« po koprski televiziji bo danes ob 21. uri posvečena izseljevanju prebivalstva iz Julijske krajine in Dalmacije v Kanado in Avstralijo. O tem bosta govorila prof. Konrad Eisenbichler, ki poučuje italiani-stiko v Torontu in Vittoriano Brizzi, ki je v mladih letih emigriral v Avstralijo in je sedaj elan vodstva združenja izseljencev iz naših krajev. Stoletnica anarhista Umberta Tommasinija Anarhistična skupina Germinal se je v soboto spomnila 100-letnice rojstva znanega tržaškega anarhista Umberta Tommasinija, ki je svojo dolgoletno dejavnost zaCel že s 13. letom, ko se je udeležil stavke in protestov proti ustrelitvi anarhističnega učitelja Francisca Ferrerja v Barceloni leta 1909. Od takrat in do smrti v Vi varu meseca avgusta leta 1980, je sodeloval v gibanju za ljudsko in anarhistično emancipacijo, najprej s socialisti, po letu 1921 pa z anarhisti. Med drugim je sodeloval z Ginom Lucettijem pri atentatu na Beni ta Mussolinija. Leta 1931 je pobegnil v Francijo, od tam pa z Bernerijem in z Rossellijem v Barcelono, kjer je sodeloval v antifašističnem boju. Tommasiniju je Germinal posvetil fotografsko razstavo, ki bo odprta na sedežu v Ul. Mazzini 11 do petka od 18. do 20. ure. V petek ob 20. uri bodo predvajali video-intervju s Tommasinijem iz leta 1976. Nevarnost usadov med Borštom in Jezerom Uprava občine Dolina sporoča, da Deželno ravnateljstvo za civilno zaščito ni še dokončalo del, ki bi preprečevala usade ob cesti za Jezero, zaradi Cesar še vedno velja stroga prepoved za promet na občinski cesti od BorSta do Jezera. _________V TRŽAŠKEM SANATORIJU______________ Nova tehnika v estetski kirurgiji Rezultat je trajen in zagotovljen -Ženske nezadostno informirane VARSTVO OKOLJA Finančna straža obiskala avtomehanično delavnico Bivši župan GiulioStaffieri pred sodniki zaradi tolmačev Svetovalca SSk Aleksander Furlan inb Edi Krapež sta se svojcas obrnila do bivšega melo-narskega župana Giulia Staffierija z vprašanjem, zakaj na seje rajonskih svetov za Rojan, Greto in Barkovlje ter za Sv. Ivan in Lonjer ni vec tolmačev za slovenski jezik. Staffieri je po treh tednih odgovoril, da je v teku preiskava, ki naj bi ugotovila, kateri funkcionar je -za to odgovoren. Ker pa je že pred tem z okrožnico pridržal pod lastnim nadzorom prevajalsko službo, je to pomenilo, da nekako išCe... samega sebe. Furlan in Krapež (kot oškodovani stranki ju zastopa odv. Bogdan Berdon) sta ga prijavila sodišču, predhodna obravnava je bila že marca letos, danes pa se bo z njim ukvarjalo kazensko sodišče: obtožujejo ga opustitve dolžnostnih dejanj. V tržaškem sanatoriju so včeraj opravili zelo delikatna operacijska posega, in sicer rekonstrukcijo dojke, za katero sta se odločili 19-letni dekleti (ena je iz Vidma, druga iz Gra-deža). Bolj kot sama posega, ki nista nekaj novega, pa zbuja pozornost inovativna tehnika, ki so se je tokrat poslužili. Operacijo je izvedel dr. Franco Longato, specialist za plastično in estetsko kirurgijo, ob njem pa je je bil prof. Antonio Roberto Bozola z univerze San Jose Preto v Sao Paolu v Braziliji, ki je tehniko tudi iznašel. Poseg na mladih dekletih, ki sta trpeli za zelo hudo obliko asimetrije na dojki (lahko si predstavljamo duševno stisko in tudi praktične težave mlade ženske, ki ima tovrstne težave). Longato, ki je v zadnjih petih letih neposredno sledil dejav- ■ nosti prof. Bozole, pravi, da nova tehnika omogoča ne samo zmanjšanje dojke, temveč tudi izbiro oblike in velikosti, a uspeh je zagotovljen in trajen. To pomeni, da se dojka prilagodi telesnemu razvoju, nosečnosti, spremembi teže ter tudi staranju, brazgotine pa so izredno majhne ali skoraj neopazne. Tehnika lahko pride v poštev tudi pri ženskah, ki so jim zaradi raka odstranili dojko. V tem primeru posežejo na »zdravi« dojki, ki jo naredijo enako tisti, ki so jo po operaciji zaradi raka rekonstruirali. Kot pravi Longato, je doslej premalo žensk seznanjenih z možnostmi, ki jih imajo na razpolago in ki jim omogočajo izbiro najbolj primernega posega. Kaže, da so agenti finančne straže poostrili kontrolo tudi nad raznimi delavnicami, predvsem na osnovi zakonskih določil, ki so namenjena varstvu okolja. Tako je osebje s FernetiCev pred dnevi obiskalo avtomehanično in avtoliCarsko delavnico na Padricah, kjer so vse natančno pregledali. V tiskovnem sporočilu pravijo, da so v bližini našli zapuščen material (akumulatorje, lake, radiatorje, izpušne cevi). Material je bil že obrabljen in star, torej precej onesnažujoč. Precej ga je bilo tudi v neposrednem stiku s terenom, ki bi lahko neposredno vsrkaval škodljive snovi. Poleg tega so našli vec avtomobilov, ki so bili namenjeni odpadu, vendar niso bili opremljeni z ustreznim dovoljenjem. Ves material, ki so ga neregularno imeli v delavnici, so zaplenili, upravnika pa so prijavili sodnim oblastem, Ceš da je kršil zakonska določila o zaščiti okolja in druga določila o javni varnosti. Kontrola, ki so jo agenti opravili, sodi v okvir načrta o varstvu okolja, za katerega se je zavzel komandant 19. legije in Čemur se bodo agenti na Tržaškem in Goriškem, ob tradicionalnih nalogah, vse bolj posvečali. V okviru teh novih zadolžitev so miljski agenti finančne straže obiskali tudi avtoodpad v Zavijali, ki ga upravlja neki hrvaški državljan (ki sicer že dalj časa živi v Trstu). Tudi tam naj bi ugotovili vrsto nepravilnosti: razni strupeni odpadki, akumulatorji, motorno olje, olje za zavore in podobno. Poleg tega niso predhodno preverili, če so razna vozila, namenjena odpadu, že bila Črtana iz javnega registra. Omenjenega hrvaškega državljana so prijavili sodnim oblastem. Priletna ženska nerodno padla v hladno vodo vportičuvMiljah Res je sicer, da je včeraj popoldne sijalo sonce, za kopanje pa vreme res ni bilo priporočljivo, tudi za najbolj pogumne. Ze priletna Nerina Gian-nini torej zagotovo ni šla v Milje, da bi si privoščila skok v vodo. Imela pa je smolo: sprehajala se je po pomolu ob porticu, ko seji je spodrsnilo in se je znašla v vodi. Zagrabila se je za vrv tamkaj privezanega Čolna, priskočil ji je na pomoč kuhar iz bližnje restavracije, ki pa je sam ni mogel potegniti iz vode. Na pomoč so prišli gasilci, prihiteli so tudi miljski karabinjerji in osebje RdeCega kriza, ki jo je odpeljalo v katinar-sko bolnišnico. Gianninijeva (letnik 1919, Ul. Pacinotti 5) je bila pod šokom, vendar kaže, da razen strahu in mraza, ki ga je dobila, z njo ne bo nic hujšega. Spomladanska srečanja Kmečka zveza opozarja, da je še do 15. t.m. Cas za prijavo udeležbe na letošnji razstavno-prodajni manifestaciji »Spomladanska srečanja«, ki jo prireja tržaška Trgovinska zbornica od 24. aprila do 1. maja na Borznem trgu. Sodelovanje na tej prireditvi je pomembno, saj je namenjena promociji pristnih domačih pridelkov in njihovi prodaji, od vina do olja, povrtnin, cvetja, medu itd. Prijaveljenim za sodelovanje nudi Trgovinska zbornica kioske in druge usluge. Vpisnina, ki vključuje najem in opremo kioskov (elektrika, voda itd.) je 300.000 lir za ves Cas trajanja prireditve. Zainteresirani se za prijavo lahko obrnejo tudi na Kmečko zvezo, ki udeležbo toplo priporoča. ZDA / OBISK VELEPOSLANIKA BARIH O LOM E WA r KRIŽ / ZANIMIVA POBUDA KROŽKA BRIN V Trstu vrata proti Vzhodu Razstava in katalogi ameriških podjetij Trst je za ZDA zanimivo mesto, ker je posrednik gospodarskih tokov v srcu Evrope: tako je vlogo mesta orisal ameriški veleposlanik v Rimu Regi-nald Bartholomevv na sinočnjem odprtju ameriške trgovinske razstave in komercialne knjižnice v Trstu. Na sedežu združenja Italija-ZDA bo do petka na ogled predstavitev 62 ameriških podjetij, ki delujejo v najrazličnejših sektorjih proizvodnje: od športnih do prehrambenih izdelkov, od telekomunikacije do kozmetike, od elektronike do gradbeništva. Poleg tega so v prostorih združenja v Ul. Roma 15 uredili stalno knjižnico, v kateri so zbrani vsi pomembnejši katalogi ameriških gospodarskih dejavnosti. Pobudo je dala Ameriška trgovinska zbornica v Italiji v sodelovanju z vvashington-skim zunanjetrgovinskim ministrstvom. Namen pobude je nuditi gospodarstvenikom iz Trsta, iz dežele in iz sosednjih krajev priložnost, da se seznanijo s konkretnimi možnostmi trgovanja in sodelovanja s podjetji iz ZDA. Ravno zaradi mednarodne razsežnosti se je odprtja nove pobude udeležil sam veleposlanik Bartholomevv, ki je izkoristil priložnost, da je orisal nekaj strateških gledanj ameriške administracije na razvoj mednarodnih odnosov na tem območju. Naglasil je, da je razvoj trgovine in gospodarstva pogoj za uveljavljanje demokracije in stabilnosti v meddržavnih odnosih in zagotavlja premošCanje medetniCnih nasproto- Veleposianik ZDA Reginald Bartholomevv (f. KROMA) Sodelovanje s pobratenjem Na slovesnosti tudi štirje župani Ljudski krožek Brin, ki združuje slovensko in italijansko govoreče prebivalce Križa in Nabrežine, nadaljuje s svojo zelo pestro dejavnostjo. Potem ko je skušal poživeti kulturno življenje v Križu in oživeti dejavnost v domačem Ljudskem domu, se je sedaj Brin pobratil s kulturnim krožkom ”Orologio“ iz Reggia Emilije. Gre za sodelovanje, ki je nastalo ob skupnih Človekoljubnih pobudah za nedolžne žrtve na tleh bivše Jugoslavije in ki se je utrdilo s stvarno finančno pomočjo, ki jo je krožek iz Emilije pred kratkim nudil za popravilo dvorane kriškega Ljudskega doma. Listino o pobratenju so podpisali na nedeljski prisrčni slavnosti v Domu Alberta Sirka, ki so se je med drugim udeležili kar štirje župani, in sicer župan iz Reggia Emilije Anto-nella Spaggiari, tržaški župan Riccar-do Illy, devinsko-nabrežinski župan Giorgio Depangher ter zgoniški župan Tamara Blažina, medtem ko je lokalno skupnost zastopal predsed- nik rajonskega sosveta Zdravko Bisin. Ze tako ugledna in pestra navzočnost na slovesnosti dokazuje, da smo priča pomenljivi združevalni pobudi, ki presega zemljepisne, jezikovne in druge ovire. Gre za snidenje ljudi, ki trdno verjamejo v skupne ideale sožitja, bratstva in solidarnosti. To je v svojem posegu poudarila upraviteljica iz Emilije, medtem ko je tržaški župan Illy poudaril aktualnost emilijanskega razvojnega modela, ki posveča pozornost gospodarstvu in podjetništvu, a hkrati tudi socialnim ter kulturnim tematikam. Nedeljsko slavnost je popestril nastop moškega pevskega zbora Vesna. Krožek Brin je, kot rečeno, nastal z osnovnim ciljem ovrednotenja kriškega Ljudskega doma, katerega dvorano, predvsem zaradi visokih stroškov, žal še niso prilagodili strogim zakonskim varnostnim razmeram. Obnovitvena dela so vsekakor že nekaj Časa v polnem teku, finacni prispevek prijateljev iz Emilije pa jih bo sedaj nedvomno pospešil. vanj. V tem okviru Trst lahko odigra pomembno vlogo »mednarodnega mesta, v katerem različni ljudje delujejo za uveljavitev skupnega razvoja na gospodarskem, pa tudi družbenem in kulturnem področju«. ZDA so zainteresirane za sodelovanje s sverovzhodno Italijo, ki predstavlja svojstven pozitiven »gospodarski in družbeni model«, ki je odskočna deska za sodelovanje s Slovenijo, Hrvaško, z Bosno in Balkanom nasploh, je še pristavil veleposlanik, ki je podelil ameriško priznanje konzularnemu predstavniku ZDA v Trstu Bearzu. V okviru pobud za razvoj sodelovanja med Trstom in ZDA je sinoči bil v športni palači v Carboli koncert jazz-banda ameriškega letalstva »The Ambassadors«. H SKD SLAVEC / OB VSAKOLETNEM PRAZNOVANJU SV. JOŽEFA Začenja se Rkmcmjski leden Z odprtjem likovne razstave se drevi, ob 20.30, začenja v galeriji Babne hiše Ricmanjski teden, niz kulturnih srečanj, ki jih ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Jožefa prireja domače kulturno društvo Slavec. Večdnevna prireditev, ki je v svojem veC kot desetletnem življenju postala prava stalnica na našem kulturnem prizorišču, se tokrat začenja s pomembnim dogodkom, to je odprtjem razstave del desetih tržaških likovnih ustvarjalk, kot so Vesna Benedetic, Cecilija Černe, Patrizia Devide, Bogomila Doljak, Jasna Merku, Zlatka Obid, Gabrijela Ozbič, Claudia Raza in Magda Tavčar. Dogodek otvarja niz društvenih pobud, obenem pa je poklon ženski ustvarjalnosti ob nedavnem osmem marcu, mednarodnem prazniku žensk. Umetnice in njih delo bo predstavil Sergij Cesar, srečanje pa bo glasbeno obogatil še nastop moške pevske skupine, ki jo v okviru mackoljanskega Mešanega pevskega zbora Primorsko vodi Tone Baloh. Ricmanjski teden se bo nadaljeval v soboto, 16. t.m., ko je ob 20. uri napovedan celovečerni koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom Marina Maršica se bo občinstvu velike dvorane Babne hiše predstavil »odrasli« sestav, ki deluje v okviru tega godbenega društva. Ze naslednji dan, v nedeljo, 17. t.m., pa bo na vrsti poseben Zabavni večer, ki ga bo oblikoval slovenski kantavtor Iztok Mlakar. Zaradi posebnosti srečanja, ki bo kulturni užitek uskladil s sladokusnimi priboljški, je vstop možen le z vabili. Nudijo pa j ib društveni odborniki. Zaključni večer letošnjega Ricmanjskega tedna bo tudi tokrat posvečen domači ustvarjalnosti: na dan sv. Jožefa, torej v torek, 19. t.m., bosta ob 20.30 na vrsti nastop najprej Mešanega pevskega zbora Slavec - Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca, nato pa še društvene dramske skupine, ki je za priložnost postavila nareCno veseloigro z »zgovornim« naslovom Kan smo pršle... Besedilo in režija sta sad ustvarjalne žilice Tatjane Turko. (dam) r SDGZ / DOVOLJENJA ZA PREPOVEDANA OBMOČJA Tudi brez kalalizaloria OPČINE / PRIREDITEV Ob 8. marcu nekoliko drugače Nastop gojencev vzgojno-zoposiitvenega središča M. Čuk Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da je Občina Trst dopolnila svojo odredbo o omejitvi prometa, ki je že povzročila veliko hude krvi in negodovanja predvsem pri trgovcih in nekaterih drugih gospodarskih operaterjih (pa tudi pozitivne ocene peščev, stanovalcev središča in vseh onih, ki jim je pri srcu predvsem kvaliteta zraka in torej zdravje). Zupan Illy je namreč izdal odredbo, s katero je dokaj razširil kategorijo vozil brez katalizatorja, ki lahko izjemoma vozijo po prepovedanih ulicah - za »zelena« vozila seveda ne velja nobena prepoved. Tako so od vCeraj prišteta med izjeme - poleg javnih prevoznih sredstev, vozil zdravnikov, invalidov in rešilcev - tudi zasebna vozila brez katalizatorja, ki so namenjena v garaže in v avtomehanične delavnice, ki so na prepovedanih ulicah. Ti vozniki bodo dobili dovoljenje od redarjev, ki so nameščeni oh vhodu na prepovedana območja, voziti bodo morali po najkrajši poti in pokazati ob izhodu dokazilo za posamezne primere (npr. fakturo o opravljenem popravilu). Na prepovedana območja bodo smela peljati tudi vozila (seveda brez katalizatorja) obrtnikov in gradbenih podjetij, inštalaterjev in drugih obrtnikov, vozila za prevoz odpadnega materiala, pa tudi vozila za dostavo blaga zasebnikom in podjetjem, ki se nahajajo na prepovedanem območju. Zainteresirani operaterji bodo dobili posebna dovoljenja od pristojnega petega sektorja tržaške občinske uprave s posredovanjem stanovskih organizacij ali tudi z neposredno vlogo na občinsko upravo. Po ulicah z omejenim prometom bodo nadalje smela peljati tudi vozila namenjena k natovarjanju oz. raztovarjanju blaga za trgovske in gostinske obrate. V tem primeru bodo morali vozniki pokazati redarjem blagovne spremne listine ali drugo dokumentacijo. KonCno bodo oproščena tudi vozila zasebnih varnostnih služb, časopisov in radiotelevizijskih medijev, ki morajo iz službenih razlogov na omenjena območja. Vsa dovoljenja, ki jih bo izdala občinska uprava, bodo veljala do prihodnjega 31. decembra 1996. Organizacijsko tajništvo SDGZ v Ul. Cicerone 8 (tel. 362949) je na razpolago članom in drugim interesentom za podrobnejše informacije in za morebitno posredovanje pri pristojnih občinskih uradih. Med številnimi proslavami osmega marca, ki so potekale v prejšnjih dneh v raznih krajih in o katerih bomo še poročali, je bila tudi prireditev, ki jo je priredilo Slovensko kulturno društvo Tabor v Prosvetnem domu na Očinah. Tokrat ni bilo običajnih govorov, temveC so poleg moškega pevskega zbora Tabor, ki je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel štiri pesmi, nastopili gojenci in vzgojitelji Vzgojno zaposlitvenega središča M. Cuk na Colu, ki so se predstavili s točko, ki so ji dali naslov »Nekoga moraš imeti rad«. To je bila novost za vse, za vzgoji- telje in gojence središča pa lepo priznanje za ves trud, ki ga vlagajo v svoje delo, da bi se gojenci Cim bolje vključili v naš vsakdan. S tem programom so se vzgojitelji in gojenci že predstavili ob božičnih praznikih, ko je bila na Opčinah tudi razstava izdelkov gojencev omenjenega središča. Tokrat so programu dodali še prizorček, kar je njihov nastop še obogatilo. Udeleženci so bili s prireditvijo zadovoljni in so izrazili željo, da hi nastopajoči svoj program še ponovili. Neva Lukeš VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 12. marca 1996 DORA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.07 - Dolžina dneva 11.34 - Luna vzide ob 0.49 in zatone ob 10.34. Jutri, SREDA, 13. marca 1996 KRISTINA VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,8 stopinje, zraCni tlak 1015,7 mb ustaljen, veter 23 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 38-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Amina Martinez, Mattia Piccolo in Michele Marengo, Leonardo Riccucci, Andrea Giulia Caputo. UMRLI SO: 87-letni Silvio Zennaro, 87-letna Car-mela Casali, 63-letna Fausta Fait, 88-letna Marta Dussi, 97-letna Elda Reg-giani, 66-letni Bruno Pe-celli, 76-letni Attilio Bo-schin, 85-letna Maria Melon, 73-letna lolanda Pi-son, 99-letna Maria Pre-ster, 81-letna Emma Ko-smina, 85-letna Antonia Fucka, 74-letna Francesca Visintin, 84-letna Vanda Della Vedova, 83-letni Ni-colo Longo, 77-letna Antonia Mauro, 74-letna Angela Načini, 89-letna Amalia Cepach, 86-letna Aurora Belich, 77-letna Milena Luksa, 84-letni Giorgio De Stark, 94-letna Luigia Bi-doli. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 11., do NEDELJE, 16. marca 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Trg 25. aprila -Naselje sv. Sergija (tel. 281256), Ul. Flavia - Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Combi 17, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujneše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. IZLETI SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi v nedeljo, 17. t. m. smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Seslja-na ob 6. uri. Informacije na tel. št. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. KLUB PRIJATELJSVA in VINCENCIJEVA KONFERENCA iz Trsta prirejata v soboto, 23. t. m. izlet v Poreč, Rovinj in Buje. Vpisovanje do srede, 20. t. m. v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2, kjer boste dobili program in navodila. Slovensko Stalno Sledalisce Bratko Kreft ffira/nsAlAomedifcinti Režija: ZVONE ŠEDLBAUER PONOVITVE Jutri, 13. marca, ob 20.30 ABONMA RED D v četrtek, 14. marca, ob 20.30 ABONMA RED E v petek, 15. marca, ob 20.30 ABONMA RED F SLOVENSKI IvTr.eSti* 20/11 v sodelovanju s Slavističnim društvom, Združenjem aktivistov osvobodilnga gibanja in Zvezo vojnih invalidov vabita na predstavitev knjige SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA Izbral in uredil: dr. BORIS PATERNU Knjigo bo predstavil dr. Matjaž Kmecl, izbor pesmi bodo podale Mira Sardoč, Bogomila Kravos, Sandra Poljšak in Suzi Bandi, z glasbo bo srečanje obogatil Harmonikarski kvintet GM pod mentorstvom Loredane Coceani. Danes, 12. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20/11. nadstr.) SdZ Slovenska kulturno gospodarska zveza SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/11 vabita na javno srečanje z vodstvom Zveze za Primorsko Tema večera: Kako doživljamo Primorci centralno politiko Slovenije v Četrtek, 14. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. sv. Frančiška 20. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 14. t. m., ob 17.30 v prostore knjigarne na predstavitev pesniške zbirke Jurija Marusiga: MORJE Ob recitalu z glasbeno spremljavo bo o pesmih spregovoril avtor sam. Vabljeni! SKLAD MITJA CUK vabi na dobrodelni koncert Nastopa: Godbeno društvo Prosek v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20,15, 22.15 »Va do-ve ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR - 16.00, 18.45, 21.30 »Strange Days« i. Ralph Fiennes, Angela Bassett. EKCELSIOR AZZURRA - 17:35, 19.55, 22.15 »Sabrina«, r. Sidney Pollack, i. Harrison Ford, Julia Or-mond. AMBASCIATORI 17.00, 19.30, 22.00 »Ragio- ne e sentimente«, i. Emma Thompson, Hugh Grant. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dracu-la morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Niel-sen. NAZIONALE 2-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ju-manji«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nelly e mister Arnaud«, i. Em-manuelle Beart, Michel Serrault. NAZIONALE 4-16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Othel-lo«, i. Kenneth Branagh. MIGNON - 16.10 - 22.00 31.3. - 8.4 AURORA organizira: ROGAŠKA SLATINA. Cena 678.000 lir 12. - 24.4. POMLADANSKO KRIŽARJENJE. Cena od 22.-29.4. 1.390.000 lir dalje. PORTUGALSKA TURA. Cena 1.548.000 Ib 25.-28.4. MALI LOŠINJ. Cena 230.000 lir. 25.-28.4 OTOK KRK. Cena 246.000 lir. 27.4-1.5 OTOK KRK. Cena 232.000 lir. 28.4-1.5 MALI LOŠINJ. Cena 230.000 lir. Informacije in prijave pri AURORI v Ul. Milano 20, tel. št. 040/630261. Loterija 9 marec 1996 BARI 57 25 90 37 66 CAGLIARI 70 39 68 74 83 FIRENCE 59 5 34 30 45 GENOVA 47 3 8 7 80 MILANO 24 22 19 2 73 NEAPELJ 52 22 63 73 69 PALERMO 48 47 17 90 77 RIM 79 32 16 86 56 TURIN 24 31 35 71 2 BENETKE 47 45 ENALOHO 4 84 34 X 2 X X 1 X X 2 1 X 1 X KVOTE 12 46.215.000,- 11 1.226.000- 10 145.000,- SKD SLAVEC Ricmanje - Log prireja od 13. do 19. t. m. tradicionalni RIC M A N J S KI TEDEN Z naslednjim programom: — jutri, 13. t. m., ob 20.30: otvoritev razstave devetih tržaških likovnih ustvarjalk: Vesna Benedetič, Cecilja Černe, Patrizia Devide, Bogomila Dol jak, Jasna Merku, Zlatka Obid, Gabrijela Ozbič, Claudia Raza -Floreančič, Magda Tavčar. V kulturnem sporedu bo nastopila MOŠKA SKUPINA MePZ Primorsko iz Mačkolj, Dirigent: Anton Baloh — v soboto, 16. t. m., ob 20. uri: KONCERT GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ, dirigent Marino Marsic — v nedeljo, 17. t.m., ob 20. uri: zabavni večer s kan-tavtorjem IZTOKOM MLAKARJEM ( rezervacije danes, 12. in jutri, 13. t. m.na tel. št. 280808 - sedež društva -od 20. do 22. ure) — v torek, 19. t. m., ob 20.30: domači večer: nastopata Združeni MPZ SLAVEC - SLOVENEC, dirigent Danjel Grbec in dramska skupina SKD SLAVEC z veseloigro v narečju “KAN SMO PRSLE..." v režiji Tatjane Turko. »Abbracci, carezze e cor-na«, porn, prep. mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 20.10 »Goldeneye«, i. Pier-ce Brosnan. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »I laureati«, i. Gian-marco Tognazzi, Maria Grazia Cucinotta, Alessan-dro Haber. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »L’ussaro sul tetto«, i. Juliette Binoche, Claudio Amendola. [1 PRIREDITVE MLADINSKI DOM Boljunec vabi na PREDAVANJE publicista Pavla Parovela o nasilnem spreminjanju prijimkov in krajevnih imen v četrtek, 14. t. m., ob 20. uri v Mladinskem domu. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - Od četrtka 14. do 17. t. m. od 16. do 20. ure razstava CAR Z VZHODA V PERZIJSKI PREPROGI. V četrtek, 14. t. m., ob 20. uri predaval bo Hamid Vossoughian, diapozitive Bruno Križman. Vabljeni! TPK SIRENA prireja na pomorskem sedežu v petek, 15. t. m., ob 20.30 srečanje s kapetanom Vol-pi-Lisjak, ki bo govoril o svoji knjigi SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO. Pomen knjige bo orisal prof. Boris Pahor, pianist A. Starc pa bo zaigral nekaj izbranih sklad. Vabljeni! UCENCI SREDNJE SOLE I. GRUDEN vabijo 15. t. m, ob 10.30 na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE., ki bo b dvorani A. Sirk v Križu. Nastopajo tudi učenci O.S. A. Sibelja iz Komna. V NEDELJO, 17. t. m., ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah prvi pomladanski koncert iz niza Openska glasbena srečanja, ki jih priredi SKD Tabor. Gosta bosta violinist Paolo Cannarella in čembalistka Valentina Longo, ki bosta predstavila glasbeno literaturo iz zgodnjega in poznega baroka. Na sporedu Coupe-rin, Corrette, Marino, Bach in Giordani. Prisrčno vabljeni! MOCI/02 Agraria MOČILNIK Ul. Udine, 18-Tel. 418878 TRST • motorne žage in kosilnice • vsi nadomestni deli LESTVB V5EH VR5T: ZA DOM IN OBRT zanimive cene Trst Ul. San Olino. 38 tel. 54398 fax 35D15D Rodila se je mala Kristina Srečnima staršema Adrijanu in Mirjam Pahor ter bratcu Tadeju Čestitajo otroški zbor Ladjica, dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 95/96 - V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 v KD v Trstu - Vokal-no-instrumentalna skupina za staro glasbo iz Prage DUODENA CANTITANS in CAPELLA RUDOLPHI-NA - Dirigent Petr Danek. (Orlogio, Gallus, Gastoldi, de Monte, itd.). Prihodni koncert 1. aprila - Zbor J. Gallus - Zborovodja - Janko Ban. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ organizira v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri KONCERT TPPZ P. TOMAŽIČ. SKLAD MITJA CUK vabi na DOBRODELNI KONCERT. Nastopa pianist Miran Devetak v petek, 22. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča člane, da zapade 22. marca 1996 rok za predstavitev prošenj za začasne premestitve (utilizzazioni e comandi) šolskega osebja na druga službena mesta, ki predvidevajo drugačne zadolžitve. Urnik tajništva vsak torek od 16. do 17.30, Ul. Carducci 8 - Trst- tel. St. 370301. E3 ČESTITKE Moji najdražji PRIJATELJICI za njen lepi rojstni dan vse kar si sama želi. Nerina 60 let je že od tega, ko BRUNA je na svet prispela. Da bi Se dolgo živela zdrava in vesela s klapo pohajala in z zadovoljstvom nazdravljala! Danes MARTINA rojstni dan ima ! Vesela je in se rada smeji! Zbrani smo pri mizi vsi, ker na njej dobra torta stoji. Čakamo ,da dve svečki upihneš ti in pazi, da te Veronika ne dohiti! Vse naj, naj, ti želi teta Luci. □ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA nudi davkoplačevalcem možnost, da se poslužijo njenega pooblaščenega centra za fiskalno pomoč CAAF za izpolnitev davčne prijave 730. Zato vabi interesente, da se čimprej zglasijo v njenih uradih. SKD VIGRED vabi danes, ob 20.30 v društvene prostore v Sempolaju na predstavitev načrtov za obnovo stalce. Zaželjeni so predlogi in pripombe. SK BRDINA sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem ptvenstvu pri Foto Loredana na Opčinah. SLOVENSKA PROSVETA v Trstu obvešča interesente, da bo dvodnevni DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vTrstu prireja jutri 13. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20 predavanje z diapozitivi z naslovom NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA Predaval bo Lojze Abram. Vljudno vabljeni! tečaj z naslovom PLESNO -GIBALNA SOOČANJA, ki ga bosta vodili Lena Knific in Helena Biffio v petek, 15. t. m. od 18.30 do 20.30 in v soboto, 16. t. m. od 15. do 18. ure v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Do-nizetti 3/1. nad. Za informacije tel. na St. 370846. KD KRAŠKI DOM vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 15. t. m. v Kulturnem domu na Colu. Ob 20. uri prvo sklicanje in ob 20.30 drugo sklicanje. MIRKO HRVATIC, Fran-cesca Rapotec, Tanja Paro-vel, Michele Ota vljudno vabijo na ogled likovne razstave, ki je v društveni gostilni v Ricmanjih do 17. marca. SLOKAD in VINCEN-CIJEVA KONFERENCA opozarjata, da morajo starši iz tržaške občine za vpis v kolonijo v Drago in Comeglians nesti k zdravniškemu pregledu otrok, določeno v Ul. Farneto 3, izpolnjeno polo, ki jo dobijo na šolskem ravnateljstvu in kopijo davčne prijave. Iste dokumente morajo prinesti k zdravniškemu pregledu na Opčine, Pro-seška ul. 118, če bodo pregled opravili tam, prihodnji petek od 8. di 11. ure, starši otrok s Krasa in zamudniki iz mesta. Prosimo starše otrok, ki so že bili pri zdravniškemu pregledu prejšnji petek, da izročijo dokumente na Pro-seski ul. 118. Pojasnila dobite na tel. St. 226117, 43194 in 366970. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA l.MAJ vabi vse v nedeljo, 17. t.m., ob 17.00 na Stadion na koncert TPPZ Finko Tomažič »Partizanski zbor za Stadion 1. maj». MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM hišo na Kon-tovelu.Tel. med 17. in 19. uro na St. 251139. ZVELICARJEVO PODOBO (olje na platnu, 35x42 cm, konec XIIIV, začetek XIX stoletja) prodam zbiratelju likovne umenosti ali liturgični ustanovi. Tel. St. 040/213034, 18. - 20. ura. 20-LETNO dekle z visokošolsko izobrazbo ter avtonomnim prevozom išče delo. Tel. St. 040/211380. 20-LETNA študentka pedagoške fakultete išče delo kot otroška varuška, urnik po dogovoru. Tel. St. 229404 ob večernih urah. BIOLOGINJA nudi lekcije iz vseh predmetov učencem nižjih srednih Sol in iz kemije, prirodopisa in blagoznanstva dijakom višjih srednjih Sol. Tel. St. 576116. KREPKO zaokrožite vaSo plačo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, brez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. St. 040/764055 g. Martin. DRUŽBA import/export išče uslužbenko/ca med 22/27.letom z opravljeno trgovsko Solo in dobrim znanjem angleščine in hrvaščine. Dinamična in spretna oseba, ki ustreza tem zahtevam naj posije “curriculum vitae" in prošnjo na naslov: Studio Strain, Ul. S. Lazzaro 2, Trst. DELO nudim dinamični osebi z voljo do samostojnega dela. Tel. na St. 040/327023 - zvečer. PODJETJE za elektor-niko išče prodajalce/ke, tu- di kot postranska dejavnost, takojšnji zaslužek, visoke provizije. Za sestanek tel. na St. 0360/579746 od 19.30 do 20.30. RAZPRODAM štedilnik na drva, različnih vrst in mer. Tel. St. 350150 ali 575145. DAJEM v najem vinograde. Tel. St. 231578. KMEČKI TURIZEM je odprl Just Škerl - Salež 44, ob sredah zaprto. KMEČKI TURIZEM Gru-den-Zbogar v Samatorci je spet odprt vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo.Tel. St. 229191 OSMICO je odprl Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči belo in črno vino. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. DUŠAN GUŠTIN odpre osmico v Repnu 22. Vabljeni! VLADIMIR CAHARIJA - Nabrežina (Mhčev) odpre osmico. Toči belo in črno vino. OSMICO imata odprto Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. OSMICO je v Doberdobu v Tržaški ul. 25 odprl Berto Tonkič. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI Ob praznovanju 8. marca v Lonjerju darujejo udeleženke 230.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. Namesto cvetja na grob Ivoneja Lando darujejo Adelina z družino 30.000 lir ter Marcelina in Gigi 20.000 lir za SD Vesna. V spomin na Milana Ukmarja darujeta Danilo in Danila 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka. V spomin na Milana Ukmarja darujeta Anica in Srečko Orel 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka. Namesto cvetja na grob Milana Ukmarja darujeta Ančko in Luciana iz Kriza 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Proseka. ZAHVALA Svojci pokojne Giuseppine Stocca vd. Matteini se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Trst, 12. marca. 1996 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega Lucijana Radovana smo v tolažbo doživeli veliko iskrenega sožalja ter izrazov prijateljstva in spoštovanja. Iz srca se zahvaljujemo prav vsem, ki so nam bili ob strani v težkih tre-nukih slovesa, še posebej sekciji VZPI-ANPI, Godbi V. Parma, MePZ Primorec Tabor, Lucijanu Malalanu in Claudiu Tonelu za zadnji pozdrav, predstavnikom TPPZ P. Tomažič ter vsem vaškim organizacijam iz Trebe. Nerina, Milena in Vilma z družinama Trebče, 12. marca. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 t Zapustila nas je naša draga Milena Lukša Pogreb bo v četrtek, 14. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev. Žalostno vest sporočajo hčeri Neva in Sonja, vnuka Davorin in Igor, sestra Anica in ostalo sorodstvo ---Žalovanju se pridružujeta Ardemia in Gigi Prosek, 12. marca. 1996 Ravnatelj, učno in neuCno osebje nižje srednje šole I. Cankar pri Sv. Jakobu in v Rojanu izreka kolegici Nevi Starc najgloblje sožalje ob izgubi drage mame. Tajniško osebje slovenskih srednjih šol sočustvuje s kolegico Nevo ob smrti drage mame. t Zapustila nas je naša draga mama, nona in pra-nona Marija Cibic vd. Puntar Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 11.30 v cerkvi na Proseku, od tu na vaško pokopališče. Sinova Adrijan in Bruno z družinama ter ostalo sorodstvo Firenze, Prosek, 12. marca. 1996 11.3.1991 11.3.1996 Pred petimi leti nas je zapustil nas Fajo Spominu dragega prijatelja, bivšega predsednika in plesalca se klanja TFS Stu ledi Trst, 12. marca. 1996 Ob 5. obletnici smrti Lojzeta Brescianija se ga z ljubeznijo spominjajo žena Marija, sin Rado, hčerka Ernesta z možem Brunom, vnukinja Tanja ter sorodniki Brisciki, 12. marca. 1996 GORICA / KONZULTA ZA VPRAŠANJA SLOVENSKE MANJŠINE Občina naj bolj upošteva slovensko prisotnost Odborniku za kulturo Devetagu prebodli vrsto predlogov Goriški občinski odbor bo vzel v pretres nekatere predloge, ki jih je izdelala občinska konzulta za slovensko manjšino. O tem bo v odboru poročal odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki je bil gost konzul-te na njeni zadnji seji. Na srečanju je bila odborniku Devetagu izražena zaskrbljenost zaradi nezadostnega zanimanja, ki ga mestna vlada kaže do slovenske problematike. V tem smislu so elani konzulte ponudili nekaj konkretnih predlogov, ki naj bi se uokvirili v prizadevanja obcinskege uprave za praznovanje tisočletnice mesta. Kar zadeva pospešitev kultumo-turističnih zmogljivosti mesta, je podpredsednik Damjan Paulin predlagal, naj bi se v večji meri upoštevalo kulturno in naturalistično bogastvo Brd in Krasa, Aldo Rupel je predlagal večjo povezavo z občinskim programskih uradom, kar zadeva" kulturno in drugo načrtovanje, se zavzel za ureditev pod- gorskega brega Soče, posodobitev in ureditev mestnih pločnikov ter se posebej zaustavil pri načrtu o šti-rijeziCni fotomonografiji, ki bi nastala na pobudo konzulte. Prof. Albin Sirk se je zaustavil pri vprašanju toponomastike in predlagal, naj bi obogatili napise ulic in trgov tako, da bi na tablah napisali tudi originalna imena v slovenščini oziroma v nemščini. Predsednik Rudi Pavšič je odbornika Devetaga spomnil, da je skrb občinske uprave tudi ta, da valorizira kulturno stvarnost v mestu, ki jo sestavlja tudi večja skupina slovenskih društev in skupin. S tem v zvezi je predlagal, naj bi osrednjo slovesnsot ob Dnevu slovenske kulture, ki ga organizirata ZSKD in ZSKP, podpra tudi občinska uprava, saj gre za manifestacijo, ki bogati vso goriško skupnost. Odbornik Devetag je v svojem posegu najprej obrazložil prizadevanja, da bi mesto postalo zanimi- vejše s kultumo-zgodovinskega vidika in zato privabilo večje število turistov. Pobude in predloge konzulte je smatral za umestne in se zato zavzel, da jih bo posredoval občinskemu odboru. To velja še posebej za fotomonografijo, o kateri je menil, da predstavlja dober prispevek v okviru pobud ob tisočletnici mesta. Kar zadeva obletnico, je podprl predloge elanov konzulte, ki so se zavzeli za to, da bi bila slovenska prisotnost zanemarjena. Ob koncu je odbornik za kulturo predlagal ponovno srečanje s elani konzulte, ki naj bi bilo Cez približno dva meseca. V nadaljevanju seje je stekla razprava o vprašanju slovenske sekcije zavoda ITI. Sicer o tem naj bi se poglobljeno porazgovorili na srečanju, ki ga je sklical Sindikat slovenske šole. Na Četrtkovi seji so elani mestne konzulte tudi odobrili predloge sprememb pravilnika, ki jih bodo posredovali goriskemu županu in TRGOVINA OBUTVE Č>OTAR GORICA - Raštel 72 se poslavlja od svojih kupcev z VELIKO RAZPRODAJO vsega blaga v skladišču POPUSTI od 30% do 60% DREVESNICA ORLANDO gojenje in prodaja rastlin in cvetja za dom, vrt in sadovnjak Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A (nasproti letališča) Tel. 0481/20075 KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL 0 narodni identiteti Predaval bo dr. Rudolf Rizman Jutri ob 20.30 bo Slovenska ljudska knjižnica Damir Feigel gostovala dr. Rudolfa Rizmana, profesorja sociologije in političnih ved na ljubljanski univerzi. Predavatalj bo posredoval svoje bogato znanje in izkušnje o pomenu in pojavnosti narodne identitete v sodobni Evropi. S temi vprašanji se dr. Rizman poklicno ukvarja že skoraj trideset let kot redni profesor, raziskovalec in predavatelj ne le doma temveč tudi v Londonu, Berlinu, Pragi, Minsku, VVashingtonu, Ženevi, Jeruzalemu, itd. V svoji raziskovalni praksi se prof. Rizman bavi tudi s sociologijo miru in človekovih pravic, s prehodom v demokracijo v vzhodni Evropi, z zgodovino socialne misli itd. Profesor Rizman je tudi elan Mednarodnega Russellovega sodišCa od leta 1966. Srečanje z njim bo prav gotovo obogatilo s podatki in znanjem udeležence predavanja, ki živimo na narodno mešanem območju in se z vprašanji etnične, kulturne, socialne in zgodovinske istovetnosti srečujemo tako rekoC vsak dan. Aldo Rupel Feiglova knjižnica vabi na pravljična srečanja Prvo bo danes ob 17. uri Vsak torek ob 17. uri bodo osnovnošolci prisluhnili pravljicam v novi mladinski sobi Fei-glove knjižnice. Štiritedenski pomladanski ciklus pravljic predvideva tri pravljične urice in eno lutkovno predstavo. Prvo srečanje bo že danes, 12. marca, kot rečeno ob 17. uri. Na njem bo govor o strahovih, ki otroke dražijo, ko pride noC. Na današnji pravljici bodo otroci zvedeli, kako premagati bav-bave in si celo ustvarili vsak svojega. Otroci morajo namreč za prvo urico prinesti s sabo velik bel robec. Tudi za naslednja srečanja bo treba pripraviti domačo nalogo: 19. marca se bodo izživljali v kvakanju v Žabji Soli, naslednjič pa bodo vadili medvedjo hojo z Malim medom. Pravljice bo pripovedovala Barbara Rustja v vedno bolj očarljivem pravljičnem vzdušju. V okviru torkovih srečanj bo tudi presenečenje, ki ga prinaša Cveto Sever s svojimi lutkami. Tudi naloga bo kot pravi privlačno vabilce, veliko presenečenje. Knjižnica Damira Feigla vabi torej vse otroke naj se udeležijo pravljičnih uric in opozarja naj ne pozabijo domačih nalog. VRH / 50-LETNICA KD DANICA NAGLUSN0ST gp Philips DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 ob sredah in petkih 9.30 - 12.30 Pol stoletja kulture Na Vrhu so v soboto z odprtjem fotografske in dokumentarne razstave zaceli s praznovanjem 50-letnice KD Danica. Pozdravil je predsednik Boris Frandolič, nakar je Ne-rina Devetak, ki je uredila gradivo (pomaga-li so ji Miranda, Kristina, Ksenija Devetak in Marko Cotič) predstavila razstavo, ki prikazuje poleg društvenega delovanja tudi druge aspekte Vrha in življenja njegovih ljudi. Na večera so nato zavrteh film, ki sta ga s posnetki raznih domačinov o dogodkih ' v vasi v zadnjih desetletjih montirala Or- lando Murenec in Enzo Cemic, in prisluhnili nastopu mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela, ki je ob pesmih podal tudi recital verzov Dorjane Devetak posvečenih Vrhu. Zbor je društvu ob jubileju podaril stensko uro. Jubileju bodo posvetili še dva večera: v petek bo v središču igra Pred petdesetimi leti in koncert zborov Jezero in Sovodenjska dekleta, v nedeljo pa koncert godbe Kras, zbora Oton Župančič iz Standreža in osrednja slavnost ob 50-letnici. KINO GORICA VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Va dove ti porta il cuore«. Vima Lisi in Mar-gherita Buy. S ČESTITKE V Standrežu je včeraj 11. marca slavil svoj 83. rojstni dan DANILO MARUŠIČ . KoVkor kapljic tol’ko let mu želijo pravnuk Jan in vsi domači. Danes JERICA SOSOL praznuje 80. rojstni dan. Se na mnoga leta v zdravju in veselju ji voščijo Romana in družina Pintar. JERICA HLEDE -SOSOL praznuje danes pomembno obletnico - 80 let. Iskreno ji* čestitajo in voščijo vse najboljše sinova in hči z družinami ter vsi, ki jo imajo radi. H RAZSTAVE V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH razstavlja slikarka Irena Petejan. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do petka od 14.30 do 17.30, ob sredah pa do 20. ure. V tem času si lahko nabavite tudi Rojčevo pesniško zbirko "Mladim srcem”. V GALERIJI KATO-LISKE KNJIGARNE bo v petek, 15. marca, ob 18. uri odprtje razstave tržaškega slikarja Roberta Kozmana. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih. V KERAMIČNI DELAV-NIQ V GRADU OZELJAN je odprta do konca meseca marca razstava unikatnega nakita. Obiskovalci si razstavo lahko ogledajo ob četrtkih med 18. in 20. uro in soboto med 14. in 18. uro. V PAPIRNICI REDIŠ V MIRNU je odprta razstava Članov društva Goriška paleta. Člani se predstavjajo s slikami, skulpturami in unikatno keramiko. Obiskovalci lahko izdelke tudi kupijo. p IZLETI SMUČARSKI ODSEK SPDG priredi v nedeljo, 31. marca, avtobusni smučarski izlet na Koroško (Kan-zel). Prijave sprejemajo na sedežu društva do 20. marca in sicer ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Udeleženci naj pravočasno poskrbijo za potne listine. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob drage Nade Rojec daruje ženski pevski zbor Sovodnje 100 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj, v isti namem daruje tudi družina Avgust Stekar 100 tisoč lir. V spomin na Nado Hmeljak vd. Rojec darujeta Pavel in Tuša 100 tisoč lir za KD Sovodnje. CJ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlTorso bianco, Carduc-cijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 2, Ul. Manlio 14/b, tel. 480405. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Pri Jezeru, Vrtna ulica 2, tel. 78300. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 2. do 8. marca: RODILI SO SE: Mattia Grion, Fabio Maghet, Gio-vanni Cassani, Matteo Sar-nataro, Leonardo Tomasi, Eva Lutman, Tarisha Bosco. UMRLI SO: 82-letni upokojenec Mario Florenin, 64-letni upokojenec Ferdinande Travain, 90-letna upokojenka Maria S amer, vd. Marini, 54-letni upokojenec Dante Valenti, 88-letna upokojenka Angela Kovačič, 72-letni upokojenec Ermete Soran-zio, 95-letni upokojenec Bernardo Taccheo, 88-letna upokojenka Grazia Maria Carbone, vd. Vigna, 78-let-na upokojenka Immacolata Giovanna Rossetti, 72-letna upokojenka Bruna Huala, pod. Valentinuzzi, 74-letna gospodinja Maria Bratina, 67-letna upokojenka Nada Hmeljak vd. Rojec, 62-letni upokojenec Mario Trevi-san, 76-letna gospodinja Elena Vlach vd. Chiarotti, 93-letni upokojenec Angelo Marvin. OKLICI: računovodja Marco Del Nevo in uradnica Luciana Cominotto, uradnik Andrea lacobazzi in uradnica Maria Michela Posa, inženir Giampietro Calligaro in uradnica Tere-sa Fiscelli, gasilec Marco Cristancig in delavka Raf-faela Mainetti, mesar Andrea Cociancig in uradnica Maddalena Falchi, Raffaele Brescia in Donatella D’Amato, delavec Adriano Vida in služkinja Anna Del Gallo, upokojenec France-sco Marchet in gospodinja Pavla Dolinšek, Paolo Un-garo in Barbara Irovec, delavec Christian Peteani in delavka Gabriella Polge, zidar Gianpaolo Manfreda in delavka Cinzia Tosetto, odvetniški pripravnik Stefano Piccoli in učiteljica Donatella De Rocco. POROKE: zdravnik Roberto Speranza in prevajalka Mirjam Levstik, uradnik Fabio Gabrieli in delavka Alessandra Roso-len, financar Valerio Diazzi in uradnica Kristina Kovic. POGREBI Danes v Gorici: 11.00, Maria Bemardinis, vd. Co-melli iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 12.30, Thomas Cantarin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 12.45, Albina Žagar, vd. Rot iz bolnišnice Janeza od Boga v Faro. ' t V 89. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi Rajmund Lavrenčič Žalostno vest sporočajo žena Roža, sin Aldo in hči Marija z družinama. Pogreb bo danes, 12. t. m. ob 13.30 iz Tržiča v farno cerkev v Doberdobu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo dragega pokojnega spremili na zadnji poti. Doberdob, 12. marca 1996 VOLITVE / KOALICIJE SE PRIPRAVLJAJO Tudi trije Slovenci med delegati Oljke V Polu polemike zaradi Lovisonija POKRAJINA / OČITKI OBČINI Gorica utegne izgubiti postajo avtobusov APT Zamude pri ureditvi sedeža Gibanje Oljke se bo na volitvah v Gorici predstavilo z ambicioznim vendar uresničljivim ciljem, da izvoli oba kandidata v goriskih večinskih okrožjih. Za senat ni več dvoma, da bo spet kandidiral senator Darko Bratina, za poslansko zbornico pa izbira Se ni dokončna. Sinoči so o kandidaturah razpravljali na deželnem vrhu zavezništva. Za go-risko okrožje zahteva kandidaturo Ljudska stranka (Roberto Grion, Luciano Rebulla ali Lucio Grego-retti), dobre možnosti pa ima tudi prof. Mario Pre-stamburgo, ki bi utegnil biti favorit, Ce bo zadnja beseda padla v Rimu. Se veC preglavic imajo s kandidaturami pri Polu svoboščin. Ob Romoliju, ki bo spet ciljal na senat, je iz Rima prišel ukaz, naj za zbornico spet kandidira Raul Lovisoni, ki bi ga tako nagradili, ker je med prvimi iz vrst Lige skočil na Berlusconijev voz. Tako bi zadostili zahtevam CCD, obenem pa je ta izbira spravila v bes njihove demokrSCanske “bratrance” CDU, katerih deželni tajnik Luise je računal na kandidaturo. To seveda velja, Ce bodo premostili “punt” dveh katoliških strank v odnosu do Pola. V nasprotnem primeru bi se namreč vrnil v igro kandidat NZ Luigi Coana. Oljka je v soboto imela v Fogarjevem avditoriju pokrajinsko skupščino, na kateri so se zbrali znani in manj znani predstavniki levosredinskih strank, pa tudi mnogi predstavniki civilne družbe, ki doslej niso aktivno nastopali v polihki in vidijo v tej novi grupaciji možnost prevetritve sistema. Skupščina je bila namenjena predstavitvi 88 programskih tez zavezništva in izvolitvi 14 delegatov, ki bodo goriško Oljko predstavljali na vsedržavnem zboru v Milanu. Kar dobra je v tem okviru slovenska zastopanost, saj so bili za delegate izvoljeni David Grinovero, Rudi Pavšič in Bernard Špacapan. Lahko bi bili imeli tudi Četrtega predstavnika, saj je Livio Semolič dobil potrebno število podpisov: ker pa je bilo dotlej predloženih 14 imen za prav toliko mest, je Semolič umaknil kandidaturo, tako da je preprečil nezdravo konkurenčnost med slovenskimi kandidati. Poleg treh navedenih so delegati še: Al-do Basso, Giuha Castellan, Bruno Crocetti, Rosaria De Viti, Maria Rosaria Di Da-to, Lucio Gregoretti, Maria Lucchini, Franco Miccoli, Fermccio Mohorac, Paolo Raganzini in Lucio Uhan. Sobotno zasedanje je uvedel Franco Miccoli kot koordinator ustanovnih odborov Oljke na Goriškem. Podčrtal je, da zavezništvo združuje različne demokratično in napredno usmerjene sile, ki ponudijo stvarne odgovore na probleme, ki pretresajo državo. Podrobneje je programske teze predstavil Piero Biasiol, ki je podčrtal, da to ni volilni program in torej skupek neuresničljivih obljub, temveč stvaren vladni program. Miccoli je po-drobnje omenil krajevno raven in pri tem podčrtal zlasti potrebo po sodelovanju s Slovenijo za vzajemno rast. V razpravi je v imenu SSk pozdravil tudi Bernard Špacapan in izrazil zadovoljstvo, da so Slovenci različnih nazorov skoraj brez izjeme na isti strani - v Oljki. Skupščina je z veliko večino odobrila tudi tri resolucije, med temi tudi eno na pobudo predstavnikov raznih komponent koalicije v prid zakonski zaščiti Slovencev v Italiji. Gorica bi utegnila izgubiti avtobusno postajo APT. Grožnja prihaja s Pokrajine, kjer so naveličani stalnega odlašanja Občine glede ureditve nekdanjih delavnic COMG na Ul. Velodromo, kamor naj bi preselili tako APT kot mestne avtobuse in se nekatere druge storitve. Pokrajinskemu avtobusnemu podjetju namreč preti izgon in sedanjega sedeža v Ul. IX. avgusta (ki je last zasebnika). Ze nekaj let obstaja dogovor med Pokrajino in Občino, da bo slednja preuredila delavnice COMG za potrebe obeh avtobusnih podjetij. Dogovor je doslej ostal le na ravni neizpolnjenih obljub, obtožuje podpredsednik Pokrajine Claudio Calligaris. Zataknilo se je pri strošku za obnovitev poslopja, kjer bi bili uradi APT. Ker je poslopje last Občine, bi APT samo lahko izvedlo le majhna vzdrževalna dela, nikakor pa ne veC stomilijonske investicije, ki je potrebna za njegovo usposobitev. Zato APT resno razmišlja o selitvi sedeža. Prostore za avtobusni terminal jim ponujajo v Gradišču, skladišča in delavnice bi lahko imeli v Tržiču, urade pa v Ronkah. V Gorici bi potemtakem ostali brez avtobusne postaje, avtobusi, ki prihajajo v mesto, pa bi se morali posluževati parkirišča v Ul. Manzoni. Na dlani so neugodne posledice za uporabnike, pa tudi osiromašenje mesta in izguba podjetja, ki navsezadnje pomeni kar nekaj desetin delovnih mest. Začeli postopek za teritorialni pakt Goriške krajevne uprave in družbeno-ekonom-ske sile so v soboto formalno začele postopek za ti. teritoralni pakt za razvoj Goriške. Končno je bil premošCen spor s Pokrajino, ki je nastal, ko je slednja s svetovalcem Koglotom v Rimu nastopila v kontrapoziciji z drugimi goriškimi silami. Sledila so vroče polemike, kasneje pa je tudi pokrajinska uprava, kjer je odbomištvo za gospodarska vprašanja nato prevzel Paolo Petiziol, odločila za pot dogovarjanja in skupnega nastopanja. V soboto so se predstavniki občin Gorica in Tržič, Pokrajine, Trgovinske zbornice, sindikatov CGIL, CISL, UIL in 12 strokovnih združenj (med temi je tudi SGZ) končno dogovorili in poslali na Vsedržavni svet za ekonomijo in delo (CNEL) predlog za izvajanje pakta. V bistvu gre za skupno načrtovanje in usklajevanje razvojnih družbenih in gospodarskih posegov, pri Čemer bo CNEL koordiniral in sugeriral primerne prijeme za razvoj goriskega območja. Cilj je utrditev in razvoj gospodarstva in premagovanje brezposelnosti. Prioritetno pozornost bodo posvetili prilagajanju gospodarske strukture vstopu Slovenije v Evropsko unijo in razvoju tržiškega pristanišča, tudi upoštevajoč morebitni plinski terminal SNAM. NOVICE Nocoj v gorici ponovitev “Krajnskih komedijantov” Nocoj ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici ponovitev letošnje šeste gledališke predstave v abonmaju SSG, in sicer delo Bratka Krefta “Krajnski komedijanti”. Celoten podnatis igre se glasi “ena komedija v treh aktih, katera Linharta inu "Zupanovo Micko” tiče” in že sam jasno kaže njeno vsebino. Gre za Zoisov krog in njegovo postavljanje temeljev slovenskega gledališča za živahno, razgibano, operetno lahkotno predstavo, jezikovno barvito, žlahtno veseloigro, primemo slovenskim gledališkim trenutkom. Privlačno za občinstvo, dragoceno za šole. Režija: Zvone Šedlbauer. Briška vina v Brescii Na pobudo zaščitnega konzorcija Collio so na sedežu združenja gostincev v Brescii priredili promocijo briških vin. Udeležilo se je je veC kot petdeset izvedencev, gostincev, enotekarjev, novinarjev in ljubiteljev kakovostnega vina. Ravnatelj konzorcija Albano Bidasio je predstavil Brda, njihovo tradicijo in vinsko proizvodnjo, sledila pa je pokušnja, pri kateri je prišlo do izraza veliko zanimanje izvedencev za tukajšnja vina. Knjiga o Brunu Pincherietu V knjigami Editrice Goriziana na Verdijevem korzu bo prof. Elvio Guagnini s Tržaške univerze nocoj ob 18. uri, v navzočnosti avtorice Miriam Cohen, predstavil knjigo “Bruno Pincherle”, ki je izšla pri založbi Studio Teši. Gre za monografijo o liku znanega tržaškega antifašista, ki je bil večkrat aretiran in interniran in ki ga na Gorico vežejo med drugim tudi sorodstvehe vezi z družino Michelstaedter. V stolnici na ogled razstava o cerkvah v Revmi in Štmavru V stolnici so z odprtjem razstave o sakralnih krajih in objektih na območju Pevme in Stmavra zaceli niz prireditev v počastitev mestnih zavetnikov Hi-larija in Tacijana, katerih praznik bo v soboto. Razstavo je pripravil Center za zgodovinske in aerheo-loške raziskave v Gorici v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice. V predstavitvi je dr. Ales-ssandra Martina poudarila preseganje meja, ki je eden od pomenov razstave. Poleg tega ponuja obiskovalcem zanimive slike, dokumente in informacije ne le o poslopjih, temveč tudi o življenju in tradicijah. Slovensko Stalno Gledališče Bratko Kreft kamect^antl Režija: Zvone Šedlbauer Danes 12. marca 1996 (Red B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20). \ ijudno Vas vabimo v galerijo Katoliške knjigarne na odprtje razstave slikarja Roberta Rozmana v petek, 15. marca 1996, ob 18. uri. Umetnika bo predstavil JOŠKO VETRIH. Galerija Katoliške knjigarne SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE / OCENA VPISOV Promovirati našo šolo Srečanje slino Anselmi Koordinacija žensk pri gibanju Oljke vabi nocoj ob 18. uri v pokrajinsko sejno dvorano v Gorici (Kortzo Italia 55) na srečanje s Tino Anselmi, ki ga prirejajo ob mednarodnem prazniku žensk. Bivša poslanka bo govorila o nedavni pekinški konferenci, pna kateri ja aktivno sodelovala, o vlogi in problemih ženske v svetu, pozornost pa bo osredotočila še posebno na stanje v izjavanju enakih možnosti med spoloma v Italiji in na najnovejso pridobitev ženskega gibanja, novi zakon proti spolnemu nasilju. V minulih tednih je naše Časopisje posvetilo precejšnjo pozornost Šolski problematiki. Razmišljalo se je o izbiri, pred katero so postavljeni dijaki oziroma njihovi starši v trenutku, ko se morajo odločiti, katero šolo. bodo obiskovali v prihodnjem šolskem letu. Časopis v teh dneh tudi poroCa o številu dijakov oziroma o vpisih na posamezne slovenske Sole v šolskem letu 1996/97. Pri tem ugotavljamo, da se je osip malčkov iz slovenskih vrtcev na italijanske osnovne šole zmanjšal in da se je negativni trend zmanjševanja šolske populacije zaradi upada rojstev konCno zaustavil in stabiliziral. Pred nami pa ostaja dejstvo, da letno zaključuje obvezno slovensko šolo na Goriškem vsega skupaj manj kot petdeset dijakov, ki se nato odločajo za nadaljevanje študija na petih slovenskih višjih šolah, na katere se sicer v zadnjih letih vpisujejo tudi posamezni dijaki iz Slovenije. Podobna številčna skromnost velja tudi za italijanske srednje šole (obvezno .šolanje v Gorici zaključi letno samo 200 dijakov), tako da razni italijanski zavodi skušajo privabiti tudi slovenske dijake z raznimi vabili in prospekti. SliCne iniciative so potekale tudi s strani slovenskih zavodov, vendar bo treba - po mnenju Sindikata slovenske sole -tajništvo Gorica, ki je o teh problemih razpravljal na svoji zadnji seji - v prihodnje še natančneje prikazati delovanje posameznih zavodov in poudariti možnosti, ki jih pridobi posamezni dijak na slovenski Soli, da celovito razvije in ovrednoti svojo identiteto s poukom v materinem jeziku. Odborniki so razpravljali tudi o šolski racionalizaciji, glede katere bo v kratkem vsa naša skupnost morala nekaj predlagati z ozirom na številčno šolsko stanje, na nove potrebe tega in širšega prostora in na možnosti, ki se odpirajo našim šolam v perspektivi izvajanja normativ o šolstvu v okviru Evropske skupnosti, saj z golim vztrajanjem in sklicevanjem na neko realnost, ki je veC ni, tvegamo, da bodo o nas odločali drugi, (si) BETON PRESS FARRA DMSONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice - sanitarije - kadi za hidromasažo - armature - kopalniška oprema - vrtna oprema - ter kamini in peči CZ CAMINETTI ® [SmontegrappaJ UNICA/01 L UNICA VSE ZA POROKO, OBHAJILA in BIRME v GORICI Korzo italia 40 Ul. Garibaldi Tel. 0481/535572 Vogal Ul. Morelli 55 bonboniere konfeti poročni seznami OPREMA: lestenci preproge keramika porcelan kristal jedilni pribor okrasni predmeti SSG / KRAJNSKI KOMEDIJANTI V ŠEDELBAURJEVI REŽIJI Kratkočasna, blago preporodna komedija O Kreftovi komediji ni mogoče zapisati nič novega. Igra v jeziku tedanjega časa pripoveduje o tem, kako se je v Zoisovem in Linhartovem meščanskem krogu (advokati, zdravniki in trgovci) v letu francoske revolucije in pod njenim vplivom spočela zamisel o igri v domačem jeziku in kako je temu nasprotoval grof in cenzor Hohenvvart ob podpori dehanta Jurija Japla. Ta konflikt poživljajo ljubezenski zapleti, ki jih sprožajo potujoča operna pevka Suzana (vanjo sta poleg drugih zaljubljena Hohenvvart in bolehni baron Zois) ter Zoisova služabnika Micka in Matiček z medsebojnimi nagajivostmi. K razpletu pripomore prav bistri Matiček, ki vzpodbudi malodane že obupanega Linharta, da postavi na oder Zupanovo Micko, ki si jo oba »tabora« (v Kreftovem 3. dejanju) ogledata; ta ogled igre v igri pa nazadnje tudi pomiri nasprotnike in zgladi nesporazume. Vesela igra izzveni v skupen, osrčujoč ter kulturno zmago slaveč pevski nastop. Ob Kreftovem tekstu pa je treba vsekakor opozoriti na povsem novo gledanje, ki ga je ob problematiki Kreftove igre opisal izjemno razgledani lektor SSG Jože Faganel v marčnem (odličnem!) gledališkem listu (razlika med popularnim kulturnim modelom 18. stoletja, ki ga zastopajo Kreftovi komedijanti s svojimi idejami, in tedaj tudi prisotnim višjim kulturnim modelom - Dev, Japel). Režiser Šedlbauer je občutno skrajšal obsežen tekst, ki so ga nato lektorski in redakcijski posegi Jožeta Faganela v resnici precej približali da- našnejmu ušesu, pri tem pa ohranjali njegove leksikalne in stavčne značilnosti. Faganelov! posegi pa so seveda le podčrtavali režiserjevo pozorno zazrtost v zgodovinski, še posebej pa kulturni trenutek komedije. Zdi se, da je značilnost Sedlbauerjevega režijskega pristopa vendarle v tem, da pazljivo in s precej zanesljivo intuicijo poskrbi za to, da tisto, ker že je dano kot značinost - v tekstu in latentno pri igralcih - po povsem naravni poti pride na svetlo v jasni in izčiščeni ter točni podobi. To tenko prisluškovanje pa je (podobno kot pri režiji Flisarjevega Prešerna) tudi v tej zapleteni i-gri ustvarilo neko svojsko, že kar šedlbauer-sko atmosfero. Tako smo lahko na premieri v petek, 8. marca, dve uri gledali kratkočasno porajanje komedije v komediji, ki je bilo ves čas predstave presijano z blago ljubeznivostjo, da tudi z rahlo nakazanim ljubezenskim (seveda do naroda) pre-porodnim zanosom, ki je navdihoval velike postave iz naše kulturne preteklosti. Šedlbauer v resnici ni izpostavljal levičarskih idej, temveč res le - kot je že sam povedal za naš časopis -bridko odvisnost Zoisovih intelektualcev (jasna je bila v Linhartovem monologu) od politične situacije; to pa je zanimivo sporočilo celo za današnji čas. Pri taki zamisli mu je bila v pomoč preprosta Ravnikarjeva scena, sicer funkcionalna, vendar zaradi nepotrebne črne zadeve v ozadju odra čudno neskladna z veselo zračnostjo predstave. Ponesrečena mrakobnost tega detajla je manj bodla v oči, ker so se potešeno pasle na razkošnih, tudi tokrat lepih in študijsko natančno izdelanih zgodovinskih kostumih Marije Vi-dau. Veliko je bilo število nastopajočih igralcev, pri vseh po vrsti je treba najprej odkrito pohvaliti neoporečno podajanje zahtevnega, starinskega besedila, takoj za tem pa dobro skupinsko igro, v kateri so izrazito prišle do veljave tudi manjše vloge (pomemben prispevek svetovalca za gib Janeza Mejača). Predstava je ustvarjala zato vtis zlitosti, usklajenosti in stalne »prisotnosti« vseh nastopajočih. Barona Zoisa je prepričljivo igral Andrej Kurent kot blagega, umirjenega u-gledneža. Pri oblikovanju tega pomembnega lika je bila mogoče le premalo nakazana njegova betežnost, tako da Zois ni bil docela ver-jemljiv v prizoru, ko je zavrnil (tako svež in zdrav!) prelepo Suzano. Izbira Vladimirja Jurca za vlogo Linharta (po Kreftovi volji najbolj resne od vseh) se je izkazala za kar se da utemeljeno, odigral jo je z mladostnim žarom in poseben višek dosegel v monologu, ki ga je podal s treznim, a ponosnim obupom intelektualca, ki s tem aktualiziral sporočilo igre, a tudi kasneje kot nemirni režiser svoje »Micke« (na sliki, levo Kurent, desno Jurc, foto KROMA). Neprijetno pojavo Hohenwarta je v naduti petelinji pro-režimski drži mestoma nekoliko karikirano, a ves čas zabavno odigral Vojko Belšak. Velik vtis je napravila Zorica Fatur z likom nežne, krhke pevke Suzane in kajpada s svojim petjem na glasbo Zareta Prinčiča ter duhovitostmi prijetno razgibala predstavo. Boris Kobal je v tej i-gri naravnost zablestel s svojim velikim naravnim talentom, saj je igral zapitega fraj-gajsta in advokata Repiča in šribarja Glažka s takim učinkom, kot ga na gledalstvo napravijo le veliki komični igralci: dovolj je, da spregovorijo, napravijo gib, že vzbujajo nezadržen smeh. Premiersko občinstvo ga je nadigralo s ploska-nejm na odprti sceni. Posrečen in markanten je bil Drago Gorup kot Valentin Vodnik; prav tako je bil opazen in učinkovit v kratkem nastopu Dušan Jazbec kot škof Brigido. Stojan Golja pa je ustrezno s Kreftovo zamislijo odigral v svoje literarno delo zagledanega in samovščenega Jurija Japla, nemara le preveč karikirano v prizoru z navajanjem svojega prevoda; ustrezno pa v pogovoru z Zoisom (ob zamenjavi pisem). Sveže sta učinkovala debitanta Lara Jankovič kot odrezava Micka in Danijel Malalan kot brihtni Matiček. Miranda Caharija je živahno odigrala prizadevno Linhartovo ženo in nato s temperamentom županovo Micko; briljantna je bila tudi Lidija Kozlovič kot fina gospa Garzarollijeva, ki je bila nato še ponosna in posmehljivo rezka Sterfeldovka v Županovi Micki. Adrijan Rustja je podal drobencljavega Dasselbrunnerja, nato rahlo potuhnjenega Tul-penheima. Livij Bogateč je ustvaril razgiban lik ranocelnika Makovca in nato zvabljal smeh kot premraženi Mankof. Alojz Milič je imel kot advokat Mrak manjšo vlogo, zato pa je bil duhovit v zahtevni vlogi župana Jake. Prav tako je mladi Aleš Kolar (zlasti opazno prijeten v gibih in hoji) opozoril nase v prvem delu igre kot advokat Piller, sveže in naravno pa je odigral Mickinega Anžeta. Naj omenimo še skladen nastop zakoncev Bartollini, ki sta jima posodila podobi Maja Blagovic in Franko Korošec. Pod vodstvom Zvoneta Šedlbauerja je iz komplicirane predloge, polne zapletov, nastala precizno izdelana in zabavna predstava, ki je zadihala v naš čas z že kar poetično, zračno podobo velikega slovenskega gledališkega trenutka. Premiersko občinstvo jo je sprejelo z navdušenjem. Ivanka Hergold -1, FILM / SLOVENSKI PROGRAMI RAI - »Prelomni« Hladnikov Ples v dežju Ples v dežju. Režija: Boštjan Hladnik. Scenarij: Boštjan Hladnik (po romanu Dominika Smoleta Črni dnevi in beli dan). Fotografija; Janez Kališnik. Scenografija: Niko Matul. Kostumi: Nada Souvan. Glasba: Bojan Adamič. Montaža: Kleopatra Harisijades. Igrajo: Duša Počkaj (Maruša), Miha Baloh (Peter), Rado Nakrst (Anton), Ali Roner (šepetalec), Joža Zupan (Magda), Arnold Tovornik (kočijaž), Janez Jerman (direktor gledališča), Janez Albrecht (natakar), Vida Jouvan (gospodinja), Demeter Bitenc (profesor), Janko Hočevar (pijanček), Franci Jež (plesalec), Mojca Platner (plesalka). Proizvodnja: Triglav film, Ljubljana 1961. Trajanje 104’. Na sporedu slovenskega programa deželnega sedeža Rai v četrtek, 14. marca, ob 20.45 (ponovitev). Ples v dežju, prvenec Boštjana Hladnika, je film, ki pomeni na Slovenskem slogovno in tudi splošno vsebinsko prelomnico. Anketa med slovenskimi kritiki v zadnji številki revije Ekran uvršča Hladnikov film na sam vrh domačih filmskih dosežkov. ”Cma melodrama v fekspresionistično-mo-demističnem slogu”: tako piše Filmografija slovenskih celovečernih filmov (1994), ki jo je izdal Slovenski gledabški in filmski muzej. ”Crna“: zbeganost, strah pred življenjem, odtujenost in gnus pripovedujejo o tisti temni strani življenja v urbanem okolju. Ples v dežju je mračen film, v katerem se življenje Petru in Maruši, pa tudi gospodu Antonu in šepetalcu, izteka dan za dnem, ob tem pa jih spremljajo blodnje in iluzije, sad strahu pred tveganjem in spremembami. Ob svoji predstavitvi v Sloveniji leta 1961 je bil Ples v dežju tudi filmski protest proti vzdušju v domovini. "Melodrama”: srečna ljubezen ni hvaležna snov za zgodbo, toliko bolj za melodramo, ki se je v filmu opredehla kot žanr, ki iz neizponljive ljubezni gradi os svojega pripovedovanja. Taka ljubezen postaja zato velika, mitska, neobvladljiva in pogubna. »Ni zame ženske, jo bom sploh kdaj našel?«, pravi Peter, ki jo je imel, a jo je zavrnil. Ples v dežju je film o dvojno nesrečni zenski: zavrženi ljubimki in odpuščeni igralki. Peter je nezadovoljen s sabo, zato Maruše ne mara. Po Maruši hrepeni tudi mlad šepetalec v gledafišču, nad Marušo bedi tudi stari gospod Anton, ki se boji in si žeb, da bi ga ženska, sicer druga ženska, ugonobila. ”V ekspresionistično1 ‘: Boštjan Hladnik se je na splošno izogibal reahstičnih prijemov in je sledil motivom, ki vodijo v fantastiko, budijo človekov notranji svet, ki zasledujejo bizarnost, nenavadnost. V filmu se prizori realnega dogajanja prepletajo z blodnjami in iluzijami protagonistov, večkrat na skupnem filmskem prizorišču. "Modernističnem slogu11: v Parizu je Hladnik prišel v stik s tisto klimo, ki so jo kritiki in zgodovinarji opredebb kot nouvelle vague, novi val. Sodeloval je s Claudeom Chabrolom, Phihppom de Brača in Robertom Siodomakom. To klimo je Hladnik uresničil tudi v Sloveniji, lahko rečemo vzporedno z novimi težnjami v svetu. AD GORIŠKA SREČANJA Z JAZZ GLASBO wl\ i K ftjf i i iFl mm I I\#l I Goriška srečanja z jazzom so se pretekli četrtek odlično začela. Mladi francoski pianist Mi-chel Petrucciani je s skoraj devetdesetminutnim solo koncertom popolnoma navdušil številno občinstvo, ki je skoraj do zadnjega kotička napolnilo kinodvorano Corso (foto Studio Reportage). Petrucciani sodi v sam vrh svetovne jazz elite. Danes je morda edini, ki se lahko na klavirju kosa s slavnim Keithom Jarrettom. Njegov stil igranja je zares popolen, malodane brezhiben: virtuoza odlikuje tudi občuteno podajanje in do izraza prihaja njegovo popolno obvladovanje inštrumenta, ki je tudi v jazzu med vodilnimi. Petruc-cianijev nastop, ki je potekal brez odmora, je bil razdeljen na dva dela. V prvem je podal skupek standardov (klasičnih skladb te glasbene zvrsti), ki jih v zadnjih letih pogostoma vključuje v programe svojih koncertov. V enosapni, dolgi, neponovljivi in nepretrgani sekvenci smo slišali hite Maiden Voyage, Take the train in Autumn Leaves, ki so bile zaigrane zelo čustveno in tehnično brezhibno. Finale prvega dela je bil z Ellingtonovo skladbo Caravan pravi crescendo. Vmes je Mi-chel Petrucciani v dokaj dobri italijanščini pozdravil publiko, se malce pohecal z jazz nastopi VVoodvja Allena in pre- dstavil nekaj svojih skladb, kot sta Romantic Blue Note in Looking up. Od očarane publike se je Petrucciani poslovil z edinim italijanskim standardom, ki ga jazz glasba pozna, in sicer s skladbo Estate, ki je francoskemu pianistu zelo pri srcu. Začetek letošnjih jazz srečanj je bil torej zelo uspešno. Goriška jazz srečanja nam že ta teden ponujajo nov zanimiv večer. V četrtek, vedno ob 21. uri, bomo v kinodvorani Corso lahko sledili drugemu solo koncertu. Tokrat se bo deželni publiki predstavil angleški saksofonist John Surman. Soliden glasbenik v raznih sestavah, Surman je glasbeno zrasel v Londo- nu, kjer je sodeloval z vsemi angleškimi jazz-mani. Kariero je obogatil s sodelovanjem z Či- lom Evansom, Miroslavom Vitousom in Jackom De Johnettom. Pravo dimenzijo doseže Sur- man v solo nastopih, kjer se jazz meša z minimalizmom in deli angleške glasbene tradi- cije. Vredni posluha sta predvsem njegova zadnja dva solo albuma, Road to St. Ives iz leta 1990 in A Biography of The Re. Absalom Dawe, ki ga je znana nemška založba ECM izdala sredi leta 1994. In prav skladbe s teh dveh albumov bodo tvorile jedro programa četrtkovega nastopa. Goriška srečanja z jazz glasbo se bodo potem nadaljevala v sredo, 20. marca, ko bo v Gorici nastopil trio v sestavi Miroslav Vitous (kontrabas), Dave Liebman (saksofon) in Airto Mo-reira (tolkala). Niz koncertov pa bo 3. aprila zaključil indijski tolkač Trilok Gurtu s svojim kvartetom. AW RIM / V CIV1TAVECCHI ZAVLADAL PRAVI PLEPLAH Marijin kipec policija našla v toibi priletnega duhovnika Duhovnik Aldo Rosati pravi, da so mu zamenjavo dovolili RIM - Najprej jih je sprejel papež, zatem pa je okrog 50 vernikov in njihovega dušnega pastirja »sprejela« še cestna policija, ki jih je najprej ustavila na avtocesti in zatem več kot tri ure zadržala v kasarni, kjer je vse legitimirala. Po njihovem odhodu iz Civitavecchie je namreC zavladal pravi alarm, izginila je kopija kipca Matere božje, ki so jo hranili na vrtu družine Gregori, kjer je prišlo do prvega domnevnega krvavega solzenja. Da nekaj ni v redu s kipcem, se je prva zavedela Enrica Gregori, mati Fabia Gregorija: bil je poškodovan, na eni strani pa je opazila napis »Madonna di Ci-vitavecchia«. Poleg tega je rožni venec bil na vratu in ne na roki, kot običajno. Fabio Gregori je nemudoma vložil prijavo pri karabinjerjih, vendar je tedaj že zavladal preplah: ljudje so mislili, da je bil ukraden pravi kipec, ki pa je bil na varnem v žu- pniji SanfAgostino, nekaj sto metrov od hiše Gregorijev. Kaj se je dejansko zgodilo, ali je šlo za nesporazum ali kaj drugega, bo ugotovila preiskava. Msgr. Aldo Rosati (73 let) iz Bologne je povedal, da je od nekega krošnjarja kupil kipec, vendar z njim ni bil posebno zadovoljen in ga je zamenjal s tistim, ki je bil na vrtu Gregorijev. To pa ni naredil na lastno pest, dali so mu dovoljenje, sam Fabio Gregori naj bi mu dovolil, da za spomin odnese tudi kamenček. O tem naj bi obstajala dokumentacija, eden od romarjev je namreC zamenjavo fotografiral. Tudi romarji so soglasno potrdili, da je do zamenjave prišlo javno, pred oCmi vseh. Policija je zaplenila tako kipec kot kamenček in fotografski aparat. Fabio Gregori pa o vsem tem ni nie vedel. Kasneje je Fabiov brat Gio-vanni skušal pojasniti neobičajen dogodek. V jutranjih urah je bilo na vrtu veliko romarjev. Brata ni bilo in za disciplino in red je skrbelo nekaj otrok. Prav otroci so povedali, da se jim je približal duhovnik in jim predlagal zamenjavo, vendar mu niso ustregli. Bil pa je zelo vztrajen in naposled so popustili. Ponarejeni kipec je Aldo Rosati kupil od krošnjarja, ki vsak konec tedna pride v Pantano. Prodajalec ga je imel ob strani, bil je poškodovan, duhovnik pa je kljub temu hotel imeti. »Ne razumem njegovega početja«, je povedala Enrica, »lahko bi kupil novega, ga dal blagosloviti, nakar bi ga odnesel. Na kipec, ki nam je bil ukraden, smo bili navezani, daroval nam ga je kardinal Deskur.« Zgodba o solzenju sega v lanski februar, ko je Jessica Gregori, 5-letna hčerka Fabia Gregorija, uslužbenca Enela, opazila solze na kipcu Marije, ki je bil šest mesecev na vrtu hiše, kjer prebi- vajo (v Pantanu, okrog 10 km od Civitavecchie). Solzenje naj bi se zatem ponovilo še 13-krat. Izvedenci, ki jih je imenoval škof Grillo, so ugotovili, da je dejansko šlo za Človeško kri (in sicer osebe moškega spola). Za zadevo se je zaCelo zanimati tudi sodstvo, Fabia Gregorija so obtožili združevanja v zločinske namene in okoriščanja ljudske lahkovernosti. Izvidi, ki jih je opravilo sodstvo, so potrdili prvotne rezultate: kri je bila Človeška. Medtem so se zaCela trenja med preiskovalci in škofom (slednji je 5. aprila po TV izjavil, da je Marija znova jokala v njegovih rokah), sodstvo je kipec zaplenilo, škof in kardinal Deskur sta sodnike obtožila, da so kršili konkordat in jih primerjala komunisticnom sodnikom. Kasneje so zaplembo preklicali in kipec vrnili škofu Grillu. Odtlej v Pantanu ne manjka romarjev. BANGKOK - Posmrtne ostanke tajske princese Sangvval Mahidol, matere dveh zadnjih tajskih kraljev iz najdlje vladajoče družine na svetu, ki je v 94 letu umrla 18. julija lani, so v nedeljo iz kraljeve palače prenesli na sežig v krematorij, kjer se je princesi še zadnjic poklonilo veC sto tisoč ljudi. Po sežigu se bosta kralj in kraljica vrnila po princesine kosti in pepel ter jih prenesla v Veliko palačo. Princesa je bila priljubljena predvsem zaradi skrbi za izboljšanje življenja revnih, še posebej na odmaknjenih območjih. Se v pozni starosti je redno potovala v odmaknjene vasi in pripravljala projekte, s katerimi bi pomagala najbolj revnim prebivalcem. Diskriminacija LONDON - »Homoseksualci tudi v prihodnje ne bodo mogli služiti vojske v oboroženih silah Velike Britanije,« je ob objavi poročila o večmesečnem delu komisije ministrstva za obrambo o možnosti ukinitve prepovedi za homoseksualce dejal obrambni minister Michael Portillo in dodal, da bi to porušilo disciplino in povzročilo zlom morale. Po njegovem mnenju bi homoseksualci povzročali zaplete, kar bi lahko resno ogrozilo bojno pripravljenost britanskih oboroženih enot. FRANCIJA / NEKDANJA IGRALKA ODPRLA GOSTISCE Na kosilu pri Leslie Caron PARIZ - Turistu, ki se ustavi v gostišču La lucame aux chouettes (Sova na strešnem oknu) v burgundski vasici Villeneuve-sur-Yonne, se bo zdel obraz lastnice znan. Odgovor na vprašanje, kje jo je videl, bo dobil ob pogledu na nekoliko obledele plakate, ki visijo v recepciji, in takoj bo odkril podobnost med lepotico na slikah in gospo, ki ga je sprejela ali pa je v trenutku, ko je vstopil, pripravljala mize v jedilnici: prijazna gostiteljica je namreč igralka Leslie Caron, hollywoodska zvezda petdesetih let, ki je zaslovela s filmoma Gigi in Amerikanec v Parizu. Igralka se je na burgundsko podeželje preselila pred petnajstimi leti, ko je kupila stari mlin in ga spremenila v svoje bivališče. Nikoli ni razmišljala, da bi odprla gostišče, ideja se ji je porodila šele Cez Cas, ko je med vožnjo proti mestu opazila veliko zapuščenih hiš. S sinom sta se odločila, da jih kupita in spremenita v nekakšno kulturno središče, v katerem bi se zbirali njuni prijatelji. Zamisel se ni uresničila, saj je bila obnova hiš predraga, zato se je odločila odpreti lokal. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bila prisiljena veliko dela opraviti sama. Večkrat jo je mučila mora, vendar ni obupala. Danes svoje odločitve ne obžaluje. Prvi kuharski mojster ni upravičil njenega zaupanja, zato je v lokalnem Časopisu objavila nov oglas, na katerega se je med drugimi javil tudi Marc Daniel, sedanji šef kuhinje, ki pripravlja izvrstne jedi -okusne domače klobase in morske sadeže. »V kuhinjo se ne vmešavam, šefe le opozarjam, katere jedi gostje največkrat naročajo. Mark je odličen kuhar, ker vedno pripravlja tudi sezonske jedi, svežo zelenjavo in sadne sladice, zato naša hrana ni enolična. Na jedilnem listu so tudi značilne bretonske jedi, kot na primer stepena jajca z vinom in koščki slanine ter kuhani polži s Česnom in maslom, zmešanim s peteršiljem. Gostišče je v bližini enega najboljših vinogradov na svetu, zato je gostov vedno dovolj, Čeprav La lucame amc chouettes ne sodi med lokale, ki so namenjeni le poslovnežem z debelimi denarnicami ali slavnim osebnostim; Leslie Caron prijazno sprejme tudi domačine in turiste. Stene v jedilnici niso pobeljene, pod strojDom so leseni tramovi, s katerih visijo na vrvi privezani svečniki. Gostje si poleti lahko privoščijo obed na terasi ob reCni obali, Ce imajo raje hlad, pa bodo sedli v hišo. Caron je sprejemnico polepila s plakati iz svojega hollywoodskega obdobja. »V Franciji nisem bila tako slavna kot v ZDA, tudi tukajšnji ljudje me jemljejo predvsem kot lastnico gostišča,« je rekla. V domovini je namreC posnela le dva filma, z Jeanom Maraisom in Francoisem Truf-faujem. Ko je postala slavna hol-lywoodska zvezda, so jo začeli vabiti tudi drugi francoski režiserji. Pred odhodom v Hollywood je bila Leslie Caron baletna plesalka; ko je nastopala v predstavi na Champs-Elysees, jo je opazil Gene Kelly in ji ponudil vlogo v filmu Amerikanec v Parizu. Časopisna satira razburja avstrijsko politično javnost :krW^W^||ISEI Oi« rspaMk ML »c Mfi 6h Miatiil Des Kaise neue Klel digajHi Vbu-rtd Iranz Vrjtitaiiy Hciitd und $ I i-.i i ...MN/ug 1 V-, Prt idbsil dkr RcEK-ruiijti-* vrhatoit«n|$«,i DUNAJ - Fotomontaža na prvi strani uglednega političnega tednika »profil«, ki kaže nagega avstrijskega zveznega kanclerja Franz Vranitzkega, je včeraj bila glavna tema Avstrijcev, še posebej pa pri avstrijskih socialdemokratih. Sam kancler pa je že napovedal, da se je odločil za tožbo političnega tednika, kajti tak naCin novinarstva se ne sme uveljaviti v avstrijski medijski sceni. Fotomontaža nagega kanclerja pa ga je tudi zabavila, kajti prava je samo glava, ne pa telo, je še dodal kancler. Izdajatelj »profila« je na napoved pravnega postopka proti politič- nemu tedniku dejal, da mirno Čaka na odločitev sodišča. Slika nagega kanclerja z naslovom »Cesarjeva nova obleka« je namreC najbolj posrečena optična informacija dogajanja pri oblikovanju nove avstrijske koalicijske vlade, v okviru katere je šef Ljudske stranke in podkancler VVolfgang Schiissel kot poraženec na decembrskih volitvah Vranitzkega slekel do nagega. (I.L.) NA SLIKI: Naslovnica avstrijskega političnega tednika«profil« s fotomontažo, ki kaže (pri koalicijskih pogajanjih) do nagega slečenega kanclerja Vranitzkega. Dvojna stolpnica družbe petronas v Kuala Lumpurju se dviga 451, 9 m v višino in prekaša za skoraj 9 metrov Searsovo stolpnico v Chicagu (Telefoto AR) -FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL IAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918 COSMETICS ITALY BIOPRIMA® PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918 TRENDI / NA MESEČNEM SESTANKU GUVERNERJEV CENTRALNIH BANK EU V BASLU Fazio zanika možnost znižanja obrestnih stopenj na kratek rok Ostre kritike podjetniških organizacij in negativni odmevi na trgih MILAN - Ne samo ameriški trendi, ampak tudi domača monetarna politika je te dni dokončno uglasnila upanje, da bi lahko prišlo do znižanja cene denarja na kratek rok. Guverner Banke Italije Antonio Fazio je na mesečnem srečanju guvernerjev centralnih bank v Baslu jasno povedal, da se uradne obrestne stopnje ne bodo znižale vse dotlej, dokler se povprečna letna inflacija ne bo spustila na 4 odstotke. Inflacijsko ohlajanje zadnjih dveh mesecev in dobre perspektive, da se v tem mesecu draginjska krivulja spusti na 4, 5, guvernerju očitno ne zadostujejo, saj se mu zdi minimalni cilj za izhod iz emergenčnega stanja še vedno daleč. »Bil sem zelo natančen, ko sem dejal 4 odstotke, saj pri tem nisem mislil na predvidevanje, amapk na cilj, ki ga je treba uresničiti. To sem tudi večkrat ponovil. Zdaj pa mi je dovolj, počakal bom, da bo cilj uresničen,« je izjavil Fazio. Toda stvar ni tako preprosta, kot se zdi, kajti nižanje inflacije je odvisno tudi od premeščanja negotovosti, ki so ošibile liro, od nadaljevanja procesa sanacije javnih financ in od vzdržljivosti politike plač. Če tega trojnega vpliva ne bo, samo počasno nazadovanje inflacije po Faziovem mnenju ne bo zadostovalo, še posebno, ker ostaja razlika z inflacijsko ravnijo v drugih državah Evropske unije prevelika. »Meriti moramo bolnikovo temperaturo,« opozarja guverner, »vendar znižanje temperature od 41 na 39 stopinj še ni dovolj, spusti- ti se mora na 36,5 stopinje.« Nobenega prostora torej za premislek v monetarni politiki, ugotavljajo opazovalci, ki ostaja rigorozno protiinflacijska, kar v preteklosti ni nilo nikoli tako jasno izraženo. Prve, zelo kritične reakcije na Faziovo togost prihajajo iz podjetniških krogov oziroma od njihovih stanovskih organizacij, ki se bojijo novega davčnega zaostrovanja. Toda tudi sindikatom se zdi guvernerjevo stališče pretirano nepopustljivo, čeprav se strinjajo s potrebo po znižanju inflacijske stopnje, ki pa jo lahko spremlja tudi nižanje cene denarja. V možnost znižanja obrestnih stopenj je prepričana tudi Confindustria, ki sicer spoštuje samostojnost monetarne oblasti, vendar opozarja, da se gospodarska rast upočasnjuje in da jo spremlja nižanje inflacijske ravni, kar pomeni, da pogoji za znižanje cene denarja obstajajo. Faziove besede so imele dodatne vpliv na včerajšnji slab začetek tedna na finančnih trgih, medtem ko je na denarnem trgu okrepitev marke nekoliko oSibila liro. Dolar plačuje ceno petkovim pretresom na ameriških trgih, ki jih je vznemiril podatek o močnem porastu zaposlenosti v ZDA. V Evropi je prišlo do odprtja trgov v velikem strahu za posledice črnega petka na Wall Streetu, ki pa so se potem izkazale za veliko manj težke od pričakovanih. O tem govori tudi popoldansko izboljšanje na milanski borzi, ki je skoraj 3-odstotno izgubo Mibtela v finalu zmanjšala za polovico (-1.41%). Ob odprtju celovškega sejma Gasi ’96 dokaj previdno o perspektivah turizma CELOVEC - V koroški prestolnici so včeraj v prisotnosti številnih častnih gostov iz Avstrije, Italije in Slovenije odprli 28. sejem ČAST Celovec ’96, najbolj obiskan mednarodni strokovni sejem za gastronomijo in turizem v prostoru Alpe-Jadran. Otvoritev je potekala v senci negativnih rezultatov letošnje zimske turistične sezone na Koroškem in v Avstriji (pričakovati je padec števila nočitev v primerjavi z zadnjo sezono za približno pet odstotkov), v govorih ni pa manjkalo tudi spodbudnih izjav politikov, ki so na ta način skušali v prireditev vnesti tudi nekaj optimizma glede novih možnostih razvoja turizma in gostinstva v prihodnosti. Naj sejmu ČAST Celovec '96 razstavlja 631 razstavljalcev iz 15 držav. Zastopane so skoraj vse države članice Evropske unije ter tudi ZDA in Japonska, ,pri čemer letos s 108 zastopanimi podjetji še posebej izstopajo razstavljalci iz Italije. Slovenska udeležba na tem sejmu - otvoritve se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc - je tokrat še skromnejša kot v preteklih letih, saj se predstavlja komaj deset slovenskih razstavljalcev, pa čeprav je prav ta sejem - po oceni slovenskih strokovnih obiskovalcev, katerih je bilo leta 1995 kar 3500 - največji »slovenski« turistični sejem glede na realiziran promet. Skupno Sejem ČAST Celovec '96 omogoča zainteresiranim obiskovalcem iz celotnega prostora Alpe-Jadran in iz drugih držav, da se pravočasno informirajo in opremijo za naslednjo poletno sezono - aktualno in v skladu z najnovejšim razvojem tehnike. Sejemska prireditev s svojo obširno ponudbo prehrambenih proizvodov in pijač postaja tudi vedno bolj nekakšna nakupovalna platforma za avstrijske veletrgovine in trgovine na drobno, povrhu pa je ČAST postal tudi promocijsko mesto za specialitete iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Poleg tradicionalnih segmentov sejma, kot so razstava opreme za velike kuhinje, prehrambeni proizvodi in pijače, kultura pogrinjanja miz, organizacija, komunikacija, pisarniška tehnika za gostinska oziroma turistična podjetja in propaganda, so se prireditelji sejma letos usmerili še na tri nova področja, ki jih doslej na avstrijskih sejmih ni bilo. Poleg področij ethno-food in catering sodi sem tudi celotno področje proizvajalcev opreme za zdraviliške in športne hotele. Na sejmu, ki bo odprt do vključno srede, 13. marca vsak dan od 9. do 18. ure na celovškem sejmiču, tudi letos pričakujejo več kot 20 tisoč obiskovalcev, od tega tudi nekaj tisoč iz Slovenije in iz Furlanije-Julij-ske krajine. Ivan Lukan pri srcu ►► rešitve dobite pri nas nam je Hiša p .! To je tradicija. Za majhne in velike nakupe, za majhna in velika dela, za vsakršno potrebo tvoje družine, lahko vedno računaš na velikega soseda ! Zadružni kredit. COOPERATIVO ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIjE-jULIjSKE KRAJINE 1 i. MAREC 1996 v LIRAH 5 i valuta nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1537,00 1583,00 % nemška marka 1039,00 1071,00 1 francoski frank 303,00 312,00 st holandski gulden 927,00 956,00 1 s belgijski frank 50,30 52,30 11 funt šterling 2345,00 2416,00 fl irski Šterling 2408,00 2481,00 fs danska krona 269,00 277,00 Is ll grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1127,00 1161,00 japonski jen 14,50 15,10 švicarski frank 1281,00 1320,00 5.| avstrijski šiling 147,60 152,10. -g čZ norveška krona 239,00 246,00 it švedska krona 225,00 232,00 <8 8> < portugalski escudo ' 10,00 10,40 § španska pezeta 12,30 12,90 1 avstralski dolar 1180,00 1216,00 E madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,30 11,90 s hrvaška kuna 265,00 290,00 11. MAREC 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1548,00 1578,00 nemška marka 1047,00 1065,00 francoski frank 303,00 313,00 holandski gulden 926,00 951,00 belgijski frank 50,41 52,21 funt šterling 2341,00 2421,00 irski šterling 2405,00 2500,00 danska krona 268,00 278,00 grška drahma 6,26 6,86 kanadski dolar 1126,00 1161,00 švicarski frank 1285,00 1310,00 avstrijski šiling 147,37 151,87 slovenski tolar 11,60 12,00 11. MAREC 1996 v URAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1566,510 — ECU — 1956,570 — nemSka marka — 1057,030 — francoski frank — 308,430 — funt šterling — 2386,110 — holandski gulden — 944,250 — belgijski frank — 51,416 — - španska pezeta — 12,564 — danska krona — 273,530 — irski funt — 2454,090 — grška drahma — 6,458 — portugalski escudo — 10,205 — kanadski dolar — 1145,530 — japonski jen — 14,888 — švicarski frank — 1304,120 — avstrijski Šiling — 150,290 — norveška krona — 243,000 — švedska krona — 228,520 — finska marka — 339,920 — avstralski dolar 1201,980 23. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4533 14573 1.4613 funt Šterling 2.2344 2.2414 2.2484 irski funt 2.3005 2.3075 2.3145 kanadski dolar 1.056 1.06 1.064 nizozemski gulden 89.194 89.304 89.414 švicarski frank 122.96 123.06 123.16 belgijski frank 4.8513 4.8613 4.8713 francoski frank 28.063 29.123 29.183 danska krona 25.802 25.862 25.922 norveška krona 22.843 22.903 22.963 švedska krona 21,498 21.558 21.618 italijanska lira 0.924 0.928 0.932 avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 španska peseta 1.1838 1.1878 1.1918 portugalski escudo 0.9595 0.9625 0.9655 japonski jen 1.3838 1.3853 1.3868 finska marka 31,115 32.195 32.275 NOVICE Novi srditi spopadi v Šrilanki KOLOMBO (Reuter) - Tristo pripadnikov Tamilskih tigrov je včeraj pobilo 23 policistov, med katerimi je bilo tudi 15 pripadnikov posebnih enot. Uporniški Tamilci so akcijo izvedli zelo zvito. Policiste so najprej opozorili, da namerava večja skupina upornikov napasti neko vas. Policijska enota se je odpravila proti omenjeni vasi in naletela na uporniško zasedo. Vnel se je hud spopad. Srilanške oblasti so na bojišče poslale okrepitve -med drugim tudi dva helikopterja, ki sta z raketami obstreljevala oporišči uporniških Tamilskih tigrov. Usoda upornikov in število njihovih izgub nista znani. Po nekaterih poročilih naj bi vladne letalske sile uničile tudi uporniško začasno letališče. Včerajšnji spopad je terjal največji krvni davek po vladnem decembrskem zavzetju uporniških položajev na polotoku Džafna. Rusi nadaljujejo s »čiščenjem« Groznega GROZNI (Reuter) - Ruske enote so včeraj v uporni čečenski prestolnici nadaljevale z iskanjem uporniških vojakov (na sliki, telefoto: Reuter). Akcija čiščenja upornikov in min naj bi se v Groznem nadaljevala vsaj še nekaj dni. Ruske vojaške oblasti v Čečeniji so sporočile, da so pri vasi Sernovodsk ubile vsaj sto pripadnikov separatističnega voditelja Džoharja Dudajeva. Vojaški predstavnik je dejal, da je ruska vojska v Serno-vodskem končala osemdnevno operacijo proti čečenskim separatistom. Ruske oblasti so oblasti v Sernovodsku že dolgo obtoževale, da uporniki z njihovega območja obstreljujejo ruske položaje v Čečeniji. Pet latinskoameriških držav ustanovilo Andsko skupnost TRUJILLO (Reuter) - Pet latinskoameriških voditeljev se je včeraj sporazumelo o ustanovitvi gospodarskega bloka Andska skupnost, ki naj bi nadomestil Andski pakt. Dejali so, da si bo nova skupnost - sestavljali jo bodo Bolivija, Kolumbija, Ekvador, Peru in Venezuela - po vzoru Evropske unije prizadevala za vzpostavitev politične harmonije. Kolumbijski predsednik Ernesto Samper je pojasnil, da so bile reforme potrebne zato, da se bo lahko andska skupina držav začela pogajati s trgovinskimi bloki v Evropi in Aziji. Vseh pet predsednikov je podpisalo tudi skupno deklaracijo o boju proti preprodaji mamil, podkupovanju, terorizmu in revščini. Neuspešni poskusi reševanja bangladeške politične krize DAKA (Reuter) - Čeprav so se bangladeški opozicijski voditelji, ki želijo odstaviti premierko Khaledo Zio, v nedeljo o politični krizi pogovarjali s predsednikom Bisvasom, se neredi nadaljujejo. Predsednica največje opozicijske stranke Liga Avami Seikh Hasina je dejala, da je opozicija predsedniku države predstavila svoje predloge. »Predsedniku sem povedala, da Kha-leda Zia ni več zakonita premierka in zato tudi njena vladavina ni več zakonita. Khaleda Zia mora odstopiti, Bisvas pa mora imenovati nevtralnega vršilca dolžnosti ministrskega predsednika in razpisati nove volitve,« je dejala predsednica Lige Avami. Grčija predlaga ustanovitev Balkanskega sveta SOLUN (Reuter) - Grčija je včeraj na Balkanskem gospodarskem forumu predlagala ustanovitev Balkanskega sveta, ki naj bi spodbujal sodelovanje med balkanskimi državami in jim svetoval pri naložbah denarja, ki jim ga pošilja EU. Njegove pristojnosti pa bi lahko po mnenju grškega ministra za razvoj Vaša Papandreuja razširili tudi na draga področja, kot so industrijska politika, posojila za gradnjo infrastrukture in preventivna diplomacija. Papandreu je izjavil, da bi lahko v okvira Balkanskega sveta Grčija dragim balkanskim državam pomagala pri njihovih stikih z EU. V Balkanskem svetu naj bi bili po grškem predlogu tudi predstavniki Evropske komisije. Grčija je najavila, da bo kmalu predlagala tudi ustanovitev Balkanskega energetskega foruma, v katerem bi bili poleg vlad navzoči predstavniki energetske industrije. BLIŽNJI VZHOD Uspešen lov Arafatovih policistov JERUZALEM (Reuter) -Izraelski premier Simon Peres je včeraj pohvalil Ja-serja Arafata, ki se je odločil za najstrožje ukrepe proti militantnim muslimanskim skrajnežem. »Verjamem, da je Arafat v zadnjih dneh svojo odločnost usmeril v pravo smer,« je v svojem odzivu na aretacijo voditeljev Kasarna - vojaškega krila Ha-masa - dejal Peres. Palestinska policija je aretirala tri voditelje Kasarna, zaprli pa so tudi tri visoke politične uradnike Hamasa. »To je šest ljudi, ki so vodili predstavo,« je dejal Peres in izrazil upanje, da bo Arafatu in njegovim pohcistom uspelo zajeti še druge tri Kasamove velike ribe. Vendar izraelski premier ni povedal, kdo so omenjeni trije voditelji, ki jim mora Arafat po izraelskem mnenju še stopiti na prste. Predstavniki PLO menijo, da utegne biti na prvem mestu seznama Mohamed Deif, ki naj bi bil duhovni vodja Hamasovih atentatov po sklenitvi izra-elsko-palestinskega miru. Na Zahodnem bregu pa so Izraelci včeraj začeli sproščati blokado. Palestinskemu prebivalstvu so omogočili preskrbo s hrano, še vedno pa jim je prepovedan vstop v Izrael. V Gazi je zaradi izraelske zapore protestiralo približno dva tisoč profesorjev in študentov univerze Azar. Vzklikali so gesla, kot sta »’Ne’ kolektivnemu kaznovanju« in »’Ne’ nasilju, ’da’ miru«. Izraelske čete so na Zahodnem bregu tudi nadaljevale »lov na teroriste«. Včeraj so v bližini Betlehema aretirali deset Hamasovih aktivistov. Varnostne ukrepe so okrepili tudi v vseh izraelskih mestih. Vojaki v lovni za sumljivimi osebami ali predmeti ustavljajo in pregledujejo skoraj prazne avtobuse. Toda Kasarn se za izraelsko in palestinsko gonjo ne zmeni. Včeraj je znova zatrdil, da bo v prihodnje izvedel še več napadov. Nadaljevanje boja proti Izraelu pa je včeraj napovedalo tudi libano-nonsko proiransko gibanje Hezbolah. Izraelske čete na Zahodnem bregu nadaljujejo lov na Hamasove teroriste (Reuter) PRED JUTRIŠNJIM VRHOM O MEDNARODNEM TERORIZMU Iran ne obsoja zločinov Hamasa Rafsandžani le obžaluje, da je do bombnih napadov moralo priti TEHERAN (Reuter) - Jutrišnji vrh o mednarodnem terorizmu, na katerem bodo razpravljali predvsem o terorističnih dejanjih in organizacijah, tri ogrožajo bližnjevzhodni mirovni proces, je dodobra razvnel politike - zlasti tiste na Bližnjem vzhodu. Nekateri jutrišnje srečanje pozdravljajo, drugi pa ga označujejo kot le še eno od dejanj, ki so si jih za dosego svojih ciljev zamislili Izraelci in njihovi zahodni zavezniki. Iran se je včeraj odzval na obtožbe, ki so jih na njegov račun na nedeljskem neformalnem srečanju izrekli evropski zunanji ministri. Iranski predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani je dejal, da obžaluje bombne napade v Izraelu, ni pa hotel obsoditi delovanja militantnih mu- slimanskih skupin. »Iran se je pripravljen pogajati. Toda če hočejo našo obsodbo palestinskega boja, je ne bodo dobili. Boj je pravica vseh zatiranih narodov, zato bi ga morali moralno podpreti vsi pošteni ljudje sveta. Toda, ne podpiramo nobenih nasilnih dejanj,« je dejal iran- ski premier v odgovoru na skupno izjavo evropskih zunanjih ministrov. Rafsandža-ni je dejal, da njegova država nasprotuje temu, čemur številni pravijo bližnjevzhodni mirovni proces. Ta proces namreč po Rafsandžanije-vem mnenju ne upošteva pravic Palestincev. Kljub temu pa Iran ne bo storil ničesar, kar bi lahko mirovni proces ogrozilo. »Problem je v netolerantnosti, ki jo imajo do drugačnih iranskih stališč tisti voditelji, ki želijo voditi in spreminjati svet,« je dejal iranski predsednik. KRIZA V TAJVANSKEM PRELIVU SE ZAOSTRUJE Kopičenje orožja in groženj TAJPEJ (Reuter) - Kitajska je včeraj pozvala Tajvan, naj opusti vse sanje o samostojnosti, če želi umiritev napetosti, ki je napeljala ameriško vojsko, da je poslala bojne ladje v bližino otoka, kjer naj bi nadzorovale najhujšo krizo v Tajvanskem prelivu v zadnjih desetletjih. Tiskovni predstavnik tajvanske vlade Jason Hu je pozdravil ameriško bojno ladjevje, saj naj bi zagotovilo mir v regiji. Tajvanski predsednik Li Teng-Hui, ki se bo 23. marca podal na prve demokratične volitve, je kitajske vojaške vaje v Tajvanskem prelivu označil kot »preizkušanje živcev 21 milijonov prebivalcev otoka«. Tajvanska vlada je prebivalcem zagotovila, da so se pripravili na sleherno kitajsko potezo, v stanju največje pripravljenosti pa je tudi tajvanska vojska, ki je s prihodom ameriškega bojnega ladjevja pridobila na samozaupanju. Zaradi naraščanja napetosti v regiji so zaskrbljene številne sosednje države, ki Peking in Tajpej pozivajo k umiritvi strasti. Kitajske grožnje z raketnim napadom pa so imele še največji vpliv na azijske trge vrednostnih papirjev, zlasti na hong-konški, kjer je indeks Hang Seng padel za sedem odstotkov. Tajvanski predsednik Li se sicer ne zavzema za samostojnost otoka, ki ga Kitajska še vedno šteje za uporniško pokrajino, a je s svojimi dejanji v zadnjih letih večkrat razuburil Peking, ki je v njih videl prizadevanje za dejansko osamosvajanje. Kitajska diplomacija je krivdo za naraščanje napetosti naprtila Tajvanu in pozvala Evropsko unijo, Združene države Amerike in Japonsko, naj se ne mešajo v spor, ki pa bi ga lahko rešili prepro- sto s tem, da se Tajvan odpove načrtom za osamosvojitev. Kitajska zahteva predvsem odpoved prizadevanjem Tajvana za vrnitev sedeža v Združenih narodih, a je predstavnik za stike z javnostmi tajvanskega zunanjega ministrstva Rock Leng zavrnil te zahteve. »Ce nas obstrelijo z raketami, in se zato odpovemo prizadevanjem za sedež v svetovni organizacijibodo preprosto zahtevali več in več,« je dejal Leng. Peking pa se je odzval tudi na prihod ameriškega bojnega ladjevja v tajvanske vode. »Nesmiselno je, da ti ljudje zahtevajo pomoč ameriškega ladjevja, ki naj bi zaščitilo Tajvan,« je dejal kitajski zunanji minister Qian Qi-chen. »Mar so pozabili, da je Tajvan del Kitajske, in ne ameriški protektorat?« Ameriški zunanji minister Warren Christo-pher pa je opozoril Kitajsko, naj se ne spušča v tvegana dejanja, ki se ji utegnejo maščevati. _________________________ANALIZA__________________________ Precej več škode kot koristi za Peking Vojaške grožnje so le voda na mlin zagovornikov samostojnosti Tajvana HONOLULU - Zadnji kitajski preizkusi raket srednjega dometa, Id so usmerjeni proti dvema največjima tajvanskima pristaniščema na severu in jugu otoka, so odločno prekomerni in bodo dolgoročno Pekingu pozročili več škode kot koristi. Toda njihov politični in psihološki pomen je precej pridobil na vrednosti tudi zaradi velike pozornosti, Id jo je preizkusom posvetila mednarodna skupnost. Kitajska se nedvomno lahko zahvali medijem in diplomacijam, ki so dvignili toliko hrupa zaradi vojaških vaj, ki bi ob pozorni analizi razkrile precej več o omejitvah kitajske vojske kot o njenih sposobnostih. Namen vojaških vaj, ki jih kitajska vojska izvaja v bližini Tajvana, je prepričati Tajpej, da se bo Peking odzval z orožjem na morebitno razgla-stitev neodvisnosti ah pa zgolj dejansko osamosvajanje prihodnjega tajvanskega predsednika, ki ga bodo prebivalci otoka izvolili na prvih demokratičnih volitvah 23. marca. Kitajska upa, da bo s pritiskom na Tajvan vplivala na izid predsedniških volitev ati da bo prvega favorita med predsedniškimi kandidati Li Teng-Huia prepričala, naj se odreče osamosvojitvenim načrtom. Vojaške va- je, ki so se začele v petek, so nedvomno dokazale, da je Kitajska sposobna prekiniti normalni tok življenja na otoku, a ostaja še vedno nerešeno vprašanje, ah je sposobna vojaško zajeti svojo »uporniško pokrajino«. Toda, kot kaže, ima Tajpej dovolj. Li je v preteklosti večkrat potrdil svojo predanost načelu »enotne Kitajske« in najavil ustanovitev nove komisije, ki bo imela za cilj izboljša; vo odnosov med vladama. Pekingo-va politika trde roke pa je že začela kazati povratne učinke, saj je začela odvračati tudi tiste, ki so se na otoku najbolj zavzemali za sodelovanje z matico. Prepričani smo lahko, da Li ni imel, nima in ne bo imel namena razglasiti neodvisnosti, ne glede na razvoj dogodkov. Poleg tega lahko trdimo, da je Peking pred tedni zmotno ocenil, da se namerava Li odreči načelu »enotne Kitajske«: če ne z razglasitvijo neodvisnosti, pa z iskanjem novega uradnega obiska ZDA ali kakšnim drugim dejanjem, ki bi ga Kitajska razumela kot dejansko osamosvajanje. Peking še danes ne ve, kaj bo Li naredil po volitvah. Ko ne bo storil tistega, kar že prej ni načrtoval - to je osamosvojitvenih dejanj - bo Peking zmotno ocenil, da je njegova politika trde roke obrodila sadove. Zato bo kitajska vlada nadaljevala tako politiko vsakič, ko bo hotela pritisniti na Tajvan, in ne bo opazila, da s temi dejanji izgublja podporo prebivalcev otoka, ki se za-vezamajo za združitev, daje argumente vsem zagovornikom samostojnosti ter spodbuja protikitajsko razpoloženje v ameriškem kongresu. Kitajska na ta način hkrati tudi onemogoča Liju, da bi po morebitni zmagi na predsedniških volitvah Pekingu ponudil oljčno vejico. Ce kitajska oblast z iskanjem dolgotrajne ureditve odnosov z rešitvijo »ena država, dva sistema« misli resno, se mora zavedati dejstva, da mora z izbranimi voditelji drugega »sistema« sodelovati, ne pa jih demonizirati in skušati ponižati ter prestrašiti. Poleg tega morajo prenehati uničevati temelj svoje podpore med prebivalci otoka, to pa jim bo uspelo le z omilitvijo svoje retorike in prekinitvijo vojaških vaj v bližini Tajvana. Peking mora s tajvanskim vodstvom pripraviti okvir za demokratični dialog, ki bo uperjen v prihodnost. Ralph A. Cossa, International Herald Tribune NAPOVEDI PRIREDITEV Torek, 12. marca 1996 GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Jutri, 13. t. m., ob 16.00 (abonma red D): Bratko Kreft »Krajnski komedijanti«. Režija Zvone Šedlbauer. Ponovitev v Četrtek, 14. tm., ob 20.30 (red E) in v petek, 15. tm., ob 20.30 (red F). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: V četrtek, 14. t. m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava P.I. Čajkovski »Francesca da Rimini». V glavni vlogi Carla Fracci. Ponovitve v petek, 15. t. m., ob 20. uri (red B), v soboto, 16..t. m., ob 17. uri (red S). Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Jutri, t. m., ob 17. uri bo v okviru predstav »Trst v plesu« srečanje s Carlo Fracci in Beppejem Menegattijem. Vstop prost. Gledališče Rossetti Danes, 12. t. m., ob 20.30 (premiera)- gledališka skupina Tuttoteatro predstavi A.Jay Lemer »Gigi», režija Filippo Crivelli. V glavni vlogi E. Calindri.V abonmaju odrezek 16-moder.Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Enrico IV« (od 19. do 24.3.). V okviru »Spazio Rossetti« bo ob 16.00 In- ternet in ob 18.00 - glasbeni popoldnevi z gojenci konservatorija Tartini (drugo La Contrada V petek, 15. t.m., ob 20.30 - Teatro Sannazaro iz Neaplja bo predstavilo D. Camerinijevo »Nottataccia«, režija Orlando Forioso. Nastopata Lara Šansone in Gigi Savoia. GORICA Kulturni dom Danes,12. t.m., ob 20.30 -B. Kreft »Krajnski komedijanti« - v izvedbi SSG iz Trsta. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 12. in v sredo, 13. marca, ob 20.30: Cooperativa Argot a.r.l. »Romeo in Julija« W. Shakespeareja. Režija Maurizio Paniči. srečanje). Vstop prost. Gledališče Cristallo - KOROŠKA CELOVEC Alternativni kino - Film Mladje KDZ: jutri, 13.3., ob 18.50 predstavitev najnovejšega slovenskega filma »Carmen«; ob 21. uri nemška verzija filma »Backup«. Ponovitev v Četrtek, 14. t.m., ob 18.50 in 21.00. ORF Teater: v sredo, 20.3., ob 20. uri Peter Handke bere iz svojega potopisa »Zimsko potovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini ali Pravičnost za Srbijo«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K Center: v soboto, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu. Radiže Kulturni dom: Nastop uCencev Glasbene šole. TINJE Dom prosvete: V Četrtek, 14. t.m., ob 19.30 -Literarni veCer s pisateljem Helmutom Ei-sendlom. ŽITARA VAS Ljudska šola - SPD Trta: v soboto, 16.3., ob 20. uri koncert orkestra Mandolin iz Ljubljane. Ponovitev koncerta v nedeljo, 17.3., v LoCah, v farni cerkvi (po maši) ob 9.30. BILCOVS Gostilna Ogris (pri Miklavžu): 23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaškega ansambla »Synthesis 4« iz Trsta. •• g -5 , FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RICMANJE Od 13. do 19. marca bo na programu že tradicionalni Ricmanjski teden v organizaciji SKD Slavec. GLASBA TRST Kulturni dom Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina; 18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 18. t.m., ob 20.30 - nastopa A. Ciccolini . Na sporedu Ravel in Debussy. V ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 pa se bo predstavilAmerican String Quartet - Izvajal bo Beethovnove, SoštakoviCeve in Brahmsove skladbe. Gledališče Miela XXVD Koncertna sezona Glasbene mladine Italije 21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli. Biber, Tartini in Vivaldi.Koncert so organizirali v sodelovanju z Italijansko-avstrijskim kulturnim krožkom. Avditorij Muzeja Revoltella V soboto, 30. t.m., ob 19.00 - Koncert gojencev Mednarodne šole komorne glasbe-tržaškega Tria. GORICA Kinodvorana Korzo Srečanja jazz glasbe: v Četrtek, 14. t.m., ob 21.00 bo nastopil angleški saksofonist in klarinetist John Surman; v sredo, 20. t.m., ob 21.00 - nastop tria Miroslav Vitous, Dave Liebman in Airto Moreira; v sredo, 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Trilok Gurtu »Crazy Saints«. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Rižarna Do 24.3. je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«. Občinska razstavna dvorana razstavlja Sebastiano Papa. Galerija Rettori-Tribbio 2 Do 15. t. m. razstavlja beneški slikar Marcel- lo Colussa. Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15) Do 22.3. je na ogled razstava z naslovom »Da Parin a Sponza«. Sedež letovišCarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): Na ogled je razstava Lorenza Rovisa. RICMANJE V prostorih Društvene gostilne so do 17. t. m. na ogled dela T. Parovel, F. Rapotec, M. Hrvatic in M. Ota, BOLJUNEC V Pivnici III. Generazione razstavlja nemški slikar Hans Joachim Uthe. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira LiCen KrmpotiC. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. KOROŠKA SPETEP Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. CELOVEC Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija pri Joldnu - Badgasse 8 - do 17.3. so na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, Crno». RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 H. Mtiller: FILOKTET Danes, 12. marca, ob 19.30, za abonma TOREK in IZVEN. Drugi del dvojnega projekta. Petek, 15. marca, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Sobota, 16. marca, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Drugi del dvojnega projekta. Jutri, 13. marca, ob 19.30: Ivan Cankar: HLAPCI, za IZVEN (KONTO). Mala drama Jutri, 13., in četrtek, 14. marca, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. Petek, 15. marca, ob 18. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. Nemška hiša Gradišče 6-8 I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Danes, 12. marca, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Jutri, 13. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala scena L. Wilson: ZAŽGI! Petek, 15. marca, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. Sobota, 16. marca, ob 17. uri, za IZVEN. RAZPRODANO! SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1, Ljubljana tel: 061/331-950 F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOČI Danes, 12. marca, ob 19.30, za abonma red TOREK. Petek, 15. marca, ob 16.30, za abonma red PETEK in IZVEN. J. Massenet: MANON Četrtek, 14. marca, ob 19.30, za abonma red ČETRTEK in IZVEN. RAZPRODANO! Sobota, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12 G. Biichner: LEONCE IN LENA Danes, 12. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 14. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. E. Hrvatin: CELICA Petek, 15. marca, ob 19.30, za IZVEN. Sobota, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314-962 Veliki oder Sobota, 16. marca, ob 11. in 17. uri: Leopold Suhadolcan: FIGOLE FAGOLE. PREMIERA. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 Jutri, 13. marca, ob 19.30: A. T. Linhart - A. Rozman-Roza: PUSTI OTOK, za IZVEN. CAFE TEATER Miklošičeva 1. Ljubljana tel: 061/216-390 Andrej Rozman-Matjaž Pograjc: ARABELLA Četrtek, 14. marca, ob 22. uri. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681 26. TEDEN SLOVENSKE DRAME (od 7. do 16. marca) Danes, 12. marca, ob 19.30: I Ccinkcir* MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA (MGL) Jutri, 13. marca, ob 19.30: L Lovrič: ELVIS DE LUXE (Glej & Grapeffuit Ljubljana) Četrtek, 14. marca: E. Umek: CAPEK IN KLARA (LG Ljubljana) Petek, 15. marca: A. Rozman: RUPERT MAROVT (KUD F. Prešeren Ljubljana) Sobota, 16. marca: J. Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL (SSG Trst) LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748 Nedelja, 17. marca, ob 11. in 15 uri: Lutkovno gledališče Ljubljana. S. Makarovič: SAPRAMISKA, za otroke od tretjega leta naprej. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Sam Shepard: MISEL LA2NIVKA Petek, 15. marca, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 16. marca, ob 20. uri, za abonma SOBOTA A in IZVEN. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 S. Shepard: NEVIDNA ROKA Jutri, 13. marca, ob 10.30, za abonma Ekonomska srednja šola Celje. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama Ivo Svetina: BABILON Danes, 12. marca, ob 20. uri, za red TOREK in IZVEN. Četrtek, 14. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Petek, 15. marca, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Opera in balet R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Jutri, 13. marca, ob 19.30, za red BELI, abonente in IZVEN. KULTURNI FORUM, Dalmatinova I, Ljubljana Kulturni forum prireja javno tribuno o položaju slovenskega jezika, ki bo danes, 12. marca, ob 17. uri v dvorani Slovenske matice, Kongresni trg 8, Ljubljana. Kot referenti in koreferenti bodo nastopili Drago Bajt, Nada Barbarič, Jože Faganel, Janez Gradišnik, ____________Marta Kocjan Barle, Janko Kos, Joža Mahnič, TomaZ Svagelj in Dane Zajc. CANKARJEV DOM 1 RAZSTAVE Glasba Jutri, 13. marca, ob 19.30: ABONMA MLADI MLADIM. Alenka Jančar, flavta; Gal Faganel, violončelo. Četrtek, 14., in petek, 15. marca, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Stefan Sanderling. Program: G. Mahler. Sreda, 20. marca, ob 20. uri: THE VVALKABOUTS. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. liubliana Danes, 12. marca, ob 19.30 v Mali dvorani: KOMORNI KONCERT, na katerem bosta nastopila Robert Pirc, klarinet, ter Matej Ena najbolj izvirnih, resnično drugačnih ameriških skupin devetdesetih, Razstave Jože Suhadolnik PORTRETI. Razstava bo na ogled do 23. marca. Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. Gledališče Od ponedeljka, 18., do torka, 26. marca, od 17. do 21. ure: Institut Egon-March: A.B. SENCE. Grahek, flavta. Program: Brahms, Sutermaister, Bon-nard, Vljcanov, Gallois Montbrun, Dutilleux. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Danes, 12. marca, ob 20. uri: BULDOŽER. GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Ljubljana Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. POP TEATER Ljubljanska 3. Celie STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Skupinska fotografska razstava z naslovom DIREKTN’GA IZ MOJ’GA SERCA (do 1. aprila). SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Mestni trg 17. Liubliana ROJSTVO FILMA, predfilmske iznajdbe. Razstava bo na ogled do 20. marca. GALERIJA SKUC. Stari trg 21 ■ Ljubljana Boštjan Novak KIPI IN RISBE Razstava bo na ogled do 1. aprila. MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana Ivan Kožarid: INSTALACIJA Razstava bo na ogled do 24. marca. GALERIJA KRKA Šmarješka c. 6. Novo mesto V galeriji je do 21. marca na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja Klavdija Tutte. POSAVSKI MUZEJ BREŽICE V galeriji je do 28. marca na ogled razstava slik akademske slikarke Apolonije Simon. GALERIJA NA VIDMU Gregorčičeva ulica 2. ilirska Bistrica Luca Suelzu SLIKE Razstava bo na ogled do 23. marca. Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20., ob sobotah od 10. do 13. in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3, Lčjubljana Wulf Bugatti Slike in risbe Odprtje razstave bo danes, 12. marca, ob 18. uri. GLASBA DISKOTEKA DC 3 DAKOTA, BTC, Dvorana E, Ljubljana Danes, 12. marca, ob 21. uri: LES TAMBOURS DU BRONX KOŠARKA / V 2. KOLU »PLAY-OFFA« B LIGE Odlična Jadranova predstava v Čedadu in zaslužena zmaga David Pregare (31 točk) in Boris Vitez (24) najboljša strelca srečanja V soboto v Trstu pomembna tekma proti Bielli - Trije še brez poraza Gesteco - Jadran TKB 81:92 (36:40) GESTECO ČEDAD: Lorenzem 10 (6:8), Nobile 5 (3:3), Drussin 14 (2:5), Stramaglia 4 (2:2), Car-gnel 12 (1:2), David 4 (2:4), Sguassero 13 (5:8), Crisafulli 3, Nanut 6, Gan-dolfi 10, trener Zuppi. PM 27:38. SON: 24. 3T: Cargnel 1. JADRAN: Oberdan 2 (2:2 prosti meti, 0:1 met za dva, - met za tri), Pregare 31 (9:10, 5:7, 4:6), Budin 17 (4:4, 5:7, 1:2), Vitez 24 (4:7, 7:10, 2:3), Samec (-, 0:5, -), Rauber 6 ( -, 3:4, 0:3), Calavita 10 ( -, 5:11, -), Hmeljak 2 ( -, 1:1, 0:1), Rebula n.v., Klabjan n.v., trener Vremec. Met za dva 26:46, met za tri 7:15, skupno 33:61, pm 19:23; 3T: Pregare 4, Vitez 2, Budin 1. SON: 27. PON: Oberdan (29), Pregare (39), Calavita (39). SODNIKA: Carallo (Vi-cenza) in Bacci (Mestre). »Bila je to ena izmed naših najboljših prvenstvenih tekem, kot srečanji v Desiu in Bielli v regularnem delu prvenstva. Za to zelo pomembno zmago v Čedadu bi pohvalil vse igralce, še posebno pa Calavito in Samca, ki sta igrala, kljub poškodbi,« je zadovoljen po zmagi v Čedadu dejal Jadranov trener Andrej Vremec. In sobotna zmaga je bila zares zlata vredna: prvič, ker so jadranovci kvnjižili točki v gosteh, in drugič, ker so verjetno že po dveh kolih (razen nepričakovanih razpletov) izločili neposrednega konkurenta za napredovanje v višjo ligo. Cedajci so namreč v prvih dveh kolih izgubili obe tekmi doma. »KljuC sobotne zmage sta bila verjetno odlično pokrivanje v obrambi domačih zunanjih igralcev ter dober skok v obrambi in napadu. Poleg tega očitno košarkarji Gesteca niso zdržali prevelikega psihičnega pritiska, saj bi ob ponovnem porazu izgubili upanje za vrh lestvice,« je še dodal Jadranov trener. V prvem polčasu so Cedajci še kljubovali našim košarkajem, v drugem pa so bili v podrejenem položaju. Jadranovci so v tem delu igrali zares dobro, Čeprav so skoraj po uvodnih minutah ostali brez standardnega »playa« Oberdana. Predvsem se je razigral David Pregare, ki je polnil nasprotnikov koš kot za stavo. Vsekakor bil se je oster in kakovosten boj, v katerem so bili prisebnejši in boljši naši predstavniki, ki so tudi zasluženo zmagali. »S to zmago smo seveda dosegli to, da smo ostali, skupno z Biello in s Padovo, nepremagani na vrhu lestvice, toda najtežje za nas se le začenja. Ze v soboto bomo igrali doma proti Bielli. To bo ena od ključnih tekem za boj za napredovanje. Po zadnjih dveh zmagah in lepih predstavah pričakujemo veliko število navijačev, tako da bo- mo zares imeli šestega moža, ki nam pomaga,« je sklenil naš kratek pogovor Andrej Vremec. Tekma Jadran TKB -Biella bo v soboto ob 21. uri v tržaški športni palači. (bi) PLAY-OFF ZA BI LIGO IZIDI 3. KOLA: Biella -Motomalaguti 70:66, Gesteco - Jadran TKB 81:92, Rinaldi - Cosmogas 88:79. VRSTNI RED: Jadran TKB, Biella in Rinaldi Padova 4, Gesteco Čedad, Motomalaguti S. Lazzaro in Cosmogas Forli 0. PRIHODNJE KOLO: Motomalaguti - Rinaldi, Jadran TKB - Biella, Cosmogas - Gesteco. Pregare odličen v Čedadu ____________KOŠARKA / V C2 IN D LIGI_________ Le cicibonaši tokrat po pričakovanju Kontovelci in domovci odpovedali - V C2 ligi je Borov položaj na lestvici kritičen V deželnih košarkarskih ligah so se naša moštva slabo obnesla, z izjemo ci-dbonašev, ki je zanesljivo odpravila skromnega nasprotnika. Helvetius je tako ohranil prvo mesto na lestvici. Se posebno hud je bil poraz Bora, ki pa se je Arditi upiral do zadnjega, Turel pa je bil neustavljiv in tako še bolj potisnil borovce proti dnu C2 lige. V D ligi sta tako Kontovel kot Dom nepričakovano položila orožje. C2 lig« Bor Radenska - Ardita GO 72:80 (42:32) BOR: Spadoni 6 (1:2,1:2,1:2), Slišani 10 (2:2, 4:6, 0:4), Perčič 3 (1:2,1:7, -), Giacomini, D. Balini 18 (6:7,6:9, -), Bos-ser nv, M. Simonič 8 (0:1, 4:15, -j, Ra-sman 1 (1:4, -, -), Pettirosso 11 (1:2,5:7, -). Debeljuh 15 (2:2, 5:8, 1:2); trener: Krečič. Met za dva 26:54, met za tri 2:9, skupno 28:63 (44 %), pm 14:22. SON: 30. 3T: Spadoni 1, Debeljuh 1. OSTAU IZIDI 21. KOLA: Arte - Forda 94:78, Gradišča - Martignacco 65:93, Barcolana - Panauto 79:86, Manzano -Staranzano 91:61, SGT - Virtus Friuli 111:88, Spilimbergo - Pom 78:88, Udi-nese - Pagnacco 82:78. VRSTNI RED: Martignacco 38, Pom Tržič 34, MAnza-no 32, Gradišča in Porcia 28, Ardita 24, Pagnacco 22, Intermuggia, Spilimbergo in Staranzano, Udinese in SGT 18, Barcolana 16, Bor Radenska 12, Virtus in Arte 6. PRIHODNJE KOLO: Barcolana -Bor Radenska. D LIGA Gidhnna Helvetius - Lega Nazionale 82:57 (3727) CICIBONA: Persi 7 (3:6 2:2, 0:1), Filipčič 8 (-, 4:4,0:1), Jogan 2 (-, 1:2, -), Pie-ri 18 (4:6, 7:10, -), Battilana 11 (1:2, 5:5, 0:1), Iz. Bajc (1:2, 2:3, -), Possega 8 (6:10, 1:7, -), TomsiC 17 (1:2, 5:7, 2:6), Križ-mančič 6 (-, 3:5, -); trener: L. Furlan. Met za dva 30:45, met za tri 2:9, skupno 32:54 (59%), pm 16:28. SON: 29. PON: Krizmantic (38). 3T: Tomšič 2. Scoglieto - Dom Agorest 100:93 (40:40) DOM: Franco 10 (2:2, 4:8, 0:1), Corsi 28 (18:19, 2:7, 2:4), Kocjančič, Di Cecco 25 (7:8, 9:20, -), Podbersig 5 (3:4,1:2, -), Ambrosi (-, 0:1, 0:1), Jarc 8 (0:5, 4:8, -j, Campanello 17 (1:2, 5:10, 2:8), Primožič nv; trener: Bordin. Met za dva 25:56, met za tri 4:14, skupno 29:40 (41%), pm: 31:40. SON. 24.3T: Corsi 2, Campanello 2 Libertas-Kontovel 79:69 (43:35) KONTOVEL: B. Pertot 7, Kralj 9, Gulič 15, Turk 6, Starec 5,1. Emili 4, Qvar-di 15, A. Daneu, Godnič; TRENER: C. Starc. OSTALI IZIDI 20. KOLA: Acli Ts -Inter 1904 75:91, Goriziana - Cus Ts 75:92, Grado - Santos 83:92, Senators -Acli Ronchi 80:96, Largo Isonzo - Motno Gio 85:68. VRSTNI RED: dtibona Helvetius 34, Santos 32, Goriziana in Cus Trst 30, Grado 26, Dom Agorest 24, Adi Ronchi 22 Kontovel in Ronchi 20, Inter 1904 18, Momo Gio 16, Libertas 12, Senators in Lega Nazionale 10, Sco-glietto 8. PRIHODNJE KOLO: Grado -Ckabona, Kontovel - Dom. Vanja Jogan AVTOMOBILIZEM / FORMULA 1 Prvo letošnjo dirko dobil Damon Hill pred Villeneuveom Anglež Damon Hill z vvilhamsom je dobil uvodno dirko letošnjega svetovnega prvenstva v formuli 1 v Melbournu, čeprav je še štiri kroge pred koncem kazalo, da se bo Kanadčan Jacques Villeneuve po Gian-carlu Baghettiju vpisal v zgodovino kot drugi dirkač, ki mu je uspelo zmagati v svojem prvem nastopu v formuli 1. Dirka je minila v veliki premoči moštva VVilliams -Renault, saj je tretjeuvrsceni Irec Eddie Irvine s Ferra-rijem zaostal za več kot minuto. Michael Schumacher je v prvem delu dirke uspešno sledil tempu vodilne dvojice, a je v drugi polovici dirke zaradi tehničnih težav odstopil. Dirko so že v prvem krogu zaradi nesreče Martina Bnmdla morali prekiniti. Čeprav je bilo trčenje na prvi pogled grozljivo in je Brundlov jordan razpolovilo, pa je Britanec že hip za tem nepoškodovan zlezel iz prevrnjenih ostankov ter stekel v bokse, kjer so mu pripravili rezervno vozilo. Brundle je štartal tudi drugič, a se je njegov nastop končal že v drugem krogu, ko je trčil s Pedrom Dinizom. Izidi (58 krogov, 307.52 km): 1. Hill (VB, VVilliams-Renault) 1.32:50.491 (povprečna hitrost 198.736 km/h), 2. Villeneuve (Kan. VVilliams-Renault) +38.020, 3. Irvine (VB, Ferrari) +1:02.571, 4. Berger (Avt, Benetton-Renault) +1:17.037, 5. Hakkinen (Fin, McLaren-Mercedes) +1:35.071, 6. Salo (Fin, Tyrrell-Vamaha) +1 krog. Vrstni red konstruktorjev: 1. VVilliams 16, 2. Ferrari 4, 3. Benetton 3, 4. McLaren 2, 5. Tyrrell 1. Naslednja dirka bo 31. marca v Sao Paolu. SMUČANJE / FINALE SVETOVNEGA POKALA Francoz Aimez Tombi odvzel slalomski globus Med slalomistkami srebrna kolajna za Urško Hrovat Na Norveškem so v soboto in nedeljo opravili še zadnji preizkušnji v smučarskem svetovnem pokalu. Zadnjo veleslalomsko tekmo sta si zagotovila Švicar Urs Kalin in Nemka Katja Seizinger, v slalomu pa sta bila v nedeljo najboljša Avstrijec Thomas Sykora in Švicarka Karin Roten. Kristalne globuse pa so osvojili Von Griinigen in Ertlova v veleslalomu ter Aimez in Ederjeva v slalomu. Tomba se je moral zadovljiti le z drugim mestom v slalomu, srebrno kolajno v slalomski uvrstitvi pa je osvojila tudi urška hrovat. Izidi - moški, slalom: 1. Sykora (Avt) 1:44.40, 2. Amiez (Fra) +0.47, 3. Košir (Slo) +0.53, 4. Tomba (Ita) +0.65, 5. Rei-ter (Avt) +0.83, 6. Dimier (Fra) +0.93, 7. Miklavc (Slo) +0.95, 8. Jagge (Nor) +1.01, 9. Furuseth (Nor) +1.04,10. Mayer (Avt) +1.27. Veleslalom: 1. Kahn (Svi) 2:12.44, 2. Stiansen (Nor) 2:12.84, 3. Saioni (Fra) 2:13.18,4. Tomba (Ita) 2:13.29, 5. Locher (Svi) 2:13.47, 6. Nybeig (Sve) 2:13.54, 7. Mayer (Avt) 2:13.74, 8. Accola (Svi) 2:13.93, 9. Reiter 2:13.97,10. Strobl (oba Avt) 2:14.13,... 17. Kunc 2:14.89, 18. Košir (oba Slo) 2:15.19. Svetovni pokal - slalom: 1. Amiez 539, 2. Tomba 490, 3. Sykora 446,4. Reiter 384, 5. Košir 381, 6. Miklavc 299; Veleslalom: 1. Von Griinigen 738, 2. Kalin 601, 3. Kjus 475, 4. Nyberg 338, 5. Knauss 306, 6. Reiter in Locher 283, 8. Tomba in Saioni 276, 10. Stiansen 218, ... 17. Košir 132. Skupno: 1. Kjus 1216, 2. Mader 991, 3. Von Grimigen 880, 4. Alphand 839, 5. Tomba 766 Zenske - slalom: 1. Roten (Svi) 1:51.85, 2. VViberg (Sve) +0.23, 3. Kjoer-stad (Nor) +0.95, 4. Graf Zingre (Svi) +1.42, 5. Ertl (Nem) +1.62, 6. Hrovat (Slo) +1.69; Veleslalom: 1. Seizinger 2:15.76, 2. Ertl (obe Nem) 2:16.39, 3. Meissnitzer (Avt) 2:16.96), 4. Panzanini (Ita) 2:17.00, 5. VVachter (Avt) 2:17.11, 6. Roten (Svi) 2:17.38, 7. Dorfmeister (Avt) 2:17.51, 8. Hansson (Sve) 2:18.64, 9. Suhadolc (Slo) 2:18.73, 10. Nef (Svi) 2:18.81. Svetovni pokal - slalom: 1. Eder 580, 2. Hrovat 440, 3. VViberg 414, 4. Kjorstad 398, 5. Andersson 360; Veleslalom: 1. Ertl 485, 2. Seizinger 410, 3. VVachter 371, 4. Panzanini 313, 5. Nef 292, 6. Compagnoni 280; Skupno: 1. Seizinger 1472, 2. Ertl 1059, 3. VVachter 1044, 4. Kostner 905, 5. Meissnitzer 894 NEDELJSKI IZIDI NOGOMET Italijanska Al liga V soboto in nedeljo zaradi stavke ne bo tekem IZIDI 25. KOLA: Bari - Fiorentina 1:1, Cremonese -Napoli 1:1, Juventus - Lazio 4:2, Milan - Inter 0:1, Piacenza - parma 2:1, Roma - Cagliari 1:1, Sampdoria - padeva 3:1, Udinese - AVtalanta 3:0, Vicenza - Torino 2:1. VRSTNI RED: Milan 53, Fiorentina 47, Juventus 45, Parma 43, Inter 41, Lazio 39, Roma 36, Sampdoria in Vicenza 35, Udinese 34, Napoli in Cagliari 31, Piacenza 28, Atalanta 27, Torino 24, Padova 21, Cremonese in Bari 19. PRIHODNJE KOLO (sobota, 16. 3.) : Cagliari - Milan, Juventus - Udinese, Padova - Roma, Parma - Cremonese; (nedelja, 17. 3.): Atalanta - Bari, Inter - Sampdoria, Lazio - Fiorentina, Napoli - Torino, Piacenza -Vicenza. Toda nogometni igralci, ki so se včeraj zbrali na skupščini v Milanu so za konec tedna potrdili že nekaj časa napovedovano stavko v A ligi (B liga, ki v nedeljo ne igra, bo stavkala 24. marca, Cl liga pa 31. marca). Poleg ekonomskih zahtev, ki zadevajo predvsem manj znane nogometaše, igralci zahtevajo tudi pravico do glasovanja v vsedržavnem svetu FIGC. Italijanska B liga IZIDI 26. KOLA: Ancona - Cosenza 1:3, Bologna -Pistoiese 1:1, Chievo - Cesena 1:0, Foggia - F. Andria 0:1, Lucchese - Genoa 2:0; Palermo - Perugia 0:1, Reg-giana - Pescara 3:1, Reggina - Verona 1:1, Salemitana -Avellino 0:0, Venezia - Brescia 3:0. VRSTNI RED: Verona 42, Cesena, Perugia in Reggia-na 39, Bologna 38, Salemitana in Venezia 37, Lucchese 36, Pescara 35, F. Andria, Genoa in Cosenza 34, Ancona in Avellino 33, Chievo in Palermo 32, Reggina 31, Brescia 30, Foggia 26, Pistoiese 24. PRIHODNJE KOLO: Avellino - Palermo, Brescia - Bologna, Cesena - Genoa, Chievo - Foggia, Cosenza -Reggina, F. Andria - salemitana, Pemgia - Ancona, Pescara - Lucchese, Pistoiese - Verona, Venezia - Reggia-na. Italijanska C2 liga IZIDI 25. KOLA: Baracca - Livorno 0:0, Cecina -Ponsacco 2:1, Fano - Tolentino 1:1, Forli - San Dona 0:0, Giorgione - Treviso 1:1, Imola - Centese 2:0, Ponte-dera - Fermana 0:0, Rimini - Vis Pesaro 0:0, Temana -Triestina 0:1 (strelec Pavanel v 50. minuti) VRSTNI RED: Treviso 51, Livorno 44, Triestina in Temana 42, Fermana in Vis Pesaro 37, Giorgione 35, San Dona, Rimini in Ponsacco 33, Pontedera 30; Fano, Imola in Forli 29, Tolentino 27, Baracca 25, Cecina 19, Centese 9. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Giorgione. KOŠARKA Italijanska Al liga IZIDI 25. KOLA: Reggio Calabria - Teamsystem 79:75, Scavolini - Cagiva 85:86, Stefanel - Nuova Tirre-na 93:95, Buckler - Mash 94:82, CX - Madigan 70:83, Olitalia - Teorematour 84:81, Benetton - Illycaffe 108:81 (igrana že 29. 2.J VRSTNI RED: Buckler 38, Teamsystem 36, Stefanel 32, Benetton, Cagiva, Nuova Tirrena in Madigan 30, Scavolini 28, Reggio Calabria 24, Olitaha 22, Mash 20, Cx 16, Illycaffe 8, Teorematour 6. PRIHODNJE KOLO: N. Tirrena - Buckler, Madigan -Benetton, Cagiva - Stefanel, Teamsystem - Scavolini, Illycafle - Cx, Teorematour - Reggio Calabria, Mash -Olitalia. Italijanska A2 liga IZIDI 25. KOLA: Polti - Reggio Emilia 80:73, Venezia - Koncret Rimini 74:78, Panapesca - Caserta 81:75, Jcoplastic - Auriga 74:71, Turboair - Menestrello 73:75, Floor - Brescialat 88:94, Banco Sardegna - Imola 74:78. VRSTNI RED: Polti 38, Venezia 36, Caserta 34, Panapesca 28, Floor, Jcoplastic in Koncret 26, Brescialat, Imola in Reggio Emilia 24, Banco Sardegna in Turboair 18, Auriga in Menestrello 14. PRIHODNJE KOLO: Brescialat - Jcoplastic. ODBOJKA Play off: danes Sisley proti Las Daytoni V Trevisu bo danes (15.30, TV prenos po Rai 3) prva tekma med Sisleyem in Las Daytono, za uvrstitev v finale končnice za naslov državnega prvaka. V finale se je že uvrstil Alpitour. Povratna tekma med Daytono in Sisleyem bo v četrtek v Modeni. Odbojkarice Matere evropske prvakinje, Anthesis osvojil pokal pokalnih prvakov DUNAJ - Odbojkarice Matere so z zmago v finalni tekmi proti Uraločki (Rusija) s 3:2 (4:15, 15:1, 13:15, 15:9, 15:9) drugič osvojile naslov evropskih klubskih prvakinj. Italijanska ženska odbojka je bila uspešna tudi v pokalu pokalnih zmagovalcev. Pokal je namreč osvojil Anthesis iz Modene, ki je v finalu premagal Riom iz Francije s 3:0 (15:10,15:4,15:11). Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: XXI 2IX 111 21X1; DOBITKI: 13 (75 dobitnikov) 163.090.000 lir; 12 (2011 dobitnikov) 6.082.000 lir. Totogol PRAVILNA KOMBINACIJA: 3-4-6-9-15-19-21-22; DOBITKI: 8 (11 dobitnikov) 496.719.000 lir; 7 (2013 dobitnikov) 2.032.700 lir; 6 (81168 dobitnikov) 49.800 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: 22 2X XI 22 X2 XI; corsa piu: 14-13; DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo za nagrade 2.288.204.254 lir); 12 (3 dobitniki) 221.826.000 lir; 11 (183 dobitnikov) 3.636.000 lir; 10 (2364 dobitnikov) 281.000 lir. 16 Torek, 12. marca 1996 ŠPORT, NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA / NA OSREDNJI TEKMI 23. KOLA Kriška Vesna dobila derbi s Primorjem Nojslabši mož na igrišču je bil sodnik - Bazoviška Zarja osvojila zelo pomembno zmago v Toireanu Vesna - Primorje 2:1 (1:1) STRELCI: Miclaucich v 28’, Soavi 49’ p.p., Zocco 79’. VESNA: Zemanek, Giovi-ni, Grassi, Mantovani, Soavi, Leonardi, Lakoseljac, Niko Sedmak, Zocco, Pa-doan, (Pipan od 76’), Peter Sedmak (Košuta od 85’). PRIMORJE: Babich, Mas-sai (Emili 77’), Guštin, Škabar, Mislej, Stoka (Leghissa 55’), Štolfa, Sardoč, Miclaucich, Crevatin, Auber. Gledalcev: 400. Izključen: Leghissa v 81. min. Gledalci so povedali: Miloš Tul: »Derbi je pogojevala burja, tako da tehnično igra ni bila taka, kot bi jo lahko ti ekipi prikazali. Sodnik je bil izredno slab in tudi pristranski, saj je na sredini igrišča enostavno sodil v korist Vesne. Odločilen ni bil, a eni ekipi je očitno koristil. Vsekakor si je Vesna bolj želela zmage in glede na to, da je bil najboljši mož na igrišču, napaki pri drugem golu navkljub, vratar Primorja Babich, je zmaga Križanov zaslužena.« Ladi Sardoč: »Tekmo je močno pogojevala burja, predvsem pa izredno slabi sodnik. Res ne vem, kako lahko na tako pomembno tekmo pošljejo tako slabega sodnika.« Mario PraSelj: »Igra je bila moška, a korektna, izid pa je pravičen. Sodnik je nekajkrat zgrešil, toda, kot pri izključitvi mladega Legnis-se, strog: takih sodnikov bi še bilo treba.« In protagonisti: Paolo Soavi: »Mislim, da z zmago nismo ukradli ničesar, saj smo igrali bolje in imeli tudi več priložnosti za zadetek. Babich je bil najboljši igralec tekme in je bil vsaj trikat izreden. Sojenje? . Slabo, a na izid ni uplivalo.« Nevio Bidussi (trener Primorja): »Remi bi bil pravičnejši. O sojenju samo to: Štolfa je po sodnikovem mnenju napravil 15 prekrškov v napadu, Leghissa je bil izključen iz neznanih razlogov. Za ekipo, ki je druga na disciplinski lestvici, je to nekoliko čudno.« Česa niso povedali prisotni? Tega, da je Primorje skopnelo po desetih minutah igre. Res, da je Prosečane sodnik oškodoval (plavim je odpustil nekaj grobih prekrškov), toda dve sami akciji skozi vso tekmo sta za prvouvrščene odločno premalo. Vesna je imela niz lepih priložnosti in poleg izrednega Babicha (ki je sicer kriv za drugi gol) sta Škabar in Guštin dvakrat posredovala na gol črti. Zmago so si torej domačini zaslužili. Omeniti velja Se, da se je Peter Stoka po močnem udarcu v glavo moral zateči v bolnišnico. Kar se sojenja tiče, so vse kritike (po tekmi ob robu igrišča ni bilo govora o drugem) povsem utemeljene. Gospod Cominotto je bil enostavno nedosleden in s svojimi odločitvami je večkrat prav "silil” igralce k ugovarjanju. Glede na sodniške poteze v zadnjih kolih (rdeči kartoni, 11-metrovke) bi lahko sklepali, da "komu” ne gre v račun, da se za napredovanje v promocijski ligi potegujeta Juventina in Sovodnje ter v 1. amaterski ligi Primorje, Zarja in Vesna. Promocijska liga IZIDI 23. KOLA: Flumignano - Manzano 1:1, Juventina -Staranzano 1:1, Maranese - Sovodnje 0:0, Mossa - Torviscosa 4:0, Pro Fiumicello - Aiello 0:4, Rivignano - San Luigi 1:0, Ruda - Cussignacco 1:0, San Canzian - Ponziana 1:0. VRSTNI RED: Rivignano 42, Juventina 41, Staranzano 39, Sovodnje 38, Aiello in Mossa 37, Manzano in maranese 34, San Canzian 33, Ponziana 32, Flumignano 31, Cussignacco 29, San Luigi 27, Ruda 18, Torviscosa 11, Pro Fiumicello 10. PRIHODNJE KOLO: Sovodnje - Ruda. Aiello - Juventina 1. amaterska liga IZIDI 23. KOLA: Forgaria - Buiese 0:0, Medeuzza - prada-mano 2:2, Opicina - Pagnacco 0:3, Reanese - Cividalese 3:0, Tavagnacco - Aurora 0:0, Torrcanese - Zarja 0:2, Union 91 -Basaldella 0:1, Vesna - Primorje 2:1. VRSTNI RED: Primorje 42, zarja 41, Basaldella 37, Vesna 36, Forgaria in Medeuzza 34, Reanese 33, Union 91 32, Pagnacco in Torreanese 31, Cividalese 30, Opicina 29, Buiese 26, Tavagnacco 22, Pradamano in Aurora 15. PRIHODNJE KOLO: Primorje - Medeuzza, Zarja - Reanese, Aurora - Vesna. 2. amaterska liga IZIDI 22. KOLA: Azzurra - Mariano 0:1, CCS - Roianese 1:0, Como - medea 2:0, Domio - Čamp. Prisco 0:0, Moraro -Pro Romans 0:0, San Lorenzo - Primorec 1:0, Villesse - Portua-le 2:2. VRSTNI RED: San Lorenzo 47, Como 46, Domio 42, Pro Romans in Medea 37, Mariano 35, CCS 9, Azzurra in Moraro 24, Portuale 23, Primorec in Villesse 19, Roianese 15, Čamp. Prisco 14. PRIHODNJE KOLO: Mariano - Primorec. 3. amaterska liga GORIŠKA SKUPINA IZIDI 20. KOLA: Azzurra - Begliano 1:0, Fogliano - Pieris 0:0, Grado - Strassoldo 0:3, Mladost - Ontagnanese 3:0, Terzo -San Vito 3:0, Torre - Sagrado 1:0, Villa icentina - Castions 1:1. VRSTNI RED: Torre 43, Mladost 41, Sagrado 39, Strassoldo 37, Villa Vicentina 31, fogliano 29, Begliano 27, Azzurra 25, Castions, Pieris in Ontagnanese 22, San Vito 19, Terzo 17, Grado 10. PRIHODNJE KOLO: Pieris - Mladost. TRŽAŠKA SKUPINA IZIDI 21. KOLA: Dolina - Breg 0:1, Gaja - San Vito 3:0, Kras - Venus 3:0, Mont. Don Bosco - Aurisina 0:1, Romana - Ver-megliano 0:0, Sevola - Union 2:0, Cus prost. VRSTNI RED: kras 47, Breg 43, Gaja 42, Vermegliano 41, San Vito 36j Romana 34, Cus 27, Servola 25, Aurisina 19, Montebello Don Bosco 13, Dolina in Union 12, Venus 10. PRIHODNJE KOLO: Aurisina - Kras, Breg - Servola. Venus - Dolina. Dimitrij Križman Torreanese - Zarja 0:2 (0:2) STRELCA: Gregorič v 15’, Altaraz v 35’. ZARJA: Cocevari, Dusso-ni, Titonel (Ferluga 46’), Štrukelj, Kalc, Ispiro, Osmanhodžič, Sclaunich, Ravalico, Altaraz, (Prisco 65’), Gregorič, (Sabini 85’). Na težkem gostovanju v Toireanu je Zarji uspelo prepričljivo zmagati in zdaj zaostaja od vrha lestvice le za točko za vodilnim Primorjem. Zarjani so igrali posebno dobro v prvem polčasu, kjer so prišli na svoj račun posebno napadalci. Pri tem moramo omeniti, da se je takoj v začetku tekme poškodoval Ravalico, ki pa je hrabro ostal na igrišču do konca tekme in tako veliko pripomogel, da je Zarji uspelo zmagati. Nekaj kronike: v 16. min. prosti strel za gostitelje, toda Derbije zasluženo dobnila Vesna (Foto Balbi/Kroma) Cocevari izredno brani. Postopoma pa Zarja prevzame pobudo in začenja nevarno ogrožati nasprotnikova vrata. Akcije si sledijo ena za drugo in Ze v 20. min. Osmanhodžič z lepim strelom zaposli nasprotnikovega vratarja. V 16. min. lep zadetek Gregoriča po predložku Osmanhodžiča. Kmalu nato Altaraz preigra dva nasprotnikovega branilca in zadene že v drugo.V drugem polčasu smo priča grši igri, vendar ima prav Zarja zrelešje priložnosti za gol. (1.2.) ____PROMOCIJSKA LIGA / 23 KOLO_ Juventina ob vodstvo Sovodenjcem točka Juventina - Staranzano 1:1 (1:0) JUVENTININ STRELEC: Braida iz 11-metrovke v 32. min. JUVENTINA: Zanier, Kavs, Bastiani, Trevisan, Villani, Peteani (Monti-na), Devetak, Kovic, Za-mar, Braida (Gambino), Cecotti. Standreška ekipa je igrala le izenačeno doma proti Staranzanu in prepustila neposrednemu tekmecu za napredovanje Rivignanu, da je prevzel vodstvo na lestvici. Juventina pa bi lahko v nedeljo tudi zmagala, le ko bi imela kanček več sreče. Tekma je potekala ob močni burji in je bila izenačena le v prvih 10 minutah, nakar so prejeli pobudo v svoje roke gostitelji, ki so kronali svoj napor z golom okoli 30. minute igre: Kovic je prodrl v kazenski prostor, kjer pa so ga gostje zrušili na tla. Bila je to več kot očitna enajstmetrovka, ki jo je Braida tudi uspešno izvedel. Juventina bi lahko dala še en zadetek že v začetku drugega polčasa z Devetakom, ki je preigral vratarja, žoga pa se je odbila od vratnice. Gostje so izenačili po naivnosti domače obrambe, ki je pustila odličnemu nasprotnemu napadalcu Radiju, da je prodrl v kazenski prostor, kjer so ga tudi s prekrškom zaustavili. Proti koncu srečanja je domače moštvo silovito napadalo, Devetaka so gostujoči branilci dvakrat zrušili v kazenskem prostoru, očitno pa sodnik ni bil dovolj »hraber«, da bi prekršek kaznoval vsaj z eno enajstmetrovko. Tekma je bila, kljub močni burji, ki je motila potek igre, dopadljiva in zanimiva. Maranese - Sovodnje 0:0 SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič (Flore-nin), Tomizza, Devetak, Peteani, Caporale, Inter-bartolo, Goriup, Fajt, Bu-sinell. Ekipi sta igrali, kljub burji, dopadljivo in priložnosti za gol ni manjkalo. Sovodenjci, ki so nastopili pod silo razmer (bolezni, poškodbe, izključitve) v okrnjeni postavi, bi lahko z malo več špoprtne sreče celo zmagali, saj so nekajkrat le za las zamudili zelo ugodne priložnosti za zadetek. Za požrtvovlano igro je treba pohvaliti vse nogometaše sovodenjske ekipe, predvsem pa si tokrat zasluži posebno pohvalo mladi Vasja Peteani, ki je odlično opravil svojo nalogo na sredini igrišča. Po tej osvojeni točki so Sovodenjci še naprej na 4. mestu lestvice. PREGLED AMATERSKIH PRVENSTEV Najboljši obračun naših moštev tokratv3.AL V L AL Zarjo zaostaja za Primorjem le za eno točko Največje nedeljsko presenečenje je brez dvoma poraz Prosečanov (ocena 5) v derbiju z Vesno (7+). Za Primorje je to tretji letošnji poraz in prekinitev serije 11 zaporednih uspešnih izidov. Varovanci trener' gli 12. prvenstveno zmago in kar 5. v gosteh. Na 3. mestu je Basaldella, na 4. pa so Križani s šestimi točkami zaostanka od vodilnega Za Križane je bila nedeljska zmaga deveta in tako so se igralci predsednika Cattonarja oddolžili za poraz v prvem delu in dokazali, da se lahko še borijo za napredovanje. V promocijski ligi pa se je derbi kola med Juventi-no (6/7) in Staranzanom končal neodločeno z 1:1.. Oba zadetka sta padla iz 11-metrovk. Standrezci so tako ob istočasni zmagi Rivignana izgubili prvo mesto in sedaj zaostajajo le za točko. S tretjim zaporednim remijem pa so Sovodenjci (6/7) na 4. mestu s 4 točkami zaostanka za vodilnim. Prvenstvo je tako zelo odprto in kar šest ekip se bori za končno zmago. V višjo ligo napreduje prvouvrščena ekipa, vendar- tudi drugouvrščena ima možnosti za kakovosten skok. Po tretjem zaporednem porazu se je položaj Trebencev (5) ponovno poslabšal. V 3. AL pa je stanje bolj rožnato. Kar štiri naše ekipe so zmagale, tri prav z istim izidom, to je s 3:0. Kras (8), Gaja (8) in Mladost (8) so brez večjih težav zmagali. Vse tri ekipe pa imajo možnosti za napre- vedno 4 točke zaostanka za krasovci, točko manj ima Gaja. Doberdobci pa zaostajajo za vodilnim Tor-rejem za 2 točki. V prihodnjem kolu bodo tri zanimiva srečanja: Aiello - Juventina, Primorje - Medeuzza in Vermegliano - Gaja Statistični podatki. Tekme: 11 (2 derbija); osvojene točke 20 (6 zmag, 2 remija in 3 porazi); dani zadetki: 16; prejeti zadetki: 6. Zanimivosti Igralec Primorje Marino Leghissa je v tem prvenstvu postavil dva rekorda. Leghissa je namreč dosegel prvi prvenstveni zadetek Primorja v srečanju 1. kola proti Aurori (končni izid 1:0), v ne- J_1i____ t.r v r_ . • V *1 ♦ VI« r-r»__*_ t_M le- podaljšal za 5, datne minute so pa za celih 8 minut. Do-iomačini, ki so v prvem se prvem delu proseški, v drugem kriški. Strelci: Midaucdch 14, Smilovich 13, Gregorič in Lacalamita 11, Pescatori in P. Gergolet 10, Zocco, Osmanhodžič in Šircelj 9. Postava tedna: Cocevari (Zarja), Paoletti ( Breg), Al. Majcen (Kras), Pelhcani (Mladost), Soavi (Ve- morje). (KB.) 3. AMATERSKA LIGA / NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM Brežani tesno premagali Dolinčane Gaja in Kras zanesljivo odpravila svoja nasprotnika - Tudi Doberdobci uspešni NA TRŽAŠKEM Dolina - Breg 0:1 (0:1) STRELEC: Šircelj v 40’ DOLINA: G. DAgnolo, Botteri, Zobec, Babudri, Pečar, Ota, Mams-si (Kariš), Scibilla, Canazza (Luisa), Udovicich, Flego (Rocchetti) BREG: Buranello, Paoletti, Maio-rano, Laurica, Olenik (Brrzzi), Cher-maz, Švab, Sancin (Giraldi), Paoli (Camassa), Vuk, Šircelj Tudi v povratnem občinskem derbiju so slavili zmago brežani. Srečanje je pogojeval močan veter, katerega so resnici na ljubo bolj izkoristih Brežani, ki so v drugem polčasu stalno napadali. V prvem delu pa je bila igra bolj izenačena. Odločilni zadetek je padel malo pred odmorom po zaslugi Sircelja, ki je iz roba kazenskega prostora streljal na vrata, žoga se je dotaknila domačega branilca in tako ukanila vratarja DAgnola. V drugem polčasu so Brežani zapravili več priložnosti, Dolinčani pa so imeli s Scibiho priložnost, da izenačijo, a je niso izkoristih. Ob koncu srečanja sta si bili mnenji v obeh taborih skoraj enaki. Sandro Buzzi (Breg): »Srečanje je pogojeval veter. V prvem delu smo oboji zadovoljivo igrah, v drugem delu pa smo mi več napadah. Mislim, da je končni izid pravilen.« Marko Ota (Dolina): »Glavni protagonist je bil veter. V prvem polčasu je bila igra izenačena, v nadaljevanju pa smo mr igrah dobro le 5 minut, oni pa 40.»(E.B.) XXX Krasovci so brez večjih težav odpravili ekipo Venusa, proti kateri so v prvem delu zmagah 8:1. Domačini so igrah solidno predvsem v prvem polčasu, medtem ko so v drugem nadzorovah igro. Gajevci so proti solidnemu nasprotniku zasluženo zmagali. Poleg treh zadetkov so namreč zapravin še vrsto priložnosti. Gaja - San Vito 3:0 (1:0) STRELCA: Smilovich v 29’ in 77’ in Subelli v 48’ GAJA: Vesnaver, Leban, Parovel, Craievich, Castro, Vegba (Košir), M. Kalc, (Pugliese), Gombač, Vrše (Subelli), Smilovich, Musolino Kras - Venus 3:0 (2:0) STRELCI: Lacalmita v 24’ Coc-coluto v 28’ in Rebetz v 86’ KRAS: Opatti, Berljavac (Fadda), Norbedo (Strisovich), Al. Majcen, Vatta, Goccoluto, Chies (Martino), Lacalamita, Rebetz, Macor, An. Majcen. (E.B.) NA GORIŠKEM Mladost - Ontagnanese 3:0 (1:0) STRELCI: Pellicani, P. Gergolet, Blason. MLADOST: Trevisan, Argentin (Marušič), D. Gergolet (Monticolo), Zimolo, Zin, Poropat, Pellicani, Fontana, Blason, Sita, P. Gergolet. Doberdobci so morali nujno zmagati, da bi ne izgubili stika z vodilnim Torrejem. Svojo nalogo so tudi izpolnili in zanesljivo pre- dober nogomet. Gostitelji so zasluženo povedli s prostim strelom »speciahsta« pelli-canija in so kronali svojo terensko premoč še z dvema zadetkoma v drugem delu srečanja. Naloga je postala za Doberdobce še lažja, saj je v drugem polčasu sodnik izključil enega izmed gostujočih nogometašev. 2. AMATERSKA LIGA San Lorenzo - Primorec 1:0 (0:0) PRIMOREC: A. Corona, Aprrzzo, Frasson, Polhcardi, Gargiuolo, Na-perotti, M. Corona, Bolel (od 85’ Leone), Buhch, Peres, Predonzan. Trebensko moštvo se je enakovredno upiralo vodilnemu San Lorenzu skozi vso tekmo, čeprav so imeli gostitelji terensko premoč. Tudi zadetek, ki so ga dosegli domačini, je bil »sumljiv«, saj je Gargiuolo odbil žogo na gol črti. Sodnik pa je gol priznal in tako je San Lorenzo zmagal. NAMIZNI TENIS / ZENSKA A LIGA Po pričakovani zmagi krasovke zdaj za 3. mesto Gledalci so proti Archimedu v Zgoniku videli lepo tekmo Kras Adria Caravan - Pranima Archimede 6:2 Bersan - Stechenko 1:2 (17:21, 21:19,17:21), Katja Milic - A. Conciauro 2:0 (21:15, 21:9), Wang - M. Conciauro 2:0 (21:12, 21:11), Vanja Milic - Pattane 2:0 (21:7, 21:8), Wang - Stechenko 2:1 (21:17, 16:21, 21:9); Vanja Milic -A. Conciauro 2:0 (21:8, 21:12), Bersan - M. Conciauro 1:2 (18:21, 21:19, 21:23), Katja Milic - Pattane 2:0 (21:16, 21::6) Nedvomno so bili ljubitelji namiznega tenisa zadovoljni s tekmo 13. kroga ženskega prvoligaškega prvenstva med domačo postavo Kras Adria Caravan in gostjami iz Messine ekipo Fiamma Archimede v zgoniski telovadnici v nedeljo popoldne. Čeprav ni bilo dvoma, da gredo krasovke svoji sedmi zmagi naproti, pa je bila tekma razgibana in zlasti za prvo jakostno Krasovo ekipo (Wang, Bersan) ni predstavljala gole fonnalnosti. Takoj se je pokazalo, da je Archimede z nabavo Armenke Aide Stechenko sklenil dobro kupčijo. Po zagrizenem odporu je morala krasovka tudi doma po dodatnem setu priznati premoč Stechenkove, ki jo jakostne lestvice sedaj uvrščajo kot šesto tujko v Italiji. Medtem je Katja Milic na drugi mizi že popeljala Kras Adria Caravan v vodstvo. Zelo prepričljivo je nadigrala nasprotnikovo mladinko Azzurro Conciauro. Nato sta VVang proti Marini Conciauro in Vanja Mihe proti Patt-nejevi z dokajšnjo lahkoto vodstvo povecah na 3:1. Sledila sta dvoboja med tujkama ekip ter Vanjo Milic in mlajšo od sester Conciauro. V kohkor je imela odlična Krasova drugokategomica Vanja Milic lahko delo z Azzurro, pa je morala Wang s Stechenkovo odigrati še podaljšek. Krasova Kitajka je po poškodbi rame sicer premagala bolečino, vendar še nima dovolj moči v roki. Vzrok za izgubo drugega niza v celotnem prvenstvu sicer neprekosljive prve moči Krasa, pa je seveda iskati v kakovosti nasprotnice. Vsekakor pa je VVang v tretjem setu s hitrimi napadi nasprotnici prepustila le 9 točk. Ze je kazalo, da se bo srečanje po tekmi med Ano Bersan in Marino Conciauro zaključilo, vendar je nasprotnica z agresivno igro potegnila krasovko v tretji set. ki se je zaključil na razliki 21:23, tako da je morala ponovno za mizo Katja Milic. Proti Giuseppi Pattene je mlada krasovka pokazala, da pomeni dobro tehnično znanje vec kot obdelan lopar, po katerem starejše igralke rade posegajo ob pomanjkanju tehnike. Brez obotavljanja je Krasovka opravila svojo nalogo in postavila končni rezultat srečanja 6:2. Ostala izida 13. kroga: Che Lin Messina - Fiamma Al Ar Messina 1:6; Lal Coccagho - Angerra 6:3. San Marco Verona se bo srečal s Castelgoflredom jutri, kmalu pa bo glavni favorit prvenstva odigral tudi zaostalo tekmo z zgoniškimi dekleti, ker je bil Castelgo-freddo doslej zaposlen z nastopi v evropskem pokalu Nancy Evans, kjer je izpadel v polfinalu. Krog pred koncem prvenstva v najvisji namiznoteniški ligi zaseda Kras Adria Caravan visoko 4. mesto. V zadnjem krogu se bo Kras s Fiammo Al Ar v Messini potegoval za tretje mesto, v vsakem primeru pa bo nastopil v play offir. Vrstni red po 13. krogu: Castellana Castelgoflredo 22, Lal Coccagho 20, Fiamma Al Ar Messina 17, Kras Adria Caravan 15, Angerra 12, Fiamma Archimede Messina 9, Che Lin Messina 3, San Marco Verona 2. JJ. _____ODBOJKA / V DRŽAVNIH IN DEŽELNIH ODBOJKARSKIH LIGAH_ Slaba igra Imse z Bussolengom Soča Sobema zdaj za play off V moški C1 ligi Koimpex igral dobro, a izgubil, pri dekletih pričakovana zmaga slogašic in nov poraz borovk - V deželnih ligah s spremenljivo srečo MOŠKA B2UGA Imsa - Bussolengo 0:3 (9:15,6:15, 7:15) IMSA: Feri 5+11, Gian-luca Populim 5+23, M. Černič 0+0, Cola 1+5, Princi 2+3. Marchesini 0+1, Gian-carlo Populini 3+7, Flore-nin, Paoletti, Koršič, Radet-ti 0+1, S. Cemic 2+2. Servis (tocke/napake): Imsa 5/15, Bussolengo 4/13; napake: Imsa 16, Bussolengo 6, bloki: Imsa 7, Bussolengo 8. 2e pred tekmo so v Stan-drežu vedeli, da ne bo lahko premagati Bussolen-ga, nihče pa najbrž ni pričakoval, da bodo gostje tako zlahka odnesli točki iz Gorice. Bussolengo je sicer dokazal, da upravičeno zaseda drugo mesto na lestvici. Imsovci pa so zaigrali pod svojimi možnostmi. Res je treba vsako tekmo ocenjevati tudi na podlagi nasprotnika, toda tokrat je pri Goričanih po našem mnenju popolnoma zaslužil zadostno oceno le Luca Pupulini. Vsi ostali so zaigrah slabše, kot zmorejo. Bussolengo je v prvem setu igral neoporečno. Ge odštejemo tri zgrešene servise, niso gostje podarih nasprotniku ničesar. Tudi ko je na sredini seta Imsa povedla z 8:4 se gostje niso dekoncentrirali, temveč so zaigrali zelo natančno. To se jim je tudi obrestovalo, saj so polagoma uspeli prevladati na igrišču in tudi zmagati set. Podobno je bilo v nadaljevanju. Zamo je v drugem setu tudi poskusil z Marchesinijem v režiji namesto mladega Simona Černiča. Tudi ta menjava pa ni privedla do večjih sprememb. V tretjem setu so Goričani poskušli zmagati vsaj en set. Do stanja 7:6 v korist Bussolenga so Gregorijeva in Vodopivčeva (Bor) na sobotni tekmi tudi uspeli igrati enakovredno. Ko pa je moral Cola zapustiti igrišče zaradi poškodbe ramena, so domačini polagoma popustili in tako dovolili Bussolen-gu, da se vrne domov z gladko zmago. (A&D) MOŠKA Gl UGA Santa Giustina - Koim-pex 3:1 (13:15, 16:14, 15:5, 15:9) KOIMPEX: Božic (1+8), Stabile (5+11), Volčič, Aljoša Kralj (4+17), CaC (2+1), Sgubin (0+0), Riolino (8+12), David Kralj (4+16), Zucon (0+0), Strajn (0+0). Servis, točke, napake: Koimpex 5, 11; Santa Giustina 5,11. Na težkem gostovanju je Koimpex odigral dobro tekmo, odlično so igrali tudi domačini, najbolj izenačena sta bila prva dva seta, od katerih je Slogi enega uspelo zmagati, drugi se ji je pa izmuznil za las. V na-slednjh dveh so potem slo-gaši priznali premoč domače ekipe. (INKA) Soča Sobema - Cessalto 3:0 (15:8,15:9,15:11) SOČA SOBEMA: Pe-tejan 9+9, Klede 7+5, Lutman 3+5, Battisti 7+3, Feri 9+10, Tomšič 0+2, MuCiC 0+0, Sfiligoj, Cotič, Mu-scau. ODBOJKA / KONEC UGIBANJ že letos reorganizacija Bin C lige Vsedržavni svet odbojkarske zveze potrdil novosti, o katerih se je že dolgo govorilo Vsedržavni svet Odbojkarske zveze je na svoji seji 9. marca odločil, da ze s prihodnjo sezono (1996/97) pride do reorganizacije prvenstev v Bi, B2 in Cl ligi. Tako bodo v moški in ženski sezoni od jeseni po 4 skupine v Bi ligi, 8 skupin v B2 in 8 skupin v Cl ligi. V vsaki skupini bo po 14 ekip. Zaradi tega je prišlo tudi do sprememb, ki v letošnji sezoni zadevajo napredovanja in izpade. Iz Cl lige bo izpadla samo zadnjeuvršCena (14.) ekipa v vsaki skupini. Glede napredovanj v višjo ligo pa ni sprememb samo glede napredovanja iz BI v A2 ligo. Iz B2 v Bi ligo bosta neposredno napredovali prva in druga ekipa iz vsake skupine, skupine bodo dopolnili še z 8 ekipami, ki bodo izšle iz play offa med 3. in 4 . ekipo iz B2 in 13. in 14. ekipo iz Bi lige. Iz Cl v B2 ligo bodo neposredno 'napredovale prve Štiri ekipe iz vsake skupine, za napredovanje pa se bodo v play offu skupaj z zadnjeuvršCenimi iz B2 potegovale tudi peto in Sestou-vrščene ekipe iz Cl. Napredovalo bo toliko ekip, kolikor jih bo po- trebnih za dopolnitev posameznih skupin B2 lige. Sklep vsedržavnega vodstva FIFA V je tako postavil piko na i ugibanjem ali bo do reorganizacije prvenstev prišlo že letos ali ne. Toda odločitev je milo reCeno Čudna, saj bi bilo po našem mnenju veliko bolje, Ce bi društva za reorganizacijo vedela že pred začetkom prvenstev, saj bi tako lahko ustrezneje programirala svoje delovanje. Tako pa je ta odločitev padla 9 kol pred koncem prvenstev. Poleg tega te spremembe zadevajo izključno B in C ligo, medtem ko se v ostalih ligah vsaj za zdaj še ni spremenilo popolnoma nic, Ce odmislimo, da bo letos tudi iz deželnih lig posledično izpadlo manj ekip, ker bo iz Cl izpadla le 1 ekipa. Do bistvenih sprememb bo v C ligi prišlo v sezoni 1997/98, ko se bo ta liga iz državne spremenila v deželno. Čeprav za naslednjo sezono v Cl ligi (1996/97) uradno še nista določena mehanizma za napredovanje in obstanek, pa bodo po vsej verjetnosti v B2 ligo napredovale 3 ekipe, ostale pa se bodo preselile v deželno C ligo, nekatere pa bodo morda celo iz- padle v D ligo. Kar zadeva naše šesterke, pri reorganmizaciji ni velikih razlogov za nezadovoljstvo, saj za nekatere od njih to pomeni Se dodatno možnost za napredovanje v višjo ligo. Ce pogledamo trenutne lestvice v moški B2 in moški ter ženski Cl ligi, vidimo, da imata obe Slogini ekipi (moška ekipa je trenutno Četrta, ženska pa si deli 2. mesto in ima 6 točk prednosti pred petou-vršCeno ekipo) povsem realne možnosti za neposredno napredovanje- v B2 ligo, Soča Sobema je v moški Cl ligi med ekipami, ki se borijo za uvrstitev v play off za napredovanje, v moški B2 ligi pa se je položaj Imse v boju za 4. mesto, ki še vodi v boj za napredovanje, po porazu z Bussolengom nekoliko poslabšal, vendar je zaostanek 4 točk za tretje in Ce-trtouvrsceno ekipo do konca prvenstva mogoče nadoknaditi. Odločitev bodo najbrž pozdravili tudi pri Boru, saj zdaj praktično ni vec strahu pred izpadom iz Cl lige, kajti zadnjeuvrscene Fontane za borovkami zaostajajo že 10 točk, Čeprav nekaj previdnosti ne bo odveč, (rg) Odbiojkarji Soče Sobe-me so se s to zmago polnopravno vključiti v boj za peto ali šesto mesto (po tihem morda sanjajo celo še na kaj več), ki še vodita v boj za mesto v play offu za napredovanje v B2 ligo. Z močnim servisom in z dobro igro v napadu, obrambi in bloku so v soboto odpravili Cessalto, ki je imel pred to tekmo enako število toCk kot socani. ZENSKA Cl LIGA Slogašice se iz Trevisa vračajo z načrtovanim parom točk, s katerim so obdržale mesto tik pod vrhom. Fontane paC niso bile nasprotnik, ki bi lahko ogrozil Koimpex, trener Sain pa je zadovoljen predvsem zato, ker so njegove igralke od vsega začetka zaigrale zelo zbrano in niso dovolile nikakršnega presenečenja. Slabše se je razpletlo za borovke, ki so doživeli že šesti zaporedni poraz. Proti Cavazzaleju so sicer zaigrale boljše kot na prejšnjih tekmah, vendar to še vedno ni bilo dovolj za prekinitev Cme serije. Morda bi se v soboto razpletlo drugače, Ce bi borovke dobile drugi niz, ki se je končal na razliko. Po odobritvi reorganizacije hge Bor ni v večji nevarnosti za izpad, vendar pa za Borovega tehničnega direktorja Igorja Možeta ostaja tudi po reorganizaciji prvenstev cilj ekipe ta, da do konca prvenstva zbere toliko točk, kohkor bi jih bilo potrebnih za obstanek tudi, Ce reorganizacije ne bi bilo. Fontane - Koimpex 0:3 (6:15,8:15,8:15) KOIMPEX: Ciocchi 5+0, Srichia 4+5, Fabrizi 5+2, Vidah 0+0, Pertot 3+6, Gre-gori 4+7, Mamillo 4+5, Brumat. Servis (točke/napake): Fontane 5/7, Koimpex 6/8 Bor Mercantile - Cavaz-zale0:3 (7:15,15:17,4:15) BOR: Maver 4+8, Cok 3+4, Gregori 3+6, Vodopivec 2+1, Flego 2+2, Bene-vol 3+16, Gruden 1+1, Fai-mann 0+0, Zadnik, Foraus. Servis (tocke/napake); Bor 4/11, Cavazzale 7/8; napake: Bor 11, Cavazzale 8. DEŽELNE LIGE V deželnih ligah so naše šesterke dosegle polovični uspeh. Popoln uspeh sta v moški C2 ligi dosegla le Bor Fortrade in 01ympia, pri Ženskah OIlympia ni imela težkega dela, zato pa je Sokol gladko izgubil v Mar-tignaccu. V D ligi sta bili uspešni obe goriški še-sterki, medtem ko so naše ekipe s Tržaškega ostale praznih rok. MOŠKA C2 LIGA Bor Fortrade - Mossa 3:1 (15:13,15:10,9:15,15:4) BOR: Coloni 4+9, Furla-nic 4+8, Gombač, Koren, Ruttar 0+1, Marega 8+10, Rossetti 0+1, Pavlica, Del Turco 3+0, Cella 12+17, Tabemi 8+5. 01ympia - VBU 3:1 (15:10,14:16,17:16,15:5) OLVMPIA: Dorni 0+1, Pintar 0+1, Graunar 8+20, J. Terpin 7+1, S. Terpin 11+13, Maraž 5+6, Bensa 4+5, Komjanc 0+0. OSTALI IZIDI: Grado -Prata 3:1, Rojalese - Eltor 0:3, Porcia - Maniago 3:0, Prevenire - Buia 2:3, Itely -Tomana 3:1 VRSTNI RED: Eltor 32, Porcia 30, Buia 26, Rojalese 22, Oljnnpia Cdr 20, Prevenire, VBU in Bor Fortrade 18, Itely 16, Torriana 14, Grado 12, Mossa 6, Maniago 4, Prata 2. PRIHODNJE KOLO: Bor Fortrade - Porcia, Mossa -01ympia CDR. ZENSKA C2 UGA Danone - Oljnnpia K2 Šport 0:3 (9:15, 10:15, 10:15) OLVMPIA: Brisco 8+11, Zotti 5+3, Buffoni 2+3, Tra-puzzano 3+1, H. Corsi 1+10, V. Cemic 8+6, Princi 2+6, M. Cemic 1+0, Nardini, Braini, K. Corsi. Martignacco - Sokol 3:0 (15:4,15:6,15:2) SOKOL: T. Masten 4+3, Škrk 0+5, L. Masten 1+2, Maruccelli 1+2, Kosmina 0+1, Vidali 2+0, Lupine 0+1, Semec 2+1, Visintin 0+0. OSTALI IZIDI: Cus - Asfjr 1:3, Dragon Pub -Mercato di Selz 2:3, Fiume Veneto - Del Doge 3:1, Torriana - Tarcento 3:1, Farra -Vivil 0:3. VRSTNI RED: Martignacco 30, Torriana 28, Oljnnpia K2 Šport, Tarcen- to in Vivil 22, Del Doge 20; Sokol. Farra, Fiume Veneto 16, Mercato di Selz 14, Dragon Pub 10, Asfjr in Danone 8, Cus 6. PRIHODNJE KOLO: Asfjr - Sokol, Oljmpia K2 Šport - Tomana. MOŠKA D UGA Korting - NPT 1:3 (9:15, 9:15,15:12,9:15) KORTING: Krpan 4+6, Veljak 0+4, FurlaniC 13+7, Pertot 3+4, DrasiC 3+6, Mi-calessi 0+0, Ritossa 3+10, Šušteršič, Cuk, Glavina. Servis (tocke/napake): Korting 8/18. Espego - SanfAndrea 3:1 (4:15,15:2,15:11,15:7) OSTALA IZIDA: Rozzol - San Sergio 1:3, Club Altu-ra-Adi 3:1 VRSTNI RED: Club Al-tura 22, NPT 20, Espego 16, Rozzol 14, San Sergio 12, Acli 10, SanfAndrea 8, Korting 2. PRIHODNJE KOLO: Club Altura - Espego, SanfAndrea - Korting. ZENSKA D UGA Morarese - Val Zadružna banka 1:3 (11:15, 15:12, 6:15,9:15) VAL: Braini 4+1, Cemic 5+6, Vižintin 11+9, Mo. Tomasin 9+9, Mi. Tomasin 9+6, Miklus 2+0, Zucarino 1+0, Tosoratti 0+0, Tomšič. Servis: Val 14/20 Gonars - Koimpex 3:0 (15:9,15:3,15:6) Virtus - Sloga 3:0 (15:9, 15:12,15:11) OSTAU IZID: Altura -Pro Fiumicello 0:3 VRSTNI RED: Val Zadružna banka 20, Gonars 18, Pro Fiumicello 16, Altura in Virtus 12, SGT 10, Sloga 8, Koimpex 6, Morarese 2. PRIHODNJE KOLO: Val Zadružna banka - Gonars, Koimpex - Altura. ODBOJKARSKE DRŽAVNE LIGE Moška B2 liga IZIDI 17. KOLA: Imsa - Bussolengo 0:3, Carpi -Concesio 2:3, Asola - Modena 3:0, Isola - Pordenone 3:1, Cervo - Sassuolo 0:3, Sedico - Cavriago 2:3, Marconi - San Miguel 3:2. VRSTNI RED: Sassuolo 30, Bussolengo 28, San Miguel in Sedico 22, Marconi 20, Imsa in Cavriago 18, Isola, Concesio in Asola 16, Modena 14, Pordenone 12, Carpi 4, Cervo 2. PRIHODNJE KOLO: San Miguel - Imsa. Moška Cl liga IZIDI 17. KOLA: S. Giustina - Koimpex 3:1, SoCa Sobema - Cessalto 3:0, Pallavolo TS - Fin-cantieri 1:3, Legnago - Ponte nelle Alpi 0:3, Mo-gliano - Laguna Light 3:1, Vivil - Fosso 1:3, Nova Gens - Povoletto 3:0. VRSTNI RED: Mogliano 30, Laguna Light in Santa Giustina 26, Koimpex 22, Ponte nelle Alpi, SoCa Sobema in Fincantieri 18, Pallavolo TS in Cessalto 16, Fosso 14, Nova Gens 12, Vivil in Povoletto 10, Legnago 2. PRIHODNJE KOLO: Koimpex - Cessalto, Ponte nelle Alpi - SoCa Sobema. Ženska Cl liga IZIDI 17. KOLA: Fontane - Koimpex 0:3, Dolo -Volley 93 2:3, Bor Mercantile - Cavazzale 0:3, BMeters - Conegliano 1:3, Gemona - Kennedy 3:0, Porcia - Codogne 0:3, Battaglino - Cordenons 3:0 VRSTNI RED: Battaglino 28, Porcia in Koim-pex 26, Conegliano 24, Codogne, Cavazzale in Cordenons 20, Volley 93 in Dolo 14, Gemona in Bor Mercantile 12, BMeters in Kennedy 10, Fontane 2. PRIHODNJE KOLO: Koimpey - Volley 93, Bor Mercantile - BMeters 18 Torek, 12. marca 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.-20.4: Vas noti občudovalec se bo končno opogumil in storil prvi korak Njegove besede vam bodo godile, vendar boste ostali skrivnostno zadržani - najbrž zato, da bi iz njega izvlekli čim več. BIK 21. 4-20. 5.: V sproščenem klepetu boste spoznali veliko novih življenjskih resnic. Zdaj vam preostane le Se to, da jih prelijete v prakso. Ne bojte se soočenja s temačnimi platmi življenja. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Mirnega srca se boste vživeli v svojega izzivalca in ga onesposobili, ne da bi vam bilo treba spregovoriti eno samo besedo. Sovražnika najbolje premagate z zaigrano vdajo. RAK 22. 6. - 22. 7.: Vživljali se boste v fantazije o polni denarnici in se dvignili visoko nad sivo povprečje. Zdaj vam preostane le se to, da odločno pljunete v roke in se poženete v nori dir. LEV 23.7. - 23.8.: Ce se ne veste: vas prijatelj do vas goji tudi srčne zelje. Pričakujte torej, da vam jih bo izpovedal, medtem pa temeljito izprašajte svoje srce, da se ne boste odzvali napak. DEVICA 248.-22.9.: Priznali si boste, da za ljubosumje nimate nobenega razloga, vendar se boste Se naprej obnašali tako, kot da razpolagate celo z dokazi. Nazadnje si jih boste resda še prislužili. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Tipali boste po prijetnejših možnostih za zaslužek kajti zavedate se, da je nezadovoljen delavec kvečjemu dober porabnik sicer pa je Se najbolj podoben škripajočemu stroju. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Zaskrbljeni boste zaradi svoje pozabljivosti. Ampak zares ni nič hudega, če pozabljate podatke, kajti dandanes za te reči obstajajo računalniki. Glavo raje hranite za modrosti. STRELEC 23.11.-21.12.: Pretresali boste konkretne možnosti za izboljšanje bivanjskega okolja Ce želite živeti v čistem in mirnem okolju, svojo željo brž obesite na Min, kajti pravljičnih dežel ni več. KOZOROG 22.12.-20.1.: Že po nekaj dneh zdravega življenja se bo vaše telo očistilo nakopičenih stropov, obnovilo odpornost in pridobilo novih moči. Nikdar več se ne vračajte k starim grehom. VODNAR 21.1. • 19.2.: Bližnjemu boste priredili vroče moralistično predavanje. Ne bo vam zameril, še manj pa bo kaj zaleglo. Poskusite z mehkejšo taktiko: najprej se spremenite sami. Rad vas bo posnemal RIBI 20.2. - 20.3.: Privoščili si boste izpad, po katerem se boste počutili kot prerojeni. Vidite zdaj: kdor se brzda, počasi umira, kdor se izprazni, pa po vsaM novi smrti zaživi lahkotneje. DENNIS AVERY RAZBURJA OKOLJEVARSTVENIKE Pesticidi in plastika za rešitev planeta Leta 2050 bo na Zemlji deset milijard ljudi BRUSELJ (Reuter) - Ameriški strokovnjaki za prehrano so med okoljevarstveniki povzročili ogorčenje, saj so namignili, da bi lahko s kmetovanjem s pesticidi in umetnimi gnojili zadostili svetovnim potrebam po prehrani, ne da bi pri tem uničevah gozdove in zavetišča divjih živali. Organsko kmetovanje -slepilo? Kontroverzni udeleženec te kampanje Dennis Avery, ki izjavlja, da je organsko kmetovanje le slepilo, bo najverjetneje padel v nemilost okoljevarstvenih skupin, kot sta Greenpeace in inštitut Worldwatch. »Največjo grožnjo okolju predstavlja mit, čeS da nizkodonosno kmetovanje ne škoduje okolju,« je dejal Avery, direktor inštituta Hudson v Indianapolisu. Svoje ugotovitve je pojasnil z dejstvom, da bodo morali za čedalje večje potrebe naraščajočega prebivalstva po hrani žrtvovati vedno več zemeljskih površin. Če se bodo napovedi o rasti prebivalcev uresničile in bo leta 2050 na Zemlji živelo že deset milijard ljudi, se bo morala proizvodnja hrane do tega leta potrojiti. Zadnjih 25 let so okoljevarstveniki, kot je Lester Brown iz inštituta Worldwatch, nasprotovali vsakršnim naložbam v kmetijske raziskave za razvoj hibridnih semen in kemikalij, s katerimi bi povečali kmetijski donos. Tako so v Indoneziji z name- Modra misel Če si podrejen, še ne pomeni, da si lizun. korejska nom, da bi nahranili piščance, požigali tropske gozdove, da so pridobili nove površino za pridelovanje soje. »Ce se bomo začeli posvečati visokodono-snemu kmetovanju, potem nam nebo treba uničiti niti hektarja naravnega okolja več,« je dejal Avery. Medtem pa imajo v Čilu in Ekvadorju drugačne izkušnje. V Ciin jim je uspelo povečati kmetijski donos in izvoz, ne da bi pri tem uničevali gozdove. V Ekvadorju so nadaljevali kmetijsko tradicijo in za dva odstotka povečali proizvodnjo prehrane. Avery meni, da so ideje, da bodo z organskim kmetovanjem trikratno povečali kmetijski pridelek in da bomo vsi postali vegetarijanci, samo fantazije. Opozoril je tudi, da se v Aziji in drugih državah v razvoju povečujejo potrebe po mesnih in mlečnih proizvodih. Za fantazijo je označil tudi ugotovitve, češ da umetna gnojila in pesticidi, s tem ko prehajajo v vodne vire in nato v kmetijske rastline, ogrožajo človekovo zdravje. Po njegovem mnenju obstaja veliko večja verjetnost, da se bomo zastrupili z vodo, ki priteče iz pipe. »Ustvarili so strah o pesticidih in zelo težko se bodo sprijaznili o nujnosti visokodonosnega kmetijstva,« je izjavil. Azijo hoče meso Avery je svojo knjigo, ki ima provokativen naslov »Rešitev planeta s pesticidi in plastiko«, promoviral tudi po Evropi. Ljudje kot Brovvn ne morejo, po besedah Averya, prav ničesar ponuditi Kitajski, ki ji je skorajda uspelo uravnotežiti rast prebivalstva in kjer so zahteve po mesu poskočile na štiri milijone ton na leto. V ta namen morajo pridelati dodatnih 15 mi-Ijonov ton koruze, saj bodo le tako lahko nahranili zadostno količino prašičev in živine. »Kontracepcija ne more dati moke ali mleka,« je izjavil Avery. Azija je postala velik trg za izvoznike mesa. Približno 2, 8 mi-Ijarde Azijcev na dan porabi povprečno 15 gramov živalskih proteinov. Če se bodo taksna gibanja nadaljevala, se bodo v Aziji leta 2030 spopadli s šestkrat večjimi zahtevami po mesu kot danes. Intenzivno kmetovanje po mnenju nekaterih predstavlja najboljšo rešitev za prehranitev prebivalstva in varstvo okolja. Avery meni, da bi s tem na leto lahko zaščitili dobrih 25 milj ono v kvadratnih metrov površin, kar znaša več, kot merijo pridelovalne površine v Severni in Južni Ameriki. Kmetijski strokovnjaki iz Evropske komisije pa opozarjajo, da so učinki hibridnih semen čedalje manjši in da takšnemu kmetovanju nasprotuje tudi javnost. Dodali so, da pomembni oviri pri povečanju proizvodnje hrane predstavljajo tudi podnebne spremembe in pomanjkanje vode. Skok v smrt Motociklist Buch Lasvvell je izgubil življenje med poskusom da bi dosegel nov svetovni rekord v višinskih skokih. Veteran pred skokom čez približno sto metrov visok most v Mesquiteu v Nevadi očitno ni dobro preračunal moč vetra, zato ga je zaneslo in je doskočišče zgrešil. (Foto: Reuter) SKANDINAVSKA KRIŽANKA / SPISEK CERKVENIH PRAZNIKOV SPODBUDA PLOD STROČNIC OGNJENIK NA HAVAJIH INDU SLAPOVI MED ZDA IN KANADO ITALIJANSKA PEVKA MOFFO AVTOR: BRANKO KOZULIC MESTO V FRANCIJI ETIOPSKI GOSPOD KAVBOJSKA VRV Z ZANKO SOGLASNIK IN SAMOGLASNIK AM. DRAMATIK (CLIFFORD) / KOINCIDENCA KITAJSKA UTEŽNA MERA LADIJSKI VIJAK MODER, IZKUŠEN STAREC SLAPU PODOB NA STENA V GR. TEMPLJIH / SPOJINA Z VODIKOM FINSKI ARHITEKT IALVARI TESARSKI KRALJ ZID TRAČNICA FRANCOSKI PESNIK IADARJEN0S1 BISHUT ITALIJANSKA DENARNA ENOTA GRŠKI OTOK OBLIKOVALCI EBENOVINE ZNAN M0-1 ANDSKI SIR FRANCOSKO M. IME ITAL. PISATEU (UMBERTO) AZUSKI LETEČI ZMAJ STROK. ZA OPTIKO FILMSKA ZVEZDA OLE OLSEN DANSKI OTOK COKLE IZUMITEU TESLA GR. BOGINJA USODE VRHUNSKI ŠPORTNIK IGRALKA GARDNER RT NA JUGU SPANJE GLAVNO MESTO GRCUE HRVAŠKI FILOLOG (ANTON) IZBRISLJIVI ROM SLED STOPAL SL SMUČARKA (NIVES) DIANE ARBUS OBRAT POKRAJINA V VIETNAMU SRBSKI PSIHO LOG (NIKOLA) JUDOVSKI KRALJ JADRANSKI OTOK PLEMIŠKA STOPNJA V ANG OTOK V TUAMOTU NOETOVA BARKA OCE IGRALKA WEST POKRAJINAH/ HRVAŠKEM ' TANTAL BARVILO 7AIASF ORIENTALNO SUKNO INDIJSKI KRAUEVIC SLAP SAVINJE EGIPT. BOG SONCA AM. POP PEVKA LANTAN SLOV. SLIKARKA KOBILCA VELIKA KOLIČINA AZIJSKA RASTLINA RAZISKOVALEC JAM DALMAT. VIŠNJA - DUAKNA REALKI 33TV3H 'V>ISVWW ‘HVNVl ‘vmonv 'vornHO ‘VNVAI ‘MNHfUVNIL ‘WH ‘V5iNIH ‘VI 'VMAVHaoa '3VU 'VIV ‘HVH ‘VSV ‘IOH ‘IHtMO 'va ‘OVN ‘sv ‘VS3 ‘vtcciin ‘HVLS ‘mio ‘TOtVOV ‘003 ‘LLSIN393 ‘SOHONV ‘VHTI ‘LN3TVL ‘OnVIHVNINOINV ‘VN31S ‘OITVV ‘VNTISDI :A3JJS3ra RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 88 Koper RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Livia Azzari-ti, Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30,' 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: La mia patria fra le montagne (pust., Nem., ’56, i. H. Erhardt) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -(i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park Aktualna tema: II fatto Varjete za najmlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih, ekologija v gospodinjstvu TG2 33, 11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje,vreme, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualna odd.: L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno variabile Vreme, dnevnik, šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Nan.: II maresciallo Roc-ca (i. Gigi Proietti) Aktualna odd.: Mixer mladih Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija RAI 3 Jutranji dnevnik, Drobci Film: L’ astronave atomi-ca del dott. Quatermass Oddaje Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Hic sunt leones, Media/Men-te, Bartolomeo della Gat-ta, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik Dnevnik, 12.15 rubrika Telesogni Kljub vsemu moja Italija, 13.35 VideoZorro Nad.: Piccolo amore, 8.00 Valeria in Massimi-liano, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: A cuore aperto Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Bmciante segreto (dram., VB ’88) Aktualno: Perdonami Aktualne teme: Giorno per giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Game Boat Film: Lo straniero senza nome (vestern, ZDA ’73, r.-i. Clint Eastvrood) Film: Musič Box - prova d’ accusa (dram., ZDA ’89, r. Costa-Gavras), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Nan.: Robinsonovi - Golobji nasveti Variete: Časa Castagna Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Kviza: OK, il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Otroški variete Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao ciao news in risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne (vodi A. Marcuzzi), 15.00 Generazione X (tel. 0369/56135) Aktualno: Village Nan.: Bayside School, 16.45 Beverly Hills -Prikazni iz preteklosti, 17.45 Primi baci - Poročno darilo Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper Variete: re per una notte (vodi Gigi Sabani) Film: FX2 - Replay di un omicidio (krim., ZDA '91, i. B. Brovvn, B. Den-nehy), vmes aktualna odd. Fatti e misfatti Šport: Rally Italija 1 šport Film: II gatto mammone # TELE 4 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Oddaja o živalih Dokumentarec Nan.: Scienza contro cri-mine Gospodarstvo Odprtri prostor Film: Tigre in agguato Deželne vesti,dnevnik Dnevnik TG 5 (#) MONTECARLO (pust., ZDA ’63, i. B. Aktualno: Pred premiero Variete: Striscia la noti- Keith, Vera Miles) Šport: avtomobilizem, zia (vodita Lello Arena, Dnevmik atletika, sabljanje, hokej Enzo Jacchetti) mm Aktualna oddaja: Cliche 555 Aktualno: Ob 5-ih zvečer Film: Se un giorno mio 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- (vodi Carmen Lasorella) Zv Dok. odd. Geo figlio non tornasse nik, 13.30,19.50 Šport Dnevnik, zapisnik, horo- JE Variete: La testata (dram. , ZDA ’94, i. Lin- Film: Si pub entrare? skop, nočni pogovori in Dnevnik, deželne vesti da Gray, D. Lipper) (fant., ZDA ’50) vremenska napoved jJS Aktualno: 10 min., Blob Večerni dnevnik flash Variete: Tappeto volante Aktualno: Maestrissimo, * Aktualno: Chi 1’ha visto? Variete: Maurizio Costan- Nan.: Parker Lewis 0.40 Green (vodi G. Milella) zo Show, vmes (0.00) Oddaja o volitvah M Aktualni pogovori: Sotto- R*™ Dnevnik, deželne vesti dnevnik Film: I due criminali piti nvjn voče - Potihoma BZg Aktualno. Linea 3 Sgarbi quotidiani pazzi del mondo (’85) Film: I fratelli Marx al Glasba: Pred premiero EjPjj Striscia la notizia Film: L’ assoluzione college (kom., ZDA ’32, . jjfj Dnevnik, pregled tiska, Ko Pregled tiska (dram., ZDA '91, r. U. bratje Mrax) nočna kultura, vreme R| Nabožna oddaja Gosbard, i. R. De Niro) Mi ritorni in mente Variete: Fuori orario EB5 Pregled tiska Nan.: Agencija Rockford Videostrani Japonske pravljicč: Čelist Goshu Srce igrač, 2. del gledališke igre Danny - najboljši na svetu, pon. angleškega filma Poročila Lingo, pon. tv igrice Ameriška književnost, 10., zadnji del dok. serije Obzorja duha Kamnita ženska, kanadska drama Mostovi, pon. TV Dnevnik 1 Kljukčeve dogodivščine Afriške živali, 2. del Hanna Louisa, 4. del Aneta, 5. del češke serije Kate in Allie, 2. del angleške nanizanke Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Brez žensk ne gre, 1. del angl. humor, nanizanke Mednarodna obzorja: Palestina Roka Rocka "Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza Vdove, 3. del angleške nadaljevanke Poročila Slovenija 2 Euronevvs Sedma steza Osmi dan Slovenski magazin Magična moč živali, 3. del angl. dok. serije Nedeljskih 60 Koncert simfonikov RTV Slovenija: Golob, Čajkovski, Turina Tv avtomagazin Analitična mehanika Ko se srca vnamejo Okus po zločinu, 9. del Po Sloveniji Prisluhnimo tišini Videošpon V žarišču Učitelj, 22. del francoske nadaljevanke (Ne) znani oder W. Shakespeare: Beneški trgovec, posn. predstave SLG Celje Euronevvs Euronevvs Goli Evrope, pregled najpomembnejših evropskih državnih prvenstev »II piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV sola Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes £0 Tv šola Euronevvs Dokumentarna oddaja Slovenski magazin Dialogi - oddajo pripravlja Ezio Giuricin Vsedanes Sconfini Nočni sodnik, nanizanka DtO Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1211. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Eko mesečnik Gostje v studiu Skupnost stare vrbe SOS kamačnik Zgodbica Poročila Ljubezen, 199. del serije Balalajka, ameriški film Otroški program Sestrica Hannah Poročila Naravne znamenitosti Kvarnerskih otokov Otroški program Majhen veliki svet Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 76. del nadaljevanke Kolo sreče Po meri Dnevnik Usode, dokumentarna oddaja TV parlament Dnevnik Slika na sliko Dvakrat rojen, dokumentarni film Poročila A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute z...; 21.05 Igra; 22.30 Podoknica: slovenske ljudske; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni pr. RS. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.25 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22,00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Svatovske pesmi; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9,45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Z D. Mislejem - Metom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00-Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci slamo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Sigla singel. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iskanje večje domovine (E. Smotlak); 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Ob 10-letnici zbora Primorec-Tabor; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturna panorama, nato Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianist A. Madžar; 18.00 Igra: Humoreska naša vsakdanja, obložena z zelenim mahom (r. S. Verč); 18.45 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7,15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin, Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 UT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG r COFE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA č. d6d I c A »".'...'..'."..■'■i'< V-—- ———— ....— VREMENSKA SUKA Nad severovzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah se nad Alpami zadržuje jedro hladnega in vlažnega zraka. Z jugozahodnikom priteka k nam precej vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje HidrometeSOrološki zavod.y~\-^_ Z3- 1040 OSLO STOCKHOLM 990 1000 1010 KOBENHAVl) AMSTERDAM -3/4 IDONo o /A----- oBRUSEU 1 PARIZ -4/1 BERLIN -A/-3 o HELSINKI -10/-1 ^ g §u§ — Si VARSAVA-5/ 3 1030 MOSKVA -3/1 ° 6 o KIJEV "“'tožO 1020 Temperature zraka so bite izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. MILANO ° -2/9 ' ; DUNAJ -4/-2 LJUBLJANA -3/-1 O "^5 " 1010 w >SN BEOGRAD -3/4 S^KO' 'SOFIJA PJEo / 7 Sonce bo vzšlo ob 6.20 in zašlo ob 18.04. Dan bo dolg 11 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 0.47 in zašla ob 10.28. Zadnji krajec bo danes, 12. marca, ob 18. uri in 15 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 1.26 najvišje 27 cm, ob 9.06 najnižje -26 cm, ob 16.21 najvišje 7 cm, ob 20.48 najnižje -1 cm. Jutri: ob 3.13 najvišje 20 cm, ob 11.02 najnižje -29 cm, ob 18.18 najvišje 16 cm, ob 23.38 najnižje -4 cm. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabse počutili, bolj bodo utrujeni, razdražljivi in potrti. Tudi spali bodo slabo. SNEŽNE RAZMERE Km 18. ure in na smutistih Straža na Bledu in Mariborsko Pohorje 110 Rimski vrelec do 20. ure. Tekaskeproge so Rogla 150 urejene na Kopah, Veliki planini, Rogli, Ka- Zatmik no licu, Pokljuki, v Kranjskijori, Logatcu, Ma- Vosel 175 riborskem Pohorju, Rog-OmoSnjicah in So- Krvavec 120 dražiti. Sankališča so urejena na Maribor- Kranjska gora do 60 Kanin do 330 j0 Pokljuke, Ribniškega Pohorja in Zelem- 150 ce je mogoč samo z zimsko opremo. Cerkno TEMPERATURE IN ^ , VIŠINE SKISA V SOPAH drugod v gorah pa 1. do 2. stopnje po 500 m -2 petstopenjski lestvici, odvisno od na- 1 ono m c 1^0 rm dmorske višine. Najbolj nevarna so 1500m do 180 cm ^^^kcTpr^^ 2000 m -10 zove suhega, kložastega snega. Pove- 2500 m -13 280-380 cm Caja ^ je možnost zdrsov v jutranjem 2864 m -16 času. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA SE RES JE Hlinil je rop iz strahu pred ženo VICENZA - Izbral je ravno 8. marec, dan žena, da bi opeharil ženo, ki ga očitno drži na vrvici, in praznoval prost večer s prostitutko. 53-letni kmet iz okolice Vicenze pa je drago plačal enkratno prostost, saj se bo moral zagovarjati na sodišču, ker je hlinil rop, predvsem pa pred ženo, ker je s prostituko zapravil milijon lir. E.M. si je ravno 8. marca privoščil urico s prostitutko, nato pa je se nekaj Časa popival po barih. Vsega skupaj je zapravil milijon Ur, na poti nazaj proti domu pa ga je očitno obšel srh ob misli, da mora opravitičiti zapravljeni denar pred ženo, ki mu stalno nadzira vsak osebni strošek. Tako je z avtomobilom zavil po stranski potka, izstopil iz vozila in močno udaril z glavo v rob vrat. Poldrugo uro je ležal okrvavljen, preden so ga odkrili. Povedal je, da sta mu dva neznanca sledila, ga prisilila, da je ustavil avtomobil, ga oropala in povrh Se močno udarila po glavi. PoUcistom je celo orisal napadalca, agenti pa so zasumiU, da pri zadevi nekaj ni v redu. Po krajšem zashšanju je E.M. priznal, da si je rop iz-misUl, nakar so ga odpeljati v bolnišnico, kjer so mu zašiti rano na glavi, potem pa so ga predali razjarjeni ženi... Bronasti kuža Bojijo se kitajskega satelita TOKIO - V prihodnjih 24 urah bo nekje na Japonsko padel 100 kg težak del termičnega ščita kitajskega satelita, ki se je pred časom odluščil od trupa vesoljskega telesa. Scit bo priletel na Zemljo in sicer na Japonsko vendar ni mogoče predvideti, kje se bo to zgodilo. Satelit, s katerega se je termični SCit odluščil, so izstrelili konec leta 1993, po ločitvi od satelita pa je termična prevleka, ki ima razsežnosti sednje velikega avomo-bila, povsem brez nadzorstva in lahko strmoglavi kamorkoli. Mehiški ognjenik straši CIUDAD MEXICO -Mehiške oblasti so razglasile izredno stanje na vsem območju okrog ognjenika Popocateptla, ker se je dejavnost vulkana v zadnjih dneh močno okrepila. Popocatepe-tl je najvecji mehiški ognjenik, visok je 5432 metrov in je oddaljen borih 60 kilometrov od glavnega mesta Ciudad de Mexico. Od začetka meseca se je ognjeniška in seizmološka dejavnost ognjenika moCno okrepila. Pepel, ki uhaja iz vulkanovega žrela je že dosegel mesto Pueblo (800 tisoC prebivalcev), ki leži na obronkih Popocateptla. Nesrečni skok kaskaderja NEW YORK - Ameriški kaskader Butch La-swell je v nevadskem Mesquiteju hotel postaviti nov svetovni rekord v preskakovanju ovir in se vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. S svojo hondo CR 500 je preskočil 38 Čevljev (približno 13 metrov) visok most Skywalk Bridge, vendar mu pri tem ni uspelo pravilno doskočiti na do-skocno rampo in je tako nesrečno padel na pločnik, da je zadobil zelo hude poškodbe. Gledalci so bili prizadeti. Laswell je bil znan med kaskaderji kot posebno pripravljen in previden motociklist, vendar mu je tokrat podvig spodletel. Po prevozu v bolnišnico je mladi kaskader podlegel poškodbam.