17A
GORIŠKA KNJIŽNICA študijski oddelek Nova Gorica
24283
lEDAJI


5KA MVADIO LETO
1862
IZDALA
C.
KMETIJSKA DRUŽBA
V DORICI.
s
V (JOUICI
Natisnil Puternolli.
- v'	/(
-


4:
i i?*» s

KOLEDAR
za navadno leto 1862
izdala
kr. kmetijska družba
V Gorici
	A	ff	fi "i* “ -n i .r- •.
l.a i	hi . la . Iri #*■ -«#' gbh
/r \ »\ r i t.	L	f	f	V
4r- 0 '. ' H	O i 0 1 0 H i* ii / l>
<ix inb	i\ . S
24288
ijivv *

Splošin pregled leta 1963.
Navadno leto 18G2 je 6575 leto Julijanske dobe, 5846. od stvarjenja sveta po Petaviju; Judje štejejo letos 5622. in Turki 1278. Dni ima 365. Nedeljska čer-ka je E, zlato število I. Epakta * solnčni krog 23,, rimsko število 5.
Premakljivi prazniki.
Septuagezima 16. februar. Križev teden 26.27. 28. maja Seksagezima 23.	„ Kristusov vnebohod 29. maja
Kvinkagezima 2 marca Binkošti	8	junija
Pepelnica	5	marca Sveta Trojica 15 junija
Pcrva postna nedel. 9 „ Sv. Resno Telo 19. junija (Jvetna nedelja 13. aprila Nedelj po binkoštih je 24. Velika noč 20. aprila Perva Advent, ned. 30. nov.
Od svetili trcli Kraljev do Pepelnice je osem tednov in en dau.
Letni časi
Pomlad	se	začne	20.	marca
Leto	se	začne	21.	jnnija
Jesen	se	začne	23.	septembra
Zima	sc	začne	21.	decembra
Itvaterni posti
Spomladnc kvatre 12. 14. in 15 marca.
Letne al binkoštne kvatre 11. 13. in 14. junija. Jesenske kvatre 17. 19. in 20. septembra.
Pozimske ali adventno kvatre 17. 19. in 20 decembra.
Oven bik
dvojčki rak lev
devica vaga škorpjon strelec
H'
M
-K
*
sh,
.■3- kozel ^ vodnar ^ ribe © mlaj
® ščip ali polna luna 3 pervi krajec (D zadnji krajec 0 solnce f post
ITI raku jen ja.
Solnce bo mraknilo letos trikrat, to je, 27 junija in 21 decembra nevidoma, in 21 novembra vidoma; luna pa dvakrat, 12 junija, in 6 decembra.
iodnijski prazniki.
Vse nedelje in vsi zapovedani prazniki, in pa: od novega leta do sv. treh kraljev, t. j. od 1. do 6. januarja; od evetne nedelje 13. aprila noter do velikonočnega ponedeka 21. aprila; perve tri dni križevega tedna 20. 27. in 28. maja; od sv. Resnega Telesa 19. junija, do prihodnjega četertka 20. junija; od Božičnega praznika 25. decembra do konec leta 31. decembra.
Za menjične ali kambialne tožbe se praznuje samo vse nedelje iu vse zapovedane praznike.
Deželni patroni
Goriške nadškofijo in nji poddruzenih Škofij.
V	Goriški nadškofiji: sv. llilari in Tacian mater-
nika, 10. marca; iu pa sv. Mohor in Fortunat mart. 12. julija.	.	..
V	TeržaŠko - Koperski škofiji: za Ter st sv. Just. mart. 2. novembra ; za Koper sv. Nazari škof, 28. julija.
V	Porešlco - Puljski Škofiji: za PoreS sv. Maur mart. 21. novembra: za Pulo sv. Tomaž apostelj, 21. decembra.
V	Kerški škofiji: sv. Kvirin 4. junija, in sv. Hieronim mašni k iu cerkveni učenik 30. septembra.
Januar.
1.	Sreda. Novo leto. Obrezovanje G. N. J. K.
2.	Cetertek. sv. Makari, opat in puščavnik
3.	Petek. sv. Genovefa, devica
4.	Sabota. sv. Tit, škof
Jožef in Maria z Jezus, se vemejo iz Egipta. Mat. 2.
5.	Hedelja. sv. Telesfor, papež in mart.
(J. Pondelek. sv. 3 kralji, Razglašenje G. N. J. K.
7.	Tvorek. sv. Julijan, škof in mart.
8.	Sreda. sv. Severin, škof
9.	Cetertek. sv. Marcijana dev. mart.
10.	Petek. sv. Pavel, pervi puščavnik
11.	Sabota, sv. Paulin, škof
Ko je bil Jezus 12 let star, Luk. 2.
12.	nedelja. I. po liazgl. sv. Ernest, opat.
13.	Pondelek. sv. Hilari, škof
14.	Tvorek. sv. Feliks, mart.
15.	Sreda. sv. Maur, opat.
IG. Četertek. sv. Marcel, papež in mart.	@
17.	Petek. sv. Anton, puščavnik
18.	Sabota. Stol sv. Petra v Rimu.
0d ženitnine v Kani Gulil. Jan. 2.
19.	nedelja. II. po Rozgi. Sladko J me Jezus.
20.	Pondelek. sv. Fabijtm in Boštjan, mart.
0 v £
21.	Tvorek. sv. Neža, dev. in mart.
22.	Sreda. sv. Vincenci in Anastazi, mart.
23.	Cetertek. Poroka Marije Device	0
24.	Petek. sv. Timotej, škof
25.	Sabota. Spreobernjcnje sv. Pavla ap.
Jezus ozdravi gobovega,Mat. 8.
20. nedelja. III. po liazgl. sv. Polikarp, škof
27.	Pondelek. sv. Janez Krizostom, škof
28.	Tvorek. sv. Ciril, škof
29.	Sreda. sv. Frančišek Salezjan, škof
30.	Cetertek. sv. Martin, škof in mart.	®
31.	Petek. sv. Peter Nolanski, in prencšcnje sv. Marka.
1.	Sabota. sv. Jgnaci, škof in mart.
Od viharja na morju, Mat. 8.
2.	Nedelja. IV. po Razgl. Svečnica.
3.	Pondelek. sv. Blaž, škof in mart.
4.	Tvorek. sv. Veronika, nuna
5.	Sreda. sv. Agata, dev. in mart.
6.	Četertek. sv. Dorotea, dev. in mart.	3
7.	Petek. sv. Komuald, opat
8.	Sabota. sv. Janez iz Mate, spov.
Od dobrega semena, Mat. 13.
9.	Nedelfa. V. po Razgl. sv. Apolonia, dev. in mart.
10.	Pondelek. sv. Školastika, dev.
11.	Tvorek. sv. Dezideri, škof
12.	Sreda. sv. Eulalija, devica,
13.	Četertek. sv. Katarina Ricijanka
14.	Petek. sv. Valentin, mašuik in mart.	©
15.	Sabota. sv. Faustin in Jovita, mart.
Od delavcov v vinogradu. Mat. 20.
16.	Nedelja. Septuagezima, sv. Julianja dev. mart.
17.	Pondelek, sv. Konstancija, dev.
18.	Tvorek. sv. Simeon, škof
sv:
19.	Sreda. sv. Konrad in Viktor,
20.	Četertek. sv. Leon, škof
21.	Petek. sv. Eleonora.	(D
22.	Sabota. Stol sv. Petra v Antiob.
Od sejavca in semena. Mat. 8.
23.	Nedelja. Seksagezima, sv. Marjeta Kortonska
24.	Pondelek. sv. Matija apostel
25.	Tvorek. sv. Nicefor
26.	Sreda. sv. Aleksander, škof
27.	Četertek. sv. Leander in Marcial
28.	Petek. sv. Roman, opat.
O
Marc ali Sušeč.
1.	Sabota. sv. Albin, škof
Od slepega poleg poti. Luk. 18.
2.	Hed. Kvinkvagezima ali pustna, sv. Simplici papež
3.	Pondelek. sv. Kunigunda, cesarica.
4.	Tvorek. sv. Kazimir. Pust.
5.	Sreda, pepelnica, sv. Friderik, škof	t
6.	Četertek. sv. Hermolaj.
7.	Petek. sv. Tomaž Akvinski	f
8.	Sabota. sv. Janez od Boga	f
Jezus se je postil 40 dni. Mat. 4.
9.	Hedelja I. v postu, sv. Ciril in Metud, škofa
10.	Pondelek. 40 inarternikov
11.	Tvorek. sv. Kandid
12.	Sreda. sv. Gregor, papež	Kvatre f
13.	Četertek. sv. Kozina, vdova
14.	Petek. sv. Matilda.	Kvatre f
15.	Sabota. sv. Longin.	Kvatre f
Jezus se spremeni na gori Mat. 17.
16.	Hedelja. II. v postu, sv. Hilari in Tacijan, mart.0
17.	Pondelek. sv. Jcdert devica
18.	Tvorek. sv, Eduard, kralj
19.	Kreda. sv. Jožef, ženin Marije Dev.
20.	Četertek. sv. Ničeta, raart.
0 v tuf
21.	Petek. sv. Benedikt
22.	Sabota. sv. Benvenut in Oktavijan, mart.
Jezus hudiča izganja Luk. 11.
23.	Hedelja III. v postu, sv. Teodor, iu sv. Viktorin
24.	Pondelek. sv. Gabriel arhangel
25.	Tvorek, Oznanjenje Marie Dev.
26.	Sreda. sv. Emanuel, škof
27.	Četertek. sv. Rupert, iu sv. Jzidor.
28.	Petek. sv. Ksist, papež, iu sv. Angelika
29.	Sabota. sv. Anglista
Jezus nasiti iiOOO ljudi. Jan. 6.
30.	Hedelja. IV. v postu, sv. Kvirin mart.	©
31.	Pondelek. sv. Amos, prerok
1.	Tvorek. sa. Hugo, škof
2.	Sreda. sv. Frančišek Paulanski
3.	Četertek. sv. Rihard
4.	Petek. sv. Jzidor, škof
5.	Sabota. sv. Vincenci Fererski
Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan. 8.
6.	1%'edel ja tiha, sv. Ksist I. papež
7.	Pondelek. sv. Herman
8.	Tvorek. sv. Dionizi škof
9.	Sreda. sv. Procer, mart.
10.	Četertek. sv. Ecekiel, prerok
11.	Petek. sv. Leon, papež
12.	Sabota. sv. Juli, papež
Jezus jezdari na osliči. Mat. 21 12. Hledelja cvetna, sv. Hermenegild, mart.
14.	Velki Pondelek. sv. Tlburci in tov. mart.
15.	Velki tvorek. sv. Anastazija, dev.
16.	Velka sreda. sv. Kalist,
17.	Velki četertek. sv. Rudolf
18.	Velki Petek. sv. Apolonija
19.	Velka sabota. sv. Krescencija
Jezus je od mertvih vstal. Mark. 16.
20.	Hedelja. Velikanoč
21.	Pondelek. sv Anzelm, škof
22.	Tvorek. sv. Soter in Kaj
23.	Sreda. sv. Juri, mart.
24.	Četertek. sv. Fidel Sigmarinski
25.	Petek. sv. Marko evangelist
26.	Sabota. sv. Klet, papež
Jezus se prikaže zbranim učencom, Jan. 20.
27.	Metlelja. I. po veliki noči, sv. Peregrin
28.	Pondelek. sv. Vital, mart.
29.	Tvorek. sv. Peter, mart.
30.	Sreda. sv. Katarina Sijcnska
1.	Četertek. sv. Filip in Jakob, apostelna
2.	Petek. sv. Atanazi, škof
3.	Sabota. najdenje sv. križa
Jaz sem dobri pastir, Jan. 10.
4.	Kodelja. II. po veliki noči, sv. Florijan, mart.
5.	Pondelek. sv. Pij V. papež, in sv. Gothard
6.	Tvorek. sv. Janez pred lat. vrat.
7.	Sreda. sv. Stanislav, škof	^
8.	Četertek. prikazen sv. Mihaela arh.
9.	Petek. sv. Gregor
10.	Sabota. sv. Antonin, škof
Še en malo, in me ne boste vidili, Jan. 16.
11.	Kodelja III. po veliki noči, sv. Mamert, škof
12.	Pondelek. sv. Pankraci
13.	Tvorek. sv. Servaci, škof
14.	Sreda. sv. Bonifaci, mart.	@
15.	Četertek. sv. Sofija
16.	Petek. sv. Janez Nepomučan
17.	Sabota. sv. Paškval Bajlon
Grem k njemu, ki me je poslal, Jan. 16.
18.	Kodel ja IV. po veliki noči, sv. Venanci, mart.
19.	Pondelek. sv. Celestin, papež
20.	Tvorek. sv. Bernardin
21.	Sreda. sv. Feliks	0
v	0 v ljt4
22.	Četertek. sv Julija
23.	Petek. sv. Dezideri, škof	•
24.	Sabota. sv. Servul, mart.
A ko hote Očeta 'pros ili, Jan. 16
25.	Kodel ja V. po veliki noči, sv. Urban, papež
26.	Pondelek. sv. Filip Neri	križev teden
27.	Tvorek. sv. Marija Magdalena Pacijska ,,
28.	Sreda. sv. Vilhelm
29.	tolortoli. Vnebohod N. G. J. K.	©
30.	Petek. sv. Angela
31.	Sabota. sv. Kocijan in tovarši, mart.
Kadar pride učenik, Jan. 15. IG.
1.	Nedelja VI. po veliki noči, sv. Se konci, mart.
2.	Pondelek. sv. Erazin, mart.
3.	Tvorek. sv. Klotilda, kraljica
4.	Sreda. sv. Kvirin, škof, Kerški patron
5.	Četertek. sv. Bonifaci, škof
6.	Petek. sv. Norbert, škof
7.	Sabota. sv. Robert, in sv. Lukrecija
Ako me kdo ljubi Jan. i4.
8.	Nedelja Binkošti, sv. Medard, škof
9.	Pondelek. sv. Primož in Felicijan,
10.	Tvorek. sv. Marjeta, kraljica
11.	Sreda. sv. Barnaba, apostol
12.	Četertek. sv. Janez od sv. Fak.
13.	Petek. sv. Anton Padovanski
14.	Sabota. sv. Razili, škof
Bodite usmiljeni, Luk. 6.
15.	Ned. I. po bink. Sveta Trojica, sv. Vit in Modest, in.
16.	Pondelek. sv. Pclagi, škof
17.	Tvorek. sv. Adolf
18.	Sreda. sv. Prot, Marcel in tov. mart.
19.	Celerlek. Sv. liešno Telo	(£
20.	Petek. sv. Silvcri, papež
. . 0 v HK
21.	Sabota. sv. Alojzi.
Od velike večerje' Luk. 14.
22.	'Nedelja II. po bink. sv. Nicej, Oglejski škof
23.	Pondelek. sv. Ediltruda
24.	Tvorek. sv. Janez kcrstnik
25.	Sreda. sv. Prosper, škof
26.	Četertek. sv. Janez in Pavel, mart.
27.	Petek. sv. Ladislav, kralj	©
28.	Sabota. sv. Leon II. papež	, f
Jezus sprejema grešnike. Luk. 15.
29.	Nedelja III. po bink, sv. Peter in Pavel, apost.
30.	Pondelek. sv. Pavla spomin.
O
t
mart.
K vatl e f
Kvatre f Kvatre f
1.	Tvorek. sv. Teobald
2.	Sreda, obiskovanje Marije Device
3.	Četertek. sv. Heliodor
4.	Petek. sv. Ulrih, škof
5.	Sabota. sv. Dornici, in sv. Filomena	3
Od velikega ribjega vlaka. Luk. 5.
6.	Nedelja IV. po bink. sv. Jzaija, prerok
7.	Pondelek. sv. Vilibald, škof
8.	Tvorek. sv. Elizabeta, Portugalska kraljica
9.	Sreda. sv. Ciril, škof in mart.
.10. Četertek. sv. Amalija, in sv. Felicita.
11.	Petek. sv. Pij I. papež
12.	Sabota. sv. Mohor in Fortunat, mart.	@
Od farizejske pravičnosti. Mat. 5.
13.	Nedelja V. po bink. sv. Anaklet, papež
14.	Pondelek. sv. Bonaventura, škof
15.	Tvorek. sv. Henrik, cesar
16.	Sreda sv. Marija Karmel, ali praznik Škapulirja
17.	Četertek. sv. Aleš
18.	Petek sv. Fridrik, škof
19.	Sabota. sv. Avrelija	(£
Jezus jih 4000 nasiti. Mark. 8.
20.	Nedelja VI. po bink. sv. Marjeta, dev. in mart.
21.	Pondelek. sv. Daniel, prerok
0 v
22.	Tvorek. sv. Marija Magdalena
23.	Sreda. sv. Apolinar, škof
24.	Četertek. sv. Kristina dev. mart.
25.	Petek. sv. Jakob apost.
26.	Sabota. sv. Ana, mati Marije Device
Varujte se laznjivih prerokov. Mat. 7.
97. Nedelja VII. po bink. sv. Pantaleon, mart. 0
28.	Pondelek. sv. Nazari, škof, Koperški patron
29.	Tvorek. sv. Marta, devica
30.	Sreda. sv. Abdon in SeneD, mart.
31.	Četertek. sv. Jguaci Lojolauski
1.	Petek, verige sv. Petra
2.	Sabota. porciunkula
Od krivičnega hišnika. Luk. IG.
3.	Hedelja VLIL po bink. najdenje trupla sv. Stefana
4.	Pondelek. sv. Dominik
5.	Tvorek. sv. Marija snežnica
6.	Sreda, spremenjenje Jezusovo na gori
7.	Četertek. sv. Kajetan Tijenski
8.	Petek. sv. Cirijak in tovarši, mart.
9.	Sabota. sv. Itoman, mart.
Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19.
10.	Hedelja IX. po bink. sv. Lovrenc, mart
11.	Pondelek. sv. Suzana, mart.
12.	Tvorek. sv. Klara, devica
13.	Sreda. sv. Hipolit in Kasijan, mart.
14.	Četertek. sv. Evzebi, opat
15.	Petek Vnebovzetje Marije Device ali Veliki Sniarn IG. Sabota. sv. ltok
Od farizeja in cestninarja. Luk. 18.
17.	nedelja X. po bink. sv. Libcrat, mart.
18.	Pondelek. sv. Helena, cesarica
19.	Tvorek. sv. Ludvik, škof 20 Sreda, sv. Bernard, opat
21.	Četertek, sv. Jovana Frančiška
22.	Petek, sv. Timotej, mart.
e v fr
23.	Sabota, sv. Filip Benici
Od gluhega in mutastega. Mark. 7.
24.	nedelja XI. po bink. sv. Jernej, apost.
25.	Pondelek, sv. Ludvik, kralj
26.	Tvorek, sv. Cefirin, papež
27.	Sreda, sv. Jožef Kalasanc
28.	Četertek, sv. Avguštin, škof
29.	Petek, obglavljenje sv. Janeza kerstnika
30.	Sabota, sv. Roza Limanska, dev.
Od usmiljenega Samaritana. Luk. 10.
31.	nedelja XII. po bink. sv. Rajmund
1.	Pondelek, sv. Tilen, opat
2.	Tvorck, sv. Štefan, kralj	3
3.	Sreda, sv. Evfemija
4.	Četertek, sv. Rozalija, dev.
o.	Petek, sv.Lovrenc Justinijan, škof G. Sabota, sv. Hijacint
Od deset gobovih. Luk. 17.
7.	Nedelja XIII. po bink. angelska nedelja
8.	PondcleK. Rojstvo Marije Device ali Mali Srnam
9.	Tvorek, sv. Gorgoni, mart.	©
10.	Sreda, sv. Miklavž Tolentinski
11.	Četertek, sv. Prot in Hijacint, mart.
12.	Petek, sv. Macedoni
13.	Sabota, sv. Matern
Nobeden nemore dvema gospodoma služiti, Luk. 7
14.	Ned. XIV.po bink. Jme Marije. Povikšanjesv. križa
15.	Pondelek, sv. Nikomed, mart.
IG. Tvorek, sv. Ludmila	©
17.	Sreda, sv. Hildegarda	Kvatre f
18.	Četertek, sv. Jožef Kopertinski
19.	Petek, sv. Januar, škof	Kvatre f
20.	Sabota, sv. Evstahi in tov. mart.	Kvatre f
Od mladenča v Naimu. Luk. 7.
21.	Nedel ja XV. po bink. sv. Matevž ap.
22.	Pondelek, sv. Mavrici, mart.
0 V
23.	Tvorck, sv. Lin, papež
24.	Sreda, sv. Rupert	Q
25.	Četertek, sv. Kleofa
26.	Petek, sv. Ciprijan,
27.	Sabota, sv. Kozma in Damijan, mart.
Od vodeničnega. Luk. 14
28.	Nedelja XVI. po bink. sv. Venceslav, kralj
29.	Pondelek, sv. Mihael arhangel
30.	Tvorck, sv. Hieronim mašn. in cerk. u<5.
Oktober ali Kozopersk.
1.	Sreda, sv. Remigi, škof	3
2.	Četertek, sv. Teofil
3.	Petek, sv. Kandid, mart.
4.	Sabota, sv. Frančišek Asisijan
Od naj veči zapovdi. Mat. 22.
5.	Hod. XVII. po birik. Rozenkranska ned. sv. Placid
6.	Pondelek, sv. Bruno
7.	Tvorek, sv. Justina, dev. mart.	@
8.	Sreda, sv. Brigita, vdova
9.	Četertek, sv. Dionizi Areop.
10.	Petek, sv. Frančišek Borgia
11.	Sabota, sv. Nikasi
Od mertvoudnega. Mat. 9.
12.	IVed. XVIII. po bink. sv. Maksimiljan, škof
13.	Pondelek, sv. Eduard, kralj
14.	Tvorek, sv. Kalist, papež mart.	(£;
15.	Sreda, sv. Terezija, devica IG. Četertek, sv. Gal, opat
17.	Petek, sv. Iledviga
18.	Sabota, sv. Lukež, evangelist
Od kraljeve čenitniner. Mat. 22.
19.	Hod. XIX. po bink. Cerkv. posvečevanje, sv. Pet. Alk.
20.	Pondelek, sv. Felicijan, škof
21.	Tvorek, sv. Uršula, dev. mart.
22.	Sreda, sv. Verekund, škof
23.	Četertek, sv. Janez lvapistran	©
e v me
24.	Petek, sv. Rafael, arlmngel
25.	Sabota, sv. Krištof in Dari, mart.
Od kraljevega sina. Jan. 4.
26.	Hlod. XX. po bink. sv. Evarist, papež, mart.
27.	Pondelek, sv. Frumenci, škof
28.	Tvorek, sv. Simon in Juda ap. in mart.
29.	Sreda, sv. Narcis, škof
30.	Četertek, sv. Klavdi
31.	Petek, sv. Volfgang	f 3
1.	Sabota, Vsi Svetniki ali Valiti
Od 10,000 talentov Mat. 18.
2.	Hod. XXI. po bink. sv. Jušt, mart, Teržaški patron
3.	Pondelek, vsih vernih duš
4.	Tvorek, sv. Korel Boromej
5.	Sreda, sv. Emerih
6.	Četertek, sv. Lenart	gj}
7.	Petek, sv. Prosdocim
8.	Sabota, sv. Gotfrid
Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat.’ 22.
9.	lodolja XXII. po bink. sv. Teodor, mart.
10.	Pondelek, sv. Andrej Avelinski
11.	Tvorek, sv. Martin, škof
12.	Sreda, sv. Martin, papež
13.	Četertek, sv. Stanislav Kostka
14.	Petek, sv. Didak
15.	Sabota, sv. Leopold
Jez. ozdravi kervotočno ženo, in obudi od smerti deklico. M. 8.
16.	Hodol ja XXIII. po bink. sv. Otmar
17.	Pondelek, sv. Gregor čudodelec
18.	Tvorek, sv. Evgeni
19.	Sreda, sv. Elizabeta, ogerska kraljica
20.	Četertek, sv. Feliks
21.	Petek, darovanje Marije Device	Q
22.	Sabota, sv. Cecilija, dev. mart.
.0 v #’
Od razdjanja Jeruzalem.a Mat. 24.
23.	Hlod. XXIV. po bink. sv. Klement, papež mart.
24.	Pondelek, sv. Krizogon, mart.
25.	Tvorek, sv. Katarina, dev. mart.
26.	Sreda, sv. Konrad, škof
27.	Četertek, sv. Virgil, in sv. Valerijan, Oglejski škof
28.	Petek, sv. Jakob od Marke	3
29.	Sabota, sv. Saturnin, mart.
Od sodnega dne. Luk. 21.
30.	Nedelja I. adv. sv. Andrej, apostol
1.	Pondelek, sv. Kandida
2.	Tvorek, sv. Bibijana, dev. mart.
3.	Sreda, sv. Frančišek Ksaveri	f
4.	Četertek, sv. Barbara, dev. inart
5.	Petek. sv. Saba, opat	f
G. Sabota, sv. Miklavž, škof	f @
Janez kerstnik v ječi. Mat. 11.
7.	Nedel ja II. adv. sv. Ambrož, škof
8.	Pondelek Brezmadežno Spočetje Marije Device
9.	Tvorek, sv. Sirij, škof
10.	Sreda, sv. Judita	f
11.	Četertek, sv. Damas, papež
12.	Petek, sv. Maksenci	f
13.	Sabota, sv. Lucija, dev. mart.
Pričevanje Janeza kerstnika. Jan. 1.
14.	Nedelja III. adv. sv. Spiridion, škof	0
15.	Pondelek, sv. Jrenej, škof mart.
16.	Tvorek, sv. Adelhajt
17.	Sreda, sv. Lazar, škof	Kvatrc f
18.	Četertek, sv. Zosim, in Gracijan
19.	Petek. sv. Nemesi, mart.	Kvatrc f
20.	Sabota, sv. Liberat, mart.	Kvatrc f
Janez oznanuje kerst pokore. Luk. 3.
21.	Nedelja IV. adv. sv. Tomaž, apostol	Q
e v &
22.	Pondelek, sv. Demetri, mart.
23.	Tvorek, sv. Viktorija, dev. mart
24.	Sreda, Adam in Eva. Sveti večer.	f
25.	C'etertek. Božič
26.	Petek. sv. Stefan pervi mart.
27.	Sabota, sv. Janez ap. in evang.
Simeon in Ana razglasujeta rojstvo odrešenika. Luk. 2.
28.	Nedelja, sv. nedolžni otročiči.	3
20.	Pondelek, sv. Tomaž, škof
30.	Tvorek, sv. David, kralj in prerok
31.	Sreda, sv. Silvester, papež
Kmetjiska pratika
Ktera kaže dela za vsaki mesec v letu na polji, po vertih ali vinogradih,
Januar.
A'a polji in po vinogradih. — Ta mesec se seje Lob, grahor, pira (speha) in ječmen. Suho drevje se poseka in odpravi, in poleg vod se sadijo drevesa. Se ruši zemlja okoli dreves, in tudi po njivah. Grape in odloki vod se kopajo, čistijo in popravljajo. Gnjezda merčesov se iščejo in zatirajo ali pokončujejo. Po vinogradih se začenja kopati, ploli in graje se začenjajo slaviti in sadili. Kjer je svet peščen, se nanj dobra zemlja vozi. Kjer je Ireba, se njive planijo, to je, nižave se polnijo in zvišujejo. Se gnojijo in oko-pujejo lerle, in zgornje, nepotrebne korenike odre-zujejo. Se skerbi za pomnoženje tert, in se že sdoj koplje, kjer se imajo lerle saditi, ali pa kjer se bodo sadile murve ali drugo sadno drevje. Beke (ali Lake) se napravljajo, s klerimi bo treba terle vezati.
Po sodiščih. — Se sejpjo ali sadijo semena nli peske od lirušek, jabolk, češpelj ali sliv, oliv, jerebih, marelic in drugih sadnih in gojzdnih dreves, to je, tistih, klere počasi kal poganjajo, kakor so: klen, 2
jesen itd.; sadijo se mlade oljke; se obrezujejo in čistijo drevesa suhih in poškodvanih vej.
Po senožetih in travnikih. — Se gnojijo travniki in senožeti, posebno z gnojem, napravljenim iz pšenične slame, ki je dokaj dober za seno.
Po gojzdili in hostah (ali boških). — Ta mesec je naj bolj pripraven za sekanje tesarskega lesd, tudi je naj boljši v tem mescu derva sekati za ogenj. Se pripravljajo rahlo in kolči za torte; listje se pospravlja in domu vozi.
Po cvetličnih vertih. — Se zmirom še ruši zemlja. Sejejo se cvetice, ktorim pravijo nurikole in priinole ali trobentice; sado se rože, ranunkelni ali zlatice, anemoni ali pljučniki, hijacinti in enako cvetice. Premeša se gnoj nalašč pripravljen za cvetlične posode, čistijo so sadike vseh suhih vejic.
Pri čbelah. — Dobro jo treba gledati, da se čbele ne motijo v svojem spanju, in da ne pridejo do njih miši; nastavi mišem progle, pa take, ki ne škrepečejo. Ne delaj šuma in nič takega blizo panja, kar bi utegnilo zbudili bčele, tako postavim, ne sekaj in ne cepi derv ondi blizo. Panji naj bodo zmirom suhi, in zatrt naj bodo en malo nagnjeni; pod njimi no tcrpi nobene vode ali luže, da mokrota v panje ne pride in satovje ne začno plesniti, kor bi tudi čbelam na zdravji škodilo.
Doma. — Se kolejo prežiči in se soli meso. Se odbira sadno seme; se čisti grozdje in sadje, in kar gnije, se odloči od zdravega. Se večkrat pregledujejo vina, zalo da se tisto vino ob časi proda, ki ni za stati. Kjer se olje hrani, je treba skerbeti, da je dovolj gorko, zato da se olje ne zgosti.
Po vertih. — Treba skerbeti, da se merčesi končajo; da se odpravi mah in druge enake reči, ki po drevji rastejo; da se gnezda in jajčica gosenčine po drevji odpravijo. Se zbirajo cepiči ali mladike, za cepljenje sadnih dreves; se oko-puje zemlja, kjer se imajo spomladne zelišča sejali. Seje se zgodnji grah, bob, pesa, peleršil, špinača in kavlilijor ali karlijol. Povezuje se in osipa salata, da postane lepo bela; pokrivajo se artičoki, seleno in druge take stvari. V zavetji pod zidom proti splncu se sadi bela čebula, Česnik, luk in seleno. Se skerbi za zgodnje salate in druge enake pervačine; če jo mogoče, se postavijo pod stekla ali glaže.
Februar.
Na polji in po vinogradih. — Se zmirom še sejo in sadi, kar je bilo rečeno v preteklem mesci; seje se ali sadi leča, in se začenja jarno žito sejati, in krompir sadili. Sadijo se verbe, be-ke, topole, in vsake sorto drevje, posebno po mo-
krotnih krajih, kakor tudi živi ploti, za kar se jemljejo vse sorti sadike, posebno pa ternaste; stari ploti se pa obrezujejo. Sadijo se terlne gre-benice, in beke; režejo se beke, s kterimi se bodo terte vezale. Orjejo se in z brano poplanijo njive, kjer se bo sirk (turšica) sejal, in se po njih trosi zemlja, ki se je v jeseni za to pripravila. Seje se oves in pira za živinsko klajo; se obrezujejo oljke in terte po vinogradih, in če ni huda zima, tudi po ravninah. Proti koncu mesca se začenjajo terte cepili. Se končuje obrezovanje sadnih dreves, proti koncu mesca pa se začnejo obrezovati breskve, marelice, češplje, čerešnje in terte.
Po sadistih. — Se sadijo koščice od oljk, breskev, čerešenj, češpelj; orehi, lešniki in man-delni; sejejo se murve in cipresi, in cepljenje se pričenja.
Po Imenikih. — Se napravljajo travniki, in se sejejo razne sorte sena.
Po hostah ali boških. — Se sekajo od verb, jerebik, hrastov itd. rahle in kolči za terte, tudi derva za ogenj. Se sadijo mlade drevesa po krajih, kjer jih ni mogoče sejati. Ta mesec, po ščipu, je naj bolj pripraven čas za sekanje lesa po bost ah.
Po verlih. — Enkrat prekopana zemlja se vnovič prekoplje in dobro pognoji. Se propravljajo
stare špargeljnišča ali špargere in se napravljajo nove. Sadijo se mladike od hrušk, kotenj, grana-tovih jabelk in druzega sadja. Sadi se rožmarin, žalbija ali žajbel, hisop, materna dušica ali timijan, maj oran, Česnik, čibula. Se nastavljajo ali popravljajo žive ploti iz ribeza ali rudečega groz-djiča, in pa iz malin. Seje se snlala, kakor ji pravijo, kapuciata, in rimska salata, regrat ali radrik, peteršil, retkvice, poletna retkev, berzdte, grah, špinača, zgodnjo korenje, pesa, brokeljni, zelje ali kapus, kavlje, jagode ali smtikvice; sadaj se sejejo tudi špargeljni; se sadi krompir, kdor ga hoče zgodnjega imeli; se obrezuje vsakoverstno sadno drevje.
Po cvetličnih vertih. — Začenjajo se sejali mak, cinije, zamorski kumin, balzamine, eno-in dveletne violice, bažiljka, zvončeki, dellini ali ostroge, tngeti, akvilegije ali orlice, nageljni ali ga-rofeljni, mulica ali amaranti, lobelje, anterini, nie-ravilije, šterkov kljun ali geranija, pelargonije, ipomeje, reseda, sporiš ali verbenn, tropeoli in druge cvetlice, ki vsako leto na spomlad cvetejo. Se presajejo nageljni; se obrezujejo kisline, kakor: limoni itd. se cepijo rože, se povezujejo in raztegujejo raslljine na špalirje; so obrezujejo ali Strižejo in poravnavajo pušpani pri tleh.
Pri čbelah. — Okoli srede lega mesca, če je prijetno vreme, se začenjajo čbelo vnovič gi-
bati, iti si prizadevajo počistiti svoje stanovanje; zato iznašajo vun iz panjev trupla mertvih čbel, ki so po zimi ali od starosti, ali pa kako drugači poginile; in ravno tako iznašajo vun vso drugo nesnago. Treba je jim v tem delu pomagali, kar se lahko stori z enim peresom. Odpri namreč panj od spred, in pa s peresom vso nesnago, ki jo notri najdeš, lepo pometi in počisti; ravno tako odpri panj pri zadnjem konci, in ga počisti. To pa naj se godi po šterih popoldne, kadar začenjajo čbele se domu spravljati; pri tej priložnosti merkaj, kaj delajo čbele, ali so mirne, ali pa nemirno brenčijo: če nemirno brenčijo, je znamnje, da nimajo matice ali kraljice. Vzemi tadaj proč dno tistega panja, in položi potem ta panj verh druzega polnega panja, kleri naj ima na verliu eno ljuknjo, ki se v ta namen zdaj odpre, zato da se obadva panja skleneta.
Po tem treba tudi poskerbeli, da so žrela ali ljuknje pri panjih toliko zaperte, da ne morejo h krati vun in notri nič več kakor po dve ali tri čbele, po tem kakor jih panj ima ali več ali manj, zato da se je ložej ubranili roparskim čbelam; znano je namreč, da čbele precej, ko so se iz svojega spanja prebudile, gredo vun medu iskat, in ko ga na polji ne najdejo, gredo ropat po panjih svojih sosed.
Domd.— Se pretakajo ali travazirajo vina,
posebno bele vina, in tiste ki so šibkejši; se premeša večkrat gnoj; se postavlja kločnm; se žuri sirk (ali turšica.)
Marc.
Po polji in vinogradih. •— Se seje zadnji ječmen, špelta (pira), in se sadi krompir; ravno tako bob, buče, ruši sirk in detelja, nemška detelja (erba medica), grahor, oves; in drugo polovico mesca so začenja saditi grah, jarni lin ip konoplje, se okopujejo tako imenovane favoline, in pa grah, ki je bil vsajen v pretečenih mescih; okopuje in osipa se tudi tako imenovani ravicon in kolcal, zato da bo rajši rasllo. Orjejo se njive za sirk; se čistijo njive od plevela; terte se globokejši okopujejo, in posebno je treba zemljo rahljali okoli mladih tert v vinogradih, in jim nepotrebne zgorejne koreninice porezati; grebenčati terte je sadaj pravi čas, in pa zadnji čas je, da se obrežejo in povežejo. Oljkam se zemlja okoli debla odkoplje do zgornjih korenik, in se tako puste do konca Oktobra mesca, in to se ima delati vsako tretje ali četerto leto. Drevesa se očistijo od beršlena, mahu in od go-senc. Se sadijo murve, terte, berstje, topole, jelše, verbe, beke, kleni, orehi, akacije in druge take drevesa.
Po sodiščih. — Se presajejo drevesca, ki so poraslle iz semen, in se sejejo ali sadijo kostan-
ji, in murvino seme, topole, bresti, divji javor, beli gaber, jelše, in seme od druzih dreves in rastljin, ki so za les ali za ploti. Sadijo se v sodišči man-delni, orehi, in peške mnogoterih druzih dreves sadnih. Iz sadišča se drugam presajajo, kjer se potrebujejo, murve, orehi, bersti, topole, kleni, terle, sadne drevesca itd. Se pripravljajo za cepljenje murv pripravne mladike, in se shranijo pod rahlo zemljo ali v hladnem pesku. Poslednji čas je za cepljenje sadili dreves: cepijo se pa v precep: breskve pa in enake drevesa, ki imajo koščeno sadje, so cepijo z očesom ali popkom; naj bolji čas za cepljenje je takrat, kadar se popje začenja napenjati.
Po travnikih- — Kadar potihnejo vetri, se gnojijo travniki, ali pa se po njih potresa zem-ja, ki se je iz grap izkopala; travniki se po ver-hu poravnajo, in kertovine so razderajo. Seneni prah se trosi po navadnih senožetih.
Po lioslah. — Se obrezujejo in čistijo sadni kostanji, ker se jim divje mladike na deblu in na vejah odrezujejo; napravljajo se kostnnjevja ali ho-ste iz samih kostanjev; sadijo se verbe, jelše, in drugo enako drevje po mokrih mestih. Od 25 tega mesca noter do avgusta mesca se nima sekati noben les, ne germovje, ne sadno drevje.
Po vertih. — Sejejo se salale, kapere, luk, ber-zote, kapusi, relkvc in relkvice, buče, fežol, grah,
korenje, pesa, radrik ali regrat, motovilec, kislica, kresa, bažiljka, sladki janež ali koromač, dišeča rutica, žalbija, sivka ali lavendel, timijan, majoran, in druge dišeče trave in zelišča. Se denejo pod zemljo za novo seme repa, krompir in druge toke reči. Presojajo se berzote, kapus, luk, por ali šar-lot, kar je bilo v jeseni vsejano, in pa poletne salate. Če se ni še zgodilo, se vzame zdaj slama od starih šparger, in se en malo na njih zemlja zrahlja. Sejejo se pa v kako posodo tako imenovani pomidoro ali zlate jabelka, in peveroni, šče-ličevje (cardi), ženof ali goršica, melancane, an-gurje, in zgodnji meloni, ki se iz posod, v kte-» rib so bili sejani, presadijo konec aprila mesca; pripravlja se zemlja za melancane, za melone in angurje. Obrezujejo se latniki in špalirji posebnih lert, marelce, hruške, fige, mandeljni in druge sadne drevesa; se okopujejo artičoki, in se presajajo, to je, njih mladike; sadijo se korenike špargeljnov od dveh ali treh let. Lehe tistih jagod, ki so že prestare, se ponovijo s tem, da se ločijo ena od druge. Cepljenje dreves se godi ravno tako, kakor mesca februarja.
V cvetličnih vertih. — Cvetlični verti se op-levejo, se pognojijo, in poti ali steze po sredi se s peskom potrosijo. Proti koncu lega mesca, če je vreme za to, se sejejo: volčji bob (lupino), špe-roneli, slak (convolvulus), nebino iskrice (astri),
cinije, balzamine, bažiljko, adoni, vijolice, delfini, tageti, amaranti, akvilegije, lobelje, anterini, geranije, pelargoni, ipomeji, maki, tropeoli, verbene ali sporiš, dišeča reseda, garofeljni ali nageljni vsih sort, in druge letne cvetlice, in vse raslljine domače in pluje, to je, k» so prinesene iz ptujih dežel; treba jih je pa imeti na gorkem do konca aprila. Ako je stanovitno lepo vreme, se denejo v zemljo avri-kule in nageljni. Vzamejo se vun iz rastljinjaka (ali iz gorkega kraja, kjer so se hranili po zimi) nageljni, pelargoni, fuksije, vanilje, dišeče trave in druge enake raslljine, ktere v naših krajih rasti za-inorejo, in pri tej priložnosti se jim zemlja premenja; obrežejo se jazmini, in grebenčajo: iz posod se v-zamejo hijacinti, se počistijo in se presade. Se ločijo in sadijo hortenzije, peonije ali potonike, kri-r zantemi in drugo eno-in dveletne raslljine. Sejejo se v zemljo smreke, mecesni, boje, hrasti, ceri, in druge enake zmirom zeleneče raslljine. Poskerbi se, da se odmaknejo, da jih solnce vedno ne pripeko, kamelije, azalee, rododendri, gardenije, primule in druge enake. Skerbeti je treba tudi, da se ima vselej pripravljena zemlja, kakoršina se vsaki rastljini naj bolj prileže; konjski, kravji in ovčji gnoj se stavi posebej, da se prekuha.
Pri čbelah.— Proti drugi polovici mesca se pitajo šibki panji o lepem vremenu, kadar jim je potrebno; da se jim namreč medu v satovji,
ali pa, če takega ni, tudi tekočega medu po dve ali tri žlice vsaki drug dan proti večeru: gledati je pa treba, da ne pade nič medu na tla, ali na panj, zato da se čbele roparice s tem ne privabijo. Panji naj bodo še zinirom tako zaperli, kakor uni mesec.
Domd.— Se pretakajo (ali travazirajo) še zmi-rom vina; se pospravlja les v^ike sorte, ki je bil posekan; se počistijo golobnjaki dobro; se podstavljajo jajca, da jih valijo kokoši in druga kuretnina. Se zinenja živina za boljši, za korist tudi skerbeti treba, ki jo zamoreš imeti od kobil iu oslic-
April.
Na polji in po vinogradih. — Perve dni aprila mesca se konča obrezovanje dreves in posebno pa murv. Zemlja se orje, in zbrano povleče, kjer se ima sirk (turšica) sejati; se vozi in trosi gnoj po njivah, kjer se ima sejali ruši sirk, proso, krompir, oves pomešan z deteljo, fežol, sirk (turšica), kesni lin in kanaplje; iu precej, ko je zemlja pripravljena, se začne sejati. Se končuje cepljenje sadnih dreves in sejanje detelje, turške grašice (lu-piuella) in nemške detelje. Se očistijo plevela zimski ječmen, zimski lin in sploh žito. Se obrezujejo oljke, odrežejo se jim suhe in nerodovitne veje, in pa tiste, ki so kaj poškodvnne. So koplje okoli tert šest palcov na globoko, in zgornje korenike
se terfam odrežejo. Sadijo se terle, filipinske murve, veje od fig, topol in bek, in se cepijo murve, granatove jabelka, kutne, fige, in kostanji. Se okopujejo mlade ploli, zgodnji bob, jesenski grah in zgodnji krompir.
V	stališčih. ■— Se gnoji in po lahkem porablja zemlja sad^č od pretečenih let; sejejo se murve, se obrezujejo drevesca lani cepljene; se cepijo kostanji in murve.
Po liostuh. — So spravlja sinrečno in jel— kino šemo, in od družili takih dreves, da se poseje tam, kjer se je za to zemlja pripravila; stari kostanji se obrežejo. Okoli kostanjev in drugih dreves se narejejo jezovi za deževno vodo.
V	verlilt. — Se sejejo ali sade meloni, an-gurje, kumare, melancane, vsake sorte buče, po-tnidoro, krompir, sčleno, čebula, Česnik, karlijoli ali kavlifiori, kolerada, peveroni, relkvice, peter-šil, endivija, korenje, janež, koramač, špinača, kavlje, regrat, salata; sadijo se špargeljni, jagode, pozni Česnik; so presajajo brokeljni, seleno, ber-zote, ohrovt, čebula, artičoki in dveletni špargelj-ni. Se sadi lavendel, rutica, rožmarin, pelin, in sejejo se druge dišeče trave, kakor meta, melisa, kislica, buraza ali boraga, krebulica. Posadijo se pozne jagode; okopljejo se pa tiste, ki so bile lani vsajene; in vse zeljišča, ki so za jed ali ki so za seme, se z novo zemljo osujejo. Poveže se
salnta, ki ima glave narediti, če je zadosti porast-la, in špargeljni se jemljejo.
V cvetličnih vertih. — Sejejo se reseda, geranije, sileni, in proti polovici mesca neke sorte ptujih semen, tako imenovane mimosa, nedotika ali sensitiva, jazmin in druge lake. Se zatirajo merčesi po raslijinah; se sadijo odrezani klinčeki nageljnov, da storč korenike, tako tudi leonuro-ve veje, odrezki in veje rumenih vijolic, tijasp, verben, rož itd. Se množijo s koreninami tako imenovani lloks, pisane lilije, krizantemi, lavžent-rože in druge enake rastljine; se grebančijo tiste, kterih se želi več na številu imeti; se poskerbi za nageljne ali garčfeljne s posebno za to pripravljenim gnojem, in se jim da podpore. Iznosijo se iz spod strehe vun veči del vse rastljine; obrezujejo se kisline, kolikor je treba; se jim menja v posodah zemlja, kjer rastejo. Cvetlični vert se očisti plevela, in proti koncu tega mesca se kamelije v senco prenesejo.
Pri čbelah. — Za čbele, kterim je treba s živežem pomagali, se mora še zmiroin skerb imeti, kakor pretečeni mesec. Se pregledujejo tisti panji, v kterih bi utegnilo kaj manjkati; ako najdeš panj brez zalege ali zaroda, ali pa z nedovoijnim zarodom, združi ga z drugim popolnim panjem. Ne stori pa tega, ako ima panj dosti čbcl, tudi ne, če je že proti koncu mesca, ob času, ko
imajo čbele rojiti; zakaj takrat je boljši, dn se jim da nova matica ali kraljica, ali pa en mešiček (kokon), v kterem je kraljica se že zaperla. Ta mesec, in od sadaj naprej noter do mesca novembra se imajo loviti in zatirati rndli, ki poškod-vajo in končajo po cele panje. Černkljasti prah, ki ga čbele same po noči vun iznašajo pred žrelo, kar se zjulrej zamerkati da, je gotovo znamnje, da je ta merčes v panji. Ga vun spraviti, je treba panj oberniti, čbele na stran zavernili z dimom, s kakšino rečjo polagoma po satovji tolči; tako bodo moli precej vun prišli in v kak kot panja se sošli, kjer se lahko vjamejo in končajo. Tako je treba vsakikrat storiti, kadar se vidi, da je potrebno. Tudi mravlje začenjajo ta mesec nadlegovati panjam, zalo se morajo pobivati in njih gnjezda razdirati.
Doma. — Kisline se odkrivajo, in postavljajo vun iz hrama; slavijo se valiti kavalirji, in se pripravlja zanje stanovanje in lčse. Se dela sir iz ovčjega mleka.
Hlaj.
Po polji in vinogradih. — Zadnji čas je perva polovica tega mesca, da se poseje sirk (turšica), indijsko proso, navadno proso, in fežol. Cel mesec se seje indijsko prosd za klajo, in sadijo se buče.
Se pleve in osipa krompir, ruši sirk in »turšica, ki se je posijala mesca aprila. Se ruši zemlja za jesenske pridelke. Se kosi laška detelja, in cve-teči grahor z ovsom pomešan. Terte se še cepijo in se jim odrežejo vso mladike, ki so jim na starem deblu porastle, in vse nerodovitne, divje, nepotrebne ali škodljive veje. Mlade terte se sadijo po hribih in po dolinah. Fige, murve, oljke, granatove jabelka in druge enake drevesa se za-morejo še cepiti; obrezovanje oljk se konča, ker se jim porežejo nepotrebni odrastki, in se očistijo mahu. Očistijo se šibke in ranjene veje na starih murvah precej po tem, ko se je listje pobralo, in se porežejo odrastki na deblu drevesom vsake sorte. Ravicon in koledt se pobere.
V sadiščih. — Se plevela čistijo nove sa-dišča. Se sejejo robinje, gledicije, murve, in za to se vzame lansko seme; za breslje pa se seje ravno kar nabrano seme. Se odvežejo tiste vcepljene mladike, ki so se prijele; oljke se cepijo. Murve se popolnoma obrežejo in počistijo, kadar se je listje pobralo.
Po travnikih.— Se kosijo senožeti in se napravlja seno.
Po hoslah. — Kar je mogoče, se skerbi, da vnovič vsejnnim drevcscom kerti in miši ne škodijo ; zatirajo se merčesi, ki objedajo drevesno cvetje; kostanjem so odrezujejo spodnjo nizke v^je.
Po verlih. — Zelenjad, ki po verlih raste, se opleje in plevela očisti. Sejejo se poletna sa-lata, endivio, regrat, retkev, fežol, buče, kumare, pomidoro, in peveroni, brokeljni, kapus, in jesenske herzote. Sadijo se karfljoli, Česnik, seleno, in več sort solate. Presajajo se velika salala, čebula, knr-di, pesa, kavlje, seleno, peveroni, pomidoro itd. Korenje, grah, fežol, če pregosto rasle, se redči, t. j. se, kolikor je treba, populi in porije, da ostane bolj na redko. Sejejo se zadnji ali kesni meloni, kumare, buče, in angurjnm, kakor tudi melonom se poteržejo konci, da postanejo močneji. Proti koncu tega mesca se pospravlja seme od kapusa, brokeJjnov, berzot, kavlje, repe in ravico-na. Se porežejo vse niti mladim jagodam.
V cvetličnih verlih. — Se sadijo v zemljo giorginije ali dalije in vse poletne cvetlice; sadijo se tudi avrikule; se presajajo garofeljni, ki so bili marca mesca vsajeni, ali pa mesca Oktobra pogrebenčani; ravno tako se presajajo: zobnik, pelunije, slaki, nnterini, balzamine, fuksije, blišeča in rudeča žalbija, abulilon in druge poletne cvetlice. Vse pluje rastljine, ki so se še zmiromder-žale v gorkem in pod streho, se ta mesec vun iznesejo; se pobera zrelo seme od geranij, levkoj ali rumenih vijolic, tijnspov, in od drugih cvetic; se morajo podpirali garofeljni, in kadar začnejo cve-sti, se postavijo na senčnat kraj. Rastljine in
cvetlice, kterim je to treba, se v druge posode prelože, in se s posebno pripravljenim gnojem jim pognoji. Se strižejo perliikovci, mejice itd. cepijo se jazmini in mukerini; proti koncu mesca se začenjajo jemali iz zemlje korenike od ranunkeljnov in lulip: grebenčijo se kisline.
Vri čbelah.— čbele rojijo; roje je treba staviti v panje čiste vsega prahu in vsake nesnage, kar je potrebno, zato da čbele jih spet no zapustijo. Panji za umetno napravljene roje morajo bili vsi enaki na vse strani. Zgorejni pokrov panja je poprek razrezan na dva enaka dela in, kjer se dotikala, imata poprečen les, ki jih bolj vkup derži. Sprednji del lega pokrova noj se z dvema šravloma priterdi, pa tako, da se lahko proč dene, in dilja od druzega panja namesti njega položi.
Kdor hoče tadaj več rojev imeti, naj praznemu panju spredni ravno omenjeni pokrov proč vzame; na to naj vzame drug panj, ki je napolnjen s čbola-mi, naj odšravfa pokrov, in z dimom čbele omami, da ne piknejo; in z ojstrim nožem naj vreže satovje od zgorej doli do dna. Naj done proč sprednji del pokrova, klerega se derže satovje in čbele , in naj ga prenese v pripravljeni prazni panj, tako da so pokrov polnega panja praznemu da, pokrov praznega pa se unenra panju na verh postavi, da se zopet zapre. Novi panj se postavi na mesto poprejšnega, niti pa verh njega. Šeal in
dvajsti dni poslej se ima pogledati novi panj, in če ima jajčeka ali zalego od delavnik čbel, je gotovo znamnje, da ima matico, in da utegne roditi. Ako jo pa nima, se mora jim dati celica, ki ima v sebi zaperto malico; in ako bi tudi to ne pomagalo, (kar se pa malokrat prigodi), naj se panj položi verh druzega, ki ima rodovitno matico, iu ta bo potem dobra za oba panja. Kdor nima dosti panjev (30-40), pa želi si jih več napraviti, naj pusti čbele, da rojijo, in naj roje v drug panj spravlja. Deset dni, ali kaj čez, potem ko je sadaj omenjeni roj vun šel, kadar veči del zalege je zapustil celice, in se začenja slišati brenčanje nove matice, naj se stori umetno pomnoženje rojev tako, kakor je tu zgorej razloženo, in naj se pregleduje štirnajst dni po tem. če je paša tako dobra iu obilna, da je mogoče, s panjem, kte-rega je pervi roj napolnil, to množenje ponoviti, se zfMnoro število panjev tako visoko spravili, da jih pride po pet iz enega.
Doma. — Močne vina se pretakajo (ali tra-vazirajo). Krave se gopijo k biku, oslice k oslu, ovni se sknpljajo, ovce so strižejo. Iz odraslih pe-telinčekov se delajo koptini. So skerbi na dalje za golobe, ki začnejo ta mesec valili. Konjem in rogati živini se poklada zelena trava pokošena. Se dela tudi ta mesec sirovo maslo, sir in sirnlka; storjeni sir se skerbno prebrača.—
Jmii.	v
Po polji in vinogradih. — Se pleve in osip-lja sirk (turšica), ruši sirk, proso in grah, fežol in krompir; požanje se ječmen, rež, oves, špella, in proli koncu tega mesca tudi pšenica; in po tem se koj zemlja zorje, in se seje cinkvantin, ajda, tako imenovan šorgel, fežol, in pa proso za klajo. Spravlja se seme od repe, berzot, brokelj-nov, grašice, ravicona in laške detelje; se pokosi zrela nemška in travniška detelja in turška grašica; lin se suši in na kupe spravlja. Pri cepljenih drevesih se odpravljajo divji in nepotrebni odrastki. Po vinogradih se zopet, pa le po verliu, prekopa, zalo da se plevel zatre, in na konceh in osredkih se trava pokosi.
Po sodiščih. — Se oplevajo sadišča oljk, murv. klenov, brestov, sadnih drevesic in mladih rastljin; skerbi se, da plevel med njimi rie raste, in deblica se čistijo vsili nepotrebnih odrastkov. Kjer se pri cepljenih drevescih divji odrastki kažejo, se odpravijo.
Po travnikih. — Košnja šemi so /mirom še nadaljuje, posebno je pa potreba tam kositi, kjer se bo tudi otava kosila.
Po hoslah. — Okopujejo se sadišča kostanjev in druzih enakih gojzdnih rastljin, in se okoli njih škodljivi plevel poruje.
:{G
Po vertih. — Sejejo se karfijoli, brokeljni, repa, jesenska endivija; sejejo se še tudi zmirom salata, regrat, retkvice, špinača, peteršil in druge enake reči. Presajajo se karfijoli, poinidoro, pesa in sčleno. Plevejo se in osipajo grah, fežol, kumare itd. poteržejo ali polomijo se konci inelo-nom, kumaram, bučam itd. Se spravlja domu zreli Česnik, čebula in luk. Sejejo se pozimske salale in korenje. Sadijo se artičoki, berzote, kapus za zimo. Zreli artičoki se pobirajo, ravno tako dišeče trave, preden ocvetejo. Porežejo se pri tleh ja-godičnico z vsimi nilimi vred, zalo da postanejo močneji in pa spet na jesen rodč. Pobira se seme od berzol, brokeljnov, kapusa, ravicona, repe, retkve; pozimske saiate itd., se da podpora i‘e-žolu, melonom, bučam in kumaram: pod melone, ki plazijo po tleh, se stavijo opeke ali skerli, da jim mokrota ne. škodi, in da zamorejo bolj zoreli. Zgodnje seleno se poveže in osuje, da poslane belo.
Po cvetličnih verlih.—Se cepijo kisline; se spravljajo iz zemlje korenine rauunkeljnov, narcisov, anemonov ali pljučnikov; potem hijacintov, tulip itd. precej po tem, ko sc jim jo listje posušilo; iz zemljo vzeto treba položili, da sc posuše, v senco, in se shranijo v suhem pesku. Garofeljui so zmirom šo doržo v senci, dokler cvetejo; kadar pa o-cvetejo, se nazaj na svojo poprcjšno mesto polo -
žijo, in se jim porežejo vsi ostanjki cvetnih re-celjnov, in vse suhe vejice nli suho perje. Se skerbi za seme garofeljnov, in pa pelargonov, Porežejo se receljni vsih raslljin, ki so imele cvetje, samo, kar jih je za seme, se pustijo; ocve-tene rože se tudi porežejo. Trava alojizija se tako množi, da se nje vejice sadč. Se podpirajo georginije, astri ali iskrice, garofeljni, rože, in vse rastljine, ktere se po družili popenjnjo, ali ovijajo, kakor: slak, ipomeje, hinjonije, itd. Se strižejo ali obrezujejo tudi la mesec še lope ali pergole, ploli, okrajniki leh, in se gleda, da se nepotrebne zelišča in trave po celem verlu populijo. Na solnčem kraji se nova zemija pripravlja, zato da se o svojem času v nji posade korenine raznih cvetlic, garofeljni itd.
Pri čbeluh. — Ravno to, kar je bilo rečeno za mesec maj, velja tudi za juni.
Domil.— Se ravnajo kavalirji in se napravlja galeta. Murvino seme sc nabira, iz kterega se zamore tudi žganje žgati, 'in sicer napravili zdrava pijača. Pretaka se (ali travazira) olje. Iz semena tako imenovanega ravicona in kolcata, in pa giorgioline se dela olje. Ravnajo se gosi, race hi puro nli pičolati, ki se zvalijo ta mesec; doti jim jo treba večkrat jesti, in skerbeti se mora, da dobijo zdravo jed. Gumno ali skeden se napravi za mlatenje žila; send se spravi pod streho.
Sir se ogleduje, in maže z oljem in očetom ali jesihom, zato da stoji, in da se dd shranili. Sušijo se ali na solnci ali v peči (v pajštvu) če-rešnje in češplje, in višnje se devajo v žganje. Čistijo se kurniki, in se zračijo pogostoma hlevi, kjer se ima živino čez noč. Vovna se pere. Gnoj se ne sme mešali in premetati, dn se ne pre-suši in da ne zgubi svoje rodivie moči.
Juli.
Po polji in vinogradih. — Se seje ruši sirk, repa, ravicdn, ajda, cinkvantin, in laška detelja; osipa sc fežol, cinkvantin, pozni sirk, proso. Pobirajo in domu spravljajo se hob, volčji bob (lupino), leča, grašica, grah, noseč, in zreli fežol. Pobira se pozimski in jarni lin. Tortnim vejam se poter-žejo vilice, s kterimi se ovijajo, nekaj nad grozdjem. Pod in med tertami, če raste trava, se pokosi, okoli polovice mesca se cepijo sadne drevesa za kožo ali za lubad.
Po sodiščih. — Se cepijo marelice, in se prekopavajo sodišča.
Po travnikih. — Seno se kosi po navadnih travnikih; po umetno napravljenih so vdrugič kosi.
Po hostah. — Se poreže trava tam, kjer se ima sekati. Oglarnice se delajo s kostanjevimi vejami, ki so bilo posekano po zimi.
Po Vertih. — Sejejo se relkvi, relkvice, korenje, grah, repa, špinača, radrik ali regrat, zimska endivija, brokeljni, Česnik, fežol in zgodne berzote za jesensko rabo. Presajajo se berzote, kapus, brokeljni, kolerada, janež, čebula in por ali šarloL Na dalej se zmirom še pobira seme od ohrovta in družili enakih raslljin. Se pobira in domu znaša Česnik, čebula, por, fežol in zgodnji krompir. Artičoki se osipajo s zemljo, tako tudi jagode, in se porežejo stebla arličokom in drugim enakim rast-Ijinam, ki so že sad dale; teržejo ali lotnijo se konci kumaram, inelonom itd. Še prokopnVajo prazne siesta, da se jesenske zelišča sejejo ali presade.
Po cvetličnih vertih. — Proti polovici tega mesca se začenjajo gafofeljni grebenčili; grebeni-ce vanilje, ki so bile storjene ali napravljene v spomladi, se jemljejo in presajajo v posode. Se spet v posode prestavijo žmikelj (orecchie d’orso), garofeljni, itd. Vsako tretje leto se vzamejo izpod zemlje narcisove korenine, da se očistijo vseh prirastkov. Se pobira in pospravlja seme od rumenih violic ali lcvkoj, kvaranlen, garofeljnov, in več drugih poletnih cvetlic, dišečih trav, plujih rastljin itd. Dobro polivati je treba cvetice, da ne lerpčsuše, in da zumorejo cvesti. Množijo se geranije, pelargoni in več družili cvetlic. Se prekopaje meša in gnoji zemlja, v ktero imajo priti korenine rnnunkeljnov, nncmonov, hijacinlov, tiilip, žonkilj. itd.
Pri cbelah. — • Se skerbi, da se roji množijo, pa samo v tistih krojih, kjer imajo čbele obilno paše ta celi mesec in še naprej. V Istri in na Krasu ni svetovali, da to store, in sicer za to. ker nimajo čbele dovolj paše; tukej je treba še clo tako ravnati, da čbele preveč ne rojijo, kar se stori, ako se pokončajo matične celice: zakaj novi roj v tako poznem času bi se za zimo zadosti no preskerbel s živežem, in kar je še hujši, nova malica v starem panji bi ne rodila, in bali bi se bilo, obadva panja zgubiti. Zalo da gre vse prav po volji, jo potrebno, da čbele najdejo dovoljno pašo vsaj 18 dni potem, ko so rojile.
Domu. — Se mlati, na solnce stavi in čisti ječmen, pšenica in rež, potem se spravi na kašče, kjer se mora večkrat premešati. So pretaka ali travazira olje napravljeno iz raznih semen, kakor iz ravicona, kolcata, giorgioline, arakide, orehov; pa tudi oljčino olje se pretaka. Ovce so pustijo k jarcom; se skapljajo petelinci in sploh kuret-nina; se zmanjša število golobčekov. Sir se hrani na hladnem; postavi se en sir na druzega, vsaki dan se obernejo, z rokami v mleku pomočenimi se brišejo, zato da dobe rudečknsto farho. Suši se sadje na solnci ali v pajšlvu (v peči). Gnoj se meša, da bolji poslane, in se poliva prav po-gostoma s živinsko seuvnico z vodo zmešano.
Anglist.
Po polji in vinogradih. — Začne se sejali rež, potem volčji bob (lupino) in laska detelja. Se pobira konoplje in spomaldni lin. Se pobira grah in fežol , ki je bil vsajen mesca aprila in inaja. Repa se čisti plevela. Sirku (luršici) se verhi polomijo, In se shranijo za živinsko klajo po zimi. Orehom, topolam, jesenom in brestom se oklestijo majhne zelene mladike, kar je posebno dobra klaja po zimi za voli in za ovce. Mlade terte se okopavajo. Cepijo se na kutine za kožo ali za lnbad marelice, čerešnje, iz semena porasle jabelkn, paradiževke; ravno tako se cepijo na mlade mandeljne breskve, marelice in mandeljni. Kopljejo so grape na polji, kjer se druge krate čistiti ne morejo zavoljo vode; tudi se izkopajo nove grape, kjer jih je treba, in jezovi se popravljajo.
Po sadišč/h. — V tem mescu jenjajo drevesa rasti in poganjati; in kadar pride dež, začenjajo večkrat vnovič poganjati; zato je treba po sodiščih čistiti tiste drevesca, klere se imajo prihodno zimo presaditi, zalo da bodo imele popolnoma čisto deblo. Tudi jo ta mesec naj bolj pripraven za presajanje smolnatih dreves.
Po travnikih. — Po travnikih navadnih in tudi umetno napravljenih se vdrugič kosi.
Po hostah. — Se spravlja listje za steljo. Ta mesec o stari luni pravijo da je naj boljši les sekati.
Po ver Uh. — Se koplje in domu spravlja krompir, fežol, seme od salat in selena, irkerb se ima za špinačo, zimsko salato, endivijo, čebulo, repo, retkvi in retkvice. Presajajo se karfijoli, zgodnja endivija, seleno, berzote.
Po cvetličnih veriih. — Sejejo se mak, delfini, rozolani, letne vijolice, sempreviva ali na-tresk, tijaspi, fiordalisi, in druge cvetlice, ktere prestanejo zimo. Sadijo se narcisi, lilije, ranunkeljni. Se posadijo letne cvetlice, ki v jeseni cvetejo, kakor je kinezka asterija, cinija, taget, itd. So čistijo poti ali steze po vertu od trave in plevela, in perve dni tega mesca se še obrezujejo ploti. Se pričakuje, da poletne cvetlice seme na-rede. Violice se posejajo; se meša gnoj in pripravljena zemlja.
Pri čbelah. — Potrebnim panjem se daje živež, posebno če je suša, dokler ne cvete ajda, ali, kjer ni ajde, dokler druge paše ne dobe čbele na jesen. Prav dobro je in koristno ta mesec, ker skoraj ni nobene rose, da se blizo uljnjaka postavi v posodi voda z mahom, zato- da čbelo niso prisiljeni si drugod vode iskati, ktera jim je močno potrebna, in da zamorcjo piti, in da niso v nevarnosti vtonili.
Domd. — Grah in fežol se zmlali in pos-hrani, jabelka in hruške, ki se pred časom poberejo, se spravijo pod streho; se sušijo fige, jabelka, breskve, češplje in drugo sadje, ki ta mesec dozori. Zgodno grozdje, tako imenovana av-guslana, se poterže; lin se beli in meči. Pripravljajo se obroči za vinsko posodo. Pšenica se na kašči meša.
September.
Na polji in vinogradih. — Okoli Gorice in sploh po planjavi, kjer so lahke zemlje, se zreli sirk bere in domu vozi. Gnoj se vozi na njive, in zemlja se ruši, kjer se ima sejati v kratkem pšenica, rež, ječmen itd. -/požanjejo ali pokosč se proso, indijsko proso in druge enake reči. Se vozi ali znaša na njive zemlja iz grap izkopana mesca marca, in ki je počivala celo poletje. Se koplje krompir in se domu spravlja, tako tudi korenje, kavlje, kapus, buče. Klatijo se orehi, in grozdje se hrani, ktero se želi imeti za na mizo. Zaznamvajo se terte, od kterih se hočejo vzeti mladike za sajenje. Pobirajo se mandeljni, orehi, lešniki, jabelka, hruške, fige itd.
Po sadiščih. — Se pobira seme gojzdnih dreves.
Po travnikih. — Kosi se otava. Po umetnih travnikih se pokosi detelja domača in vunaj-na. Stari travniki in z mahom preraščeni se zrušijo. Seje se nemška in rodeča detelja.
Po hostah. — Pokleslijo se nektere drevesa in germovje, postavim hrastje, hresljo, gabri, ver-he itd. in kar se je oklestilo, se shrani za zimo, ker je dobra piča za živino. Pobira se seme nekte-rih dreves, kakor: od bukev, hrastov, belega gabra, in pa pervi zreli storži smolnatih dreves. Ta čas je tudi kaj pripraven za nasekanje kolov in rahelj za terte, in sploh za sekanje lesa, kar se dela posebno oh stari luni in o prijetnem vremeni.
Po vertih. — Se seje špinača, zimska salata, zadnja ali kesna endivija in peteršil. V zavetji na solnčnem kraji se sadi zgodnji grah. Presajajo se jagode. Brokeljni in seleno se osipajo, se poveže regrat za zimsko rabo. Pobere se zgodnja pesa, tako tudi jabolka, hruške, lige, breskve in drugo sadje. Cepijo se mlade breskve in mandeljni.
Po cvetličnih vertih. — Obrezuje se rožno germovje; vert se čisti, in se pobirajo zrele semena poletnih in jesenskih cvetlic. Sejajo se kvn-rantene, tijaspi, škabijoze, vertniski žafran, žmi-kelj (orecchi d’orso); sadijo se tulipe, rnounkeljni, greški mah, anemoni ali pljučniki, lilijo, žafran in druge enake rastljiue. Presajajo se male violice, primule, diptam ali jesen ček, in mnjoran. Proti koncu mesca
se začenjajo presajati pogrebenčani garofeljni. Po-meranče se spravljajo nazaj pod slrelio, in kisline, kakor so limoni in enake druge rastljine, se vsake tri leta konec septembra iz svojih posod vzamejo o stari luni, se jim vzame pol zemlje, se jim porežejo korenike, in potem se denejo nazaj v ravno liste posode v mehko in dobro spočito zemljo. Premenja se zemlja rastljinam, ki se derže v posodah in loncih.
Pri cbelah. — Kvaterni teden je po navadi konec ajdine paše, in ne dolgo potem tudi druge paše ne dobijo več čbele. Tu je tadaj treba gledali, da ne pridejo druge čbele tvojim panjem krast; zakaj do sadaj so dobivale dosti medu po polji in travnikih; in ker ga sadaj več ne dobč, željne medu ga gredo iskat in jemat, kjer je. Zalo noj se žrela panjem tako zamašč, kakor v februarju mescu. Ako čbele z veliko hitrostjo in silo noter in vun iz panja letajo, in na žrelu kosčeke satu in medu puščajo, je znamnje, da roparice so že noter in scer v velikem številu, in da so se jim domače čbele udale; večidel jim takrat matica manjka. Tak panj je treba precej proč djnti, in ga v zapertem kraji deržali do časa, ko se bo med vun jemal. Vender se pa poprej vun zapodijo tatice čbelo, kar se zgodi, ako se panj na obeh konceh odpre, iu po verhu tolče. Ako se lo ne stori, se utegne imeti veliko zgubo; zakaj tatice, ko so en
panj oropale, se veržejo vse vkupej nad druzega, ki ima malo čbel, in tako naprej. Po kvaternem tednu, ali pa tudi bolj pozno tam, kjer čbele imajo še obilno pašo, se med jemlje iz panjev. To naj se nikdar ne dela blizo uljnjaka zunej, ampak v zapertem kraji, zalo da druge čbele zraven ne pridejo, ktere bi se pri taki priložnosti navadile krasti. Med vun vzeti, se oberne panj tako, da zgorejni konc pride zdol; se vzame vun dno. in se omolijo čbele e dimon, ki se ga proti njim pihlja. Na to se pregleduje, klero satovje je bolj napolnjeno, to je, bolj černklaste farbe in bolj ter-do, ondi se čbele z dimom proč podč, in se odreže tako satovje, kakor naj starši in naj manj pripravno ali sposobno za prihodno zalego. Kjer sta dva panja združena, se mora vselej listi odpraviti, kleri da manj upanja za zalego ali zarod; treba je tadaj čbele pregnati v uni panj, in tega proč djatl. Vsakemu panju se mora pustiti dovolj živeža za zimo, to je 18 do 20 funtov medu in satovja vkupej s čbelami, ali ne s panjem vred. Kdor ima dosti panjev, stori naj bolj prav, da vse tiste, iz klerik misli med vzeti, zjutrej. na kraj pre-nesč, kjer se ima to delo zgoditi: po odvzetem medu se prenesejo na večer zopet naza^_ v uljnjak, in se jim žrelo tako zapre, kakor je bilo rečeno.
Kdor tako dela, daje čbelmn manj priložnosti krasti ali ropali.
Domu. — Se pregledajo bedni, plavniki, brente, sodi in druge vit^ke posode; se popravljajo, in se jim denejo, kjer je treba, novi obroči. Se omlali proso in drugi enaki pridelki. Se sušijo gobe in dišeče trave, kakor žalbija, bažiljka itd. Olje se vdrugič pretaka. Teleta se skopijo, kakor tudi druga živina; ovce se pustijo k jarcu. Bere se in poshrani zimsko sadje, se suši grozdje, fige in drugo sadje. Se odloči in shrani grozdje za na mizo, in olive se berejo za lo, da se mečijo.
Oktober.
Po polji in vinogradih. — Se začenja sejati pšenica, oves, bar, rež, leča, in zimski ječmen , in njive, kjer je treba, se pognoje. Pobere se sirk (turšica), ruši sirk, in njih stebla ; potem ajda, repa, žafran, fežol, grozdje, zimsko sadje, kostanj, in tepke. Oljke, ki so se marca mesc» odkrile, se zopet pokrijejo; dene se spodej dobrega gnoja, in poverim se zemlja okoli drevesca nasuje. Proti koncu tega mesca se začnejo saditi vse sorte sadnih dreves, in tudi druzih, pa v suhe zemlje; tiste drevesa, ki se imajo saditi v mokrotni svet, se shranijo do konca zime, in sc še lo tistikrat posadč. Tertam se rahle in kolči poberejo in na kupe spravijo.
Po sadiščili. — Se seje kostanj, in se berejo semena od gojzdnih dreves Se obrezuje navšivo po sodiščih, in drevesca, ki imajo že eno leto v sadišči oslali, se prirežejo v visokosti od šest ali osem čevljev, zalo da se razširijo, in ne gredo preveč na visoko.
Po travnikih. — Se vzadnič počistijo travniki.
Po hodih. — Se berejo kostanji, žeiod, in semena od hrastov, bukev, klenov, jesenov, lip, belili gabrov, in od vsili dreves, ki so bolj pozne, kakor tudi storži od smrek in boj, ki so že zreli.
Po rertih. — Se pobere sadje, ki do zdaj še ni bilo pobrano, kakor: nešplje, jabelka, hruške itd. Napravijo se en malo nagnjene lehe za zimsko salato, tako da proti Severju so bolj visoke. Seje se salnla, grah, zimski bob, in perva špinača za advent; se sadijo: tako imenovana uva spina ali bodičevje, ali pa kosmato grozdje, rudeče grpz-djiče ali ribes, rože, artičoki. Presajajo se zimske solate. Seleno so dobro s zemljo osuje. Se sejajo berzote, kapus in spomladni ohrovt. Zadnja endivija se posadi. Zelenjava se beli; več sadnih dreves se proti koncu mesca cepi; in lahko se obrežejo jabelka in hruške precej po tem, ko jim listje odpade.
Po cvetličnih ver lih. — Poti so zadnjikrat počistijo plevela; napravljeno zemlje so ločijo;
sadijo se hijacinti, lulipe, žonkilje iti druge enake cvetlice, ki imajo bunkaste korenine, kakor tudi ranunkeljni itd. Se presadijo žmikeljni (orecchi d’orso), zvončeki, matrikarije in druge dišeče trave, in se pobirajo zrele jesenske semena. Se prenesejo nazaj pod streho na gorko jazmini, žonkilje in vse afrikanske in amerlkanske rastljine. Sejejo se šperonele in maki, in se skopajo iz zemlje korenine od dalij’ ali georginij. Se odločijo od garofeljnov njih grebenice.
Pri čbelah. — Treba še zmirom gledati, da se čbele ne vojskujejo, kar se pa vedno bolj po redkoma godi.
Domd. — Grozdje se masti, in se pretaka mošt. Skerbi se, da žilo na kašči škode ne ter-pi. Napravlja se seme za pšenico z apnom; pepelom, sajami ali z drugo tako rečjo, zato da se žilo snelja ovarje.
November.
Po polji in vinogradih. — Se pobere cinkvan-lin in šorgčt, in proti koncu mesca se berejo olive, ali o suhem vremenu, kar je li mogoče. Pšenica se seje. Rahle in kolči se od tert poberejo; se začnejo te rte rezali; se sadijo drevesa, ki imajo močne korenike; se posekajo ali iz zemlje s korenikami spravijo drevesa, ki so ali že prestare,
ali se sicer imajo izkopati. Grape se čistijo in iz njih izkopana zemlja in blato se nakopiči. Njive, na kterih je rastel sirk (turšica), se globoko pre-orjejo, zato da jih led prešine.
Po sodiščih. — Sejajo se hruške, jabelka, breskve, čerešnje, češplje, orehi, klen, jelše, in sadišča se prekopavajo. Napravijo se sadišča za kostanje, če se ni storilo že mesca marca.
Po travnikih. — Se bero stelja in pa terstje.
Po hostah. — Sadijo se drevesa močnih korenik. Derva se sekajo, bodi si za lesarski les, bodi si za ogenj. Želod se pobira.
Po vertih. — Sadi se spomladni grah, špar-geljni, zgodnji bob in Česnik, potem: rožni germi, rožmarin, žalbija, pelin, materna dušica ali timijan, jesenček ali diplam, vijolice. Se dobro s zemljo osujejo artičoki, zato da se ozebline ovarjejo. Sadijo se repa in retkvice za seme, malini, kosmato grozdjiče, ribes in grnnatove jabolka. Presadijo se čebule, jagode in mlada salala, radrik ali regrat se pokrije s zemljo. Končuje se obrezovanje hruškovjh in jabolčnih dreves, malin, in čiščenje dreves vsako sorte. Zemlja okoli drevesnih debel se gane. Špargčre se skerlmo kopajo in se pokrijejo s slamo in z volovskim gnojem.
Po cvetličnih vertih. — Se prenašajo pod streho na gorko kislino (kakor: limoni itd.) in cvetlice, ki se imajo v loncih in enakih posodah.
51 '
Se vzamejo izpod zemlje in se saksebi ločijo peo-nije , aslerojide, dalije in druge enake rastljine. Sadijo se zmirom še lahko čebula in bunkaste korenine cvetlic. Čistijo se verli vsega plevela in nepotrebnih trav, in se vpervič prekopajo.
Pri čbelah. — Panji se vkup stisnejo tako, da ne ostane nič praznega med enim panjem in drugim. Če se pa to storiti ne more, ker panji niso vsi enaki, naj se vmes dene mah, alga ali morski mah, ali pa bičevje (palud), nikakor pa ne pšenična ali ajdova slama; zakaj v taki slami se rade miši vgnjezdijo, ktere bi bile nadležne čbe-lam, in bi jih v zimskem spanji motile. Po tistih krajih, kjer jo zima huda, je dobro, ^ili cio potrebno, da se vsi panji od vsih strani pokrijejo z mahom ali algo, to je, od zdolej, od zgorej, od zadej in po straneh. Panje po zimi pod streho v zapert, temen kraj pospraviti je čbelam močno škodljivo, zakaj ondi nimajo čistega in zdravega zraka (arija ali Iufta). in pa v satovji se prime plesnoba ('mufa). Čbele silijo, kadar so gorki dnevi, tudi po zimi, vun, zato da se čistijo, da spravijo iz panjev merlve trupla starih čbel, ki so pocer-kale; če pa tega storili ne morejo, so prisiljene svoje stanovanje v taki nesnagi pustiti in v tem smradu živeli. Od tod pride, da več čbel zboli in knkšinkrnt celi panji poginejo. Sicer se ima s panji ravnati tako, kakor so je reklo mesca januarja.
Domd — Napravljajo se tako imenovane ekstra-vina iz shranjenega in osušenega zbranega grozdja; napravlja se ocet ali jesih, in žganje iz tropinj. Se napravlja mošt in vino iz sadja. Polnijo se sodi z novim letošnjim vinom, čistijo se go-lobnjaki dobro. Stare rahle in kolči se denejo med derva za ogenj. Sirčje so spravlja za živinsko klajo po zimi.. Cisti se lin in konoplje.
December.
Po polji in vinogradih. — Če jo vreme za to, se orjejo njive, se čistijo vodotoki in grape, in pa jarae*za terte, in druge drevesca posbraniti. Porežejo se žive ploti. Sekajo se po verbah in topolab triletne veje za rahle in late pri tertah. Sadijo se nektere drevesa, murve, in pa verbne mladike. Skerbi se za tertno množenje.
Po sodiščih. — Sejejo se hruške, jabelka, češplje, divje čerešnjc itd. Napravijo se sodišču divjih murv.
Po hostah — Les se seka, kakor pretečeni mesec; suho listje se spravlja za steljo živini.
Po vertih. — Osipajo so s zemljo berzoto in brokeljni. Beli in ruši radrik ali regrat se s suhim listjem pokrije, zalo da postano bol. Preko-puje se zemlja za spomladno zelenad. Okoli ver-tov in dvorišč (borjačev) sc poslavljajo ploti iz
šibja, sirčja ali terstja. Artičoki, seleno, berzole korenje in druge enake reči se pokrijejo s slamo ali pa s čim družim.
Po cvetličnih vertih. — Se premeša večkrat zemlja, in gnoj. Skerbi se, da mraz cvetlicam in drugim rastljinam ne škodi.
Pri čbelah. — Kar je bilo mesca januarja rečeno, velja tudi za la mesec.
Doma. — Se dela olje. Kolejo se prešiči. Suhi kostanj se začenja mleti. Se vozijo kamni, apno, les in druge take reči za zidanje. Borjači se počistijo. Na gnojišči se pripravlja gnoj in se večkrat premeša.
SEMNJI IN TERGI
V tekočem letu 1§63.
a) Na Goriškem.
JANUAR. Na Krasu v Št, Danielu ali Štanjelu 7. ali dan po sv. 3 kraljih. — V Gradiškj o sv. Boštjanu 20. — V Gorici, 30. mesečni živinski semenj.
FEBRUAR v Š m a rj i na Krasu 2. in 3. o svečnici. V Gorici 27. mesečni živinski semenj. — V Štijaku na Krosu 24. na dan sv. Matija.
MARC. V Gorici 17. semenj sv. Hilarijn, osem dni. — V Monfalkonu ali Teržiči dva dni 20 in 21. semenj sv. Jožefa — V Bovcu ravno tako dva dni, 20 in 21. — V Komnu na Krasu semenj sv. Jožefa, 20.— V Ogleji (Aquileja) 26. in 27. — V Gradiški 27. — V Gorici 27. mesečni živinski semenj.
APRIL. V Kom j ali na Krasu 14. to je, veliki pondelik. — V Gradiški 29. tvorek po beli nedelji dva dni. — V Tominu in v Turjaku semenj sv. Anzelnm dva dni — V Gorici
24. mesečni živinski semenj. — Na K o n s k e m ali Humskem (\)uisca) 28. zadnji pondelik v aprilu.
MAJ. Na Bukovem 1. na dan sv. Filipa in Jakoba.— V Sežani 3. na /.najdenje sv. križa. — V M e r e a n i 5. semenj sv. Golharda. — V Ajdovšini 30. petek po Vnebohodu N. G. J. K. — V Kačiči 26. semenj sv. Urbana.— V Gorici 30 mesečni živinski semenj.
JUNI. V Križi 7. — V Medeji 13. semenj sv. Aniona. — in 1 6. v Povirji — V K a r-minu 25. semenj sv. Prošpera, tri dni. — V Ajdovšini in Duinu 26. semenj sv. Janeza in Pavla. — Ravno tisti dan 26. v Gorici mesečni živinski semenj.
JULI. V Ogleji 12. semenj sv. Mohorja, tri dni. - - V Romanšu 26. semenj sv. Ane. — V Gorici 31. mesečni živinski semenj.
AUGUST. V Gr a disku ti 6 dva dni. — V Gradiški 8. — V Gorici 25. semenj sv. Jerneja, 15 dni — V Gorici 28. mesečni živinski semenj.
SEPTEMBER. V G ra diški in v Š uti na Krasu 1. semenj sv. Tilna. — V Karminu 5 semenj sv. Osvalda, tri dni. — V Kačiči na Krasu 11. — V Križi in v Sežani 15. semenj povikšanja sv. Križa. — V T o m i n u
22. semenj sv. Matevža, dva dni. — V Gorici 25. mesečni živinski semenj. — V Gorici 29. semenj sv. Mihela 8 dni, in na Bukov e m 1 dan.
OKTOBER. V Povirji na Krasu 6. pondelek po sv. Frančišku, en dan; v Turi jaku dva dni. — Na Konskem (Quisca) 20, to je, tretji pondelek mesca Oktobra. — V Gorici 30. mesečni živinski semenj.
NOVEMBEB. V Ajelu 4, semenj sv. Karola, tri dni. — V Kanalu 10. to je pondellk pred sv. Martinom — V K o r n j a I i 10. V K o m n u 13. en dan, in v Cervinjanu tri dni
V	R o m ansu 19. semenj sv. Elizabete. V S m a r j i 22. semenj sv. Cecilije. — V Gorici 27. mesečni živinski semenj — V Bončini v Kanalski dolini 30, semenj sv. Andreja
DECEMBER. V Gorici 1 semenj sv. Andreja, petnajst dni. —V Monfalkonu 0. dva dni. V Turjaku 10. dva dni. — V Ogleji 22. tri dni. — V Gorici 27. mesečni živinski menj.
b.) Na Beneškem.
V	Vidmu 17. 18. in 19 januarja semenj sv. Antona. — 14 Februarja semenj sv. Valentina tri dni. — Od 24 do 26. aprila, semenj sv.
Jurja. — 31. maja in 31.junija semenj sv. Kocijana tri dni. — 9 do 13. avgusta, semenj sv. Lorenca, — Od 14 do 29 novembra semenj sv. Katerine.
V	Civdadu ali Starem mestu, 27. Julija, semenj sv. Pantaleona. — 29. septembra, semenj sv. Mihela. — 12. novembra, semenj o sv. Martinu. — Zraven tega je semenj vsako zadnjo soboto vsakega mesca, če ni ravno tistikrat semenj v Vidmu, zakaj takrat se ima semenj eno snboto poprej.
V	Palmi je semenj sv. Justine od 7 do 22. oktobra.
c.	) l\a Koroškem.
V	Celovci je semenj pondelik po sv. Janezu Nepomucenu, to je 19. maja, petnajst dni; pondelik po sv. Uršuli, tudi petnajst dni.
V	Belaki (Villach) pondelik po svetih 3 kraljih— in tvorek po sv. Lovrencu.
V	Terbiži (Tarvis) 30. junija in 16. oktobra.
d.	') Va Krajnskem.
V	Ljubljani 25 januarja, ali na dan spreober-njenja sv. Pavla, tri dni — i. maja, ali o sv. Filipu in Jakobu, dva tedna — 30. junija, ali la dan po sv. Petru in Pavlu, dva tedna. — 19. novembra ali o sv. Elizabeti, tudi dva tedna.
V	Postojni v pondelek po Vnebohodu — 25. avgusta je semenj sv. Jerneja — 20. oktobra, in 31. dicembra,
V	Idriji 4. aprila — 16. maja, o sv. Janezu Nepomučenu — 22 septembra ali o sv. Matevži — 12 novembra ali o sv. Martinu — 4. decembra ali o sv. Barbari.
V	Ipavi, zadnji dan pusta — tvorek po veliki noči — pervi pondelek septembra, in o sv. Simonu 28. oktobra.
e.) Na Teriaškem.
V	Terstu 12. septembra in 3. novembra.
V	Proseku jo semenj o sv. Martinu.
/•.) V Istri.
Abacija v Voloskem kantonu, 25. julija.
Albofia ali Labin 30. julija. 8 oktobra.
Brežcc, v Albonskein kantonu; 30. maja.
Boljunc, v Koperskem kantonu, 1. septembra.
Boršt, Kopersk. kant. 15. marca, 22. septembra, 25. okt.
Brezovica, kant. bastclnuovo, 30. maja 5. avgusta, 27. oktobra.
Buje, ali Buljo, 17. januarja, 10. septembra
Capodistrin, ali Koper 22. sept. in 22. oklo.
Castelnuovo, 23. aprila, 28. junija, 27. novembra.
Cherso ali Cres od 31. julja do 8. avgusta.
C i 11 a n u o v a , ali Novi grad Kant. Buje 28. avgusta.
Dignano ali Vodnjan, 11. avgusta, in 13. decembra.
Dolina, kant. Capodislr. 4. julija Gabrovica kant. Capodislr. 6 septembra. Gemino ali Žmin kant. Pisino, 2. avgusta. Grižnjan ali Grisignano, kant. Buje, 16. junija, 10* sept.
Mamijano kant. Buje, 11. decembra. Moščenice, kant. Voloska, 3. febr. 29 novembra.
Mile ali Muggia, kant. Capodistr. 10. 11. in 12. sept.
Osor ali Ossero, kant. Cherso. 2. junija. Pedena ali Pičen, kant. Pisino, 6. avgusta. 'Pinguente ali Buzet, 10. septembra Piran 24. in 25. aprila, 15. 16. sept.
Pisino ali Pozen, 1. oktobra.
R i z m a n j e (Rismagne) kant. Capodistr. 20. marca Ro vinje (Rovigno), od 11. do 20. novembra. Sli vij e kant. Caslelnuovo, 18. apr. 26. sept.
V e gl i a ali Kerk, 11. avgusta.
Volovska ali Voloska, 16. avgusta.
Novi kavalirji ali sviloprcjke.
Dosli si vejo ljudje v Europi z obertnijo pomagali, in vedno kaj novega znajdejo, kar jim več dobička donaša ; k tem se bo menda v kratkem pridružilo še ravnanje z ajlantisko gosenco (bombyx Cyntia) ktero je 1857 lela iz Kinez-kega v Evropo prinesel pijemontczki misijonar 0. Fantoni, in F. E. Gučrin-Meneville jo ježev letu 1858 na frnncozko zanesel.
Pridelovanje cukra iz pčse, znajdeno že pred slo leti, so je še le v začetku tekočega stoletja sploh vpeljalo. Detelje so 9e po Nizozemeljskem v 15. stoletji povsod sejale, ali po drugih Evro- ‘ pejskih deželah so se začele sejali še le proti koncu pretečenega stoletja. Krompir jo bil pervi-krat v Englezko prinešen v letu 1565, ali po naših krojih se je še lo v 18. stoletji sploh sadili začel. Zidne gosence (ali kavalirji) so žo okoli leto 552 po Kr. na Greškem bilo znane; ino pri nas so so koinej v pretečenem stoletji sploh redili začele. Bog daj, da bi pa rejenje ojlantiske gosence tako dolgo no zaostajalo, temuč da bi se ga v kratkem ljudje poprijeli; ker je neki, kakor pi-
še Mčneville, močno koristno, in daje velik dobiček obertnikom, kar tudi skušnje dokazujejo.
Potrebe, v kterih živimo, po tem posebnost današnega časa, v kterem se ljudje navadno scrčno lotijo vsacega dela vsake baze, klero jim kaj dobička obeta; opominjajo naglas vsacega, da naj ludi on zmi-rom bolj skerbi za svojo korist in za svoj dobiček. Za to pa bo gotovo vsakdo željno gledal na ajlantisko go-senco, ktera bo dala prav po ceni prav močno tkanino, in tadaj veliko bolji obleko za ljudi nižjih stanov, kakor je boinbažesta roba. Naj si bo že, kakor hoče, ta reč je vsaj vredna, da jo dobro prevdarijo ne le samo kmetje in obertniki, ampak tudi komunski in deželski oskerbniki, kakor tudi vlada sama.
Kar jo Gučrin - Mdneville junija mesca 1860 francozkemu oesarju pisal čez velike skušnje, ki jih je s to gosenco storil, za to da bi se rejenje ajlantisko gosenco na francozkem in v Algeriji vpeljajo ‘; kar je z rejenjem te gosence skusil žlahtni gosp. Vilhelin Hitler; in pa skušnje naše, ki smo jih v letu 1861 storili, za kar sc moramo zahvaliti ravno temu žlahtnemu gospodu Hitlerju, ki nam je radovoljno nekaj teh novih svi-loprejk v la namen prepustil: vse to nam daje potrebne pomočke v roke, da zamoremo bravcom
1 Prišlo je na svetlo knjižica podnaslovom: fcducution (les vers it soie de 1'Ailontli et du ricin, par Gudrin-Mčneville. Pariš 1800, cliez P auteur, rue des Beaux Arts. n.°. 4.
62 /
že sadaj marsikaj od te nove sviloprejke povedali. Ker pa zavoljo pičlo odmerjenega prostora v koledarju ne moremo obširno tukej od tega govoriti, hočemo le v kratkem pokazati, koliko koristno je, se rejenja te nove sviloprejke poprijeli.
Sviloprejka ali zidna gosenca, od ktere govorimo, živi od listja nekega drevesa, ki rado in hitro raste in poganja, ktero raste tudi v vsakem naj nerodovitnejein kraji; ta gosenca živi pod milim nebom brez posebne skerbi ali dela, in sko-rej brez stroškov, daje po dva pridelka na leto, in njena Žida ni tako lanjka, kakor navadna, ali je dosti bolj močna. Glejte v teh kratkih besedah zn-popadek vseh prednost in dobička, ki ga moremo imeti od teh novih kavalirjev. Preglejmo sadaj še na krotkem vsako posebej.
Živi, smo rekli, ta nova sviloprejka od listja drevesa, ktero rado in hitro rasle. To drevo imenujejo učeni njlant (Ailantus glandulosa, taljanci mu pravijo menda albero del cielo, ncmci drilsi-ger Gbtterbaum, Ljubljanske Novice pa firnežko gertnovje). Prineseno je to drevo iz Kinczkega v letu 1751, in rasle pri nas do sadaj veči del samo po gosposkih vertih, spada med lerebinte ali terpentine, raste še precej visoko, ima veje rnvne, kali polagoma, njegovo listje je nekako podobno akacijnemu listju, samo da jo na vse strani
veči 1; rasle v vsaki zemlji, naj bo ilovna, ali pesknata, naj bodo lla suhe, kamnite, ali kakoršitie koli, raste tudi po golih verhih Toulonskih planin % po prodastih tleh pri potokih in vodah, v senci in med gojzdnim drevjem, kjer hi se druge rast-Ijine zadušile zavoljo pomanjkanja svetlobe; prenese kakoršino koli vročino, tako, da je letos zeleno ostalo to drevo tudi v hudi vročini in suši ravno pretečenega leta 1861, med tem, ko je drugo drevje okoli pešalo in listje zgubovalo. Mlade drevesca vender pa terpč v polnočnih straneh francoskega od mraza in moče. Ajlantno drevo se množi hitro po semeni, korenikah in odrastkih ali vejah, ki se sade; zalo pa se tudi prišteva tistim drevesom, ki so naj bolje za gojzdo za sekanje lesa; zakaj, ker hitro raste, se zamore les za porabo v malo letih posekati, in pa tudi živina mu ne more mnogo škoditi. Les je dober za tesarske dela.
Cintijski kavalir (tudi tako ga imenujejo) živi tudi od listja druzih dreves, kakor so klen rili kleščevina (ricinus), kapčev les ali veliki klen
' Lističi, ki so, bi rekel, kakor perutnice listja tega drevesa, »o od 7.dolej na obeh straneh vrezljani, da se zdi, kakor da bi zobje bili, ki imajo na koncu mali želod, ki se vidi in Indi pod perstom čuti, zato se latinski imenuje glaudulosa.
1 In mi pristavimo, tudi po našem suhem Krasi, kakor je že leta 1852 dokazal koledar naše kmetijske družbe.
G4
(evonyinus europeus), šetičevje (carduus) japon-sld ligust ali ruj, poprovo drevo (schinus molle L.); vender pa mu naj bolj tekne in dopade listje aj-lantovo, in ako bi se redili kavalirji zaporedoma z drugim listjem, bi se lahko spridili in popačili. Skusilo se je tudi jih rediti z bezgovim listjem, z jelševim, verbovim, topolovim; ali gosence, ki so s takim listjem se redile, niso dosegle še svoje navadne starosti ne, so komaj enkrat, ali k ve-čemu dvakrat spale, malo kadaj v tretje, in so poginile.
Redi sc zvunej pod vidim nebom, s pran majhino skerbijo in skorej z nobenim stroškom. zato ga pa tudi vsi lahko redijo. Skerbeti je le treba, da se jajčeka o pravem času valiti denejo, in pa na metulje jo treba gledati, da se spoje in da ne vbeže; kakor tudi je skerbeti, da se izvaljene gosenčice poberejo; v vsem drugem je prav malo skerbi ali dela treba, zakaj kavalirčeki se potem, ko se jim je enekrate jesti dalo, vun pod milo nebo nesejo na drevo, in ostanejo ondi zmi-rom v vsakem vremeni, spijo štirikrat, in po tem se zapletejo v svoje kokone ali galeto, ktero na steblica listja prilepnejo. Okoli 28 ali 30 dni po tem, ko so se zvalili, predejo že galeto. Pri vsem tem opravilu tadaj ni treba skerbeti, kakor pri navadnih kavalirjih, da se jim jesti daje; ni treba skerbeti, jim posteljo menjati, in jih slaviti
presti; tudi ri tukej nobene skerbi za lese, rezanje in donašanje, ali prenašanje listja, za pripravo k predenju; tudi ni tolikaj dela, in se ne potrebuje za to noben proslor v hiši. Ena sama skerb je potrebna, to je, da se postavijo strašila za ptiče, da jih ne poškodjejo, in pa, da mravlje do njih ne pridejo.
Majhino število ajlantnih kavalirjev je mogoče tudi pod streho rediti, samo da je kraj, kjer se derže, noč in dan odpert, zato da ne hirajo in da se ne spridijo. Tudi se nimajo staviti na lese, ako jih hoče kdo doma pod streho imeti, ker je silno težko, jim menjati posteljo zato, ker se ta kavalir postelje terdo derži; treba je tadaj jim listje postavili v steklenice (flaške) ali druge take posode z vodo napolnjene, ter se nanje kavalirji denejo, ki si bodo sami za živež skerbeli, samo da se jim, kadar so tisto listje pojedli, drugo priloži.
Ko se pa ti novi kavalirji pod milim nebom redijo, je treba, da so posadijo ajlantne drevesa na način pritlikovskih drevoredov, to* je, pervič, da so drevesa ohranijo nizke, in potem da so v rede ali verste posajene, po 2 metra ali 5 do 6 čevljev ena versla od druge, in pa 1 meter ali 3 čevlje eno od druzega. Ako se to ne stori, bi bilo težavno galeto pobirali, in bi dajalo veliko opraviti zavoljo visokosti dreves in zavoljo kerhkosti vej, ki bi sc lahko polomile.
Ta kavalir prede r/alelo dvakrat v letu.
5
<;g
Kokoni pobrani in shranjeni čez zimo, v toploti 10 do 20 gradov ali stopinj na stogradnem to-plomčru, ali pa 8 do 16 stopinj Reaumurovih, se prikažejo metulji zadnje dni majnika mesca ali perve dni junija; v treh ali štirih dneh znesejo svoje jajčeka; 10 ali*12 dni potem se zvalijo iz teh jajčekov kavalirji, in drugo polovico julija se' ima že njih galeta. Okoli 26 dni po storjeni ga-leli, to je, sred mesca avgusta, se iz teh kokonov novi metulji zmotajo (vender pa ne iz vseh; nekteri kokoni1 ostanejo celi, in še le prihodnjo spomlad pridejo iz njih metulji na dan), in v 40 ali 45 dneh, to je, še v septembru, se ima že druga galeta'2. Kakor je vročina poleti veči ali manjši, se tudi vse to ali hitrejši ali bolj počasi godi, kakor smo mi sami skusili v hudi vročini pretečenega leta, kjer so v 23 dneh po tem, ko so se zvalili, že začeli presti. Kadar so pa prišli deževni dnevi septembrov!, so zadnji kavalirji nekaj lini poznej prest šli, kakor drugi.
1 Kakor piše Mčneville, po šest od slo, po naših skušnjah pa po več ko deset od sto.
* Mi smo pervo galeto pobrali že 7 do 11 julija, od klere smo imeli metulje 28 ravno tega mesca, do 5 avgusta. Koj 8 do 15 avgustu so su zvalili že novi kuvalirji, in tl so šli zopet prest že 1 dan septembra. Eden zmed pervih kokonov tega novega pridelka je dal sam od sebe svojega metulja drugi dan mesca oktobra; potem takem smo vidili tretji rod leta 1861.
Nekteri bi holli pri teh kavalirjih imeli še tretji prideiik v letu; ali ker ne bo težko, pri pervih dveh omenjenih izrejah kavalirjev toliko semena vpolrebiti, kolikor jih bo mogoče rediti z listjem, ki se ga bo imelo; in ker vsaka prisiljena reč ni kaj prida: za to bi bilo to pač nepotrebno delo, in bi se ne splačalo, še v tretje jih rediti; k večemu bi se znalo to iz kterega posebnega vzroka le kadaj zgoditi.
Žida ni Inko tanjka, kakor navadna; ali je bolj terdna. .Ajlnntiska ali Cinlijskn Žida, Žida vbozih ljudi, kakor jo imenuje Mčneville, se rabi na ki-nezkem že več slo let za obleko, in za več drugih potreb, ker daje posebno terdno tkanino. Vender pa se zdi, da ne bo pregnala navadne dosadanje Žide, ker težko bo kadaj dosegla njeno lepoto in vglajenost. 0. Incarville zagotovlja, do ajlnntiska Žida naj manj dvakrat toliko terpi, kakor navadna, da se ne vmnže tako lahko, in da se da prati kakor navadno perilo. In dnevnik azi-jnlske družbe Bengalske od leta 1837 pravi, da tkanina iz le Žide se zdi na videz slaba iu debela ali groba, pa da je tako terdna in močna, da človek ves čas svojega življenja tako obleko nosi, in je ne razterže. Mčneville je pokazal akademiji včd v Parizu tkanin iz te Žide na Kinezkem narejenih, med kterimi ena modro forbe se smč našim naj boljšim židoin na stran djati; drug kos se zdi ka-
kor iz sirove Žide narejen, in loko tretji in če-terli kos; in mi imamo en zavijavni papir, ki je iz Kinezkega prinesen, ki je tako močan in ter-den, da bi ga človek deržal za limano platno.
človeška umetavnost ni še do sadaj iznnjdia, kako bi se ajlantiska Žida iz kokonov mogla izmotati, zakaj gumast ali klejast del derži tako ler-dno vkup niti, da se ne dajo lahko izmotali. Kokon je na enem konci odpert, ali bolje reči, zapert sko-rej kakor z elastično petljo, ktera se razširi, kadar ima metulj vun iti, in se potem zopet Slišne, da je kakor popred. Pri vsem tem pa je celi kokon ena sama nit, in kar nič ne dvomimo, da sa-dajni napredek v vednostih in v umetnostih bo v kratkem tudi to znajdel, da se bo cela nit zmotala. 1
Na Kinezkcm jo grebenajo ali mikajo na grebenu, kakor predivo, in potem se prede, kakor bombaž; in to daje tistim, kteri ajlantisko galeto pridelujejo, koristno delo čez zimo, in pa robo, iz ktere si tkajo za svojo obleko in za druge potrebe.
To so tadaj prednosti in dobički, ki jih obeta nova galela. Skušnja nas tudi uči, da v naši mili deželi prav dobro raste ajlant in da Cintijski kavalir pri nas dobro shaja, lino samo reč je treba
1 Žlahtni gosp. Bitter, mi in tudi nekteri drugi so brez velike težave iz kokonov zmotali po veu vatlov dolge niti te Žide.
še pozvediti, ali bi se namreč splačalo, redili take kavalirje ali ne, ako bi se ajlant sadil namesti kaj druzega po zemljiščih.
Res je, kakor vsakteri ve, da človeka še le skušnja prav izuči; sama pamet tudi nam pravi, da nimamo opustiti gotovega dobička za negotov; skerb za naš dobiček nos tudi opominja, da se ne dajmo prezgodej slepiti s tim, da si odveč obetamo, kjer nimamo še nič prav gotovega v roki; ne smemo tadnj naravnost brez dobrega premislika vse to precej za res in za gotovo vzeti, kar tako lepo piše in obeta Meneville: vender pa zanioremo iz tega, kar nam on piše in našteva, se prepričati, da jo pač mogoče, pri tem velike dobičke imeli, kakor si jih komej misliti moremo; in to nas mora vsaj spodbadati, da to reč skušamo.
Kakor tadaj on piše, en hektar zemlje (kar znaša okoli 23/4 kampov ali Čampov, kakor se pri nas pravi) z njlantom nasajen redi 5000 dreves, ali daje 5000 kilogramov listja, kar je zadosti za pridelanje od 500 kil. (to je, 803 funtov) gale-te. Po tej rajtengi bi dal en Čamp naše zemlje, ki ima 1015 šlirivogelnih seženov ali klafler, z 1818 drevesi, 325 funtov gnletul. Stroški (ali
1 Po Meneville-u pride 400 do 500 živili kavalirjev na en kilogram. Naših galet, ki smo jih mi pridelali, gre 15 do 17 na eno benečansko ončo, in 12 do 14 na en dunajski lot; potem takem zu eu funt galete gre 380 do 450 živih kavalirjev.
špeža) za liasajenje, ohranjenjo ali obderžanje dreves, in za potrebno delo pri reji, kakor jih pre-rajluje Meneville, bi znašali, na čez od desetih let, za en hektar sveta, 338 frankov (ali našega denara okoli 136 goldinarjev v srebru) na leto; j iznesek pa, ako se čista galeta po tri franke rajla, ktere gro 2400 na en kilogr., bi bil na čez 16 57 frankov, po tem takem bi ostal čisti dobiček 1319 frankov, to je, če to rajtengo prenesemo na našo mero in v naš sadajni denar, čisti dobiček od enega Čampa na leto bi bil 192 goldinarjev, to je, ako galeto raj-lamo po 67 soldov funt. Pa postavimo tudi, da bi imeli čistega dobička samo pol od lega zneska, ali pa tudi samo tretji del, mi bi pri vsem lem imeli zadosti lep dobiček, posebno ako bomo na taki svet ajlant sadili, na kterem sadaj lo malo, ali nič druzega ne pridelujemo. Poljodelec bo pri lem vsaj ta dobiček imel, do si bo zamogel s svojim lastnim pridelkom omisliti prav terdno tkanine, in krepko obleke, ki ga bo dosti bolje odevala, kakor bombažesta roba. In oko bi deržava zamogla se rešiti, naj bo tudi li enokoliko, boin-bažestih rob, za koliko milijonov manj bi šlo vuu iz deželo na pluje! Med tem se delajo zmirom in pridno nove skušnje, kako bi se moglo boljo ravnati z njlnntom in s kavalirji, od klerik govorimo, da bi so več dobička od njih imelo.
Pri vsem tein se dobro splača, ako začne-
mo precej sadaj že ajlantne drevesa saditi, zakaj, ako bi nas tudi naše upanje zavoljo novih kavalirjev goljfalo, nam bo ostal zasajeni les, ki je kaj dober za porabo, kakor smo zgorej rekli, in lako naši trudi ne bodo zastonj. In ako bi naš Kras s temi drevesi svoje puste kraje nasajene dobil, ali ne bi bilo že samo to za našo deželo neprecenljivo blago! 1
IVEHVJ OD ŽIDMII GOSEM ALI KAVALIRJEV.
Dosti se je že pisalo, dosti se je storilo, dosti se je skušalo s židnimi gosencami poslednje leto, v kterih so bolehale, takd, da nam ni treba tukej ponavljati žalostnih skušinj in nedopolnjenih upov, ki nas spominjajo na nesrečno dobo, ktera nam ni še slovo dala. Rodi nam vender pripušče-no sadaj, ko je židni pridelek leta 1861 v naši deželi že pri konci, eno upanje izreči, in brav-com naznaniti nekaj, kar je v tej reči skusil in
' Nuša c. kr. kmetijska družba v Gorici, ktera si v tej slvar^ mnogo prizadeva, kakor se viditi more iz tega koledarja, j^ v stanu zastonj dati semena tistim, ki bi ga želeli dobiti svojo potrebo.
najdeU ter c. kr. kmetijski družbi radovoljuo na znanje dal eden izmed naj bolj skerbnib in zvedenih svi-lorejcov.
Silna vročina ravno pretečenega leta 1861 bo, tako se nam zdi, zmagala in končala Imde in slabo letine poslednjih deset let. Letni časi bodo zopet pravilno se menjali, rastje ozdravlja, in zna-minja, akoravno še slabe, vender se že kažejo, ktere nam upanje dajejo, da bodo počasi jenjale bolezni, od kterih hirajo kavalirji, in terpč naše terte. To naše upanje nam poterdi tudi leto 1861. kjer so nekteri kavalirji do konca čversti in popolnoma zdravi ostali, akoravno splošni pridelek ni bil lak, kakor smo si ga bili želeli; ali to nam mora saj serčnost dajati, da tudi v prihodnje ne zanemarimo reje kavalirjev, temuč, kar moremo, za njo storimo.
Ne bomo pa svetovali, zunaj nega semena si iskati, in tudi ne bomo učili, kako naj so s kavalirji ravna, da se zdravi ohranijo in bolezni ovar-jejo; zakaj kar utegne na eni strani dobro bili, je na drugi strani morebiti škodljivo ali saj ne-zdatno; samo to hočemo opomniti, da domače seme se je skorej vselej in povsod bolj zneslo, kakor od drugod prinešeno, se vč da tako seme, ktero jo bilo iz naj bolj zdravih kokonov vzeto, in sicer z veči skerbjo in pridno pridelano, kjer so se namreč skerbno ločili zdravi metulji od nezdravih
in bolehastih, in se je seme samo od zdravih jemalo. In v tej reči je z nami ene misli tudi naš pridni svilorejic in soud gosp. doktor Angel Levi v Vilanovi blizo Fare, kteri po svojih lastnih skušnjah poterjuje:
1.	Da je bolezen židnihgosenc v naši deželi tako hudo razsajala, da smo skorej vse domače seme pozgubiii, in da se skorej ni poprijeli te reje s zunajnim semenom.
2.	Da je zastonj tudi po druzih deželah iskati krajev, kjer bi bilo popolnoma zdravo seme dobiti, ako se izvzame samo tista silno silno daljna dežela, ktero je leta 1859 Castellani obiskal.
3.	Da v nekterih sosednih deželah, akoravno imajo tudi bolezen, vender se pa domače seme več ali manj dobro sponaša, in da je dobro za večkratno rejo; in ako se prenese k nam v našo deželo, zamoremo iz njega imeti saj en dober pridelek.
4.	Da seme k nam donešono tudi iz takih krajev, kjer je bolezen sploh razsajala, je dobro, samo da je pridelano iz zdravih kokonov, kolikor je bilo mogoče jih zdravih imeti.
5.	Da druge daljne dežele, iz kterih smo zamogli seme dobivati, se od naše dežele več ali manj ločijo, in od tod pride tudi to, da seme od lam donešeno se pri nas ne sponaša vselej takd, kakor tara. Tudi nam ni mogoče v daljnih
krajih kavalirjev in njih stanja zmirom ogledovati, ter si naj boljšega semena odbrati. Da tisti, kteri hoče dobrega semena dobiti, mora sam s svojimi očmi se prepričali zdravja kavalirjev, je toliko bolj potrebno, kolikor gotOviši je, da so na besedo družili ni vselej zanašati, ker ali niso tako po lanjko vse potrebno ogledovali in poskerbeli, ali vsega ne povejo, ali pa tudi kaj polažejo, zato da svilorejci ložej in bolje svojo pridelke razprodajo. V krajih pa, kteri so nam bližji, nam je mogoče, kavalirje večkrat pogledali med tem, ko svoje doma redimo. In glede na posebno lego našo dežele, in na raznosi gorkole ali mraza med našo in sosednimi deželami, nam je mogoče obiskati sviloreje več krajev eno za drugo, ker njeni pridelek no spada povsod v ravno listi čas.
6.	Da ni vso eno, ako dobimo seino iz bližnje ali iz druge daljne dežele. Bližnjo sosednjo dežele dajejo, galeto, ktera ima lepo lanjko žido, in so da prav dobro zmotati; daljne dežele, postavimo,Levantiske deželo pridelujejo galeto, ktera ni tako dobra, in se ne da tako lahko z njo ravnali. Akoravno bi kdo iz takega levnnliskoga semena tudi veliko veči in bogatiši pridelek imel, bi ven -der no imel več dobička, kakor iz domačega akoravno manjšega pridelka.
Iz teh vzrokov si jo gosp. dr Levi zadnjo
dve leli seme jemal za svoje kavalirje Iz gorejnih krajev naše poknežene grofije, kakor tudi iz no-trajnih Istrijanskih okrogov, in pa iz vojvodstev, ki so lombardsko - beneškim^ deželam naj bližej, in ni se tega kesal; zakaj od vsake beneške otiče semena jo imel pridelka po 55 dunajskih funtov galete.
ASTIUHONTANA
zoper vpile strupenih šival iti zoper vjed
Sledeče oznanilo visoko častitega gosp. Janeza Soviča tukej v tem Koledarji tim raji ponatisnemo, ker je dokaj koristno vsem, posebno pa tistim, kteri na kmetih živijo In zemljo obdelujejo.
Astramontana 1 (inula hirta) je, skorej smem reči, čudodelno zelišče zoper gadov vpik, in zoper vpik vsake strupene živali, bodi si človek vpičen, ali pa živina. Posebno je to zelišče prečudno zdravilo zoper naj hujši Yjed pri serci, tako da člo-
1 Od Astrainontane, kteri se utegne slovensko ime kačji struj) prileti, in od njene čudne moči so Ljubljanske Novice večkrat govorile, posebno, kar se moremo spomnili, leta 1845. 1847. in 1848.
veka naglo ozdravi, ludi če začenja že umirati. Podpisani je čez 39 let z noj boljim uspehom skusil čudno moč tega zdravila pri več vpičenih, in pri vjedih, in vsakrat je ^glo pomagalo. Zato derži za svojo dolžnost, to ljudem očitno oznanili, in je pripravljen vsakemu povedati, kako se to zdravilo pripravlja, kteri želi ga zvediti.
V Gorici 25 junija 1861.
JANEZ SOVIČ
vikar v počitku, stanuje v Kekovi hiši na Kornu, liišn. štev. 26.
SPRIČBA.
Naprošen od visoko čast. gosp. Janeza Soviča podpisani spričuje, da njegovo zdravilo se je pri bolnikih, kterim ga je ta gospod dajal, vselej popolnoma dobro skazalo, in da je vso resnično, kar od njega tordi.
D.r ANDRIOLl v	Kresijski zdravnik.
POPBŠ
ASTRAITIONTANE
Astramonlnna rasle po višavah, ima navadno eno samo sleblo, ktero doseže visokost 6 do 8 palcov, debelo eno čerto, ali dvanajsti del enega palca; kosmato je enokoliko, pri pošlatanji skoz in skoz ostro, in v ustih gorjupo; perjiče ima na sredi širokeji, na koncih pa špičaslo, in blizo en palc dolgo. Cvet je močno rumen, in ima okoli in okoli več rumenih peresic. Cveto okoli Gorice v pervi polovici mesca junija, po bolj visokih krajih pa v drugi polovici ravno tega mesca. Posebno veliko se ga najde v Kožbani in Seniki, pa tudi drugod. Astramonlano je lahko zamenjati z nemškim omanom (inula germanica), kteri večkrat med astramontano raste; vender pa raste inula germanica raji po planjavi ali na ravnem, astrnmon-tana pa ljubi bolj gore, suhe in kamnite tla. Po planjavi ne išči astramontane. Inula germanica rasle 12 do 15 palcov na visoko, poganja več vejic iz enega stebla, ima peresca podolgoma špiča-ste, redke in skoz in skoz gladke, njeno cvetje je tudi rumeno, in je skorej en palc nad peresi, klere steblo obdajejo; cvetne rumene peresca so krajši in okroglo podolgnsle; pri nstramontnni pa so cvetne peresca ožjo in špičaste.
KAKO SE
ASTRAMONTAAFA RABI.
Ravno la gospod, kteri je zgorej postavljeno oznanilo razglasil, nam je ludi pripustil, da smemo oznanili, kako se zdravilo iz aslramontane pripravlja, in kako je z njim ravnati.
Vzemi čist kupren kotel, kleri derži več ali manj, kakor hočeš več ali manj izlečkn dobiti: napolni ga z aslrninontnno na dobro zrezano, stebla, peresa, tudi cvetje, če gn ima, vse vkupej; nalij do verha čiste vode, tako da je vse zelišče pod vodo, in postavi nad ogenj, naj več ur, postavim šest ur, ali tudi celi dan vre; pomešaj jo večkrat, in prilivaj vode, kadar je treba, zalo da ostane zmirom pod vodo. Kuhaj pa tako dolgo, da se lubad na zčlišči ločili začenja. Odstavi po tem, da se pohladi, ožmi aslramontano dobro, in precedi vse kar je v kotli, skoz čist opran Žakelj ali tako ruto, da vsa voda vun izteče, pa prelij v drugo manjši čedno posodo. Pristavi jo »opet k ognju, in kuhaj tako dolgo, da od vsega, kar je kilo nalitega, ostane le kaj malega. Postavim: Ako si toliko zelišča v kotel ložil, da si nanj vlil Iri škafe vode, in si potem, ko sejeta voda pokuhala, še enkrat ali dvakrat prilil zopet dva škofa vode, ladaj, od kakih 50 bokalov vode,
ti ne bo ostalo več mokrote, kakor za kake Iri bokale. Potem prelij vse v kozico ali drugo enako posodo, postavi na živo žerjavico, da se ne kadi, ia mešaj toliko bolj, kolikor se bolj začenja zgostili, zato da se ne prismodi; in to tako dolgo, da so vsi vodeni deli spuhteli, in da se vleče kakor nit, ali kakor tičji lčp, ki mu višk pravijo. Na zadnje deni ves izleček tako pripravljen v terdno persteno ali stekleno posodo, zamaši, da prah vanj ne pride, in hran^ na suhem. Izleček v tej posodi postaja zmiroin bolj terd, in je podoben černemu cukru. In tako je zdravilo gotovo.
Kadar je tadaj treba tega zdravila, se ravna tako le:
Kdor je od strupene kače vpičen, naj vžije trikrat na dan, to je, zjulrej, opoldne in zvečer, za en majhen oreh od tega izlečka, ali samega na sebi, ali pa stopljenega v eni žlici vode ali župe; zraven naj vselej pomaže rano s tem iz-lečkom v vodi zredkanim. Rana mora biti odvezana, zato da zamore vžito zdravilo s kervijo vred do nje priti. To se dela več dni zaporedoma, da človek popolnoma ozdravi, kar se navadno v 4 ali 5 dneh zgodi. Ozdraščeni človek ga vzame sfa en majhen oreh; pri otrocih se manj vzame, po primeri, kakor je ali veči ali majnši, močnejši ali šibkejši; živini se da la izleček v vodi stopljen, to je, se jim vlije v gobec. Za kravo, ktero na-
penja, se vzame blizo za eno kokošino jajce. Pra-sci se s tem izlečkom od zunej mažejo. Za vjed je zadosti en samkrat toliko tega zdravila vziti. Kdor vživa to zdravilo, ne sme ves čas piti vina.— V sili, ako se nima gotovega izlečka, je tudi voda dobra, v kleri se astromoutana dolgo kuba ; ker pa^ni tako močna, kakor izleček, se vzame vsa-krat lahko po pol maselca, pa tudi več ali manj, kakor je namreč več ali manj močna; ali zraven tega se mora tudi kuhano zelišče na oteklino staviti.
Naj bolji čas, astramontano brati, je, preden cvete, ali, kadar naj lepši cvete. Ako je ocvetela, je nekaj svoje moči že zgubila. Dene se potem v senčen kraj posušili; skerbeti se mora, da ne pride prah nanjo, kjer se hrani. Kadar je sila, se vzame, se razreže, ali pa 'slolče. postavim v možlarji, in se dene potem kuhali. Kuhati pa se mora dolgo; bolj se kuha, boljši je. Naj bolje hi bilo, da bi vsaki vsaj en malo li ga izlečka domii imel za vsako silo; zakaj, kadar je velika sila, bi se s pripravljcnjem novega izlečka morebiti prepozno prišlo.
V lanskem talijanskem koledarji je bilo v sostavlui od žvepljenja bolnih tert rečeno, daje žveplo gotov pomoček zoper tortno bolezen, ali samo tadaj, ako se terte o pravem času pridno in večkrat žveplijo. Veseli nas viditi, da je skušnja 1861 lela te besede popolnoma poterdila; za to pa tudi sadaj serčniši na noge stopimo, in našim vinorejcom živo priporočimo, naj v prihodnjem letu se sploh lotijo žvepljenja bolnih tert, in to tim bolj, ker smo prepričani, ihi ako se vse t^rte žveplijo, bo v kratkem tortna bolezen popolnoma iz naših krajev zginila, posebno ker se je tudi ozračje (ali atmosfera) že enokoliko na bolje ob^rnilo. Več vinorejcov po laških krajih naše dežele je bolno terte s žveplom zdravilo v ravno pretečenem letu, in sicer z naj boljim izidom; to jo, mislimo, pač dovoljin dokaz tudi za naj bolj t^rde buče, da žvcpljenje tertam res pomaga; k temu zgledu, ki je gotovo mogočniši od vsili družili dokazov, pristavimo samo šč nekaj veljavnih besed Navarskega profesorja Vicenca Garizija, kteri je bukvice pod naslovom: La malattia della vite e sua cura. Novara 1861. tipogr. P. Rusconi, (to
je: Terlna bolezen, in kako se ima zdraviti) na (I
4 !\, itotf )«\a* f u <•••' -	1 i	J *1
svetlo dal, in je v njih razložil, kaj da je lertna bolezen, v ceni obstoji, kako se je k nam pri— tepla, in kaj nam je škodila; potem dokazuje moč žvepljenja in njegove nasledke; kako se ima ravnati, da se prav opravi, da terli pridslva, in da se dobro izide. Pristavi 'se svojo lastno znajdbo zoper ttrlno bolezen; on pravi, namreč, da namesti žvepljenja se bolne terle lahko samo kadijo s žveplom, in dokazuje, da je to delo ložej in hitrejši, kakor navadno žvepljenje.
Te bukvice obsegajo v resnici tako važne reči, da jih ne moremo popolnoma zamolčati; podamo tadaj bravcom tu kratek pregled celega ob-scžka.
Bolezen, ktera že več let naše USrte več ali manj zatira, je neki zajedavtvi kriplogam, kteri se ne množi, kakor druge raslljinc, po semenskih zern-cih, temuč po takih svojih delih, ki jim učeni pravijo spore. Tortni kriptogam, kteremu pravijo tudi oidio, je silno majčkena vejasta goba; če se ta goba skoz drobnogled ali mikroskop gleda, se najde, da ima veliko veliko nil^k, ktere obdajajo Iti-bad še mehkih delov lerte, in so zapletene ena z drugo, pa tudi so terdno deržč na mestu, kjer so, ker imajo bunkasto koreničice, s klerimi se dqrže v zgornjem drobnejšem lubadu. Te niti imajo tudi majhino steblica, na kterih so spore ali semenica, s klerimi so množijo. Prijema so listja, receljnov,
mladik, grozdja in jagod, in še le takrat se z golim očesom zamore zagledati, kadar je bolezen že močno naprej.
Pred 15 leti se ni še poznala ta tortna bolezen v Evropi. Prišla je k nam iz ptujih dežel, in menda se je pri nas sadaj že vdomačila, tako da ne moremo upati, da bo sama po sebi odjen-jala, ako je ne bomo umetno in previdno lečili, tnko( da jo kakor koli si bodi popolnoma končamo in iztrebimo. Po sporni tankosti soditi, je seme teh gob okoli in okoli po zraku (ali lufti) raztreseno, in se zavoljo tega lahko prijema po bližnih mladikah, po očesih, popkih in berstji obrezanih tlert; in ker mu nič ne škodi ne mraz, ne drugo vreme, ohrani zmirom svojo rodivno moč do toplote. Okoli polovice mesca junija, notri do julija, kadar se začenjajo po grozdji jagode kazali, se prikaže tudi la goba, klera je bila sicer tu že poprej, ki se pa še ni vidila, sadaj pok se je že močno norastla. O tem času se trfrtna bolezen navadno naj bolj pokaže, ker po' spomladni moči gorkota pritisne. To se vidi tudi sicer po leti, kadar po dežji zopet vročina pritiska, se po tertah ta bolezen ponavlja.
Nasledki te bolzeni so vselej silno škodljivi, zakaj ona ne škodi terli samo za tisto leto, ampak tudi zn prihodnje leto, in celo torto nekako okuži, ker ne daje mladikam, da bi mogle popolno-
nia dorasti/ in dozoreti. Ni ravno tako redka stvar, da, ker mladike ne morejo^, kakor bi imele, popolnoma izrasti, stranske mladike tako močno poganjajo, da namesti ene jih po več izraste, ki so pa vender silno tanke in bolne s silno revnim listjem, kar terto močno slabi. Od tod pride, in morebiti še iz kakega druzega vzroka, da cela tčrla slabi in hira tako, da^ ako se to nekaj let zaporedoma ponavlja, v kratkem naj lepši in naj boljši vinogradi posahnejo.
Pri obreznnji lert naj se pustijo samo zdrave mladike s zdravim popjein; večkrat in pridno naj se tprte okopavajo in dobro gnojč: mlade t^rte, ktere zavoljo bolezni ne morejo pognati krepkih mladik, naj se pri tleh porežejo; okoli tako porezanih t^rt naj se globoko kopa in zadosti dobrega gnoja pod zemljo dene« Če se vse to stori, je mogoče saj enmalo tertni bolezni se vstaviti, da toliko škode ne stori; ali popolnoma vso škodo odverniti in bolezen iztrebiti mogoče ni, zakaj to so zamore doseči samo s žvepljenjem, kle-ro se o pravem času in kakor je treba godi.
Žveplo iztrebi popolnoma to gobo, kar se vidi iz tega, da tako žvepljenn tdrla precej svoje poprejšno zdravje in moč zadobi. Da pa žve-pljenje res tčrlo ozdravi, se mora žveplili, kadar je t^rta suha, tadaj ne precej po dežji ali po rosi, dokler se ne osušil kadar kdo hoče terte
žvepliti, more to storili, ako je vročina, lakrat, kadar se tisti dan n[ dežja bati; če je pa mer-zlotno, je treba si zbrati tak dan, da po žvepljenji vsaj dva dni lepo vreme ostane; zakaj veliko pripomore k hitremu ozdravljenju terte gorkota. Zgo-rej imenovani profesor meni, da je treba terte tpikrat žvepliti, in sicer vpervič dva tedna potem, ko je terla dobro poganjati začela; vdrugič enih 20 dni poslej, in vtretjič, kadar ocvete in se jagode delajo. Kakih 15 ali 20 dni za tem trikratnim žvepljenjem se še četertič, ali tudi petič žvep-li grozdje, kadar začenja zoreti, ako se prikazuje še koko znamnje bolezni.
Žveplili so torte do sadaj nekteri z golo roko, drugi s potresenjem, tretji z neko mašino nalašč za to pripravljeno. Gospod, kteri jp zgorej omenjene bukvice na svetlo dal, pristavi še to. da se bolne terte lahko kadijo z nekako mašinico. z dimom, kteri je poln žvepljene kislote, in ta dim je ravno tisti del žvepla, kteri se s gorkoto odloči, in pri žvepljenji tortno bolezen zatira. Ta ma-šina je mešič, kteri ima na konci ror ali piliavnik. kterega je mogoče od mcšiča proč vzeti, in na konci pihavnika je preljuknjana plošča. Vzemi ene podolgljate kosčike" popirja, pomoči jih v stopljenem žveplu, potlej raztegni jih na cunjo ali drugo enako platno, zvij vse vkup, in vtakni ta zvitek v mešičov piliavnik, in prižgi na konci, ter
začni kaditi terte. Pikanje mešičevo stori, da žveplo v pihavniku naprej gori, da gre dim tje, kjer ga je treba, iti da žvepljena kislola, klera postaje iz sožganega žvepla, satno bolezen zatira, tertam pa ne škodi.
Kakor misli večkrat že omenjeni pisavec, je bolje kadili, kakor žvepliti 1.) zato ker za kajenje je dobro vsako žveplo, tudi če ni sčiščeno ; tudi ni potrebno, da je zmleto, ako se le stopi, da se popir v stopl jenem žveplu zamore močiti; 2) toliko žvepla, kolikor ga je treba za žvepljenje enega zemljišča, je zadosti za okajenje naj manj dvajstikrat večega prostora; 3) pri kajenji ni toliko truda in dela, kakor pri žvepljenji; 4) s kajenjem so tortam gotovo pomaga, naj bo vreme kakoršino koli, samo da ni hud veter \ 5) okajeno grozdje ne obderži v sebi nič od žvepla; 6) s žvepljenim kajenjem se no le samo ozdravi terta, te-muč tudi vbrani, da se noben merčes grozdja no loti.
Ker nismo še sami skušali tega, kar profesor Garizio v svojih bukvicoh na novo svetuje, tudi ne moremo zagotoviti, ali je vse to res, kar pravi; to pa zamoreino iz vsega zgorej posneti, da je žvoplo za ozdravljenje bolnih lert dokaj koristno.
• H7
OD HMELJA.
Dokazati in spodbosti k delu zamore bolj djnnje, kakor prigovarjanje in podučenje, bolj zgledi kakor nasveti. To velja tako v delorednem ali moralnem, kakor (udi v vsakdanjem življenji; tadaj tudi v poljodelstvu, nove znajdbc in pobolj-ške še le takrat veči del naših kmetov z obema rokama poprime, kadar s svojimi očmi vidijo, da res veči dobiček donašajo.
Marljivi podporniki kmetijstva tadaj, kterim je kaj ležeče na blagru svojih sobratov, ne morejo drugači poljodeljstvu bolj podpomoči, kakor da sami to, kar z besedo učijo, tudi v djnnji pokažejo, in lenobo tistih, kteri zmirom le svojo gonijo: luko so delali naši slurji, in tadaj zmirom pri starem oslajejo, s tem oeramote. Tako je mislil blagorodni gosp. Ferdinand lluber, sadaj c. kr. deželni svelovavec, in odbornik naše kmetijske družbe, ko je v letu 1830 v Bovcu pervi napravil sa-diščo jabelk in hrušek, in v letih 1833 do 1839 tudi murve tamkej sadil in svilorejo vpeljal. 1 Ta-
1 V Koledarji za leto 1854 je bilo od tega govorjeno, v sestavku : Suit’ introduzioue e sui progressi della coltivaziolic di alberi fruttiferi, del gelso e della seta nei comuni di FleU e Zbazsozlt«.
88 '
krat so vsi vpili, da Bovško podnebje ni za svi-lorejo; ali sadaj, se vidijo murve tam gor po več krajih nasajene med drugim sadnim drevjem, in leta 1861 so Bovčani čez 800 fl. za samo ga-leto potegnili.
Ravno ta zaslužni odbornik je v pretečenem letu podal Bovčanom hmelj, kteri se pri pripravljanji ola (ali biro) rabi in daje olu prijetno dišavo. Prav serčno želimo, da bi njegov zgled, in pa zgled žlahtnega gosp. Janeza Kerstnika Kata-rini-ta, kteri je tudi ud naše družbe, in že več let hmelj prideluje, več njih posnemali.
Ta gosp. Katarini je nekaj let sem hmelj sadil v svoji brajdi ravno pred svojo hišo v Gorici, in sicor je */4 kampa navadno za to jemal; in še dan današni ga v verli zad za hišo v ravno tej meri sadi. Hmeljne sadike je dobil iz Češkega, in množii jih jo s grebenicami. Pridelek v malo letih, ko je bilo zadosti dežja, jo bil tako obilen, da v enem samem takem letu vrednost pridelka jo splačala zemljo, kjer jo hmelj rastel; tako v letu 1860 hmeljni pridelek je znašal 130 dunajskih funtov, in ker so je v letih 1860 in in 1861 navadno 100 11. za en cent hmelja dajalo, jo omenjena četert zemljo skorej 400 11. čistega pridelka dala. V letu 1861, ker je bila vročina in suša nenavadna, je hmelj sicer rastel, ali hmeljev cvet ni dozorel, razun tistega malega,
ki* je bil na kolih ali palicah, ktere je veter na tla zvernil, in je tadaj v senci bil ovarovnn hude vročine in pekočega solnca. Gosp. Ferdinand JIu-ber je dobil v mescu Aprilu leta 1861 okoli 80 hmeljnih grebenic od žlahln. gosp. Katarini-ta, in jih je v Bovcu, blizo 2000 čevljev nad morskim poveršjem, posadili dal v rodovitno zemljo, kjer je bilo poprej d rev no sadišče. Izid je bil ta: da so sadike, brez druge posebne skerbi, prav čver-slo poganjale, in konec septembra mesca pervo zrelo cvelje dale, ktero je imelo svojo navadno dišavo; in olar gosp. Katarini-ta pravi, da je tisto cvelje popolnoma dobro za napravljanje ola. Središni odbor r.nše družbe je tisto cvelje sam v idil, in se prepričal od njegove dobrote, ter najdel, da, ker .v ti-tih gorah ni bila tako huda suša, kakor po planjavah, ker je večkrat dežilo in tudi rosa padala, sc je ta perva skušnja s hmeljom tako dobro obnesla.
Po vsem tem se moramo veseliti, da za-moremo omenili sostavek gosp. G. L. Pecile-ta od hmelja, ki sloji v četertem letopisu od leta 1861 laško kmetijske družbe v Vidmu. V tem sestavku je prav možko govorjeno od hmelja, in vsak, kdor želi od tega kaj več zveditl, najde v njem obširno podučenje.
Zavernemo tadaj tiste, ki bi holli se s hmeljem pečati, na ravno omenjeni sostavek; soudjo
naši zaraorejo ga dobiti za branje v čitavnici ali bravnici naše c. kr. kmetijske družbe; mi tadaj ne bomo tukej bolj obširno od te reči govorili, in pristavimo samo šo tole malo.
Hmelj, od kterega govorimo, humulus lup-pulus, po laško urticon, cervese, ufe, po nemško Ilopfen, ki raste pri nas divji po mejah, se obilno obdeluje na češkem, Avslrijanskem, Parskem, Braunschvveigskem, Saksonskem in Engle-škem; od ondod je prešel na Francosko in v druge dežele. Dve sorti hmelja ste, pozni ali jesenski, in pa zgodnji, ki dozori mesca avgusta, in je bolji od poznega. Šteje se med tiste rastljine, ktere imajo inožko in žensko cvetje na razločnih steblih. Zenski cvet je nekaka glavica ali kopičasta mošnji-ca in ji pravijo hmeljna mošnjica; obstoji iz več tankih cvetnih listekov, ki se vkup deržč, in spodej je dvojno cvetje z dvema semenimn, ktera sta v rumenem cvetnem prahu, in ravno to je, kar se od hmelja rabi.	•
Hmelj se mora saditi na dobri, globoki zemlji, ki ni no pretežka, no prelahka, raji peščena, kakor močna, in kjer ni na vetru; gnojili pa so mora s dobro gotovim gnojem. Hmelj raslo naj raji po dolinah in na podnožji gričev in v dobrem zavetji.
Sadi se v spomladi konec mesca marca notri do 15 aprila, v jeseni pa oktobra mescu, posebno
n
če ima kdo sadike s korenikami- Množi se pa ne samo po grebenicah, temuč tudi s semenom, in s grebenčanjem.
Hmeljišče, ki je na dobri zemlji, terpi 15, 20, 30 in tudi več let, samo da se vsako leto pridno gnoji, obrezuje in obdeluje. Gosp. Pecile nam podaje v laškem zgorej omenjenem letniku nasledile številke, ktero kažejo vsakoletne stroške z obrestmi porabljenega kapitala za naprav-Ijanje hmeljišča, in pa dobiček, od treh razločnih kmetijskih opravništev, na enem hektarji zemlje, kar je po naše 2 3/4 kampov.
Rovilli llagenau Rottenburg
(1823-1835)(1832-1843X1B34-1845) fr. c.	fr. c.	fr. c.
Stroški 801. 26	945. 15	780. 16
Pridelek 1392. 15	3231. 48	2077. 85
Dobiček 590. 89	2386. 33	1297. 68
Vender pa se ni dosti na te številke opirati, sakaj te zadnje leta se jo dobiček veliko ve-či pokazal, kakor nam priča žl. gosp. Katariniin
1 Cena hmelju ni zmirom tista; navadno se plačuje GO do 200 goldinarjev za en cent hmelja, kakor je hmelj bolji ali slabši; leta 18G1 «e je boljši sorta hmelja plaho vala po 400 U.
pa dober izid visi na tem, da je zemlja dobra, da se zberejo dobre sadike, da se pridno gnoji in dela itd. Da s gosp. Pecile-tom ta sostavek sklenemo: želeti je, da več njih poskusi brnelj pridelovati, kte-ri donaša toliko koristi; ali želeti je tudi, da nobeden ne stori skušnje zastonj, namreč, na nepri-pravni zemlji, z divjim hmeljem in brez vsake drugo skerbi. Samo še pristavimo, da po skušnjah, ktere so se pri nas do sadaj storile, soditi, se zamore po vsih gorah, ki spadajo pod Gorico, z dobrim uspehom hmelj saditi; in to mora tim bolj spodbosti vsak-lerega, da se hmelja loti, ker tudi srednji pridelek obilno splača delo, ki se ga z njim ima, veliko bolj, kakor vsako drugo žito.
Stcmpelj ali kolek
a) sploh.
j Taksa		Priklati	k štempeljnu	V k u p ej	
1 golil.	soldi	golil.	soldi	gold.	soldi
!	2		'V.	....	2%
	4	....	1	....	5
	6		IV*	....	7 V*
....	12	....	3	.....	15
*	30		6	....	36
....	60		12	....	72
1	....	....	25	1	25
4	....	1	....	5	....
10	....	2	50	12	50
S 12	....	1 3	....	15	....
b) Posebej.
0. Šfcinpelj za Kambijalc ali m cnj icc
					Taksa		Doklada		Vkupej	
					gol.	soldi	gol. soldi		gol.	soldi
			do	100 g.		5 1		2		7
od	100	S-	9	200	• •••	10	....	3	....	13
•	200	9	%	300	....	15	....	4	....	19
*	300	V	9	500	....	25	....	7	....	32
9	500	y>	7)	1000	....	50 I	....	13	...,	63
9	1000	rt	9	1500	....	75	....	19		94
*	1500	7)	rt	2000	1	.... >	.... '	25	1	25
1 y>	2000	9	7)	4000	2	....	....	50	2	50
9	4000	7)	9	0000	3	....		75	3	75
*	0000	rt	rt	8000	4	....	1	....	5	....'
vt	8000	n	rt	10000	5		1	25	0	25 B
rt	10000	n	7)	12000	6	....	1	50	7	50
	12000	rt	rt	10000	8	....	2		10	...>
v	10000	r>	rt	20000	10	....	2	50	12	50
y>	20000	rt	71	24000	12	....	3	....	15	....
r>	24000	rt	7)	28000	14	....	3	50	17	50
n	28000	r>	rt	32000	10	... .	4	....	20	....
9	32000	rt	rt	30000	18	....	'4	50	22	50
9	30000	rt	7)	40000	20	....	5	....	25	.... J
Kar je tez 40,000 gold., je od vsacih 2000 gold. en goldinar vet odrajlovuti, z doklado 1 fl. 25; zneski pod 2000 gold. se pa pri leui za polne vzamejo.
II. Šteinpelj za Kviteiige in druge pisma.
v ' _					Taksa		Doklada J		Vkupej	
					gol.	soldi 1	gol.	soldi j	gol.	soldi
			do	20 g.		5		2		7
od *	20	g-	*	40	....	10		3	....	13
	40	r,	*	60	....	15		4		19
ll	60	»	rt	100	....	25		7		32
.	100	V	*	200	....	50		13		63
i rt	200	n	»	300	....	75		19	....	94
n	300	rt	rt	400	1	....	....	25	1	25
	400		r>	800	2			50	2	50
»;	800		r>	1200	3	....		75	3	75
y>	1300	rt	n	1600	1		1	....	5	....
j 7t	1600	■n	u	2000	5		1	25	6	25
	2000	rt	V)	2400	6	....	1	50	7	50
n	2400	9	n	3200	8		2	....	10	....
L,,	3200		n	4000	10	....	2	50	12	50
r. *	4000	71	o	4800	12		3	....	15	....
P *	4800	n	n	5C0)	14		3	50	17	50
■ *	5600	rt	rt	6400	16		4	....	20	....
1 71	6400	r>		7200	18		4	50	22	•50
1 vt	7200	»	r>	8000	20	....	1 *	....	25	....
	Kar	je čez 8000 gold.,				se mora od		vsneih 400		gold.
en goldinar, x doklado 1 fl. 25 več, odrajtovati; zneaki pod 400 ® a« pa pri lem za polne vzamejo.
V Gorici Natisnil Paternolli.
Pri J. PATERNOLLI je na prodaj.:
ABECEDNIK
ZA SLOVENSKO MLADOST, 1857 nk. 18.
HEedenl Mrli
kteremn je pridjano
POPISOVANJE PALESTINE
ali svete deželi.
oslovenil J. S. — Tretji natis 1860. nk. 15.
KO^IAMKIIIZIK
S1IEST IN DVAJSET POVESTI
• • ‘ •
SA
MLADE LJUDI
DRUGI NATI.S.
V Gorizi 1862 nk. 30.
jVaukapoliic
Pripovcfti sa Slovdnfko Mladoft. — Drugi nat!" 1846 nk. 15.
STIBIEL
PRIDIGE
Sabral jih je St. Kociančič, nk. 70.
SIS si l.fmlMkc aoli; priporočen.)« vredne borilne biikvc t
SOAVE
Fortucne Povesti
Poslovenil Šl. Kociančič, 1851 nk. 50.
FLEURY
SVETA POVEST^IC
Poslovenil Šl. Kociančič, I852 nk. 35.
FLEURY
Povesliiica nove zaveze
'Poslovenil Št. Kociančič, nk. 30.
* "
FLEURY
Sveta Povesliiica Stare iiio Nove Zaveze
V |rol usnji f. 1. —
PREMRU
Nova nabera
LAŠKIH, NEMŠKIH INO SLOVENSKIH POGOVOROV 1850, nk. 70.
Molilvcne liukvicc:
Tovarš pobožnega kristiana.
to je. naj potrebniši molitve slehernega kristjana in nekaj duhovnih pesem. - Zlatim obreskamf. 1.20
V	usnji nk. 70 - V pol usnji nk. 50 - Terdo
vezane •..........................nk. 45.
Horna knjižica bogoljubnega kristiana
ali molitve in pesmi za vsacega kristiana - V usnji nk. 50 - V pol usnji nk. 40 - Terdo vezane nk. 26.
Molitvice
Bogoljubnega kristiana, terdo vez. . nk. 20.
Sveti Križev Pot
ali kratko premišljevanje terpljenja Jezusa Kristusa in sv. Maše z drugimi molitvami, V pol usnji nk. 40.
' Inilia <iiiatuor Evans el ioriini
usilata in Theophoricis Procossionibus, 186
V	pol usnji . f. 1.80, f. 1. 40, in f. 1. •
Officiiini recitandiini in Hocte Nativitatis Domini
V usnji f. 1. V pol usnji nk. 70.
Ravno sc liska:
Šopek
Molitev, Pesem in Naukov za vsakega kri-
stijana
/L*u~i //