_I 0 Y i C e pa _>r- Janez Bleiweis. XXVII. 1869. Matica je s Kolodarjem dajala na svetlo tudi Letopis, in njega podučni in zabavni del je 1. 18G7 —1869 vredoval dr. Janez Bleiweis, in 20) v teh je 1. 1867 priobčil spis svoj: Kako fotografi delajo podobe; 1. 18G8: Zlate drobtinice iz pisem Slomšekovih; 1. 1869: Zgodovinska črtica (o združenji vseh Slovencev pod eno dcželno vlado poslanstvo 1. 1848 vodil on na Dunaju). Po Novicah pa je v tečaju sedemindvajsetem priobčil na pr.: „0 bišni najemščini. Važno prihodnje stališče kmctijskih družeb. Gospodarji pozor, da vam gosenice ne snedo sadja. 0 krtu in kmetijski vednosti pri gospodi. Ministerstvo kmetijstva. Kako naj bi se nove šole osnovale v napredek kmctijstvu. Živinorejci posluh. Porotne sodbe za pregreške tiska. Svilorejcem na znanje. Kmetijsko premoženje. Kolobar v poljedelstvu. 0 zadevah požiganja ljubljanskega niočvirja. Bosniške sušilnice za sadje. Košček poduka o nabiri novincev v vojaški stan. Gnojna sol. Pomoč zoper predenico v deteljših. Kaj bode gozde naše djalo v boljši stan. Kako se dobrota pšenice iz zrnja njenega spoznava. Delavci po kmetijah. Pincgavska goveda. 0 pitanji ali debeljenji domače živine. Kaj je namen umnega plemenjenja in kaj o tem skušnje uče. 0 krmi ali klaji. Kako puščine v koristno posestvo spreobrniti. Skrb za živinsko zdravje. Bolezen v gobcu. Obrtnija s kranjskiini slamniki in drugo slamnato robo. Besedica o popisovanji ljudstva in živine itd." Razun teh večih se nahajajo v vsakem listu manjši spiski njegovi o kmetijstvu in obrtnijstvu, v narodnih in političnih stvareh, največ v Novičarju, ker vojskovati se je bilo starim Novicam in posebej dr. Bleiweisu s časniki ptujiuai, nemškimi, pa že tudi domačimi, slovenskimi, na pr. s Slovenskim Narodom, vzlasti o volitvah v zbor mestni, deželni, državni, o Matici, v društvo za brambo narodnih pravic ali v Slovenijo, z narodnimi odpadniki na pr. z dr. Klunom, o duhovščini in z nasprotniki domačega šolstva itd. Ker je dr. J. Bleiweis v teh zborih in društvih bil predsednik ali vsaj odbornik, vedil je natanko, kaj počenjajo, torej so tudi poročila o njih ne le zanimljive, temuč zanesljive in so zgodovinske važaosti. 0 velikih državnih zadevah je priobčil v pričujočem tečaju na pr. Politika avstrijskih narodov in avstrijskn narodna politika (po Reforrai). Slovanska narodnost ni več igrača. Besoda o dplegacijah. Kako colo Nemci presojajo sedanji naš stan (Warrens Wochenschrift). Avstrija in poroštva njenega obstanka (po Fischhofu). Kako dobro se hudodelcem dandanes godi v zaporu (Wehrzeitg.). Pogled na bojišče v Dalmacijo. Zopet Ilirija. Zedinjenje Slovencev. Tabor na Vižtnarjih. Pretepi na Ježici, na Jaričem, v Vevčah. — Ljudske šole po postavi 14. maja. Trije ukazi ministerstva za uk. Bogoslovci in nova šolska postava. Kranjska duhovščina in pa ljubljanski liberalci (189). Protest kranjske duhovščine. Ljubljanski Tagblatt in duhovska spomenica. — Gosp. Pajik in pa odpis gruntnega davka v okolici Ijubljanski. — Razprave o vpeljanji slovenskega jezika v šolah in uradnijah. Govori njegovi v deželnem zboru. Delovanje deželuega zbora kranjskega 1869" 1. Deželni zbor Kranjski 12. sept. 1847. 1. in pa okraj Žumberški (296) itd. V teh borbah bil je vesel poštenih nemških časnikov ter jih je živo priporočal na pr. Reform, Politik, Zukunft, . . ,,Kdor ve, da po vsein Slovenskem nimamo v nemškem jeziku ne euega Slovencem pravičnega časnika, in kdor ve, da večina naših nasprotnikov ne zna slovenskih časnikov brati, pa tudi veliko število druzih mestjanov nekteri vso svojo politiko in razsodbo srkajo z nPress, Tagespošte, Tagblatta" itd., ta vendar bode priznal živo potrebo neinškega časnika, ki pobija laž in krivico nasprotnega tabora in razjasnuje nehudobnim in pa nevednira ljudem resnico in pravico. Zato je Triglav itd." — nNemškutarski poslanci v vseh deželnih zborih na to delajo, da bi odločba učnega jezika v ljudskih žolah prepustila se občinain, ker so si v svesti, da potem ostanejo med belimi ljudmi Slovenci še zminij zamurci, to je, da nočejo naravne poti do otnike nastopiti, kakor vsi drugi narodi, ampak se šeuiiti s par nemškimi besedami, vse druge potrebne vednosti pa v nemar puščati. Ta neumnost je sad dozdanje nemškutarije, in to bi nemškutarski poslanci radi še naprej vlekli; zato kličejo: rpustite občinam, da same odločijo učni jezik". Kjer gre za zdržanje neuiškutarije, ondi so tem poslancem naši Ijudje bribtni, praktični, ki vedo kaj jim je treba! — v druzih reeeh pa jih imajo za nevedne, neomikane, zaostale! Kdor teh zvijač ne sprevidi, milovanja je vreden (416)". — nNa Štajarskem je nekega učitelja vohun tožil panslavizma, ker je v cerkvi slišal peti nslava, slava!" in je samo te besede vjel iz Riharjeve pesmi ,,Slava Mariji!" Al ni se čuditi temu: špiceljni hočejo zasluge in zaslužek imeti, in špiceljnov ni imela Avstrija nikoli več kakor jih ima dandanes, ko se v liberalnih listih v eno mer čuje: MFreiheit wie in Oesterreich (256)!" — Po krivici napadan je zavračal obrekovalce javno na pr.: BLaž prehaja v hudobijo, ako lažnik, zavrnjen po poštenih ljudeh, vendar še v eno mer svojo trobi. Tako Tagblatt . . Ce nas že obirate zarad tega, da niti v narodnih niti v verskih in političnib mislih z Vami nismo soglasni, prav tako! — al to tirjamo odločno od Vas, da se ne dotaknete našega poštenja (352)1 nNaji (inene in dr. Costo) kakor dr. Tomana navdaja dobra zavest, da smo storili svojo dolžnost, dolžnost mestjansko, da smo odvrnili nesrečo od mesta, da se sedanji čas in brez potrebe ne prodd mestno posestvo, ktero bo čedalje večo vrednost iraelo (362)". nPosebnega priporočevanja menda Novicam ni potreba; obilni njih prijatli jih poznajo, priporočajo jih pa sedaDji čas s svojim obrekovanjem tudi — protivniki vsega tega, za kar se naši listi potezajo že dalje kakor je morebiti marsikak liberalček star (202). — Prihodnje leto nastopi naš list svoj 28. tečaj. To je Novicam najsijajniše spričalo, da delajo na korist narodu našemu. Zaupanje slovenskega naroda — o kterem dobivajo vsaki dan veselih dokazov — jim je trdna skala, s ktere se bojujejo za materijalni, v sedanjih časih tolikanj potrebni, pa tudi duševni blagor njegov. V kmetijskem in obrtnijskem oziru še posebno moremo svojim bralcem prihodnje leto obljubiti ranogo novih važnih reči. V zvestem delovanji na to dvojno stran jih ne moti niti krič nemškutarski, niti krič peščice druzih, ktcri najbolj žive od škandalov. — Priliodnje lcto bode, kakor vsa znaraenja kažejo, v političnem oziru zelo važao za Avstrijo, tedaj tudi za domovino našo. Šlo bo za to, da zmaga v Avstriji federalistična sistema. Ker pa je večina deželnega zbora kranjskega, glavne zastopnicu slovenskega naioda, v svoji resoluciji odločno zahtevala federalističuo ustavo, tedaj se bodo Novice, ki so vseskozi zagovarjale tako uravnavo Avstrije, tem lože borile za obveljavo njeno, ker so si v svesti, da imajo večino deželnega zastopa za seboj. Pod to zastavo jiru ostane zedinjena Slovenija skoz in skoz veliki vzor, kterega dozdaj večina kranjskega zbora ni hotela in ni smela oskruniti dati s tem, da bi bili štajarski, koroški, tržaški, istrijski in goriški deželni zbori soglasno in srdito planili čez predlog kranjskega zbora o nzedinjenji Slovenije" in kot ustavni organi jo s protestom pokopali. Ker tega z dobrim prevdarkom ni storil deželni zbor kianjski, tedaj niti vlada niti nihče drug ne more kazati na to, da ^Slovenije" noče 5 deželnih zastopov. ,,Slovenija" tedaj, za ktero so Novice že 1. 1848 prve svoj glas po\zdignile, še živi, in živi neoskrunj ena po protestib ustavnoveljavnih deželnih zastopov- Novice se tega radujejo in bodo tem lože pripravljale pot, da se o pravem času vresniči, česar je živa želja vsacega rodoljuba. Zato se pa tudi z onimi, ki na vrat na nos bočejo piekucniti, kar je dozdaj bilo, in to še prekucniti hočejo celo po ustavni poti, ne spuščatuo v noben prepir, ker nam niso še nikoli dokazali: kako naj bi se na poti ustave sedanje zgodilo to, v česar oni dandanes tišče? — S terai vodili nastopijo Novice novi tečaj in vabijo (418) narod slovenski k novi naročbi, zahvalivši se iskreno rodoljubom, ki so jih s peresom svojim podpirali preteklo leto, in prose jih podpore tudi v prihodnje". XXVIII. 1870. »Zagasnil te dni jo uražji berač, — Ki bival poprej je prevzeten bahač . . . Tristo pet in šestdeset dni je bil kralj, — Po novi je šegi bil zlo liberal« . . . Da je to istina, dokazuje dr. Bleiweis v spisku: nTestament leta 1869", češ, žalostna je njegova zapuščina: povsod razpor, povsod nesloga! Poglejmo zdaj še v ječe, in videli bomo mnogo vrednikov vzlasti slovanskih časnikov in tudi duhovnov obsojenih, ki so se pregrešili s tem, da se njihovi časniki ali besede njihove niso strinjale s sedanjimi postavami (3). — A vsi narodi avstrijski hočejo na svojih nogah stati, a ne na bergljah nemščine in magjarščine". Spisal pa je sam v osemindvajsetem tečaju na pr.: nSe enkrat o novi zemljiški davkovski postavi. Dve razstavi poljedelskih in gozdnih pridelkov. Nekoliko o reji ovac. Slaba letina nam žuga. 0 učilnici za kmetijstvo v včlikem zboru družbe kmetijske kranjske. Nova družba za oskrbovanje Japaneškega svilnega semena. Glavno vodilo živinorejcem. Kako pouiagati bolezni v gobcu in na parkljih. Baloni — vojniki po zraku. Kmetijsko-kemiška preiskovalnica ne Dunaji. Sviloreja v celicah itd." Velika bila je delavnost njegova razun po Novičarju in po Poberkih iz nemških in slovenskih časnikov v Sloveniji po oklicih in oglasih o raznih volitvah itd. Bodite pravični Slovanom, klical je (po Warrens Wochenschrift). Razpor dunajskega ministerstva. Le ena ustava je v Avstriji in dr. Giskra je njen profet (87). Dvakrat tri. Kakošen bo prihodnji državni zbor. 0 francosko-pruski vojski. Weissenfelserji na gorenskem Kranjskem. — 0 šolstvu: Ali naj se začetek šolskega leta predrugači ali ne. Ozir na načela in sklepe 19. učiteljskega zbora na Dunaji. Saj ni treba ljudskih šol. Statistika slovenskih profesorjev in suplentov (270. 405). 0 prestrojitvi gimnazije novomeške in kranjske. — Živo in krepko je govoril o adresni debati za zedinjenje Slovencev (412—4); razdeval Tagblattove nepoštene rovarije, češ. naj pazljivost naših domorodcev vse te zvijačasto razpete mreže še o pravem času raztrga, da se nasprotniki naši ne bodo mogli bahati, da so pametneji od nas (199)! Po volitvah klical je hvalo in slavo vrlim volilcetn (215. 6): One kažejo celemu svetu jasno, da slovenski narod živi, da se zaveda, da možato in nepremakljivo stoji za svoje pravice; one kažejo, da slovenski narod častf in spoštuje može, ki se trudijo za njegovo dušno in telesno blagostanje, da je povsod rad poslušal te svoje vodnike, čeravno je Tagblatt že dve leti po svetu lagal in trobil, da so dogospoda rili. Narodnjaki naši so zmagali, ker je res narod za njimi; a naši nasprotniki le od milosti birokracije in tujstva životarijo. Zatoraj le srčno naprej, dragi domorodci, naša konečna zmaga v vsem ni več daleč! — In kakor je g. Dežmanu na njegovo odprto pismo v Tagblattu odkritosrčno odgovotil dr. J. Bleivveis (380); tako mu je bila Prva pa zadnja beseda g. Levstiku o rokopisu Vodnikovem (334); in Dr. Keesbacherjevi pisariji v sabotnein Tagblattu v odgovor samo to, da Tagbl. nobritosvinjski literaturi" nisem časti skazal, da bi bil pravdo 17. dne u. m. poslušat šel ali jo kakor koli popisaval. Sploh je nieni za Tagbl. kolek in Keesbacberjevo plačo toliko mar kakor za lanski sneg (366). »Novice (v 37. še Janez Murnik, prikaže se v 38. listu odgovorni vrednik Jožef Gole), radostno se oziraje na važne dogodke letošnjega leta, ko so se med drugim vršile mnogovrstne volitve, si pred vsem h koncu leta v dolžnost štejejo, zahvaliti se za veliko zaupanje, ki jira ga je dosehmal skazal narod slovenski. To zaupanje, kakor so že večkrat rekle, jim je trdua skala, s ktere se bojujejo za duševni blagor njegov, pa tudi za materijalno blagostanje njegovo. — Novice, brž iz početka svojega spoznavši, da narod, ako hoče kaj veljave imeti pred svetom, mora se izkopati iz revščine, kajti npauper ubique jacet", imajo neprenehoma skrb za to, da slovenski narod napreduje na polji kmetijstva in obrtnijstva, ki ste blagostanju njegovemu glavna stebra. To isto radostno gledarao pri bratih svojib Čehih, ki so vziasti po svojih pomočnih blagajnicah neskončno marljivi in z velikim vspehom. Zato Novice niso prezrle nobene nove naprave, nobene nove skušnje, nobene nove znajdbe v kmetijstvu, da ne bi bile hitele naznanit je Slovencem. In tako bodo delale vprihodnje, kajti na polji kmetijstva in ž njim združenega obrtništva se godf neprenehoma toliko novega. da mimo tega, ko časniki druzega obsežka pogostoma morajo staro pesem gosti, so knietijski časniki vseskozi mladi in novi. — Kar se tiče narodnih zadev, Novice že tako ne morejo kreniti s tiste poti, ktero so one prve na Slovenskem nastopile. Ni jim tedaj o tem treba delati novih obljub. Za duševno zedinjenje Slovencev delajo že 28 let, in ako Bog da, tudi politično edinstvo ne ostane predolgo več le prazno hrepenenje zdaj, ko nam tudi bratje naši na jugu Avstrije hočejo na pomoč biti, in mi njim. — Da s tako zvanimi liberaluhi in konfessionsloserji bodo Novice tudi vpribodnje praske imele, to dobro vemo; al če so nam tudi že davno vzeli stare petice, vzeli nam ne bodo naše stare vere, dokler je poštenega slovenskega naroda kaj in braniteljev njegovih. — Na političnem polji nam je bil in bode federalizem ona danica, ktera po programu narodne večine kranjskega deželnega zbora, ki jo zastopajo Novice, kaže edino pot do sprave in porazumljenja narodov avstrijskih, in da se državi naši starodavni povrne spet celo častno ime rAvstrija", pomagali bodemo po svojih najboljih močeh. Al to je gotovo, da borbe bodo še velike in silne, in da za srečno zmago potrebujemo dobro podučenega, izvedenega, pogumnega naroda. — To so pravila, ki bodo Novicam vodila v 29. tečaji, kterega nastopijo. Zahvaljajoč se srčno svojim prijatlom dopisovalcem za njihovo tebtno podporo v preteklem letu, prosijo jih in še druge rodoljube, naj tudi prihodnje leto blagovoljno podpirajo njih delovanje na obširnem polji, ki ga obdeluje naš list (410)".