V izdelavi Prostorski plan občine Izdelana prva faza prostorskega načrta območja občine Center - Analiza sedanjega stanja Zavod za družbeni razvoj LJublJana TOZD Urbani-zem Je v preteklem letu po naročllu občlne Center Izdelal 1.1.1. fazo prostorskega plana občlne - anallzo stanja ter najpomembnejše ugotovltve iz obšlrnega gradlva predložll v obravnavo občlnakl skupščinl. Prva urbanistična analiza prostora občine je bila nareje-, na leta 1963 ter je služila kot osnovni podatek za oblikova-nje Generalnega plana urba-nističnega razvoja Ljubljane, potrjenega 1966. V letih 1970/71 je bil izdelan podrob-ni prostorski načrt za območ-je občine, ki je podrobneje analiziral globalna izhodišča in cilje sprejetega Generalne-ga plana. Javna razprava je dala toliko nasprotujočih si predlogov in mnenj, da doku-ment ni bil sprejet, vendar pa je služil kot strokovna opora nadaljnjemu urbanističnemu delu. V lanskem letu se je pričela tretjič obdelovati urbanistič-na problematika občine Ljub-ljana Center. Kot prva naloga je bila izdelana analiza obsto-ječega stanja, ki bo s svojimi kritičnimi ugotovitvami in zaključki služila kot osnova za pripravo prve faze prostor-skega plana, to je za izdelavo elementov nosilcev planira-nja. Specifična prostorska problematika Prostorska problematika naše občine je zelo specifična, kar terja temeljito analizo in pregled obstoječega in na več področjih že kritičnega sta-nja. Problematika je v osre-dnjem območju osredotočena do take mere in v takih pojav-nih oblikah, da ni mogoče go-voriti več o prvih znakih pri-hajajoče krize mestnega sre-dišča ampak že o globokem kriznem stanju. Kaj je poka-zala analiza obstoječega sta-nja, da je privedla izdelovalce do takšnega kritičnega zak-ljučka? Ugotoviti je, da je osrednji del Ljubljane v zgodovin-skem razvoju oblikoval štiri značilne višine objektov, ki so bile pogojene s tedanjo upora-bo gradbenega materiala in gradbeno tehnologijo. Vsako od treh obdobij je v načelu podvojilo predhodno višino. Tako imamo, kot sami lahko opažamo vsak dan, dokaj nee-notno višinsko sliko našega mestnega središča. V prihod-nje se mora v načelu vsaka novogradnja uskladiti s pre-vladujočo višino sosednjih objektov in nasloniti na zgo-dovinske objekte. Tu je zahte-vana popolna višinska in obli-kovna skladnost. Naslednji dve pomembni in kritični ugotovitvi se nanaša-ta na vprašanje izrabe zem-ljišč in vprašanje bivanja. Problem osrednjega ljubljan-skega prostora je v tem, da danes nima opredeljenega na-čela v odnosu in lokaciji neza-zidanih in zazidanih površin. Tehnika parcialnega izraču-navanja stroškov za pripravo in ureditev tako sili v čim več-jo izrabo vsakega zemljišča. Tako bo v prihodnje potrebno in koristno zavirati visoke izrabe posebej v mestnem sre-dišču, kjer je že sedaj visoka. Da postaja naša občina nepri-vlačna za bivanje potrjujejo nekateri pojavi, predvsem pa upadanje števila prebivalcev v naši občini. Pojav odseljeva-nja spremljata še pojav stara-nja prebivalstva in spreminja-nje izobrazbene in kvalifika-cijske strukture v negativnem smislu. Območje občine Ceriter je najintenzivnejše območje de-lovnih mest v republiki (ca. 65.000 delovnih mest). Iz tega izvirajo sicer pozitivne pa tudi negativne posledice (promet, hrup, gosta zazidava itd.). Rešitev prevelike koncen-tracije delovnih mest na rela-tivno majhnem prostoru je v preusmeritvi in razdelitvi ti- stih dejavnosti, ki niso nujno vezane za mestno središče. Pregled površin, ki jih zav-zemajo razne namembnosti oz. dejavnosti nam prikazuje tabela. Ze pred nekaj leti so Ljub-ljančani na vprašanje, katere-mu problemu velja v bodoče posvetiti. v Ljubljani največ pozornosti, na prvo mesto po-stavili vprašanje prometne ureditve. Nobena druga de-javnost ni toliko posegla v po-dobo, utrip in človekovo po-čutje v osrednjem mestnem prostoru, kot nesluten razvoj prometa v zadnjih dveh deset-letjih. Glede na to, da smo tem vprašanjem v zadnjem času posvečali precej prostora, in da so nam ugotovitve znane, na tem mestu povzemamo še enkrat samo ugotovitev, da je prometno stanje v občini Cen-ter krizno in kritično. Le te- meljita prenova tega območ-ja, ki temelji na skladni pove-zani udeležbi vseh vrst pro-meta, lahko stanje v dogle-dnem času spremeni in s tem ustvari pogoje za vzporedno funkcionalno, fizično, ekolo-ško, ekonomsko in kulturno prenovo osrednjega prostora. Prva faza prostorskega pla-na naše občine je torej pred nami. Ugotovitve analize sta-nja so kritične vendar korist-ne in zato dobra osnova za na-daljnje delo. A. B. DEJAfflOST IPOVRSHEVm' I */. I */. 1. stanovanja ^S^ 1240.557m'_______________5On 2. proizvpdnja_________________85.500 m*___________________3M 3. trgovina__________ 96.055 rt* 8.4'/. 33TL 4. turizem___________ 5. Bostinstvo 103.665 m' 9.1'). 427. 6. usluge____________J 7. poslovna dejavnost 359.421 m? 31.4 % 14.57. 8. jdnižbeno pol. dejavnost 116.833 m' 10.21/. 4.7 7. 9. Sobtvo___________________175.478 m* 15.4% 7.1 % 10. kultura____________________90.436 mž 7.9% 171 fl. zdravstvo___________ 201679m' 17.6% I 827. skupaj________________ 2.469.624 m2 12. zetene+rekreacijske povr. 1.250.000m2 \ .««„« , 13 sportne površine____________36.340m' j 1-286340m» staipaj od 2 do 11 1 1.229.067itf