GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO VII Redna izdaja Št. 5, maj 1981 avtotehna s c n J= w) 3 > cc IU I- < 3 H < i| § ^ a a hH O N OJ ■C ■3 S ao c« £.1=5 . 57>(/5 = C5 S S m ^ N C3 N današnjo številko smo pripravili: 03 C META BATIČ DSSS JURIJ ČERNIČ DSSS BORUT JANOVSKV tozd Zastopstva BRANE MASTEN tozd Servisi MILKA PAVŠELJ tozd Zastopstva CVETKA PERŠAK DSSS FRANCI PETKOVŠEK tozd Trgovina ERIKA ŽELEZNIK DSSS V OBJEKTIVU MESECA Budno oko referenta za varstvo pri delu To oko, ki se je drugo sredo v aprilu sprehodilo po prostorih Avtotehne na Celovški 228, je izjemoma spremljalo še eno. Oko službene f oto-kamere Canon F-l. Referent za varnost pri delu Marko Eržen se je namreč odločil zapažanja inšpekcijskega obhoda tudi dokumentirali. Iz povsem razumljivih razlogov (več velikih požarov z ogromno materialno škodo v gospodarskih organizacijah v zadnjih tednih) je posvetil največ pozornosti požarni varnosti. Ta pa je slaba. Orodja za protipožarno zaščito ni, kar ga je ostalo, pa je tako skrbno založeno z razno kramo, da ni mogoče priti do njega. Mnogi električni priključki so taki, da kar kličejo po nesreči; nekaterih hidrantov, ki so vrisani v načrtu, ni mogoče najti. Skratka, če pride ta trenutek do požara, ga ne bomo imeli s čim gasiti. Koliko časa bomo takole opremljeni še izzivali nesrečo, je težko reči. Da stanje ne ustreza predpisom o varnosti, predvsem pa ne varnosti, je že lep čas očitno. Referent za varstvo pri delu vztrajno beleži pomanjkljivosti in pošilja dopise na pristojna mesta, a stanje ostaja nespremenjeno. Protipožarnega orodja ni, električni priključki so razbiti, vsepovsod je nanesena stara krama. Kaj preprečuje izvedbo potrebnih del in kdo je tisti, ki bi jih moral opraviti, tega res ne vemo. Nobenega dvoma pa ni, da s papirnato vojnioi ne bomo rešili ničesar. Kvečjemu bomo nagomilili še več papirja. To pa je nadvse gorljiv material. Jurij Černič Maj Maj — mesec ljubezni in mesec največjega praznika delovnih ljudi. Dan zmage nad fašizmom in dan mladosti, rojstni dan maršala Tita. V tako veselo razmišljanje kane grenka kaplja spomina na lanski maj, ko smo prav tu v Ljubljani izgubili ljubljenega Predsednika. Spomin nanj nas še bolj zavezuje, da smo v bitki za večjo produktivnost in stabilizacijo še bolj odločni, da krepimo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti ter vseh delavcev in delovnih ljudi SFR Jugoslavije. Prvi maj pomeni v tem trenutku nadaljevanje boja za uresničevanje Zakona o združenem delu, za nove obveze za nadaljnji razvoj samoupravne socialistične družbe in krepitev vloge neuvrščenosti v svetu. To je prisega in obveznost vseh nas. Integracijski procesi v naši družbi ne bodo dosegli nikakršnega učinka, če sami ne bomo poskrbeli za rast in razvoj svoje delovne sredine, pa naj bo to delovna skupnost ali temeljna organizacija združenega dela in delovna organizacija. Rešitve, ki bi prišle od zunaj, ni in ne more biti, če sami nismo dovolj trdni in delovni. Le tako bomo v večjem sistemu našli svoj prostor, svoj program dela, uresničenje planskih dokumentov ne bo le fraza. Iz tega lahko gradimo sistem dohodkovnih odnosov in nagrajevanje po delu. O tem ne kaže razpravljati, to so dejstva, ki so za nas opozorilo in napotitev za akcijo. Vsako ozko razmišljanje nas pelje stran od tako začrtane poti. Pred štiridesetimi leti smo ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Tudi danes se moramo frontno povezani v SZDL boriti za preobrazbo krajevnih skupnosti, za njihovo večjo povezanost z organizacijami združenega dela na njihovem območju, za krepitev sindikata in osnovnih organizacij zveze socialistične mladine. Dan mladosti je hkrati tudi obrambni dan Avtotehne. Povzeti moramo našo obrambno in varnostno sposobnost, ažurirati obrambne načrte in ocene ter ugotoviti stopnjo naše samozaščitne usposobljenosti. Samozadovoljnost, nebudnost in spanje na lovorikah so kaj nevarne zadeve. To so zadnji dogodki zelo jasno pokazali. Zato strnimo svoje vrste in uresničimo naše cilje! BORUT JANOVSKV AVTOTEHNA NA SEJMIH ALPE ADRIA ’81 VELIKO AVTOTEHNA NA OBISKOVALCEV NA SEJMU ALPE ADRIA NAŠIH RAZSTAVNIH PROSTORIH Od 23. 3. do 29. 3. se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odvijal sejem ALPE ADRIA. Prireditev, iki se je rodila pred dvajsetimi leti in se je takrat imenovala Razstava, se je razvila v živahen sejem z novo vsebino. »Človek in prosti CAS« je geslo prireditve, kar pomeni, da je tu moč videti din zvedeti (nekaj pa tudi kujati), kako in kaj človek lahko izdela sam, popravi to in ono in tako prihrani marsikateri dinar. 500 raz-stavljalcev iz 16 držav, kolikor jih je sodelovalo letos na sejmu Alpe Adria, se je najbrž zadovoljno vrnilo! domov. Prag Gospodarskega razstavišča je v tem času prestopilo rekordno število obiskovalcev, kar 58 tisoč. Poleg proizvajalcev, zastopnikov in turističnih agencij je na prireditvi nastopila tudi AVTOTEHNA z dosedaj najširšim programom. Razstavili smo kar na štirih mestih, treh notranjih in enem zunanjem. Vsi paviljoni so bili okusno izdelani in predstavljeni in mimo lahko zapišem, da je po obsegu in kvaliteti spadala Avtoteh-na med največje na sejmu. Na zunanjem prostoru pred halo A (ob Jurčku) je TOZD Trgovina razstavljala plovila večina jugoslovanskih proizvajalcev, kamp opremo, ter že ustaljeni program tovornih in kamp prikolic. V hali A sta se družila TOZD Zastopstva s kompletnim programom krmnih motorjev YAMAHA in TOZD Trgovina s prodajo navtike in navtične opreme. Yamahini motorji so najvišji dosežek tehnike, toda naftna kriza in življenjski pogoji so opravili svoje, tako da je povpraševanje po najmočnejših motorjih upadlo, po manjših pa se je povečalo. Podobno je tudi pri čolnih. Nastope predstavnika CANON na sejmih dobro poznamo. Privržencev najsodobnejše foto-tehnike je bilo izredno veliko. Za ilustracijo samo podatek, da je bilo razdeljenih skoraj 13.000 cenikov. Kbrting je predstavil kompletni program Hi-Fi in video tehnike. Proti pričakovanju je bilo veliko interesentov za zapisovalce TV slike. Po končanem sejmu pričakujejo v oddelku Kortinga tudi temu primemo prodajo. Na Boschu ocenjujejo obisk kot izredno ugoden. Obiskovalci so se zanimali za celotni program. Delovne organizacije najbolj pogrešajo kotne bru-silke, za katere je bilo potrebno dati največ informacij. Franci Petkovšek Avtosalon v Beogradu Od 29. 3. do 5. 4. 1981 so si lahko ljubitelji avtomobilizma v Beogradu ogledovali avtomobile vseh evropskih proizvajalcev. Kaj je prinesla letošnja razstava, že dvajseta po vrsti, novega, najbrž ni treba posebej poudarjati. Oe odmislimo novega JUGO 45, MOSKVI-CA, malo LADO, ESCOR-TA ter nove Japonce, so bili tu modeli, ki jih srečujemo skoraj vsak dan na naših cestah. Za novost pa lahko štejemo tudi ta, da so vsi domači proizvajalci svoja standardna vozila predelali tudi za specialne namene. Vzrok za to je najbrž boj za boljšo prodajo in pridobitev novega kupca — družbeni sektor. To pa je bilo tudi vse, kar se novitet tiče. Na Avtosalonu v Beogradu je stalni gost AVTOTEHNA. Tudi letos, čeprav v okrnjenem obsegu, sta bila predstavljena BOSCH in WAUXHALL. OPEL je bil razkošno razstavljen na svojem že tradicionalnem razstavnem prostoru. Predstavila ga je IDA iz Kikinde. Zelo sem bil presenečen nad tem, da o AVTOTEHNI ni bilo napisane niti črke kljub temu, da je sestavni del SOZDA. (Zakaj je bilo tako, bo mogoče poskušal odgovoriti kdo, ki to ve). Velikost in opremljenost OPLOVEGA »štanda« je potisnil v »senco« in v sam kot razstavni prostor WAUX-HALLA, ki ga je razstavljala AVTOTEHNA. Kljub skromnosti je bil kotiček lepo opremljen in če bi bil na bolj vidnem mestu, bi bilo obiskovalcev najbrž še več. Na splošno je bilo čutiti stabilizacijo. Prostor sejmišča ni bil tako zaseden kot minula leta. Obiskovalcev je bilo najbrž vse dni veliko, toda malo kupcev. Kaj se bo zgodilo novega v avtoindustriji do prihodnjega leta, pa bomo videli. Franci Petkovšek Komunisti se moramo zavzemati za najnaprednejše rešitve Stališča in načrti novega sekretarja 00 ZK DSSS Cvetke Peršak obetajo aktivnejše in učinkovitejše vključevanje zveze komunistov v delo delovne skupnosti skupnih služb, pa tudi več in odgovornejšega dela vsakega komunista posebej. AKTUALNI INTERVJU Kakšne so zadolžitve sekretarja OO ZKS? Sekretar DO ZKS je predvsem član ZKS, z vsemii pravicami in odgovornostmi, ki izhajajo iz Ustave in Statuta ZKS ter drugih partijskih in družbenih dokumentov. Osnovna pravica in dolžnost člana (ZKS je, da se skupaj z vsemi občani iin delovnimi ljudmi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih lorganizad-jah, društvih, delegacijah in samoupravnih organizacijah in skupnostih bojuje za uresničevanje (socialističnih samoupravnih načel, za politiko in stališča ZK. Član ZK ima veliko pravic in odgovornosti, kot vsak delovni človek, samoupravi jialec, Jugoslovan. Članstvo v ZK ne daje nobenih privilegijev, ampak zavezuje komuniste, da so predvsem aktivni in odgovorni, ustvarjalni, kritični in samokritični, da se bojujejo zla humanejši, bogatejši danes in jutri. Sekretar oziroma sekretariat samo organizira pripravo sestankov in uresničevanje njihovih sklepov. Kakšen program si si zastavila za svoje mandatno obdobje? Z odgovorom na prvo vprašanje sem deloma odgovorila tudi na to. Poleg temeljnega programa Zveze komunistov Jugoslavije oz. v oikviru le-te-ga osnovna organizacija Zveze komunistov v delovni skupnosti združuje in usmerja dejavnost komunistov k zboljšanju dela in pospeševanju razvo- ja delovne skupnosti, h krepitvi socialističnih samoupravnih Odnosov in sistema delitve po delu, k usklajevanju razvoja in delovanja delovne skupnosti s potrebami in možnostmi družbene skupnosti, k delovanju v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih, občini in širših družbenopolitičnih skupnostih. To so načelne opredelitve. Poleg tega obstaja v naši OOZK vrsta konkretnih nalog, ki so zapisane v akcijskem programu za leto 1981. Program je -zelo smel, vendar ga moramo kritično pregledati, opremiti z zadolžitvami in roki in predvsem sproti kontrolirati izvajanje. Mnogo nalog v letu 1981 je istih kot so bile zapisane v akcijskem programu za leto 1980. Toni v redu. Do takšnega stanja ne bi smelo prihajati in v tem pogledu je potrebno zaostriti politično odgovornost članstva. Komunisti se moramo zavzemati za najnaprednejše rešitve. Za uveljavljanje napredne smeri nimamo recepta za prav vsako konkretno samoupravno odločitev. Svoje akcije in stališča imoramo zato oblikovati na temelju poznavanja dejstev življenja, z njihovim teoretičnim posploševanjem in revolucionarno akcijo, s katero učinkujemo na interese in dlje delavskega razreda in delovnih ljudi. Da pa bi to lahko dosegli, je potrebno veli- ko vedeti, znati. Idejnopolitičnemu izobraževanju bi morali posvetiti več pozornosti. Tu ne gre za golo poznavanje teorije, ampak za povezavo teorije s prakso. O tem je dosti napisanega, vendar menim, da so člani neaktivni na tem področju. Tudi premalo zahtevni do samih sebe in drugih. Izobraževanju smo do sedaj namenili premalo organiziranega dela. Zavedati se moramo, da novega sveta, novih odnosov in nove socialistične zavesti brez boja, dela in iskanja, brez prepričevanja, argumentov, znanja in zgleda akcije nikakor ni in tudi (ne more biti. To vsekakor zahteva določen napor. Konflikti, problemi so, če pa jih znamo obvladati, usklajevati, razreševati in če znamo različne interese speljati v enotnoslt ak-rije in spreminjanja stvari, potem to ni zlo. Ampak na tem področju smo v DSSS in tudi v AT šibki. Pojav, ki ga imenujem »zaprtost osnovnih organizacij,« je škodljiv. Tudi na tem področju nas čaka mnogo dela. Tovariš Popit je dejal, da bi se morali sestanki OO ZK začenjati |z oceno razmer okolja, kjer komunisti delujejo. Da bi lahko pravočasno ukrepali, moramo predvsem pravočasno probleme spoznati. Zaradi »zaprtosti« je nevarnost, da jih spoznamo enostransko in potem tudi parcialno ali celo sektaško rešujemo. Nekaj teh stvari, ki jih je ipo mojem potrebno v programu dodati, sem naštela, vendar menim, da je akcijski program treba sproti izdelovati oziroma dopolnjevati, pač v smislu Popitovih besed. Kakšne težave pričakuješ pri svojem delu in od kod se nadejaš največ pomoči? Vsako spreminjanje tokov iz uglajenih poti povzroča težave ali odpore. Ce bo maša osnovna organizacija sprejela določene novosti, kar mislim, da je tudi gibalo razvoja, bodo težave predvsem v premagovanju določenih novih naporov, kar pa zahteva delo in čas. To pa sta najbolj cenjena resursa naše družbe. Le resnični pripadniki našega sistema lahko darujejo te vrednote. Prepričana sem v popolno podporo članov ZK. Kako ocenjuješ delo OO ZK v prejšnjem obdobju? Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Vendar menim, da |ne moramo deliti dela OO ZK na obdobja po sekretarjih. Prejšnja obdobja so bili prejšnji časi, prejšnji problemi, ki jih je OO ZK največkrat uspešno, včasih pa tudi manj uspešno reševala. Tudi poslej bo tako, le da bodo problemi včasih podobni in se jih bomo lotevali z izkušnjami. Vloga in mesto OO ZK v AT in DSSS. O tem sem pisala že v prejšnjem »GLASILU«. So področja, kjer je vloga OO ZK premajhna, kar sem navedla v odgovoru na 2. vprašanje — to zadeva tako idejnopolitično, organizacijskopolitič-no kot kadrovskopolitično vlogo OO ZK. Pri tem nikakor ne mislim, da bi morali komunisti reševati probleme sami, za zaprtimi vrati1, mimo delovnih ljudi. To pa1 je seveda že drugo poglavje, o čemer kdaj drugič. Zdajle sem se namreč spomnila, kaj je Titu dejal njegov sodelavec ob pogovoru s Carrillom, ko je bil govor o tem, da je potrebno preiti 'od besed k dejanjem: »Druže Tito, ne mož’ da se diše, jedan radi o trojica piše!« Revija Obzornik Prešernova družba se že vrsto let obrača na glasila delovnih organizacij s prošnjo, da brezplačno propagiramo njene publikacije. Zaradi znanega položaja v našem založništvu se naše Glasilo temu vedno odzove. Tokrat vam Prešernova družba želi predstaviti revijo Obzornik. Tokrat vam želimo predstaviti slovensko poljudno ljudsko revijo z zelo pisano in vsestransko zanimivo vsebino, ki jo že 29 let izdaja Prešernova družba. Gotovo bi se nanjo naročil še marsikateri delavec, če bi jo bolje poznal. Razen kratkih novel domačih in tujih pisateljev prinaša »Obzornik« na 80 straneh vsak mesec zanimive članke z vseh področij znanosti in človeškega zanimanja. Zgodovina, potopisi, narodopisje, problemi daljnih dežel in ljudstev, razvoj tehnike in znanosti, revolucije in vojne, razvojna pot človeškega rodu ter perspektive prihodnosti, življenjske poti domačih in tujih znamenitih ljudi, zanimivi kulturni problemi in dogajanja, pa še pisane podobe iz narave in živalskega sveta. Revija posveča posebno pozornost umetniški in estetski vzgoji bralcev ter je bogato ilustrirana. Zanjo se navdušujejo tako prosvetni delavci kot mladina prav tako pa tudi ljudje vseh poklicev, od preprostih ljudi do izobražencev. V njej objavljajo tudi poročila o delovanju Prešernove družbe, pisma, ki jih pošiljajo njeni člani in odgovore nanje. Revijo ureja uredniški odbor z glavnim urednikom Tonetom Fajfarjem in odgovornim urednikom Stanko Janežem. Letna naročnina (12 številk) »Obzornika« 1981 je 300 dinarjev, lahko pa jo poravnate tudi v največ 3 obrokih. Polletna naročnina je 150 dinarjev, posamezna številka pa stane 30 din. Naročite jo lahko na naslov, Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana. RAZISKAVA PREGLED ZASEDENOSTI POČITNIŠKIH PRIKOLIC IN DOMA V RABCU V LETIH 1979 IN 1980 Družbena lastnina (II.) Raziskavo o odnosu delavcev Avtotehne, ki jo zaradi obširnosti objavljamo v nekaj zaporednih številkah Glasila, je opravila vodja službe za družbeni standard Meta Batič po naročilu generalnega direktorja. Na njegovo priporočilo jo tudi objavljamo. 1979 1980 to g I štev. gostom štev. dni možn< štev. dni N > štev. gOStOA štev. dni možn< štev. dni zased« v % 1. prikolice v sezoni 50 479 490 97 49 485 490 98 2. prikolice v predsezoni in posezoni 18 180 210 85 15 150 210 71 3. dom v Rabcu v sezoni 33 442 560 78 35 536 560 95 4. dom v Rabcu v predsezoni in posezoni 13 130 210 61 12 120 210 57 114 111 POČITNIŠKE PRIKOLICE (II.) gost = delavec Avtotehne. Računamo lahko še povprečno 3 člane družine. V dveh letih je torej letovalo v počitniških objektih Avtotehne 30 odst. delavcev Avtotehne s svojimi družinami. Zasedenost objektov v sezoni je skoraj polna, v predsezoni in poseženi pa manj. Tu je treba upoštevati, da ima naš delavec šoloobvezne otroke in mora letovati v šolskih počitnicah. Po drugi strani že dve pretekli sezoni vreme ni primemo za letovanje v pred ali posezoni. V tem času izkoristijo možnost največ starši z majhnimi otroki ter upokojenci Avtotehne. Če odmislimo dokaj brezbrižno ravnanje naših delavcev s prikolicami, lahko trdimo, da so le-te kljub vsemu, s pomočjo nenehnih vzdrževalnih del, dokaj dobro ohranjene. Začenjamo 8. sezono letovanj in to je čas, ki marsikaj pove in pripomore k realni ocenitvi sedanjega stanja. Dogovorjena imamo nekatera popravila in zamenjave dotrajane opreme (ležišča, tla prikolic, nekateri hladilniki), za kar pa letos po vsej verjetnosti ne bo denarja. Drugače je s prikolico, ki je bila dodeljena v izključno uporabo Avto-tehni Beograd, ta jo je v času potresa v Črni gori posodila ponesrečencem. Za prikolico več kot leto dni po tem, ko je Črnogorci niso več potrebovali, nismo vedeli, kje je. Letos so jo naši sodelavci na insistiranje inventurne komisije končno izsledili, a popolnoma izropano (brez koles, opreme itd.) in neuporabno. Za nameček je izgubljena tudi vsa dokumentacija, tako da obstaja le malo možnosti za uveljavljanje odškodnine preko zavarovalnice. Leta 1980 je bila v smislu sklepa DS DO na licitaciji prodana prikolica Treska, ki je bila svoj čas posojena potresnikom v Posočju in zaradi obrabljenosti, največ pa zaradi manjše kvadrature in manjšega udobja nič več zanimiva za naše delavce. Za boljše vzdrževanje in podaljševanje življenjske dobe prikolic predlagam: 1. redno vzdrževanje in obnavljanje, kakor je uspešno začeto v 1. 1980 2. Striktno zahtevanje kontrole inventarja ob izmenah, zaračunavanje odškodnine za uničen ali izgubljen inventar. 3. Oskrbnik (ki je tudi oskrbnik koče Snežinke) obišče dvakrat v sezoni vse prikolice, pregleda stanje po knjigi inventarja in dejansko stanje, opravi manjša popravila in daje nasvete. 4. Delavcem, ki ne upoštevajo navodil za ohranjanje prikolic, onemogočiti nadaljnja letovanja. S tem v zvezi spremeniti pravilnik o uporabi počitniških objektov Avtotehne. 5. Poleg skrbnega vzdrževanja je potrebno misliti na nakupe novih prikolic. V štirih do petih letih je potrebno zamenjati vse prikolice. DOM V RABCU Dom v Rabcu z 8 sobami (16 ležišči), kuhinjo in sanitarijami smo najeli leta 1979. Pogodba velja 5 let, vendar jo lahko obe stranki po želji razdreta. Dom je v dveh letih postal priljubljen in menim, da ga moramo še obdržati, seveda pa je najemnina vsako leto za ca. 25 odstotkov višja. V zvezi s tem bo verjetno treba ceno bivanja povečati. KOCA SNEŽINKA (VELIKA PLANINA) Avtotehna je kupila kočo Snežinko 1. 1974 od Autocommerca za 200.000 dinarjev. Koča leži na odročnem in skrajno izpostavljenem terenu na Veliki planini. Že od na- kupa dalje je zanjo lepo skrbel tov. Stane Šijanec ter skušal pridobiti k sodelovanju tudi ostale, a ne preveč uspešno. Iz starih številk Glasila sem ugotovila, da so se akcije za popravilo koče 1. 1975 udeležili le 4 delavci Avtotehne. Tudi Planinsko društvo Avtotehne, ki je bilo ustanovljeno 1. 1976, ni za kočo naredilo ničesar. Ko delavski svet DO tov. Šijancu ni odobril skromne nagrade za njegovo skrb, je tudi ta prenehal redno obiskovati in vzdrževati kočo. Poskus mladincev leta 1978 z očiščevalno akcijo okoli koče je propadel. Prišlo je le 6 mladincev in rezultat je bil kljub pomoči tov. Šijanca le pičel. Kot ostale počitniške objekte naj bi tudi Snežinko 1. 1979 prevzela služba za družbeni standard. Ogledali smo si kočo ter naročili predračun za vzdrževalna dela pri obrtniku, potem ko smo ugotovili, da prostovoljcev ne moremo in ne znamo aktivirati. Predračun je znašal 272.000 din in na delavskem svetu ni bil sprejet, pač pa je delavski svet zahteval poročilo o zasedenosti koče. Poročilo smo izdelali, do sklepa pa kljub temu ni prišlo. V tem času se je tudi pokvarila žičnica na Veliko planino in skoraj vse leto je bil dostop tako rekoč nemogoč, razen seveda peš. Ko je bila žičnica spet popravljena, je bila Snežinka že v tako slabem stanju, da je bila praktično neuporabna. Poseben problem je predstavljala voda in greznica, pozimi pa se je pokazalo tudi, da sneg naletava v spalnice. Ponovni predlog za popravilo po predračunu, ki smo ga dali na DS DO avgusta 1980, ni uspel. Vzrok je brez dvoma v previsokih stroških. Konferenca sindikata Avtotehne se je januarja letos dogovorila, da je Snežinko treba popraviti in da bodo organizirali delovno akcijo, v kateri bi sami opravili manj zahtevna popravila. Seveda pa je s popravilom treba počakati do pomladi. PREGLED ZASEDENOSTI KOCE SNEŽINKE 1977—1979 1977 1978 1979 število gostov 236 140 54 število nočitev 483 1142 237 zasedenost v % 16,5 39 16,5 Iz gornje razpredelnice lahko vidimo, da je bila zasedenost koče ves čas slaba, tudi v 1. 1977, ko je bila še dokaj dobro vzdrževana. Zaradi vetru izpostavljene lege, oddaljenosti od žičnice, nekomfortnosti (brez vode in brez kopalnice), v zadnjem času pa tudi zaradi hujših okvar, je koča zanimiva le še za redke navdušence. Glede na to, da delavci Avtotehne koče kljub vsemu ne želijo prodati in glede na to, da bomo v teh časih le težko kupili kaj drugega, je potrebno storiti naslednje: 1. Najzahtevnejša popravila (streha, žlebovi, okna, vrata, greznica) zaupati tesarskemu strokovnjaku. 2. Enostavnejša popravila (premazi, izolacije, popravilo pohištva) izvesti v prostovoljni delovni akciji, pri čemer je potrebno pritegniti predvsem Planinsko društvo, za vodstvo pa tudi naše delavce-vzdrževalce. 3. Zadolžiti službo za vzdrževanje za redna popravila, ki jih izvršuje na predlog oskrbnika koče. 4. Za oskrbnika koče imenovati Staneta Šijanca ter mu zagotoviti ustrezno nagrado. Oskrbnik tedensko obiskuje kočo, ugotavlja okvare, opravlja enostavnejša popravila, obvešča službo za vzdrževanje, skrbi za red, oskrbuje plin itd. 5. Poostriti pravilnik o uporabi koče Snežinke in s pomočjo oskrbnika izvajati nadzor. 6. Oblikovati ceno, ki bo krila vsaj polovico rednih stroškov koče »Snežinke«. Veleslalom skozi Erikina očala Prvi so zapeljali po strmini najmlajši udeleženci veleslaloma: — Mala tekmovalka — cicibanka, druga na startu, je med vožnjo malo počila (se vsedla v sneg), poklepetala s kontrolorjem ob progi, tako da ni utegnila priti do cilja. — Ana Oblak je bila letos prva, saj je na tiho to obljubila že lani. — Mojca Manfreda je z lanskega 4. mesta pri-smučala kar na prvo mesto med mlajšimi pionirji. — Miha Dobrila se je dobro izkazal, si priboril srebrno medaljo. Zaželel si je štirioglato in jo tudi dobil. Rekel je še, da bo drugo leto »napacal« prvaka in osvojil zlato medaljo. — Urška Dolinar je varno smučala do cilja, le skozi cilj se je odločila, bo dala prednost sestri Vesni. — Ponovno je pokazala svojo premoč Vlasta Bregant (ženske B), saj je z lanskoletnega 3. mesta odbrzela na 1. mesto. Osvojila je zlato medaljo kot leta 1979 in očitno ji Martuljk bolj ustreza kot Zatmik. — Justi Novinc, predstavnica ženske C kategorije, je letos ponovno osvojila zlato medaljo, seveda v močni konkurenci še ene predstavnice v tej kategoriji. — Vojko Novak je dokazal, da se ne pusti izriniti s prve stopničke. Se ena zlata medalja. — Od 31 delavcev iz elektronike je bil v Martuljku samo eden. Verjetno ostali niso v formi. Tekmovanja se iz opravičenih razlogov ni udeležil tudi Tominec. — Dušan Novak ni uspel zadržati lanskoletnega drugega mesta, saj je privozil šele na 10. mesto. Očitno tudi njemu ne leži teren Martuljk (leto 1979 peto mesto). — Od vodilnih struktur so letos manjkali na tekmovanju vsi avtorji TOZD. — Aleksander Kapus je bil pripravljen na veleslalom, samo smuči so mu manjkale. — Veler, Hočevar, Masten in še nekateri, ki so na lanskem veleslalomu odstopili ali pa bili diskvalificirani, so se odločili, da bodo letos raje ostali doma. — Milan Levstik je bil jezen sam nase, ker je zavozil s proge. Zatrdil pa je, da bi imel zelo dober čas, če ga ne bi... — Zvone Krese je letos stopil na prvo stopnico, torej, zlato. Prijateljem je priznal, da bi ga Tone Zupan »-šišal«, če bi tekmoval. — Janez Oblak je ugotovil, da je lažje leteti kot smučati. Pred hčerko Ano pa naj skrije Glasilo, saj bi utegnila kaj hitro izračunati, da bi v istem času kot očka progo prevozila kar 2-krat. — Franc Blatnik se je z odlično vožnjo, vendar slabo namazanimi smučmi, dokopal do diplome za 4. mesto. Zato smo diplome tudi podeljevali. Saj vemo, da so krive maže. — Milan Bogosavljevič je ostal doma, ker je iz dobro obveščenih krogov izvedel, da bo samo enolončnica. Stabilizacija ni mogla zavreti kulturne dejavnosti V Avtotehni smo namreč pravkar zaprli slikarsko razstavo Borisa Za-platila, ki jo je v zadnjih dneh aprila organizirala služba za družbeni standard. Mladi slikar Boris Za-platil je študent tretjega letnika likovne akademije. Na njegovo ustvarjanje v tem obdobju sta najbolj izrazito vplivala zgodnje srečanje s fotografijo (njegov oče je znan fotograf) in obiskovanje šole za oblikovanje, kjer se je srečal z reklamno fotografijo. Slednja je sprovocirala njegov kritični duh. Reklamna fotografija skuša stvari idealizirati, polepšati, roman-tizirati, on pa hoče to razgaliti, pokazati, kaj se, ali pa se lahko skriva za zunanjim šarmom, eleganco in bleščečimi nasmeški. Njegov slog je težko opredeliti. Profesor Bernik ga je označil kot tendence nove figuralike osemdesetih let. Njegova tehnika je olje na papir in platno. Osnova mu je vedno fotografija, ki ga vznemiri tako, da jo skuša preoblikovati in s tem razgaliti. Seveda pa to ni edina oblika njegovega umetniškega izživljanja. Izdeluje tudi kipe in šiva tapiserije. Pri tem uporablja posebno starinsko tehniko, ki izvira iz Irske in so jo slovenski strokovnjaki poimenovali šivanje krpaž. (Nadaljevanje na 8. strani) Jurij Černič Naše zdravje — Atomske toplice Morda je kdo od vas že bil v Atomskih toplicah. Vsekakor vas moram seznaniti s temi toplicami in zdravljenjem. Nič šene ve, kdaj bo kdo zbolel za kako boleznijo, ki jo tam zdravijo. Te že tudi v inozemstvu znane ATOMSKE TOPLICE so na Kozjanskem, pravzaprav v Podčetrtku, to je ca. 46 km od Celja proti Kumrovcu. Sicer pa je Kozjansko pokrajina s samimi manjšimi hribi in vmesnimi dolinami, z gozdovi, travniki in njivami, kmetija-mi, in na vsakem hribu je polno počitniških hišic. Vse so tako lepe, da bi človek kar stal in gledal. Hotel Atomske toplice je bil zgrajen pred tremi leti in leži na slovenski : Lrani, a izvir atomske vode črpajo Sz hrvaške strani — preko Sotle. Pred gradnjo hotela so atomske vode željni ljudje prenočevali pri bližnjih kmetih. Vsi so verjeli v »čudežno moč« te atomske vode, kajti tam okoli so sedaj velike, lepe hiše z več sobami za goste. Narava je dala, da so si prebivalci opomogli, saj tam ni tovarn, do Celja ali kakega drugega industrijskega kraja je kar daleč. Hotel je zgrajen v alpskem stilu, ima lep pokrit bazen, dvorano z barvnim televizorjem in prekrasno okolico za rekreacijo. Atomska voda ima od 32 do 36 °C. V vodi ni možno rekreativno plavanje, zato plavalci in pacienti le bolj počivajo in se namakajo. Voda je zelo učinkovita, saj človeka po polurnem namakanju kar utrudi in je potem treba počivati v postelji. Ta voda telo zelo izsuši, povzroča potenje in zato je treba stalno nekaj piti. Seveda tu vino ne pride v poštev, ker bi menda vsak kar obležal. Atomska vor da je blago radioaktivna in njene glavne indikacije so: raznovrstna revmatična obolenja, kožne bolezni, nevrološke bolezni, bolezni ožilja, bolezni žlez notranjic In stanja po poškodbah lokomotornega sistema. Terapija se izva- ja kar na petnajst raznih načinov, tudi s pitjem atomske vode. Tu se nihče ne okuži, čeprav voda ni klorirana. Po nekaj dneh se vsak počuti bolje, seveda pa mora biti pacient pripravljen na reakcijo. Ce imaš npr. hudo revmo, te bo tam še bolj bolelo. S tem znojenjem pa gredo; strupi iz telesa in človek se počuti lahkega in svežega. Ob prihodu je obvezen pregled pri zdravni-ku-speoialistu in najbolje se je držati navodil. No, v glavnem smo se vsi gostje kopali v atomski vodi dopoldne in pozno popoldne. V bližini je še kopališče ATOMSKE TOPLICE z dvema lodprtima bazenoma, ki je odprto od junija do oktobra. Imajo ležišča, avtocamp, oddajajo tudi prikolice, prostor se dobi tudi pri privatnikih. Seveda nam je ostalo še časa za rekreacijo. Ob hotelu je prava trimska steza, ki je tudi primemo opremljena in nekaj najbolj vnetih je že pred osmo uro zjutraj teklo v hrib in delali so vaje. Vsako soboto zvečer je bila tudi kaka prireditev: ples, pevski nastopi ali kaj podobnega. Ce so bile na programu kake domače viže, so tudi tisti, ki so sle cel dan ‘krivo držali, šli plesat in se malo razgibali. Temu smo se vsi prisrčno smejali. Okoli hotela je vse ta-kot kot v pravljici, polno cvetnih grmov in tudi magnolije so cvetele že sredi marca. Okoliški gozdovi so v glavnem listnati. le Gozd treh talcev je iglast in teman. Ce smo hoteli iti po bližnjici v Podčetrtek ali kam dalje, smo morali iti skozi ta temni gozd. Vsi smo se bali steklih lisic, zato smo s seboj nosili debele palice, nekateri so imeli prave gorjače. Po povratku smo to »orožje« zataknili za kak grm in tu nas je vedno čakalo do drugega dne. Nad vasjo Podčetrtek stoji na hribu grad iz 15. stoletja, kjer so nekoč živeli grofje Atemsi. Od nekdanje velike slave in bogastva je vse minilo, le zidovi so ostali. H gradu spada tudi gospodarsko poslopje, v katerem imajo sedaj sodobno kurjo farmo. Olimlje pa je znano po stari cerkvi, ki ji pravijo Devica Marija na pesku. Ta cerkev je znana kott eden najstarejših kulturnih spomenikov na slovenski strani Kozjanskega. Pred 2500 leti je bil na tem peščenem hribčku rimslki tempelj in na teh temeljih so naši predniki pred ca. osemsto leti sezidali sedanjo cerkev. Naši in angleški strokovnjaki so stavbo zaščitili pred vlago in razpadanjem. Posebnost te cerkve je tudi v tem, da ima najvilšji leseni sesteroikotni stolp v Evropi. Tudi freske in kipi iso izredne izdelave. Tatovi so ukradli enega takega svetnika in po besedah domačinov išče te zlikavoe tudi Interpol, a jih ne morejo najti. Na drugi strani te doline — preko reke Sotle — je zgrajen močan, visok jez, a korito jezera je prazno. Tu je že tako vse na vodi in Sotla ima dovolj vode, da bi poganjala turbine z pridobivanje elektrike. Izgleda, da se prizadeti niso mogli samoupravno sporazumeti, koliko sredstev je potrebnih za gradnjo hidrocentrale, zato ta nasip sameva, okolica pa je neprivlačna zaradi praznega rjavega ZAHVALA Ob smrti Antona Kršmanca se vsem njegovim delovnim tovarišem iskreno zahvaljujem za izkazano sočutje. Brat Ciril jezerskega dna za jezom. Ko smo se povzpeli na bližnje hribe, smo videli daleč, daleč proti jugu, proti Kumrovcu. Pa kaj bi še naprej govorila o tem, saj menda že naši naj-mlajši vedo, da je tam rojstna hiša našega Tita. Dnevi so hitro- minevali in ogledali smo si še druge zanimivosti. Seveda je v hotelu Atomske toplice vedno vse zasedeno in je treba rezervirati prostor za 3 do 4 mesece vnaprej. Gostje prihajajo tudi iz Nemčije, Švice in celo iz Anglije. V času stabilizacije, ko so naši hoteli na obali večinoma zaprti, je tu vedno polno interesentov, ki komaj čakajo, da dobe sobo v hotelu. Morda je malo dražje kot pri-vat, a vse je pod eno streho in po kopeli se prileže iti čimprej v toplo sobo in v posteljo. Cene so približno tako visoke ali pa take kot v drugih toplicah. No, potrebno si j e vzeti vsaj deset dni časa, da se človek tu res sprosti, nakopa in spočije. Potem se vsakdo počuti mlajšega, bolj svežega in nekako lažjega, zato je potem vse videti lepše in boljše. Ko sem po desetih dneh šla domov nekaj lažja, nir sem več potrebovala »palice«, zato sem jo predala mojim naslednikom s pripombo, naj se dobro samozaščitna branijo in to v gozdu, kakor tudi doma pred »steklim« zakonskim -partnerjem. Dva starejša zakonca — moja naslednika, ki po izgledu več ne grizeta, sta se moji pripombi veselo nasmejala. Bilo je kar lepo, a najlepše pa je doma. Vaša Milka Pavšelj prišli ► -4 odšli DSSS Prišli: 1. 3. 1981 Marjan Kokalj — iz tozda Servisi. 6. 3. 1981 Krsta Bregovljanovič Odšli: 27. 3. 1981 Anton Keršmanc — prenehalo delavno raz. zaradi Smrti' 31. 3. 1981 Franc C uk — upokojitev 21. 3. 1981 Goran Učakar TOZD SERVISI n.sub.o. Odšli: 31. 3. 1981 Božo Pavlin TOZD ZASTOPSTVA n. sub. o. Prišli: 1. 3. 1981 Nada Turk — iz DSSS 20. 3. 1981 Ana Obrenovič — predstavništva Split Odšli: 31. 3. 1981 Ana Gradišar — upokojitev Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova cesta 36. Ureja uredniški odbor: Meta Batič, Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni in tehnični urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mesnih, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72. (Nadaljevanje s 6. strani) — Tudi Balažiča ni bilo videti na prvenstvu, ker mu očitno ne ležijo kratke proge. Morda je bila pa premajhna višinska razlika. — Vojko Drašček je očitno preveč hitro želel izvedeti rezultat, zato je odločno naredil ovinek — mimo cilja — naravnost k semaforju z rezultati. — Zdenka Barič je kljub dobri opremi zadnji trenutek odstopila od tekmovanja. Raje je ostala čila in zdrava. Pa drugo leto, je rekla! — Katja Krmelj se letos opravičuje, ker se je zmenila že drugje... — Borut Janovsky je imel dovolj en veleslalom v Kikindi. — Vido Bevc in Ivan Podobnik sta po lanskoletni smoli ugotovila, da je bolje sodelovati kot pa odstopati. — Erika Železnik je sicer bila v smučarski opremi, nikjer pa ni bilo videti tehnične opreme. Očitno se je tudi ona zbala polomljenih nog. •' // — Tudi 43 let razlike ne opravičuje enega najstarejših tekmovalcev, da je zaostal za najmlajšim 5-letnim Markom Petkom (1:16,50), kar za 13,72 sekunde. Izračunajte, če vas zanima. — Tudi pravniki se niso udeležili tekmovanja zaradi osebnih razlogov. Nekateri ne smučajo, eden pa se je preveč zredil. — Roman Jesenšek ni prišel na veleslalom z izgovorom, da ima doma dva majhna otroka. Očitno je, da se je ustrašil konkurence gostinskih uslug. — Mojca Paulin je bila tretje uvrščena. Lahko pa bi bila boljša, če ne bi bila preobremenjena z organizacijo prevoza, kdo bo koga peljal v Martuljk. — Vsem je bila zagotovljena topla enolončnica in Franci Rožej ni in ni mogel prehvaliti tako okusno in veliko pripravljene hrane. — Zaradi zadržanosti Jurija Černiča letos ne bomo imeli dokaznega gradiva, kje so se v soboto, 7. marca zadrževali naši tekmovalci. Erika Železnik OBVESTILO KEGLJAČEM Od danes dalje velja za kegljače Avtotehne nov urnik. Na voljo sta dve stezi: ena od 18. do 20. ure, druga pa od 19. do 20. ure. Kraj in dan ostaneta nespremenjena (športni park Kodeljevo, sreda). Vzrok: stabilizacija. Petkovškovo nabrežje SKRIVNOSTNI WC Res je, da morajo biti stroji v Računskem centru v stalni temperaturi in vedno pod ključem. Zlasti še podatki. Ne vemo pa, kakšne podatke skriva WC pri Računskem centru, ki je stalno pod ključem. SREDNJEROČNI PLAN Sprejeli smo srednjeročne plane. Trdo bomo morali prijeti, da jih bomo izpolnili. Nekateri pa mislijo, da je najtrše delo že opravljeno. OBISK Obisk Snežinke na Veliki planini upada. Da bi se stanje izboljšalo, predlagam idejo: vsako soboto in nedeljo naj se tam za člane Avtotehne opravlja vpis za nove Kadette. »ZLATI SMO« V DSSS sem slišal »zlati smo«. Nedvomno, da za mnoge to velja. Toda, če pomislim na prispevek, ki ga TOZD odvajajo DSSS, se ta res približa ceni zlata. VIC Z OBRITO BRADO Ali veste, kako po novem testirajo dvigala? Ne veste?! Recimo, da je dvigalo predvideno za štiri osebe. Vanj stlačijo 12 direktorjev. Ce dvigalo zdrži, je v redu, če... Zaključek vica pa prepuščam vam. Zaključke pošljite do 10. maja na naslov uredništva GLASILA. Pet najboljših bomo objavili v junijski številki. Avtotehna solidna (v košarki) Kornčamo je trim tekmiavanje v košarki, druga skupina, v katerem je dokaj uspešno sodelovala tudi naša košarkarska ekipa. Čeprav je bila naša ekipa precej mekompletna, zaradi poškodb (Hočevar Matija) ter odhoda enega boljših igralcev (Balantina), smo vseeno zasedli solidno šesto mesto. Pripominjam pa tudi, da v letošnjem trim tekmovanju ni igral za našo ekipo naš najboljši igralec Brane Avsenik, zaradi osebnih problemov. Pohvalil bi rad prav vse igralce, ki so redno prihajali na tekme in se srčno borili Iza barve DO, ter jih dajem za vzor naši vodilni strukturi. LESTVICA: 1. R S N Z 11 2. MK Viodmat 11 3. PTT 11 4. Elaktromedicina 11 5. Sindikati SRS 11 6. Avtotehna 11 7. Usnjeplast 11 8. Narodni dom 11 9. Statistika 11 10. U J V 11 11. Iskra klip-klap 11 12. Kartonažna 11 10 1 399:267 20 10 1 377:196 20 9 2 354:270 18 7 4 289:250 14 7 4 343:325 14 6 5 291:258 12 4 7 344:374 8 4 7 264:320 8 3 8 281:350 6 3 8 184:245 6 2 9 135:285 4 0 11 87:261 0 Vodja ekipe Brane Masten