f^E^z^] fii ac \r a T? OH A I tErlZoi: £5 i XJf\LJJrM.yj iixlliv/1/xl. * trtsiijsr*"! I ^^ino^ocdoieto $7.uo B List slovenskihdelavcev v Ameriki. I ts.ooor.-i« j TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3, 1879. " TELEFON: COBTLANDT 2876 NO. 68. — ŠTEV. 68. __ _NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 23, 1027. — SREDA, 23. MARCA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV OTRANTO JE CILJ ITALIJE Francija domneva, da skuša Mussolini popolnoma kontrolirati Jadransko morje potom zasedenja Otranta. — Jugoslavija je proti temu. — Rešitev i balkanskega vprašanja se nahaja baje v rokah Francije in Anglije. PARIZ, Francija, 22. marca. — Medtem ko boj danes razoroževalna konferenca obnovila svoje se-j je v Ženevi, delajo evropski diplomatje "overtime da razpršijo vojni oblak, kateri je legel na Balkan radi teritorijalnih aspiracij italijanskega diktatorja. Mussolini bo seveda brez dvoma zanikal, da je kriv vsega tega. To je tudi že storil na vse strani. Obstaja pa ?.rdo, mrzlo dejstvo, da bi nikdo niti za trenutek ne izgubil spanja, če bi se Italija ne vmešala v albanske zadeve na svoj pristno italijanski, zavratni način vspričo obljubljene revolucije v j majhni deželi 800,000 prebivalcev. * Ko pa je vse rečeno in storjeno, si ne upa niti Rim dolžiti Jugo-1 slavije, da ečuva Albanijo ob sedanjem času. Kdo more zanikati, da skuša Italija obvladati obe ožini pri Otrantu? Ena stran te ožine je v njeni roki, druga pa v albanski. Mussolini hoče oba brega v imenu posebnih interesov Italije, kojih glavni cilj je popolna obvlada Jadranskega morja. Tudi se ne more zanikati, da si Jugoslavija iskreno želi, da bi Italija ne kontrolirala Albanije ter se tem za- j prla Jadransko morje. Nalogo Mussolinija pa o-j težkoča sila in moč Jugoslavije. Neki cinični Amerikanec, ki je v stiku z inozem- j ski politiko nad obeh straneh Atlantika, je pripomnil \#čeraj, da bi ne bilo Amerikancem, ki so zas!e~j dovali ameriško zunanjo politiko, posebno težko razumeti italijansko stališče. j Italija, — je rekel, — ima poseben interes,1 da kontrolira ožino, kar pomenja nadvlado Jadranskega morja, prav kot imajo Združene države poseben interes v Panamskem kanalskem ozemlju. Italija je nastavila ugodno razpoloženega predsedniku v Tirani v osebi Ahmed Zoguja, ki jo sesta-' vil pogodbo, katera daje Italiji prosLo roko v Albaniji. Združene države so vspostavile ugodno razpoloženega predsednika Diaza v Nicaragui, ki je sestavil pogodbo v oni deželi. Ameriške čete so v Nicaragui, da ohranijo Diaza v sili in Mussolini hoče spraviti čete v Albanjo, da on drži svojega predsednika pri moči. Diazu preti Sacasa, dočim nasprotuje Ahmedu Zogu prejšnji ministrski predsednik Fan Noli, ki je razven tega še škof ter je dovršil Harvard vseučilišče. - Brez dvoma bi bil Mussolini pripravljen iz-javiti, da so bile njegove čete izkrcane za zavarovanje življenj in imetja italijanskih podanikov. Na nesrečo za Rim pa je tukaj tudi Jugoslavija, ki ima v Albaniji zelo realne interese. In to kaže, kaka sreča je za ameriško zunanjo politiko okoliščina, da nima Mehika tako dobrega bojnega stroja kot pa Srbija. Razventega pa je rimska politika ovirana radi bližine številnih velikh sil, ki se morajo' iz političnih razlogov zaplesti v novo balkansko vojno. , ^ako London kot Pariz svetujeta, naj pokažeta' v.adi v Rimu m Belgradu strpljivost in popustljivost. Medtem pa tudi razmišljajo o ideji, da se pozove Ligo narodov, naj vzdrži mir ob Jadranskem' morju. , Delovanje laških j špijonov v Franciji.1 ~~ j Francozi pazijo strogo i na italijanske špijone, a ne aretirajo nikogar, dokler ni ogrožena var-! nost države. XICA. Francija. 22. marca. — • 'o dveh mesecih intenzivnega pre-rešet« vanja je francoska prgtišpi-j<>nska služba, koje najbolj sijajni }nt-«Utaviu»lji so bili posebej import ira ni iz ran za. to dt»lo; mne- nja. tla je krajevna fašistovska špijonaža pod popolno kontrolo. Njena l>oJitika pa ne obstaja v tem. da aretira te špijone. pač pa Jim dovoli, da izvršujejo še naprej svoje delo kot se jim ljubi, vsled fesar je mogoče . dobiti' nadaljne informacije jrlede Musxolinijer?ga špijonskeg« sistema v Franciji, posebno pa ob liivijeri. ki je polna fašistovskih agentov, poslanih tja v različne namene. Francoska vl;nla si na vse mo-goče- načine prizadeva, da se izne-bi italijanskih špijonskih procesov. Vsledtejra je njena politika, da dovoli italijanskim agentom nadaljevanje njih operacij, razven če dejanski izpodkopljejo var- Presenetljivi odmevi umora* Urednikova žena in njen ljubček sta bila aretirana, ko je ona priznala, da je Gray umoril njenega moža. — On odločno zatrjuje, da je popolnoma nedolžen. Šest in trideset ur po umora Alberta Snvderja. umetniškega u-red n i ka lista Motor Boating1 v stanovanju v Queens Village na Long Islandu sta bila aretirana Mrs. j Ruth Snyder, žena urednika in njen ljubeck Henrv Judd (Irav ter obdolžena umora. Policija je! pozneje trdila, da je podala žena' urednika priznanje, da pa je Gray, ki je bil aretiran v Syracuse, odločno zanikal vse obdolžit ve. ! Aretacija je bila izvršena po zaslišanju Mrs. Snyder, ki je trajalo celih štirinajst ur. Priznala je. da je pomagala svojemu ljube-' ku umoriti moža. katerega ni več ljubila že drugi »lan po poroki. I Motiv umora je bil po mnenju policije spraviti 43 let staregii Snvderja s poti. da bi se lahko' Mrs. Snyder in Gray, ki sta stara kakih 31 let, nato poročila, a Gray je že poročen ter ima deset let staro hčerko. Tukajšnji detektivi, ki so pa aretirali v Syracuse, so iz-J sledili tudi dve pismi, kateri je pisal v petek in soboto Mrs. Sny-| uer. S Mrs. Snyder je izprva pripovedovala. da jo je napadel neki nepriznani mož. ko je hotela iti spat. da j«' nato izgubila zavest, da se je zdramila pet ur pozneje in da' našla svojega moža umorjenega. Kr. pa so jo zasliševali štirinajst ur, je obdolžila tirava. Xi trajalo dolgo, ko so bile znane policiji v s,, podrobnosti groznega dejanja. I Avtopsija, izvršena na truplu j Snvderja. je pokazala, da je bili mož zadavljen s tenko žico. potem' ko je bil prej kloroformiran terj udarjen s topim predmetom po, glavi. V ustih in nosnicah mrtve-! ga so našli zdravniki bombaž, ki je bil prepojen s kloroformom. Krog glave mrtvega je bila zavita brisača. A' verigi dokazov pa je manjkalo par členov, kot je vera j sporo-, čila policija. Odtisi prstov na ča-j ši. deloma napolnjeni z žganjem v. stanovanju Snvderja, bodo mogo-' če izpolnili dokaze, in istotako o-koliščina, da je Mrs. Snyder ] red kratkim povišala zavarovalnino u-, merjenega od deset na dvajset ti-' soč dolarjev ter sama plačala če-1 t rt let no premijo, ko je njen mož protestiral proti visokim izdatkom. Žena je tudi priznala, da je imela intimne odnošaje z Gravem. Pri zaslišanju je Gray priznal, da se je seznanil maja ali junija sz Mr. Snyder v nekem hotelu in da sta postala prijatelja, da pa ni nikdar videl njenega moža. Rekel je. da je trgovski potnik in da sta nuje s svojo ženo in otrokom v Orange. X. J. — Lahko prisežem, — je rekel detektivom. — da nisem več videl Ruth Snyder v štirih tednih. Zadnjikrat sem govoril ž njo 17. marca po telefonu iz hotela Seneca v Rochester, se odpeljal v Syracuse, se nastanil v hotelu Onondaga ter ostal do 21 J marca, ko so me odvedli v policijski glavni stan. i i nost države, v katerem slučaju se te špijone pošlje na mejo. kot je bil naprimer v zadnjem slučaju gnan major Vaigiasinda iz St. [R&pahela, ker je iz neke jahte preveč jKizorno sledil zračnim in mornariškim manevrom. I —---- I ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. - *' - j Ogorčenje proti ! laškemu poslaniku. V beograjski skupščini je opozicija sramotila italijanskega poslanika. Zunanji minister se je nato opravičil pri poslaniku. BEOGRAD Jugoslavija, 22. marca. — Vojna na Balkanu je postala dosti manj vrjetna vsled včerajšnje debate glede zunanjih zadev v skupščini, ko so skoro soglasno odobrili ugotovilo zunanjega ministra Periča. da bo uada-Ijavala Jugoslavija miroljubno politiko s celim svetom Ln kot je izjavil albanski poslanik Cena bej. da ne ve ničesar o kakih vojnih pripravah proti njegovi deželi. Tekom debate p« je prišlo do izbruhov proti Italiji, posebno tekom govora M. Trumbiča. ki je kritiziral stališče Ninčiča. Resno vznemirjanje je pretilo, ko je poslanec Wilder zamahnil s pestjo proti diplomatični galeriji, kjer je sedel italijanski poslanik, general Bodrero ter vzkliknil : — Italijanski poslanik je še vedno tu. Vrzite ga ven z njegovo tolpo špijonov. Naš poslanik je bil prisiljen zapustiti Rim. Zakaj je Bodrero še vedno tukaj ! Opozicijski poslanci so ploskali, a predsednik zbornice je ustavil nadaljne demonstracije, ko je zapustil dvorano ter prekinil sejo. Po konferenci z ministri se je o-glasil predsednik skupščine Trif-kovič pri generalu Bodreri ter globoko obžaloval dogodek. Sledil mu je Perič. ki se je opravičil v imenu vlade. Ko je bila seja obnovljena, je objavli je predsednik Trifkovič. da j« bil poslanec Wilder suspendi-; ran za tri seje. To je vzbudilo srd poslanca Pribiceviča. ki je obrnil pozornost zbornice na dejstvo, da; ni bil jugoslovanski kralj zavarovan pred napadi italijanskega časopisja. „ Z izjemo teh izbruhov ni bilo nobenega znaka, da lahko svet pričakuje nadaljni balkanski konflikt iz sedanjili/ odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Perič je rekel včeraj zvečer-pred skupščino, da so odnosa j i med Jugoslavijo in Italijo prijateljski m da bodo ostali v kolikor je pri-', zadeta pri tem Jugoslavija. Re-j kel pa je. da se lahko porabi ita-j ljansko-albansko pogodbo za to. da se ogrozi odnošaje. ker se drži Jugoslavija principa, tla pripada Balkan balkanskim narodom in da ima interes«; pri usodi Albanije. Zahteve angleških delavcev. _ LONDON. Anglija. 22. marca. Pri debati glede mornariškega proračuna v poslanski zbornici se je stavilo včeraj predloge, katere naj stavi Anglija po njegovem mnenju na .bližajoči s-e konferenci med Združenimi državami. Anpli-jo in Japonsko v Ženevi. Ti predlogi, so: Odpravijenje velikih ladij in pomorskih čolnov ter omejitev križar k .na pet tisoč tonv j Po njegovi cenitvi je prihranila Anglija vsled washingtonskega doprovora do petsto milijonov dolarjev. Aeroplani kot reševalci življenj. PARIZ. Francija. 22. marca. — V Cliamonix. ob vznožju Mont Blanca. bodo štacijonirani trije aerophuii, da priskočijo na pomoč ponesrečenim turistom. Na signal hribolazea. ki bi zašel v stisko, bodo letalci prihiteli na pomoč. Dvojni umor zastran dekleta. Morilec je streljal brez svarila v italijanskem delu Bronxa. — Sedaj iščejo rdečelaso plesalko. Dva mlada moža sta bila ustreljena tekom pretekle noči na obljudeni cesti v "Frog Hollow", v italijanski sekciji Bronxa. tekom spora, radi ljubezni neke rdečelaso deklice, ki je obiskovala plesne dvorane, v katere sta zahajala oba umorjena mlada človeka. Michael Cavato. star devetnajst leh. z iztočne 150. ceste je umrl I par minut po streljanju v neki trgovini za sadje in zelenjavo, ka-j mor se je splazil. Njegova mati. -Mrs. Lujiza Cavato, ki je prihite-j la kričeča k svojemu sinu. ga jo držala v rokah ko je izdihnil. John Delgracco. star *J1 let. je i izdihnil pol ure pozneje v Lincoln bolnici. Delgracco ni hotel odgovoriti na vprašanja glede strelja iiija ter je proklinjal policiste, ki isojra izpraševali. Mrs Cavato je rekla, da je bil morilec visok. \ i-;tek mož, ki je nosil sveta' mehak klobuk ter sivkast površnik. Streljanje se je završi!*; na tla ku pred biljarduico na iztočni 1"0. cesti. Preko ceste je bilo v Č vo2 branjevcev z ribami, in v bloku se je nahajalo kakih sro ljudi. Cavato in Delgracco s,s prišla v biljardnico. jedla saudw iciie ter prišla eno minuto po*, icje ven. Brez svarila se jima je približal tretji mož. Iti je oddal tri strele. Dva sta zadela Ca vat a ena krogla v bližino srca. druga ja v glavo, i Tretja krogla je prodrla telo Del-graeca. Morilec je odšel po cesti | z orožjem v roki ter izginil v tenement hiš«), v kateri je živel Delgracco. Policist Ilacser je preiskal hišo. a ni mogel najti niti morilca, niti i orožja. Nadaljni policisti so stvorili kordon krog bloka, preiskali vse hiše. a ga niso mogli najti. Policija je skušala včeraj zvečer najti deklico, radi katere se je baje vnel spor. Italija zahteva tako armado kot Francija. ŽENEVA. Švica, 22 marca. — General de Marines in drugi italijanski delegati so včeraj izjavili na prvi seji pripravljalne razoro-ževalne konference, da mora imeti Italija na j prvo armado, ki bo enaka po velikosti oni katerckrli kontinentalne evropske sile. predno bo ! Italija pripravljena razorožiti se j sorazmerno z kako drugo silo. r^ Ivot se domneva, bo ust rajala Italija pri tem. da mora biti njena armada prav tako velika kot ona Francije. Seznam. To je aeraam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai ▼ dinarjih ali lirah- Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo to ponudba ugajala, poaabno fta, ako bost« vpoitevali svojo korist in nafto zanesljivo Ur točno postrežbo. - Dinarji Lir« ' Posebni po- Din---------800 ____$ 9.4S Lir............100 ............$ 5.20 d&tki. Din..........1.000 ________$ 18.60 Lir ............200 ............$10.10 PriaUJbin» » Din. .... 2,500 .... £46.25 Lir ............300 ............$14.85 «■ Din..... 5,000 .... $ 82.00 Lir ............500 ............$24.25 Eliji Din. ---- 10,000 ----------$183.00 Lir ............1000 ............$47.50 sledi :z» $25. aH / Banji mačk 19 cca- Za poSUjatre, U presegajo Deaattlaog Dinarjev ali pa Dratfao« L±r Ut; od $25. oap?eJ .SoToIJnjemo poaeben aaeaka primeren popast ^ I3W. |M l^wrtl FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street r*»si oobxlandt Ne& XorJH, fcL i ____ VELIKO PRAZNOVANJE V MOSKVI Prebivalstva Moskve je z navdušenjem pozdravilo padec Sanghaja. — Označujejo ga kot velikanski politični udarec, izveden proti imperijalizmu. Tuje sile imajo v mestu 20,000 vojakov. MOSKVA, Rusija, 22. madca. — Povsod so za-vihrale rdeče zastave, in s prepevanjem internaciju-!e so prihrumeli tisoči navdušenih delavcev na Rdeči trg, pred poslopje komunistične internacijona-Je, da proslave padec Sanghaja. Posebne izdaje listov so nosile velik naslov: — Sanghaj, trdnjava imperijalizma v Aziji, je padel. Uglanov, predsednik moskovskega sovjeta, je izjavil: — Zavojevanje Sanghaja pomenja prvi in najbolj važni korak proti uničenju reakcionarnega militarizma na Kitajskem. To je velikanski politični udarec proti imperijalizmu v Ameriki in Evropi. Sanghaj pod oblastjo necijonalističnega revolucijonarnega gibanja pomenja veliko ojačenje revolucije in kitajskega proletarijata. Soglasno s poročili iz Sanghaja, vihra južna zastava nad froncosko koncesijo. SANGHAJ, Kitajska, 22. marca. — Kantonska armada je zasedla včeraj malo pred polnočjo Ki-angnan arzenal, ki leži manj kot eno miljo od fran coske koncesije. S tem je zasedenje južnega Sanghaja dejanski izvedeno. Nacijonalistične čete posvečajo sedaj svojo pozornost bežečim in plenečim šangtunškim četam, kojih nekatere nudijo obupen odpor. Kantončani si resno prizadevajo, da uveljavijo v Sanghaj u zopet red. Oddelek bežečih Sangtunčanov jestreljal vsevprek ter ubil dosti civilistov. Tudi na angleške čete so streljali, ko so slednje zabranile šangtunškim vojakom vstop v mednarodno naselbino. V mednarodni naselbini sta bila ubita dva angleška vojaka. Kakih sto ruskih monarhistov so spustili v mednarodno naselbino, potem ko so jih razorozili. • h Pi' P°velJnik severne armade, ki naj bi branil" mesto, se je baje pridružil Kantončanorn. I Policija je vedela za "črno branibo". ; Eerlinski policijski podpredsednik je priznal, da je vedela državna policija z a obstoj "črne ! brambe". ■ I IJEKLIX. Wiiu*ij;j. 22. marca, j Tekom včerajšnje s<-j»- v morilneiu i procesu je prišlo na dan M0£BN10 PUBLISHING OOMPAJR ZA VtrpermHon) frank Bataar, preeidenl.____LotlU Banedik, Ireatnrer. PIm« of boamoM of Um corporation and addro—ea of above offiecn: 82 Cortlandt fit^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" ______ ^Jotte ofjhe P«°pb" _ __ _____ItMd Every Day Except Sunday* and Holiday i.___ $m Mb iota aelja list ea Amerika Za New York mm^M« $7.00 in Kanada------$6.00 Za pol leta_______15.00 pol leta -----$3.00 Za inozemstvo ta tela UH —$7.00 t*trt leta __------fun Za pol Uta______$9.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Gtd* Naroda" Uhaja vsaki dan izvzcmh nedelj in praenitoa. Doplai brei podpisa in osebnosti se ns priobčujejo. Denar naj m WifOToIi pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroSni. fcpr, proeimo, da m nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _____najdemo naslovnika. "GLAS N A B O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ___Telephone: Cortlandt 2876.___ NOV NAČIN SAMOMORA V mak'iii liewyorskein stanovanju je dobila policija i 1 i nad petdeset let. Ležali sta v postelji, poleg postelje je pa ležalo petdeset praznih steklenic, iz katerih je se vedno zaudajal smrad po slabem žganju. Zdravnik je ugotovil zastrupljenje z alkoholom. Petindvajset steklenic žganja je ze'proeej za postu 1*110 žensko. ('e sta si hoteli prijateljici prostovoljno vzeti življenje, naj bi si izbrali kako d runo sredstvo. Butlegarsko žganje je dandanes drago in zanič, po-legtega so pa zadnja suha leta tako utrdila in strenirala želodec, da je treba že precejšnje količine, predno samomorilni kandidat doseže svoj cilj. r VRANA VRANI . . . >»aš pregovor pravi, da vrana vrani ne izkljuje oči. Resnica tega pregovora je bila že neštetokrat dokazana ter jo dokazuje tudi slučaj, ki ga navajamo v naslednje njem. Francija je jezna na laške fašiste. Toda ta jeza je le navidezna. Govorimo o oficijelni Franciji, o njenih državnikih, diplomatih in diplomatičnih zastopnikih. V Italiji nima obstanka človek, ki ni član fašistov-Ske organizacije in ne nosi črne srajce. Gorje onemu, ki si predrzne javno izražati svoje pro-tifašistovsko mišljenje. Pred kratkim se je skrilo 11a francoski parili k "Theo-phile Gantier" sedemnajst protifašistov, v namenu, da potegnejo iz laškega pekla v preljubo francosko prostost. Na krovu se je nahajal tudi francoski konzul, ki je s svojimi kapricami odplutje paruika za eno uro zakasnil. In baš v tej uri se je zgodilo nekaj strašnega. Begunci so bili izdani. Na krov je planila tolpa fašistov, ki so v par trenutkih poklali štirinajst beguncev. Trije so se še pravočasno skrili, da jih ni zadela grozna usoda njihovih tovarišev. Fašisti so pometali trupla preko krova, si obrisali krvave roke in odšli. Francoski konzul bi bil lahko vse to preprečil, pa ji bil menda z morilci v zvezi. Mirno je sedel v kabini prvega razreda in čakal, da bo vsega konec. Poročila o tem dogodku sta francoska 111 laška vlada dolgo prikrivali, slednjič je pa vseeno prišlo na dan ter ponovno potrdilo preprosto modrost, da vrana vrani ne izkljuje oči. . . t ^ RAZSTAVA PERUSKOVIH SLIK t -r v ———————— * V elevelandskem slovenskem Domu je razstavil mlad slovenski slikar Perušek zbirko slik t^er s tem povečal že itak velik ugled, ki ga uživa slovenska naselbina pri dru-gorodeih v Cleveland^. Peruškovih slik ne moremo ocenjevati, ker jih nismo videli, toda iz raznih angleških 111 slovenskih poročil posnemamo, da je rojak Perušek umetnik po poklicu in pf> božji volji. j * Naš^ nmfchiiki so reveži dedna, še večji reveži po v tujini, dokler poudarjajo svoje slovenstvo. §T Narodnega izdajstva jim ni očitati, ker je tudi lunet- ilik človek iz mesa, krvi in kosti ter mora skrbeti za vsak-' 'lanji kruli. Vsega občudovanja je pa vreden in vse priznanje zasluži naš človek, ki se je v tujini, med tujerodei povzpel, nato pa pride nazaj med nas pokazat, kaj je ustvaril. Zatrdno upamo, da bodo rojaki pokupili vse razstavljene slike, (kolikor jih je pač naprodaj). Z gmotno podporo bodo umetniku dali priliko za širši in višji umetniški zanos. Dopisi. Brooklyn, N. Y. Efijaltje! Izdajalci! — vpije gospod poročevalec v 'Našem Domu'. V odgovoril na moj dopis se je le malo dotaknil konkretnih vprašanj. Vse bolj j«' posveti! svoje jrero poglavitni osebi naše debate, kar I j-- pravilno, saj i«rra dotična ose-! ba pri nekaterih Slovencih, oziro-! ma pri odboru večjo vlogo. kot •Slovenski Dom. Po možnosti bom kot "slavni dopisnik". ki so ga neko«'* prav tako zavili v plenice, in ki je slično kot vele bori tel j dr. Pleše ter do-tičui poročevalec. povzročil mate-! ri precej pranja, poskušal odgo-Ivoriti na vse. kar se po mojem J '.nnenjn tiče mene. I Titelne. kot naprimer: "modri-j?«:'. "domišljava veličina", "iz- 1 dajfdee". "efijalt". "slavni dopis-; ni k'' in bog zna kaj še vse. vi lah-,koj:pišete poljubno. Jaz tega ne bonu > V tem se zrcali vaša togota in v tem razodevate, s kakšno gren- j j k ob? sprejemate za vaše zavijanje od narodnega delavca brce. 1 tla m neveden. se je izrazit . j >1 • rot" e videč. Seveda sem. Vsakega človeka | ki j<- normalno rojen se drže no-I ge. roke in glava. Z rokami dela. j z nogami hodi. z glavo pa misli. Kdor ne misli, si je sam kriv in misel si mora izposoditi od dru-j gega. ' Vn» idv\irnil. Niti sanjalo se mi ni. da se bodo iz odgovora porodile se-i eond hand kare in drobtinice. T™-j jaz sem imel eno enkrat in za vsi'k slučaj povem, da kosti meje sreond band kare počivajo v dum-' l 'li v New .]ei-sev in meti North j Iierjrenoni in 1'asaieom m. ji lah-^ i ko krancelj kupite. Izpridila se mi je. in sem jo zafnral. )>rav kot j p<« mnenju poročevalca, ideje na-j jrodnejra doma pred dvanajstimi. |.o.i. j -Taz irn sicer ne bom silil, kam, naj jrre vprašat kaj se pravi zafu-j Irat. če se pa za kosti tiste ideje.I !ki je bila zat'urana. kaj zanima, mu želim uspeha. ■ | Odkritosrčno in z jasnimi bese-j jdafni vam povem, da vi ne bost^ zmožni postaviti nepristranskega |l>oma in da dr. Pleše ni začej te • akcije zaradi drujrejra kot za svoj( ! lasten dobrobit, zato ker vitli v i Slovencih lahko- pe-djarmljiv ka-' rak ter ter jim hoče postati kaži-I pot. Ko bi mojrel slikati misel in fan-| tržijo dr. Plešeta ter gradove, ki. ijiii je zidal v oblake že predno je i izbleknil, bi slike prav gotovo pustil priobčiti i tem dopisom. Seveda moram tu omeniti, da 1 roti njefrovi stroki, pri kateri se menda tako strašansko poti. (po zatrdilu poročevalca), jaz.nimam i ničesar. Niti nimam ničesar proti njejrovem bogastvu. Ce si dokažem, — ' 1 ' ' ' " " 3 • .... , vam. ki upijete nu n;is. tla smo najpodlejše izdaj ice ter prodaja-j lun sveto 4 naroda za -Iudeževe groše. ; Izdajalci. — kaže na uas! Ce natisne "Naš Dom" polno izdajo mojih priimkov, ne boni miroval, dokler se ne izčisti hinavščina iz prostora, kjer se dela za narod in v imenu naroda oziroma naše naselbine tu v New Torku. ' Danes gojiti upe na bootleg in v prostoru, kjer se ima naselbina izobraževati, je toliko, kot zavajati narod, da dela zopet postavo, če t nt I i je krivična, a je vendar postava in ima precej ostre zobe. Jaz nisem bil še nikdar zoper Dom. Nikdar še nisem pisal v taki smeri. A Dom pod tem odborom in na tej podlagi ne bo Slovenski Dom. pač pa proti-trdnja va (\ S., prostr-r združb, ščuvanja in samo-razcepijenja. Nato se je tudi delalo koj v začetku, kar je jasno dokaza 1 prvi uredniški članek v "Našem Domu". Ako se ne da napraviti načelne izjave in pravil s katerimi bi mogla soglašati vsa društva in ako -e ne sestavi odbora s katerim so vsa društva voljna sodelovali, in če ni ta odb< r sest:ivl.ieri s sodelovanjem vseh društev. — Dom ne more odgovarjati zahtevi naše naselbine. Kritika, pravi poročevalec, mora biti. a iitvarna. Vse lepo; kakšno kritiko, bi pa gospod poročevalec vzel za -tvarnr * Morda kimanje ! No. no. gr.spod mož. ki si se zavil v krilo poročevalca, nič ne pričakuj kimanja. Naselbina je upravičena vedeti, upravičena spoznati. pa naj bo to všeč vam ali ne. Ne vi. pač pa naselbina bo zidala Dom in iz nje žepa bo šel denar. (V spozna potrebe ! Kritika zida. Dostikrat je pa tudi treba, da do tal podere, predno je mogoče narediti boljše, če je sploh narediti mogoče. • Ko sem zadnjič omenil pogovor, da dr. Pleše zlorablja slovensko narodno idejo v namenu, da krona svoj listič, se je |>oročevalec. mesto potrdila, tla j t* res govoril in da ve. ter da mu ne zameri. <"e i tako dela. zavzel za omenjeni listič in mu zapel primerno slavo. Tudi jaz sam bi mu dal kredit, i ko bi pomagal postaviti nepristranski Dom. kar je prav je prav. Dobro moramo ločiti od slabega, i Dobro je dobro, naj izvrši ta ali Joni. Ampak bog se nas usmili, ko .bi imeli vodnike. k«t je Naš Dom. i Večina Slovencev obstaja iz delavcev. ki garajo od jutra do ve-icera. Delavci naj prečita jo dva uredniška članka, ki jih je objavit. enega v slučaju stavka rudar- r |jev in drugega ob koncu stavke železnicajev I. R. T. v New Yorkn. Kar se pa tiče dopisa in trditve. da je bil naročen, je prav takti kot bi jaz trdil, tla je njegov dopis zrastel na zelniku Našega i Doma. -laz vsaj mislim, tla nisem toliko za luno. tla b< kdaj posodil svoje ime. Torej tu sem izdajalec plešetiz-ma. Streljajte! Porota pa naj bo slovenska naselbina, ki bo najbolj pravična. Konečno pa še enkrat podarjam. da sfni jaz pisal dopis sam iz moje lastne vfdje in,če je krivičen. krivica leti na t»p in iia i»obe-no drugo osebe. Ve mrGlas Naroda da prostora da se izrazim, naj urednik Ue bo zato obdolžen izdajstva naroda, ki ni izdajstvo, pač pa želja ustvariti narodno stvar, mesta pokveke samopašne-žev. Tgnae Mušič. r . . ' • - • < Canonsburg, Pa. Dne 5. marca t. I. je bil v listu Prosveta priobčen dopis gospe France Novak iz Strabane. Pa.. v ste se naveli čali navadne cigarete Seznanite se s Selmar Kraljico izrednih cigaret kateri pa nikakor n»> odgovarja resnici. Zgoraj omenjena trdi. da se je nad polovico članov Dramskega kluba Soča v Canonsburg. Pa. uprlo proti uprizoritvi Molekove' "Hrbtenice", kar pa ni res. Vsi čluni kluba Soča >o bili zato. da se »lira. ampak ne poti imenom dr. kluba Soča. Vzrok je pa ta. ker je to proti pravilom našega tir. kluba in ker je ena tretina članstva kluba članov K. S. K. -I. in ( štirje člani, in to slučajno najbolj rlctivni. >o še celo uradniki tukaj-' šnjih lokalnih društev. Kot taki so odklonili sotleloVa- • nje pri "Hrbtenici". Da bi pa kak-( sen član tlraui. kluba odklonil 'granje zato. ker mu je S. N. P. -1. trn v peti. tega pa jaz ne vem. ampak bo že dopisnica Prosvete bolje vedela. ' ljudi. - katerimi pridem jaz v dntiko. nisem še nikoli slišala, dr* bi kakšen izrazil ]>roti S. X. I*. -I.. pač pa so ponosni na veliko dr. Postonjska jama tudi nečlani ist- ga. Ako pa št' kakšen rojak ni član omenjenega društva, je pr lahko vse drugo vzrok, ne pa. tla mu je S. X. P. J. trn v peti. 1 S. X. P. -T. ie dovolj jasno pokazala. . tem .;»■ pa to. tla ko je bib> sklenjeno, da dr. klub Soča igra. je bila Fran-a Nova. k prva. ki se je od poved a hi igranju. In t<; še iz zelo tehtnega vzroka, ona namreč noče kot se je izrazila) veljati za najbolj brez-versko. Toraj. kdo je lisi i. ki seje razdor v klubu Soča Sedaj si dovoj jasno pokazala, kakšen namen je imelo tvoje agitiranje za "Hrbtenico". Po tem vsem. kar si in še počneš. bi se morala prva priglasiti, in to Zii glavno vlogo.' ne pa -stonjska jama. Strabane Želim jim obilo uspeha, da bi hdi vsi stroški za povečanje odra povrnjeni že isti večer. Pozdravljam vse zveste čitate-Ije lista <;i«s Narotla. listu pa želimo bilo uspeha. Pavla Žagar. Enumclaw, Wash. ('••njeni urednik, prosim v;ts. da priobčite ta moj dopis iz tukajšnje slovenske farmarske naselbine. Ker se malo kdo < glasi v nam priljubljenem listu (iia> Naroda, se oglašam jaz kot večletni naročnik. P»il s,-ni naročen nanj. ko je bil list še majhen kakor polletni ot it k. iz njena je pa zrastel velikan in je razširjen med Slovenci ti: srran in ono st;-;tn velikf luže. Z ilelom gre bolj slabo v pre-n.n gokopih n Judi parne /huc bolj shibo delajo. Uojaknm lir svetujem hoditi seni za delom, ker ga ne bi dobili. Kar >e tiče farmarjev, ima- mo. p:i dela več kot preveč. Pozimi streljamo štore in bi kdo misli!, da se nahajamo pred Sa nu h jem nji Kitajskem. Sedaj smo pa priče, i i sejati in saditi ker je čas y.a to. Kar s,- tiče društev, imamo tri slovenska društva in sicer društvo liratje Svobode, št. 1(>'_? Jugoslovanske Katoliške -l"dnote. h katerem jaz pripadam in šteje 7-~> čit«nov v odraslem i ddelku in 40 v mladinskem oddelku. Druirn je društvo št. S. P. Z. tretje i»a spada h K. s. K. J. Prav lepo se razumemo med seboj. in imamo prostorno društveno dvorano, kjer priredimo skup-n - ph c nisem oženil, so mi sitne sosftle tddjidtilt*. da mi bodo naredile ži*no i/, slame, kar se je tudi zgodilo na pustni torek zvečer. Prišlo jih je toliko, kakor bi bi' kakšen pogreb. Privlekli so seboj tako veliko in debelo, da sem jo imel dosti nesti drugi dan zjutraj v hlev prašičem, ki so se lepo zabavali ž nj<- in so s(. skoraj sfepli. ker je hotel vsak imeti boljši del. ! Sedaj pa končam, tla ne bo romal v kes ta dopis. •ferv Krashovetz. Velika noc m piruhi. Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike. Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena j im darila pravočasno, Zato se obrnite za veliko-nočna nakazila v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod: f FRANK SAKSER STATE BANK 82 CorUandt Street : : New York, M. T. Pete? Zgaga Mot le rim doba . . . drugi časi . . . drugačne navade. Prej so domače slovesnosti, ua-nrinn r pogrebe, svatbe in krste prirejali z velikim hrusčem in tru-ščem. praznovali so jih s povabljenimi in nepovabljenimi gosti, z jedačo in pijačo, dandanes pa vse-ira tega ni več. vse je bolj liho in mirno. J Ena najbolj tihih slovesnost i je god družinskega očeta. Zjutraj vstane, in prebira srajce, upajoč. «la bo našel katero, ki še ni jiače-, i;i poil vratom. Nato s«> splazi v sinovo sobo in potilioma izmakne iz kota kravato, katero je sin že zdavnaj zavrgel. Zatem «»re v sobo. kjer počiva hči. Iz škatljice ji pofati par cigaret, kaiti na svojega godu dnu se mora malo postaviti. mora malo p« kaditi. Vse gre tiho in mirno izpod rok. Le v zadnjem trenutku je malo kravala. To je Tetlaj. ko narahlo poboža ženo ter jo prosi za carfare. .Marsikaterega soseda so že zbudile odločne ženine besede: — Nimam drobiža. Ne. tukaj imaš dolar, pa idej. da boš zvečer čenč prinesel. Ko skuha zajtrk, tla mački mleka i1i kvanarčku votle, odide na delo. praznovat svoj god ali rojstni dan. Zvečer -e vrne vesjitrujen domov. liiš.i je mrzla in prazna. Že na je pri sos..,ii, ||,".j d»*la ever-tiui". si<> je bil pa /» prej doma. "/a je moral takoj po opravkih, j Zakuri in -i skiditi borno večer-jico. Nato leže in zaspi kol nbit. 1'alfo tiho in mirno praznuje ^voj god ali rojstni dan zakonski 'Ho/, in družinski oče. katerega je motln oblagedarila / "iiitiderno" ■ družino. ■1 Zupan nu sta Johannesburg;! v Južni Afriki je poslal predsedniku <'oeliilge-u v dar dva krasna ' leva. ! Leva sta ukročena t'*r belkasto-sivo barve. ! Predsednik Coolidire najbrž ne ( vr. kako bi se mu revanžiral. , Dva amerišk i suhača naj mu pošlje v zameno, pa ga bo najbolj presen« til. | Takih »mliačev kol so v Ameriki. n: najbrž. nikjer drugod na svetu. I * Neki raziskovalec se je vrnil iz 1 azijskega »zemlja Tibet ter obja-i vil \ časopisju jako zanimivo ' port-čilt) o svojih raziskovanjih. • Rekel je. da so v Tibetu kraji. " kje je vse polno divjih oslov. Po-1 nek d jt- celo več oslov kot pa i ljudi. ' Tistemu, ki hoče kaj takega vi- * tleti, skoro ni potreba hoditi v ■ daljni Tibet. * i • V Združen" državo je dn>pei ( slavni francoski slikar ter rek"). de bt> slikal I epe ameriške ženske. ' Ne vem. kake botbi Ameri- I kanke sprejele in kako bodo zadovoljne ž njim. j Amerikanke. lepe in grde. stare in mlade, se znajo same prav «io-bro slikati. * Švedski princ Viljem je odnoto-jval v svojo..tltiinovino. Prepotoval je vso Amerikti ter imel nad pet- t 'deset javnih predavanj. S predavanji je zaslužil kakih $40.1)00. Ce bi rt-muuska kraljica Marija. ko se je mudil; v Ameriki, ljudem kaj pametnega povedala, bi ji najbrž tudi ne bilo treba odhajati praznih rok. < "as je denar. <> tem se bodo posebno tisti prepričali. ki so par dni prekasno plačali dohodninski davek 4 * Meti politiki države New York se je unel velik boj za stran vodne sile. Značilno je pri tem. tla se tega boja ne udeležujejo suhači. * Na prvi spomladanski dan so Newyorčani slekli svoje spomladanske suknje fer ziyiske oblekli. Preureditev fašizma. Fašizem v Primorju jc preživljal fflo proalo leto zelo težko krizo. Fa&Ntovska stranka je organizirana v krajevnih fašjih, ki so zve-! zani v provincijalni federaciji za vsako provinco posebej. Ker je bi- 10 Pri morje razdeljeno na štiri province, tržaško, poljsko, reško in videmsko. je bil torej tudi pri-J morski fašizem razdeljen na štiri provincijalne federacije. V tržaški in videmski federaciji je bil po-, lož«j skrajno kritičen, ker so si stali tu nasproti dve neopravljeni strupi, fnrinaetjanska, skrajno in-transigentna, ki je imela za seboj ogromno večino, in pa ofieijelna, zmernejša mussolinijnnska, meti katerimi je redno prihajalo do čisto odkritih sporov in celo krvavih spopad ov, Zato ti dve federaciji že celo leto nista imeli rednega vodstva direktorija, izvoljenega na redni letni glavni skupščini s provinci jalnim političnim tajnikom na čelu. temveč so vodili federaciji razni, od osrednjega vodstva stranke imenovani razredni komisarji, ki so imeli nalogo, da izčistijo položaj in nrede razmere v obeh federacijah. Izredni komisarji so se menjavali precej hitro, nI i |>oložaj je ostal neizpremenjen.' V tržaški provincijalni federaciji je zadnji izredni komisar, nar. posl. IJarduzzi končno menda vendar, vsaj navidezno, toliko očistil ozračje, da je osrednje vodstvo fa-šistovske stranke smatralo položaj : za toliko urejen, da je bilo mogo- < ee izročili v what v o federacije no- i veniu direktoriju. — Ali osrednje ; vodstvo stranke, ki je tudi povsod i drugod odpravilo volilni sistem, je odpravilo volitve tudi v stranki i sami in je samo, z odobrenjem vr- < hovnega vodstva vsejra fašizma, j Mua&olinija, imenovalo nove direk- -torje za vse provincijalne federa- ; eije. kjer so razmere toliko ureje-j ne, da ni treba izrednega komisar- i ja. Tako je bil torej tudi za tržaško provincijalno federacijo ime- < iiovnu direktorij z bivšim izrednim « komisarjem Jiarduzzijem kot pro- < \ ineijaltlim političnim tajnikom j na celil in da je bil ta direktorij ; dne 18. februarja tudi že slovesno , U stol i; •en. | * Ker se je s posebno vladno na- ] red bo v začetku letošnjega leta « ustanovila nova goriška provinca, 11 kateri pripada 121 občin bivše ] Goriške in G-rudiščanske (ves slo- \ venski del dežele, izvzemši tržaš- j ki in sežanski sodni okraj), je tre- s ba za to novo provinco, ki je tvo- < rila prej del videmske province. 1 ustanoviti posebno provincijalno j federacijo, ki sc že pripravlja, in i sicer pod vodstvom tržaškega pro- i vincijalnega tajnika Barduzzija j kot izrednega komisarja za ta pri- j pravljalna dela. Pripomniti pa jc ; treba, da so tudi v goriškem faši- j ju razmere precej zamotane in raz- i orane in da bo tudi tu treba ener-gičnega dela, predno bo stvar ure- j jena. ? i i V puljski federaciji je novi di- \ rektorij z nar. posl. Mrachom kot \ provinci jalnim političnim tajni- s kom na čelu tudi že ustoličen. Raz-Jt mere v istrskem, z! asa i pa pulj- j skem fašizmu tudi niso bile in rav- \ no tako se danes niso bogvc kako j sijajne. Saj je znano, da je prišlo t v lanskem poletju celo do odkrite- j ga upora fašistovskih miličarjev.' i ki so se potem morali zaradi sra-J molilnih napisov proti kralju in s Mussoliuiju, s katerimi so poma- l zali zidove, in potem zaradi bomb- fc nega atentata proti karabinjerski r stražnici zagovarjati pred sodiš-^p čem. Novi direktorij pa £kuša ne-^f zadovoljnost med fašisti obrniti v$j drugo smer: proti našemu narodu t v Istri. Na vseh fašistovskih se- ti Stankih govore voditelji o zopet k vzbujajočem se rovarenju jugo-j slovanskih iredentističnih litijska-, f čev, da je temu rovarenju in Imj-jc skanju treba napraviti konec za a vselej, da je glavna naloga fasiaj- v uia v Istri ta. da napravi fašistov- n ski red v provinci. Ko je svoječas- ii no puljski prefekt izjavil .da v p tem pogledu daje polno svobodo n fašistom, si danes svojo nezado- o voljnost proti osrednjemu vodstvu Si stranke, kateremn se očita nezado- n stno skrb za istrske vzdrževalce G fašistovske^-a režima, preganja z ri vsakovrstnim nasiljem proti slo- ti - vairskemu prebivalstvu. Pri tem ■ seveda nihče ne gleda na to, če pri raznih hišnih preiskavah izginja ■ marsikaj, kar prihaja prav fašis- itovskemu žepu in želodcu. V reški provinci fašistovska pre vincijalna organizacija še ni konično urejena in nima še vsega di-► rektorija. temveč ji stoji na eelu ■J kot izredni komisar oni prosluli i ( vodja reškega fašizma, kapitan j -.Ilost - Venturi. ki so ga svoječasni| •, fašistovski upravitelji sedaj že i davno pro pa le Banke Adriatike za i njegovi zasluge nagradili z uprav-j nim svetništvom te banke in ne i ravno prenizkimi tantijemami. — . Ker spada jwrfT reško provinco tu-, ! di nekdanji vološčanski politični in ilirskobistriški sodni okraj, ima torej Host - Venturi pod svojo ob-( last jo tudi te naše kraje, ki so pa še bolj redko posejani s krajevnimi fašiji. t Redno delovanje provincijalnih federacij obstoji torej le v dveh primorskih provincah, v tržaški in, puljski. Tržaški provincijalni politični tajnik P.ardnzzi je za nedeljo. 20 februarja sklical v Trst vse politične tajnike krajevnih fašijev v tržaški provinci. Udeležili so se te-'ga sestanka politični tajniki fašijev v 8t.ranz.nnu, Pierisu, Foglianu (tržaški sodni okraj). Dutovljah (Božidar Kom paro), Opčinali, Xa-brežini, Sežani. Tomaju, Zgoniku, Divači. BorStu, Košani (Maks Pre-mru), Št. Peter na Krasu, Prest ranku, Postojni. Miljah in Zavijali. Značilno je. da so izvzemši Mut ovije in Košano politični ta J-! »liki vseh ostalih krajevnih faši-i jev Italijani, in skoro izključno re j nikoli, kar je najboljši dokaz, da se ne zaupa preveč domačim fašistom. pa ee še tako glasno izpovedujejo svoje fašistovsko prepričanje. incijalni tajnik liarduzzi jel na sestanku začrtava! naloge, ki jih morajo v najkrajšem času izvesti krajevni politični tajniki. Sestaviti in predložiti morajo nemudoma provineijalnemu tajniku listo imen vseh članov svojega krajevnega direktorija. Po odobritvi direktorija s strani provineijalne-| ga tajnika se bo vršilo nstolieenje. Xato je treba izvesti popis članstva. kar se mora zgoditi v roku od 23. februarja do 23. marca. Izključiti je treba vse, kar ni popolnoma zanesljivo in v vsakem oziru neoporečno. Vsi člani morajo iz-roeiti svojo staro člansko izkaznico s fotografijo krajevnemu političnemu tajniku, ki bo izdajal pod svojo posebno odgovornostjo nove izkaznice, katere so veljavne le tedaj, če so opremljene s članovo fotografijo, pčatom fašija in podpisom političnega tajnika. — Nove članske izkaznice se morajo izročiti vsemu članstvu na slovesen način dne 23. marca ob istem času v vseh fašijih. Izkaznice se morajo izročiti osebno vsakemu posa-' možnemu članu, a po izročitvi izkaznic se bo vršila slovesna skupna zaprisega članstva. Glede član-skih prispevkov se ni odredilo nič (določenega, pač pa je priporočal provincijalni tajnik, naj se poleg plačila za izkaznico prispevki ome-jc na najpotrebnejše, češ, ker pretirana obremenitev članstva ni pravična, ni fašistovska in tudi ni dobro propagandno sredstvo. I Generalno politično tajništvo stranke zahteva kar najstrožjo kontrolo nad krajevnimi fašiji in bo v ta namen pošiljalo posebne nadzornike v province, ki bodo pregledovali upravo posameznih fašijev celo tudi v najmanjših krajih. Enako bo tudi provincijalno tajništvo nadziralo upravo krajev-Tiih fašijev po svojem glavnem knjigovodji. Za splošno delovanje krajevnih fašijev bo dajal direktorij provincijalne'federacije navodila v posebnih sporočilih. Nekaj takih navodil je direktorij že izdal in se nanašajo na odnošaje med fašiji in milico, ki morajo biti kar naj-prisrčnejši. Vsi fašisti morajo biti miličniki, V nekaterih krajih že obstoji taka ozka zveza med fa-šijem in milico, ker je politični tajnik obenem tudi poveljnik milice. Glede pokrajinskih listov se je odredilo, da se inoarjo, če so nepo-trehni ali celo lažifašistovski^usta- Zdravila preprostih narodov. t Ce pomislimo, da je preteklo ko-I maj sto* let, odkar so sežgali v Ev-j ropi na Španskem zadnjo čarov-nico na grmadi, sc ne bomo čudili, če čujemo. da divja in napol kulturna ljudstva in plemena obvla-. duje vera in vraže v čarovništvo. i'e je bilo še leta 1871 mogoče, da ( so v Švici verjeli in bili trdno pre-I pričani. da je Ana Goeldijeva za-{j čarala devetletno Ano Tschudije-tjVO, ki je tekom enega samega me-, *cea izbljuvala nad sto bucik, žeb-, I jev in zaponk (katere je menda !deklica sama požrla) in so nesreč-,'no obdolženko po strašnih mukah . končno r-bglavili radi čarodej-,'stva. potem bomo razumeli, da si I tudi divjak bolezni in smrt. ki posegata v njegovo življenje, razla-'ga na sličen način in meni. da so razni zli duhovi, demoni, duše u-mrlih in ubitih sovražnikov, ki ga j delajo bolnega, mu žro srce. ot-ravljajo drobovje, pošiljajo mrzlico in druge bolezni in ga skušajo z raznimi earodejstvi uničiti. | V boju proti temu so seveda še najumestnejša protiv. čarodejstva in ž njimi v zvezi stoječa sredstva, zagovori, rotitve in razni talismani. amuleti in podobna prazno-1 verska šara. katero se. kakor potrjujejo vsakdanje izkušnje, tudi na svojo visoko izobraženost tako ponosni Evropejec ni povsem o tresel. Svetovna* vojna je pokaza-' la, da od preprostega vojaka, pa J do najvišjih šarž visok odstotek stoji najmanj na tem stališču, če že stvar ne j>omaga. pa vsaj ne škoduje. Poleg svetinjie. škapulir-1 j jev in križcev so sc pod srajco, na j nedrij ill in po listnicah skrivale | razne korale, obročki, zvezdice, korenike. živalski zobje, kristali, deteljice, uročnicc itd. itd., in pri justifikaeijah so se dogajali če-1 stokrat škandalozni prizori, ko so razni babjeverci kot šakali planili na še gorko žrtev, ji pulili lase. —1 brodili po ranah, po izstrelkih ali so se trgali za kose vrvi pri obe-1 senih, kajti vsi taki ostanki in predmeti imajo čudodelno moč J varujejo zanesljivo pred boleznijo in smrtjo in so imeli radi tejra i tudi veliko denarno vrednost. — Kakor svedocijo torej taki prime-' ri, nismo po svojem čustvovanju in! naziranju daleč od raznih divjih' plemen. Primitiven človek, ki si more naravne pojave še dokaj manj pri-j memo in pravilno razlagati kot izšolanec. živi v večnem strahu J pred temi demoni in njihovo moč--jo. Kakor ga puščajo dostikrat' največje naravne prikazni, tež-' ki potresi, hudi cikloni in silovite' nevihte povsem ravnodušnega, ga ■ ■" ■ " i i viti. Kar najbolj pa se mora razši-1 riti po deželi Popolo di Trieste. Reševanje osebnih vprašanj, "ki so navadno vzrok notranjim sporom se mora prepuščati provineijalnemu tajništvu, ki bo brezobzirno in. vsepovsod uvajalo " disciplino. —' Provineijalnemu direktoriju naj se vsakega pol meseca ali pa vsaj vsak mesec pošlje poročilo o stanju faaija in o krajevnih upravnih odnošajih. ! lahko vsak pojav, vsak predmet,! vsak šum ali karkoli, česar ni vajen. spravi naravnost v blazno' I grozo. Zato pa mora biti vedno pripravljen na odpor in na reši-j tev in mora biti za vsak primer! | oborožen napram vsem nakanami zlih duhov. Zavratne in morilne bolezni po njegovem mnenju j»o-vzročajo taki duhovi, ki trosijo po deželi kugo. kolero in koze. j 1 Pa ne le demoni in njim slična| breztelesna ali nadnaravna bitja, povzroča jo bolezni in smrt . Tudi j ljudje, ki se odlikujejo po manj nadnaravnih močeh in darovih in' svojem posebnem znanju, se lah-! ko težko zneso nad človekom, če J mu niso naklonjeni ali če ga celo1 črte. Od tod vera v čarovnike in' čarovnice, ki se slično kot demoni lahko spreminjajo v poljubne živali. so lahko istočasno na več mestih. umejejo letati po zraku in so poučeni v vseh mogočih čarodej-J stvih. s katerimi poleg druge ško-' I I de povzročajo še ono na zdravju in življenju neljubih jim oseb. —j Vera v volkodlake in vampirje te-! melji na teli naziranjih. Čarovniki se spremene na magičen način v .živali, se čudežno lotijo srca svoje t žrtve, ji pijejo kri in podobno, ta-. ko. da lo-ta zboli, prične hirati in končno umre. Že samo želja takili čarovnikov, da. celo zločestni pogled lahko napravi, da oboliš. 1 Da se proti nakanam te čarovni-ške gospode z navadnimi sredstvi, osobito z orožjem, ne da dosti o-(praviti, je jasno. Čarodejstvo se najuspešnejše pobija s čarodej-stvom. — samo znali je treba. — To pa žal ni stvar vsakojrar. ampak samo posebno izueenih ali pod demonsko zaščito stoječih iimetal-nikov. čarodejcev, zagovornikov, , zdravi jačev in šamanov, ki stoje , v zvezah z demoni iit božanstvi ter I imajo prijatelje med duhovi, po-i sredujejo pri njih. poznajo sredstva ter razpolagajo s čudežnimi močmi, kar vse jih usposablja za i težke boje z nadnaravnimi proti v-niki. Ti čarodejci so torej nekaki na-j pel duhovniki, napol zdravi*;!;:, i večinoma sleparji, ki vsaj deloma j sami verujejo v demone in nadna-j ravne sile t^r končno vedo marsi-. kaj. česar drupri ne vedo. poznajo i razna zelišča, učinkovite strupe, (zdravila in bolezni. Včasih so tulnejšo in najmodernejšo ameriško bojno lazijo. ''TennesRee7 je |>oiios ameriške mornarice. divjakih prevara. Carodcjci.SC pa-, mažejo in našemijo z vso navlako in nadevajo posebne krin-j ke ter hočejo i>o možnosti izgledati strašilno in grozno. Med raznimi cerenionijami^-plesom. godbo, petjem tuljenjem itd., zažigajo kadila. se valjajo po tleh itd., ter se bore proti zlim duhovom. Prav radi "izeoprajo" iz bolnika kako žival in jo spravijo na premeten način v izbuljenke ali izločke ali mu jo tudi "izsesajo" iz telesa iic "izpljunejo" potem iz sebe. kot n. pr. črve, hrošče in drugo drob-njad. Rekli smo pa. da poznajo ti čarodejci tudi v istini razna zdravilna zelišča, zdravila in strupe, osobito mamila, s katerimi ne samo. da zdravijo, ampak predvsem lajšajo bolečine. Saj smo celo vrsto takih drog in iz njih napravljenih zdravil prevzeli kajpada od divjakov, da le omenimo kinin. kokain, johim-bin in druge. Od zdravnikov in potnikov po tropah vemo. da poznajo ti medicinci primitivnih narodov zanesljivo in presenetljivo učinkujoča sredstva, tako sredstva proti kačjemu strupu, ki jih pa hranijo kot velike tajnosti, ki jih 'ucJrZilado nikomur tudi za visokej j denarne svote in vrednost i v bia-' gu. Poznajo sredstva, ki povzro-! jčajo vizije in halucinacije in so to-j rej v resnici čarobne pijače. Tudi! [masaža, iečenje z vodo. z obklad-j ki in druge procedure jim niso ne-j j znane, lepljenje z neznatnimi količinami kačjih strupov dokazuje.' ;da jim tudi imunizaeija ni neznana. Da so pa tudi vešči raznih ki-rurgičnih poslov in operacij, o tem bomo čuli prihodnjič. --- SVOJO HČER JE SNUBIL Iz Sopronja na Madžarskem po-j ročajo o .strahoviti rodbinski tra-| gediji. ki se je te dni odigrala v okolici mesta. Kmečki posestnik , Bodnar. ž.' dokaj prileten mož. se i je zagle.lal v hčer }w>,estnice <^ro-| szeve. ki je imela brhko dekle in j ni nič rada vMela, da se smuka j Bodnar okrog njenega krila, i Bodnar je morda vedel za i vzrok tega Uhidncga p^mat ranja , njegovega ]>očet.ia s strani dekle- tove matere, a vseeno ni odnehal. I>a bi bil pogumncjŠi, .se jc uaj-pr»»j krepko napil, potem pa na-pregel konje in haj.l na snubljenja j odre mladenke. Or<*»zeva je sprejela družbo zc-, lo rezervirano. Vedela je, kaj s pripravlja in je pristavila k »Kg-nju volik lome vode. Hčerka pa se je urno vrtela okr^g gostov in jim stregla. Sletlnjič se je Ilodtiar-ju zdelo, e kaj je prišel, j Dekle je zardelo, snubci pa so po-i stali ]> oz or ni na o.Igovor. Mesto odgovora pa je Oroszeva stori'a par korakov v kuhinjo, dvignila lonec z vrelo vodo sz žerjavice in oparila Rotluarja po glavi. Xato je planila nadenj še s kuhinjskem nožem in ira nwanesarila do smrti. Kaj je bil vzrok tej besnasti. >e je izA«slelo šele ]>ozneje. Bodnar .> • imel v mladih letih razmerje z Oroszevo in sa l tega razmerja je bil otr^k ženskega .spola. Bodnar je snubil la.-rtno hčer in je plačal svojo pre. stoletje, še ni mogel opisati glavnih rezultatov svojega dela. Tu govori samo o pripravah za poznejšo karijero in o težkih gmotnih razmerah, v katerih je preživel svojo mladost. MRLIČ PRI VRATIH * Neka berlinska usmiljenka po- , pisuje v nemških listih grotesken doživljaj, ki se je primeril v letošnji predpustni sezoni. V urad. kjer dele brezposelnim podpore in jim nudijo tudi zdravniško pomoč je prišla revno oblečena ženska. Pripovedovala je strežnicam in ! zdravnikom, da ji je njen mož pravkar umrl iu da nimajo njeni štirje otroci kaj jesti. Trad je usmiljenko še isti dan posla! v označeno stanovanje, da se na licu mesta uveri. kakšen je položaj. Popoldne je usmiljenka vzela košaro, naložila wanjo perila. jedi in pijače ter se napotila v stanovanje siromašne vdove. Našla je res vse v zelo bednem stanju. Na polomljeni postelji je ležalo nai»ol razgaljeno, po vseui videzu! mrtvo moško truplo. Strežnica sell ga ni niti dotaknila, temveč je v*e-j la iz koša prt ter ž njim {»ogrnila]] mrliča. Potem je odprla okno. —ji prezračila stanovanje, vzela jed' ..... . 1 *n pijaeo iz koša ter razdelila medj vso družino. Otroci m> kar planili I l»o biskvitu in mleku, njihova n^- ti pa se je priklanjala skoro do tal in jiospravila |>eri!o v omaro. Naključje pa je hotelo, da je us-; miljenka. ko je opravila svoje službeno delo, {>ozabila v stanovanju dežnik. Bvoje pozabljivosti se je zavedi ašele na ulici. Brž se je vrnila k nesrečnikom — in glej čudo! Ko je pozvonila, se je pojavil pri vratih ženin mož, "mrlič", katerega je pred dobre |>ol ure pokrila s prtom in radi njega prezračila sobo. Ta dogodek dokazuje, da kora-i ka velikomestna beda le p reč est o roko v reki z lopovščino. Gozdni požar. Na Pečovnikit pri Celju je nastal velik gozdni požar. Vzroki požara in škoda se radi oddaljenosti do sedaj še niso mogli kon-atatirati. Kmetje in delavci so po večurnem delu končno požar za- I POUCNEKNJ1GEl KNJIGARNA "GLAS NARODA" ^l^bm 11 MOLITYENIKl SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N.Y. ROMANI I MOLITVENLKI: ? Duša popolna ..................1._ . .Marija Varhinja: v j »la tu o vezano ..............80 v fino platno ..............1,00 i v celolojd vezano............1.20 i v usnje vezano..............1.50 v fino usnje vezano ........1.70 Rajski glasovi: 1 v platno vezano ............1.00 1 v fino platno vezano ........1.10 v usnje vezano ............1.50 v fino usnje vezano ........1.70 Skrbi za dušo: v platuo vezano .............80 v usnje vezauo..............1.65 v fino usti je vezano ........1.80 Sveta l'ra (z debelimi črkami) : v platno vezano .............30 v fino platno vezano ........1.50 v fino usnje vez.............1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano..............U>0 v fino usnje vezano..........1.80 Kvišku srca mala: j v fino usnje vez. ............1.20 Oče naš, slonokost bela ..........1.20 j Oče naš, slonokost rjava.........1.20 j PRi Jezusu: v celolojd vez.......1.30 I »ozlaeciu» ...................1.50 fino Usnje vez. ..............1.60 j Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano.....30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano...............70 Key «f Heaven: v najfinejše usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino usnje vezano .........1.50 Catholic Pocket Manual: v fin«, usnje vezano..........1.30 Ave .Maria: v fino usnje vezano .........1.10 POUČNE KNJIGE: Amerika in Amcrikanci (Trunk) 5.— Aueeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši .........10 Boj nalezljivim boleznim .........75 Dva sestavljena plesa: O-et vorka in l>esed:t spisano iu narisano ...................... .35 Cerkniško jezer« ................1.40 Doniari vrt. trdo vez.............1._ Domači zdravnik po Knaipu »rilo vezano ................1.60 Domači zdramik po Knaipu broširano ...................1.25 Gospodinjstvo ...................1._ Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....LSO J. zvezek, 1 i! snopič ......1.80 Kubifna računira, — po metcrslu meri ........................75 Katekizem, vezan.................50 Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .11 Knjiga o dostojnem vedenju .....50 I-jubavna in snubil na pisma.....„>0 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik ijubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ...........60 Naše gobe, s slikami. Navodila za s|(oznava»jc užitnih in strupenih g« 4» ...........................1.10 Nasveti ra hišo in dom; trdo vez. 1.— broširano ....................75 Nemška slovnica .60 Nemšfina brez učitelja — 1. det ....................... .30 -- del ...................... .30 i Prva čitanka, vez. ............. .75 Pravila za oliko .................65 Psihične motnje na alkobotski podlagi ......................75 | Praktični račnnar ................75 i Parni kotel, p« m k za ralto l«it____1.00 Poljedelstvo. Slovenskim go*t*"dar- jem v jk.uk.................. /15 I Računar v kronski in dinarski veljavi .......................75 Ročni slov.-nnnški in nevško^lov. slovar .......................60 Srbska začetnica.............40 Sadno vino ....................JtO .Slike iz živalstva, trdo vezana .... .90 Slovenska narodna mladina, obsega -152 strani .........1.50 Slov. italijanski in italjansko slov. slovar ......................90 Spolna nevarnost .................25 Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45 broširana ...................1.20 i Sveto Pismo stare in nove zavese, lepo trdo vezana ............3.00 Umni čebelar..................i ."L— Imni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje ........................30 Varčna kuharica, trdo vez.......1.50 Veliki vsevedež ..................30 ' Zbirka domaČih zdravil...........75 Voščilna knjižica .................50 Zdravilna zelišča.................40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek, 1. In 2. snopič .....70 Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez. ...... ... 1,30 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma " najbolje .................... .35 Angelj sninjev. brazlljska povest iS Andersonove1 pripovedke, trdo vez. ,75 Agitator (Kersnik) trdo vez. .,..1— Andrej Hofer ..................50 Beneška vedeževalka .............35 Bel grajski biser .................35 Beli rojaki, trdo vezano ........1.00 Bisernice, 2 knjigi ...............80 Brez zarje, trdo vez. .90 Bele noči (Dostojevski) trdo vez. .75 Balkansko-Torška vojska.........80 Balkanska vojska, s slikami .... .25 Božja pot na Šmarno goro........20 Božja pot na Bleda .............20 Barska vojska ...................40 Bilke (Marija Kmetova) .........25 Berae in Elizabeta, angleška kraljica .....................50 Beat in dnevnik.................60 Božja kazen .....................35 Boj in zmaga, i>ovest.............30 Cankarjev zbornik, trdo vezan... 1.20 Cvetke ...........................25 Cesar Jožef IL ..................30 Ciganova os vet a .................35 Oas je zlato .................... .30 Cvetina Borograjska .............50 Četrtek, t. v......................90 Čebelice, 4 zv. skupaj ...........90 Črtice iz življenja na kmetih.....35 Drobiž, slabi car In razne povesti — spisal Milčinski ..............60 Darovana, zgodovinska povest.....50 Dalmatinske povesti .............35 Poli z orožjem ..................J>0 Dve sliki — Njiva, Starka — (MeSko) .......................60 Devica Orleanska ..............50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki .......................40 Elizabeta.........................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba ................60 Fra Diavolo .................... ,50 Gozdovnik Ci zvezka) ............1.20 (iodčevski katekizem .............25 Gruda umira, trda vez...........1.20 Gusarji ..........................90 firška Mytojogija................1.00 Hadži M ti rat, trda vez............80 Hedvika ........................ .35 Humoreske, Groteske in Satire, vezan.........................go broširano ....................60 Iz dobe punta in bojev ........50 Iz modernega sveta, trdo vez.......1.10 Igračke, trdo vez............... 1.00 : broširano ....................80 •lagnje ......................... .30 Jernač Zmagovač, Med plazovi.....50 Jutri i Ktrujr) trd. v..............75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov. lep« vezanih .................10._ ■ Sosedov sin, broš................49 ti. zvezek: Dr. Zober — Tugonifr i trdo vezauo ................1,20 J broširano ...................75 luan Miserja. Izvesti iz španskega i življenja ....................60 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Ja i tonskega ..............30 Korejska brata. i»ovest iz misijo- : nov r Koreji ...............30 Karmen, trdo vez. ...............40 broširano ...................30 Kralj zlate reke in črna brata.. .45 Križev pot, trdo vezan ..........1._ Krvna osveta ...................35 ! Lisjakova hči ...................30 Lucifer ........................ 1.50 Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonet .je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 L zv. Otročje igre v pesencah — Različne i»oezije — Zabavljice in pušice — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 ! 5. zv. Slika Levstika in njegovo kritike in polemike.............70 , Ljubljanske slike. —Hišni lastnik. Trgovec. Kujičijski stražnik. U-radnik. Jezični doktor. Gostilni- , čar. Klel •etulje, Natakarca, Da- j hov n i k. itd..........................00 V!ali lord. trdo vezan .......... .80 J Mali Ijndje. Vsebuje IK povesti — Trdo vezano ...............1.00 Malo življenje ...................€5 j Marijna otroka, i»ovest iz Kavkaš- kih t'ora .......................25 Maron .krščanski deček iz Libanona.............................25 j Mlada mornarja ..............30 Mimo življenja, trda vez. ......1.00 2 broširano ..................JJ0 Mladih zanikernežov lastni živo- topis .........................75 ; Mrtvi Gostač ...................35 Materina irtev ..................60 Musolino .........................40 Mali Klatež ......................70 1 Mesija .......................... .30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .............1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25 1 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............25 Narod ki iznura..................40 , Naša vas, 1. del. 14 povesti.......90 ' Naša vas, II. del 9 povesti.......90 Nova Erotika, trd. vez. ...........70 Naša leta, trd. vez................80 broširano ................... .60 Na Indijskih otokih .............. .50 Napoleon prvi....................75 Nekaj iz ruske zgodovine........ .35 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino.. .40 Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih. (Alešovec) .............66 Na Preriji .......................30 Naseljenci .......................30 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivSe-ga slo« enakega poUm ........L50 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob M letnici Dr. Jaaoa E. Kreka ,25 Ogenj, trdo vezano ..............1.30 Pri godbe čebelice Maje, trda vez ..1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) .......25 Pariški zlatar ...................35 Pegam Lambergar, sreča v nesreči in druge povesti ................70 Prihajač, povest .................60 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- kornjačev na Kranjskem ......J>0 Poslednji Mehikanec .............30 Pravljice H. Majar...............30 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Roku .........................35 Po stilni klobuk, trdo vez........90 Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe .............25 atria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet. niki v gramofonu ............. .25 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikova dama (Puškini ...........30 Pred nevihto.....................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek ....................40 2. zvezek ...................40 Podobe iz sanj, (Cankar) broš. ..I.— Poznava Boga ....................30 Pirtii ............................30 Povodenj.........................30 Praški judek .....................25 Prisega Huronskega glavarja.....30 i Prvič med Indijanci .............30 I Preganjanje indijanskih misjonar- jev ............................30 i Primož Truhar. (Aškerc), trd. vez. 1.— j Rabi ji, trda vez .................75. Robinzon.........................60; Revolucija na Portugalskem ......30 i Rinaldo Rinaldini .............. J>0 Romantične duše (Cankar) .......90 1 Razkrinkani Habsburžani.........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana .........................1.50 Rdeča in bela vrtnica, povest.....30 Slovenski šaljive« ................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Suneški invalid .................35 Skozi širno Indijo ..............J>0 Sanjska knjiga, mala.............60 Sanjska knjiga Arabska .........1.50 Spake, humoreske, trda vez........90 Strahote vojne ...................50 Strup iz »Judeje.................. .75 Spomin znanega potovalca........1.50 Stritarjeva Anthologija. trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrueev.....30 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, trd. vez..............60 broš.........................40 Spisje, male povseti ............ .35 Sveti večer...................... .35 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez................90 broširajo .....................70 Othelo ...........................70 Sen Kresne noči..................70 SPLOŠNA KNJIŽNCA: St. 1. (Ivan Albrecht i Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., brošira r-o ......................35 Št. i....:, rr-.zman) Test am eu t, Ijuilska dražil v 4 dej., broš, 105 strani .................... .35 I Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane i>esmi, 1S4 str., broširano ......................50 Št. 5. (Fran Milčinski t Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 strani, broširano .............. .25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. ...........35 št. 8. #Akt št. 113 ...............70 Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber. > Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc. relijefna karikatura iz minulosti. 55 str., broš.........J25 Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična invest v 4. slikah. str., broš.......^5 Št. 12. (Fran Milčinski• Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 drjanjih. str., broš...........30 Št. i::. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna. roman. ]>oslovenil U. Žun. 112 str., broš...........J39 Št. 14. (Dr. Kari Engliši Denar. narodno-gosinMlarski spis. poslovenil dr. Albin Ogris. 23C str„ broš. .........................M Št. IG. (Janka Samec t Življenje. ^ pesmi. 112 str., broš. ...........45 Št. 17. (Prosper Marimee» Verne duše v vicah. i»ovest. p revel Mirko Pretnar, 80 str. .............30 Št. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovškega grajščaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broš. .. .25 Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v pe- ! tih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš. ........JH) Št. 20. (Jul. Zever) Gompači in Komnrasaki, japonski roman, iz eešine prevel dr. Fran Bra-. dač, 154 str., broS. .............45 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žaLna igra, poslov C. Golar, 60 str., broširano...................... .30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., bros. «S0 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,---- II. del .......v..............^0 Št. 26. (L. Andrejev) Črne ma -sjie, poslov. Josip Vidmar, 82 st., broš. .......................... .35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., bros. ......35 št. 31. Boka roko .............Jt5 Št. 32. Živeti ...................25 Št. 35. (Gaj ^alustij Krisp) Vojna z Jugurto, poslov. An t. Dokler. 123 strani. broS. ...........50 št. 36. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ..................J»5L št. 37. Domače živali ...........30 št. :;«>. La Bobeme ............L— Št. 40. Magda................40 Št. 47. Misterij duše............L— št. 48. Tarzanove živali .........90 št. 50. SUka De Graye ____-...1.20, št. 51. Slov. balade in romance M j Št. 52. Sanin ..................1^0! št. 54. V metežu ..............1,— št. rAi. To in onkraj S«itle .......30 št. 57. Tarzanov« mladost .... JSQ Št. 5S. Glad (Hamsun) .........90 št. «1. (Golar) Bratje in sestre.. .75 Št. 02. Idijot. I. del. (Dostojevski) .90 Št. 03. Idijot, II. del ...........90 Št. 04. Idijot, III. del ...........90 Štev. «5. Idijot. IV. del ........90 Vsi 4 deli skupaj............3.25 ; Tik za fronto ...................70 Tatič, Bevk. trd. vez..............75 { Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem .............60 Trenutki oddiha .................40 Tri indijanske povesti............30 Treskova Urška ..................35 V gorskem zakotju...............35 V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90 2. del ...................... .90 Veliki inkvizitor ................1.— i Vera (Waldova), broš............35 [Višnjeva repatira (Levstik), vez. 1.— j Vrtnar, (Itabindrath Tagore), trdo vezano ..................75 broširano ....................60 Vojska na Balkanu, s slikami____.25 Volk spokornik in druge povesti. 1.— Valetin Vodnika izbrani spisi.....30 Vodnik svojemu narodu...........25 Zmisel smrti ...................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Z ognjem in mečem ............ 3.— Za kruhom, povest ...............35 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, trdo vez..........65 Zadnja pravda, brus...............»A Zmaj iz Bosne ...................70 Zlatarjevo zlato .................90 Za miljoni .......................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec. 3. zv. skupaj ........1J>0 Zvesti sin, invest.................25 Zlat okopi ....................... 30 Ženini naše Koprnele.............35 Zmote in konec gospodične Pavle. J>5 Zgodovinske anekdote, ...........30 Zločin v Orcivalu. 24G str........1.— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo.....35 2. zv. Hudo brezdno .............35 3. zv. Vesele povesti .. -..........35 4. z v. Povest i in slike............35 5. zv. Študent naj bo. Niš vsakdanji kruh ...................... .65 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) zv. trdo zveno. Prij^voUks iu I>esju i .........................50 3. zv. trdo vezauo. Vsebuje 12 povesti ..........................30 4. zv. trdo vezano. Vsebu.e S. ;o-^esti ........................ "». iv. _rdo vrtano. \ inski brat.____J»0 0. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 jelka; pravljica s slikm.i ....1.60 Itdeča kapica; pravljica s slikami 1-_ Sneguljčica: pravljica s slikami ..L— Mlada &mla................ 1.— Trnoljčica, pravljica s slikami____1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar ....................75 Slike iz pravljic ................."5 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodil m.: Mladi umetnik .................1.20 Otroški \rtec .................L*,0 Zaklad za otroka................1.20 IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz -r n. dcjaojjQO Dolina solz. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini____1^— Dnevnik. Veseloigra v dejanjih J39 Cyrano de Bergerar. Heroiena komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih..............J30 Mati. (MeSko). tri dejanja.......70 Marta. Semenj ▼ Richmond u. 4 dejanja ......................JO Starinarica. Veseloigra ▼ 1. dejanju 3% Ob vajski. Igrokaz v štirih slikah.. J5$ Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih —..................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. tčapek), vez............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik earevine, veseloigra v 2 dejanjih .......................30 Veronika Deseniška, trda vez ....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5. dejanjih .......................35 Ljndski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .......60 5. rv. Po U letih, 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje.......................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen m izostane. Očetova kletev, Čašiea kave............30 12. snopič. Izgubljen sin, V ječi, Pastiriei in kralji. Ljodosila, Planšariea .....................30 13. snopič. Veetalka, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica, Materin blagoslov .. .30 15. snopič. Torki pted Dunajem, Fabjola in KeKa ............k. J3» 20. snopič. St. Just; Ljubezen Ma-rijinega otroka ..............Jf • . -V.' '. . aiiiJl ■ • ..'V. ' , ■ • PESMI IN FOEZUE: Akropoli s in Piramide ...........80 broširano ....................Ko Azazel, trdo vez ................1._ Balade in romance, trda vez. 1.25 mehka vez.................1._ Bob za mladi zob. trda vez........40 Godec; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano .................75 Kettejeve poezije, trda vez.......1.10 Kragul jčki (Ut va) ..............65 Ko so cvele rože, trda vez.......60 Moje obzorje, (Gansli ..........1.25 Narcis (Gruden), broš............30 Primorske pesmi. (Gruden) vez... .35 Pohorske poti (Glasen, broš......30 Slutne (Albreht), broš............30 Pesmi Ivana Zormana: Orlfdnalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesini v angleščini ..................1,33 Slovenska narodna lirika. Poezije. .50 Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vez ................... Sto ugank ......................... V zarje Vidove, trd. vez..........90 Vijolica. Pe«rol za mladost .......60 Zvončki. Zbirka i>esnij za slovensko mladino. Trdo vezauo......1)0 Zlatorog, pravljice, trda vez.......60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grum) ......1.10 ! Slovenski akordi ( Adamič): zv......................... I II. zvezek ...................75 ' romladanski odmevi, I. iu II. z v., vsak .........................45 1 Ameriška slovenski lira (Holmer) 1.50 Orlovske himne (Vodopivcc) ____L20. 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .....................45 i 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi. I. in II. zv. izdala Glasbena Matica ...............50 Veseli bratec, koračnica ..........4C ' MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) Izdala Glasbena Matica ........40 Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Clasbcna Matica .......40 Narodna nagrobnira (Pavčič).....35 j Gorski odmevi (Lahamar) 1 z v. .. .15 I Gorski odmevi (Laharnar) J. zv.. .45 SAMOSPEVI: Planinke. II. z v. (Laharnar) .....45 Nočne pesmi. (Adamič) ..........1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske. II. zv. (Laharnar) .. .45 ! Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................... j RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini. (Foester) .............,40! Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev .......................20 ' V pepel nični noči (Sattner), kan-tanta za soli, *bor in orkester, izdala Glasbena Matica .......751 Dve pesmi (PrHovec), za moški zbor in bariton solo ..........J50 Kupleti (Gram). Lčeni Mihec. — Kranjske šege in navade. Nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj ..1.00 Knpleta Kuza-Mica (Parma) .....40 Naši himni (Harold), d v o« las-no s spremi jeva njem klavirja .......15 | PESMARICE GLASBENE MATICE: j 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 I 3. Narodne pesni (Gerbic) ____JO 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSiči L, in 3. zv. skupaj .................. 1.— Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45! I MALE PESMARICE: št. 1. Srbske narodne himne.....15 I Št.la Što čutiš. Srbine tužni.....15 i Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 Št. 5. V Sladkih sanjah .........'15 št. 7. Pri oknu sva molče slonela .15 št. h. Pogled v nedolžno oko.....15 št. 10. Na planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................15 Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-____ rovnik), 3 zvezki skupaj .......50 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaško (Ferjaučič) ----.30 Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2.— Mešani in mošld zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psaim 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji Sar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40 C. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ........ .40 7. svesek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrici; P^l svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 18. zvezek: Ti osrečiti jo hot i (mo-šau zbor) ; Ti osrečili jo hot i j (moški zbori; Prijatelji in sen-ca (uii^ui zbor); Stoji, solnčifc stoj ; Kmet ski hiši .............40 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkevene pesmi za mešan zbor ...................1._ 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta .............50 12. Ta nt um Ergo. (Premrl) ____J>0 Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Ma^a, za mešan zbor. s spremljavo orgelj .......50 12 Pange Lingua Tan t um Ergo Ge- nitori. (Foerster) ..............5o 12 Pange Lingua Tantum Ergo Cenit ori. (Gerbič) ...............50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast ^ srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. .50 Slava nebeške kraljice. 20 Mariji, niii pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt. tenor, bas .........40 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) .................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum t .......35 12 Tantum Ergo, (Premrli .......50 Missa in honorrm Sanctae Caecili- ae. < Foerster > ................ Missa in honorem St. Josephi _ (Pogachnik) ...................40 IJtanije presv. Srca Jezusovega (Foerster 1 ...................... O renins pro Pontifice.............to ! Kyrie ............................ j K svetemu Rešnjemu telesu — (Fi .................... ,40 I Sv. \ikobj ......................60 i NOTE ZA CITRE: 1 Buri pridejo, koračnica...........25 Slovenski citrar, UVilfain .......25 Sarafan. Ituska jtesem. (Willau).. .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambu- i raški zbor in petje. Uiajuki____1.30 i Bom šel na planinre. INnljHiri slov. I nar. l-esmi. (Uajukt............1.00 | Na Gorenjskem je fletno........ 1.— j NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narcMlnih Pe*ud ........................ .30 NOTE ZA GOSLI S SPBEMLJEVA-VAXJEM KLAVIRJA: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih i>esnii ...............90 Uspavanka......................70 NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino — (Paveie) .....................1._ 'Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 i Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Moje sanje...................... .20 Slovenske zdravice. (Fleischman». — .20 I Pripoznanje. Polka mazurka. — j (Jaki) ........................40 j Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaki) .....................40 i Zmiraj zvesta. Polka, (Jaki).....40 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .................... .50 j Mabel. Intermezzo. (Aletter) .....20 I At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter t ......%.............. *Q RAZ GLEDNICE: Zabavne. Kazlifnc. ducat .......40 Newyorske. Različne, ducat.....40 < Velikonočne, božične in novoletno ducat .........................10 | Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša. ducat .............4d | Planinski pozdravi, ducat .........40 I«,«sainezne po ................05 j Importirane prorokovalne karte ..L— Zemljevidi: i Združenih držav, veliki ...........40 1 Nova Evropa ....................50 i Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, twB«^ Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... .25 Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York— vsaki po ....................... .40 Velika stenska mapa Evrope .. 2.00 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih r.i v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "6LAS NARODA" , 82 Cortlandt St., New York . . . iM SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA __ __——, Po "Narodnem Dncx.iitu". -__ I--i C H. LOCIETO L. 1 GLAS NARODA. 23, MARCA 1027 ■■^■■■■■BBaaaman — To je pa res dobro! Ali mi lahko poveste in»e hotelu, kjer Me se nastanili f Dobro je ee efovefc pozna take naslove. Nugcnbaum je poKtjyal vedno bolj zmeden ter dejal: — Nastanil *ein .so v hotelu F., Quai de Ja Taste. — To je dober hotel, toda za človeka vaše vrste je le pioki-o-nieti. Če .se ne motim, zahajajo vanj delavci* — t) veste. jaz sem skromen človek! — Vidini, torej kot .ste mi dejali, .-te bili te.len dni bolan i in ninte in ogli iz hotela ven. — Tega nisem rekel. Rekel >ein da.... — Uohro. V/.'.-mimo da .sem vas .slabo ra/.umcl.... S;ij vid iT e da .*«■ da z menoj govoriti. In vzel je na mizi listnico, katero je bil Xu^eiibaum rja položil, jo odprl. in začel pregledovat: papirje. ki .so .«,<• v njej nahajali. Naenkrat ga je vprašal: — Kaj mi nUte rekli, da sc nahajate v Naiitesu točno teden dni — Kako pa je 1". da .so tukaj v vaši listnici trije računi od treh ni/,Učnih hotelov, r/. katerih j«* razvidno, da niste v Xante.su Teden drti. temveč cela dva me.seea. M< žak .so ji* začel vidno tresti. Naš šef. I i >e je igral ž njim ka- kor ma-ka z mišjo. .„«• j«* delal, kakor da ne bi zapazil njegovega razburjenja in jc še l>oJj prijazno vprašal. — Skoro gotovo .sic ,>e .slabo izrazili. Tujec Me, in naravno je. ua ne poznate točnega pomena nekaterih besed. Brez dvoma .-.Te hoteli reči. da ste bili v hotelu K. teden dni. To bi v-se razjasnilo. — Tako je! To sem hotel reči jc za jecljal preplašeni Xugeiibaiim ki mu jc vKlno zmanjkovalo tal pod nogami. — Xo. vid H c; tola recite sni vendar, .aj vas jc moralo stati .silno drago, živeti dva meseca v hotelski o.-krbi Ali imate vsaj dovolj denarja denarja mi pa in* manj- i ka. R: .s ji». kajti, če >»• ne motim. ' imate tu prav lopo vsoto. Skrat-! ka. vi lini. da s> bogat možak. ! Hočcin samo še eno vedeti od vas:* j Kje in kako ste spoznali ntlado 1 damo. ki je za va.s vtaknila v pihalno podlogo v kavarni papir, ki j .st;j ga moja agenta našla v vaših rokah. — Cisto navaden slučaj ! — Mogoče. T«,da zakaj .ste ji ! daja»i znamenja .'.... Kaj' Tajite/ — To ni re.s! - l»omo videli! Šef .se je obrnil k in-pektorju. ■ ki je prisostvoval za?diša vanju in ; dejal : — Šli bost o v restavracijo P.. I Plan* (Iraslin. v družbi tega go-| s{K>:la — tu je pokazal na moje-1 ira tovariša — in prosili u-ebo, ki vam jo bo pokaza.l, naj se poda ' z vami semkaj. — Kar se pa va.s tiče. je dejal XugenbaumiL. .sem prisilj« n. pridržati vas do trenutka, ko se bom pogovoril z dotično lamo in ko bo zadeva razčiščena. Zaenkrat boste stopili v sosednjo sobo. Sosednja soba je bila pa — zapor. Deset minut pozneje je mlada . .lama v dražbi inšpektorja in mojega tovariša stopila v urad. Lahko si mislite, da se ni .smehljala. Šef jo je ostro pogledal in de- jal: — Sedaj vemo, -kaj ste: nir irugega kot špijonka. ki ste v zve-' /A /. Xugenhaumom delovali za I Nemčijo. On jc že vse priznal. — To ni res! j Tu ji je šef pokazal listek, ki' ga je bila napisala in. ki ga je do takrat skrival pod pivnikom., — In to? Kaj pa je to." — Xe vem! To ni moje! Ne ra zornem, kuj hočete od mene '. — To vam bom takoj povedai. Dajte mi boiležnico. ki se nahaja v vaši torbici. | Gledališce-Glasba-Kino "DOM" V CLEVELAND!?. Drama "Dom" je delo Janeza j •Talcna. enega novejših slovenskih' pisateljev. Vrši se tik pre«.! sveto\ -1 no vojno ter je slika nešetih slo-| venskih kmetij, katerim je zapel bob« n vsled prevelikih dolgov. Je slika slovenskih domov, ko so pričeli kniftje spoznavati, kako trd jc kmečki kn»h ter hoteli dati svojim otrokom priliko do boljše eksisten-j ee tem, da so jih pričeli pošiljali! v šole in živeli nekoliko drugače. • kot so živeli njih očetje. "Doni * nas poj>elje na posest vo I Trato, kjer gospodinji vdova Ana. j Jlči Angela je ravnokar dovršila ; gospodinjsko šolo. najstarejsi mji, Plitko študira na Dunaju. Stanko, obiskuje v mestu gimnazijo. Ton-i čka liccj. Tine, ki ima biti bodoči ' gospodar na Trati pa se ravnokar j vrne od vojakov. Mati Ana iiočc. j da vsi otroci, ki l>odo morali od i doma, prejmejo svoj delež, i/o t brazbo. Sale pa puhtijo svoje posledična Trati. Prejšnja kmečka h:šaj prične posta jati počasi napol go- j sposka. Mirko mora imeti za svoji. I zabavo, kadar pride na počitnic«* j brzega konja in kočijo, Angela sej oblači gosposko ter si hodi v mesto! po obleke. Vsa ta noblost. Žida, ž«-i met in šah* pa stanejo denar in da j se dobi denar, prodaja Ana les v gozdovih. Ker jo jt* sram prodajati drugim, da bi vedeli, kako na slabem že je Trata, prodaja j•• robu Mihi Krčmarju in ta jo za i seveda prav nizkotno izkoriščati. Angela, ki je že od otroka ivda v klel* Mlinarjevega Lojza. prid-nega •krnskega fanta, mu prn-ne selaj obračati hrbet. Bolj ji ugaja profesor Škrjancc s katerim se j je seznanila, ko jc prišel z Mirkom; na počitnice. On ima si*vetla meh-i Čudovito Novo Zdravilo za Srce1 in 2«lodec. Zdravniki se čudijo kako Hitro In lepo« učinkuje to zdravilo v takih afuSaJih. TI*iiM jemljejo to zdravilo vsak me-m lepim u«p*hom. Če vara srce ul_ri -Olji*, vam zmanjkuje tap«, ste zaprti, se *»m d v lica. ali Imate razdreien« filvce, I alabo in m počutit« trudne. Je «». dnttnoat da poskusite to novo sdra-vfto. N'utn-Tone. Čuditi s« bos'.e, kako v»w t>o pomagalo. Kuga-Tono napravi *Ivni nto^nr In pov-eča moč vadriSJlvo-*tL daje fino prebavo, dober tek in re-d»-n atol, trdno In «>*j\ »panje In, novo irnrf. Če se dobro ne počutite. Je i YoAa doltnost. da Jo poskusite. Vas nič; n« stane, ako mm ne Ktorl dobro. Je, ;>rl>tna km riivatl In pofutlll se boste; boljši takoj. C"« vam J« «e ni predpisal: va« xdnavink. |*ot*m pojdite ta hoj v le-ifirn« tn kupite Caio XugA-Tonc. Ne 7jvr.>3mrte nadomestil Vtlvajte Jo par, dni tu -s* ne počutit* boljU in f« n«' «rW»tc bolJMU. ostalo naaaj le- karnarju ki v«m to povrni! va« denar. 5*4 S-v*t*SJt N*n«a-Tone aabftevajo od »eh lekarnarjev, da Jarnfljo sa isto in pt*«ra«jo d^nar, niste sad« voljni. — ! i; r^ena, Jam^na in n* prodaj ▼ iakmfe. :-M ■ —Adlr'L - ■ : .„■... ■■.. , Jt.:1 ' ke, bele roke. >ločim .-o Lojzove korne in zuljave. Ko jo brat Tine vsled t<;g;i okara. mu pove. da j<* pač dovolj pametna, da ve. ko slabo l»i Mlinarici pristojal iilo-buk. Tine pa jo zavrne, tla ji Lojze lažje kupi en voz klobukov, kakor profesor enega samega. K. lin i. ki najbolj občuti bližnjo-('•o propast Trate ji- -stric Totuj. Ko .spozna, da je položaj že skoro obupen, razodene Tinetu. kako in kaj je s Trato ter ga bo.ir;. naj on. kot bodoei gospodar, čeravno ni še polnoleten, prime veje-ti v roke in reši dom propasti. — "Fant! Voje-ti v roke i:i udari z i bičem po konjih na levo in na de-1 snn in če v^si jokajo, mama, Ange-: la. Tončka. Stanko in če Mirko! [»roklinja zadaj, da se bo lo '.>kr" kresale. Ti bij, bij. dokler ne pre-tegne« Trate zopet na trdo cesto > katere so jo za vozil i!"' ' Da vidite uspeh Tonejvcga bo-j ti rila in kako se posreči pridobiti i Tinetu na svojo stran ostale do-' inače, da mu pomagajo rešiti dom. da obvarujejo mater smrti v tujini brez doma. odtrgano celo od tlo-i mačih grobov, pridite k predstavi j v nedeljo "27. marca v Slovenski! Nart. lni Dom, ko bo dramatično društvo vprizorilo igro popoldne in 'zvečer. Prva dva <> vršita ]>o-zimi. tretje spomladi ravno ]>red Veliko nočjo ter btxste imeli celo j priiiko videti, kako bo pri sekanju pirhov Stanko usekal profesorja iSk rja lica. četrto pa zgodaj jioleti; ob času košnje. Tu boste videli ve-! sele kosce in grabljevke pri tnali- j ci ter >lišidi prav zanimivo razpravo o mladih muckah, ki končno pripelje do zlobnega zliadanja Ti-j lielovega dekWa, češ. tla hoče biti navadna grahljevka gruntarica. | de še mnogo zanimivosti, ki hi so1 j tlale spisali o "Domu", toda goto-; vo jili boste prišli rajši sami gledat "ker bc»otlo nastopili Mr.>. j Ivanka 8chiffrer. John Stcblv. S Frank Maline. K. J. Terbižan. Bo-; ris Paitlin. Vera Eržen. Etna O-; blak. Frank Klemcnčič. August Ko-j | mar. S. Somrak, ml., Amalija Šo-; mrak, Frank ,Phtt. Marin Kolenc.: r i -laek Plenil in J(»sephinc Bradač.' Mar H Grill. | „ j ---- — --ji. . .... fcbJAXX, KAKOCajte SE HA •<*tls NARODA »AJVECJ SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DSlAVAB. ČRN0LAS1 IN PLAVOLASi Profesor na vashingtonski univerzi Trevor Kinceid je imel vrsto predavanj, v katerih je obravnaval bodečo usodo črnolascev in plavolasccv v Evropi. Xa temelju statističnih podatkov je dokazal, j da se črnolaske možijo s plavc»la-j sci in da grozi raid i tega plavola-1 semu rfxlu na evrop.-kem konti-' neiitn sqorajSnji konec. Zakaj r-1 i tolas i rad "uničuje" plavolase. ki vo ž<* itak v manjšini. Profesor j<» navade! v podkrepitev svojih izvajanj tudi nekatere primere. Ugotovil jc med dru-' gim. da so otroci iz mešanih za-J konov med črno laska mi in t »lavo-, I las<.*i le redko pluvolasi. ter j4> postavil razmerje 1 :5 v škodo pla-vola.semn rodu. Pojasnil pa je tudi. da se iz zakona med črnolasim in plavolasko rode otroci s črnimi i lasmi. Xa ta način bo torej števi-| lo plavolasccv kaj hitro skopnelo in njihov rod je posvečen žalostnemu poginu. Profesor jo posegel tudi v nekatere zelo kotil p lic ira-' ne probleme in je pove lal. da izkazujejo latinske rase plavolaseeni j ! radi tega toliko pozornosti. ker J I jih že danes smatrajo za rej kosi.' kateri tli usojeno dolgo življenje. j 612 potomcev Luthra. BEIvLlX. Nemčija. 21. marca Soglasno s statistiko pastorja Sar-toriusa v Daiikmarsliauseii na Turi uškem. ki je sam potomce Ltt-tlira, živi Gl.2 potomcev znanega. reformatorja. - . i . ■mmm^mammmm t NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim in žalostnim srcem | javljava vsem znancem in prija-j tel jem tu in v sfari domovini pre-ža lost no vest o smrti najinega dragega sina FGNAt'IdA SNIDERŠITA. Vinrl je za pljučnico in infuen-i co po 14-dnevnem hudem boju za svoje mlado življenje v Mountain i State Hospital v Charleston. W. Va po prejemu nv. zakramentov. Pokopali smo ga 110 katcl škib obrestih v C'oalburgh. "W. Va. f Uanjki zapušča tu v Ameriki : očeta in mater, dva strica v Colo, j in enega brata ter dva strica v stari domovini. Tu n«j bo izrečena tudi prelepa | zahvala za krasen venee. ki so rini ;ga darovali njegovi sodelavei. ka-; kor tudi vsem. ki ko naju tolažili ' v tem britkem ča»it. * i Naj mu bo lahka tuja zemlja! Priporočava ga v molitev in blag spomin. Alojzij in Harija Snider&č, oče in mati. ^ ^ u 'K m ^ 1 ^^^ f I M « Jf^Botk Ta moderna | l^t^^H^B doba spoznava pošteno AMERIŠKI kadilci so nagradili I RESNIČNO KAKOVOST z RES-|| . KICNIM VODSTVOM. Camels so J^AI^OVOSi; bile vedno vsa kakovost brez vsakih olepšav. Najbolj izbran tobak, kar -g ga mere kupiti denar, uzorno zme- UameiS šan. Na milijone dolarjev je v tej cigareti. Nikdar ni bil en penny j potrošen za zunanjost. ........... , " . , ^ , * Sr.ino en način je dobiti od kaje bf M užitek, ki si je pridobil svetovno f občudovanje — poskusite Camels. i/ /M Spoi-nali boste tak okus in tako / izrazitost, tako rahlo milobo, ka- / /M icoršne nikdar niste upali najti. mt "IMEJTE CAMEL l" I I Sil I » Obsodba 18-letnega; ! morilca v Ženevi. j - • Osemnajstletni švicarski babjek, ki je baje umoril dve izmed svojih 25 nevest, je bil obsojen. , ŽENEVA Švica. 21. marca. — Švicarski Landru. osemnajstletni j Maks Kaufmann je bil v krimi-j j milnem sodišču spoznan krivim, j jd;i je s premislekom umoril dvcj {svoji zaročenki, Marijo Cardinas; |in Frido (rassman. Bil je obsojan I na doživljensko prisilno delo. ker je v kantonu ('tirih smrtna kazen že dolgo vrsto let odpravljena. Morilec je cinično sprejel sodbo. lapravil poklon ter se pri tem i nasmehnil. Javni obtožitelj je dokazal, da je bil Kaufmann ol> istein času zaročen s 25 ženskami, od mladih de-i- klic pa do starejših vdov. Obtožitelj j<* izjavil, da je prava sreča, da je bil Kaufmann sorazmerno hitro aretiran, ker bi drugače izvršil še več umorov. Čeprav ga je bilo mogoče spoznati krivim le umora dveh žensk, se vendar domneva, da je izvršil več umorov, ker so izginile v zadnjih letih na nepojasnjen način razne ženske. Tekom obravnave se je dokazalo. da je bil edini motiv Kauf-manna oropanje žensk, ker ni nik-di»r delal, a imel vedno na razpolago velike svote denarja. Obe ženski je ubil -s strelom v lirbet. ko je šel ž njima na izprehod v gozd. Zblaznel ▼ kaznilnici. OSSINING. N. Y.. narea. — Kaznjenca Harry Noll in Daniel" Broehini bostil najbrž ostala zaprta vse življenje. Jetniški zdrav-j niki so ju namreč proglasili blaz-( nim. nakar so jn prevedli v državno bolnico v Dannemora. Noll, ki je star 34 let. se nahaja ( Šest let v kaznilnici. Obsojen je bil( ua 20 let ječe radi vloma. 1 LEKARNARJEVA POMOTA ; - 'I \ \ aršavi je zbole! delavcu Vi-ižniclicimi triletni >inček. Oče je javil obolenje uradu za zavaro-j vanje dekiveev mi zdravnik je pre iskal otroka. Zapisal mu je dve1 'zdravili: eno za notranjo upora-) bo. drugo pa ;:n masažo — obe v tekačem .stanju. ! Oče je nesel recept v lekarno.-, kjer so obe zdravili pripravili. Tcda magi-:ter, ki je stekleničiei napolnil, je -pri nrjepljenju etiket pomotoma zamenjal listke in je deklariral zdravili narobe. Doma. kjer niso pazili na vsebino J ene in 'druge stekleničke. > » otro-j ku vlili v usta zdravilo, ki je bilo namenjeno za zunanjo uporabo. Fo-ilediee mi se 'kmalu pokazale. Otrok se je začel zvijati v krčih in ie v groznih bolečinah umrl. Oče je dogodek naznanil policiji. ki je uvedla preiskavo in dognala. da je pn-;tal deček žrtev u-scdepolnc pomote lekarnarja, ki ji* v naglici 'Zamenjal etiketi na obeh zdravilih in s tem uničil o- trokovo življenje. ---f— Odpuščeni francoski delavci. PARIZ, Francija. 22. marca. — Tako v Brestu kot v Lorintu. Ro-ebefortu in Toulonti je bilo zelo zmanjšano število delavcev v francoskih ladjedelnicah admiralitete. Nič manj kot osem tisoč delavcev je bilo odpuščenih i/, varčevalnih razlogov in ker je treba slediti določbam za omejitev mornariških oboroževanj.' Oviranje napredka v lurciji. SAMARKAND. Turkestan. 22. marca. — Od komunistov pričeta kampanja v sovjetski republiki Turkestan, da odlože ženske paj-čolan in da opuste življenje v haremih je zavzela vedno širše kroge. Dosedaj je odložilo 6000 žensk J v Samarkand okraju takezvani jašmak (pajčolan). Mohamedan-' ski duhovniki, ki nasprotujejo j vsakemu odpravljenju .starih šeg, ! so izdali prtdilamaeijo. v kateri >-o [označili zagovornike novih naprav kot rcuegate, krivoveree ter jSkrunilce postav /a k o na. j To je zavedlo fanatične inoha-medance. tla so napadli ženske, ki so odložile jašmak. ' Kje je J ANE Z lIOČEVAIt? Pred I (j meseci ji bival v Cleveland. <>.. star 5't let. doma iz Količev-ga. Zanj bi r;:rl izvedel bral : Franc Hočevar, Količevo št. 11, p. Dob pri Domžalah. (4x 22—2T») NAZNANILO. I Vsem naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. ČEKNE in prosimo, da pri njem obnovi jo naročnino. Upravništvo. POZDRAV. Prodno grem na parnik President Wilsr-n, še enkrat pozdravim Antona Krištofa in Antona Zori e h in njegovo družino v Alicia. Pa. Nadalje lepo pozdravim tudi Franka Trebets in njegovo družino. Njemu st» lepo /.a-hvalim za lepo postrežbo. Nadalje še enkrat pozdravim Florijana in 'njegovo družino. Kovačija in njegovo družim ; poztlra-j \ im tudi Joe Kosa in njegovo družino v Mor lev. Colo. Pozdravim tudi Franka Tomšič in njegovo družino v Walsen, I Colo. Nadalje pozdravim Joe Lip-| ca in njegovo ženo in Antona Sir-! eelj in se lepo zahvalim tvrdki Frank Salter State Bank za njen trud in postrežbo in jo tudi drugim priporočani in ji želiui obilo naročnikov. Nasvidcni'*! Jožef Dclost. Dram. Društvo "Ivan Cankar" na odru S. N. Doma v Cleveland, O. KRASXA Udira Vstopnice v DRAMA Voh 'u Grill KushUimovi slaščičar) GODBA: SLOVENSKI FILIIARMONIČNI KLUB ZASTAVE ***** »* KEQALIJE, PREKORAMNICE, TRO- VICTOB NAVIHŠ&K, BOJ NICE, ZNAKE. UNIFORME ITD 331 GREEVE ST, CONEMAUQH, RA i M A TI SK R B | ROMAN IZ ŽIVLJENJA. 1 Za Glaj Naroda priredil G. P. . f T (Nadaljevanje.) - Ali ti je ime Elsbet. — dele moje.* — je vprašala mati. — I>a. ime mi je Klsbet. Mati je napravila kretnjo kot da hoče objeti tujepa otroka, a f" je premagal« ter rekla: i - Ali me hočeš |iovrsti k tvoji materi - Mama j«- na vrtu. pije kavo. — j«' r«'kln mala deklica od-vaiijo. — Rada bi vas povedlu preko drujre strani, kajti i*e odprem vrata, na sol m* ni strani, pridejo takoj muhe »Ater. Mati se je tuisuielmila. Pavel pa je čudil, da um ni »e nikdar padlo doma ka j takega v glavo. — Dosti TmiI j je pflinrtiia kot pa si ti, — je mislil. Stopili so na vrt. I»il je UoMi večji in lepši kot na Musainen, a solnčiie ure ni bilo nikjer. Pavel si je to precej nedoločno predstav-' Ijal. kot nekak velik, pozlačen stolp, na katerem je tvorila velika M>Inčna plooča kartice. i — Kje pa je solnčna ura, mama? — je vprašal. —- IV ti bom pokazala pozneje. — je rekla tnala deklica /. vnemo. Iz vrtne ute je stopila visoka, vitka dama z bledim, bolehnim obrazom, na katerem je |K»eival odsev neizreeno milega smehljaja. Mati je zakričala ter se vrgla z glasnim jokom na njena prša. — Hvala Bojni, da vas imam enkrat pri sebi. — je rekla tuja dama ter poljubila mater na čelo in lica. — Vrjemite mi. sedaj bo postalo vse dobro. — Povedali mi boste, kaj vas teži in res čudno bi moralo bili. če hi ne vedela pravega sveta. Mati si je obrisala oči ter se nasmehnila. s<'ij j'1 le veselje. — je rekla. — rutini se že tako prosto in » lajnam«. ko se nahajam" v vaši bližini. Tako sem hrepenela po vas. — In res niste mogla pritiI Mati je žalostno /.majala z glavo. i 1'boga žena! — je rekla dama in obe sla se pričeli meriti z dolgim, globokim pogledom. j - In to j«> mogoče sinček, kateremu sem botra? —"je vzkliknila dama ter pokazala z roko na Pavla, ki se je oprijema) svoje matere ter vlekel svoj paiee. *" j Fuj. vzemi prst iz ust. — je rekla mati in lepa. prijazna «ro->pa ga je dvignila v naročje, mu dala žlico medu ter ga pričela vpraševati glede majhnih sestric, glede šole in raznih drugih stva-' r< h, glede katerih ni bil odgovor težak. — In kaj se znaš delati, moj fant? — je konečno vprašala. — Znam žvižgati. — je odvrnil ponosno. Prijazna gospa se je zasme.iala naglas: — \*o. potem nam zažvižgaj! 1'riostril je ustnici ter skušal žvižgati, a ni šlo. Očividno se je' zopet odvadil. Tedaj so se smejali vsi. prijazna gospa, mala deklica in celo mati. I Njemu pa so Mopile od sramu solze v oči, pričel je tolči krog sebe z nogami iu rokama, v sled česar ga je dama »pustila na tla ter j»* rekla mati očitajo: j —- Ti si nespodoben. Pavel. j On pa je odšel za nlo ter jokal, dokler ui stopila k njemu mlada deklica 111 rekla : — Alt. pojdi. 1>ga ne sineš storili. Ljubi Liog ne mara nedostojnih otrok. i Tedaj pa se je zopet sramoval ter si obrisal oči z rokama. ' - Sedaj pa ti bom pokazala solnčno uro. — je nadaljevala! deklica. — Ah. da iu tudi steklene krogle, — jc rekel 011. — Te so že davno razbite. — je odvrnila. — V eno mi je pri-Icte1 tekom zadnje spomladi kamen in drugo je vrgel doli vihar. j In nato mu jc pokazala mesta, kjer sta stali obe stekleni krogli. -- ln to je snlnčna ura. — je nadaljevala. ° I Kje.' — je vprašal ter se presenečeno ozrl naokrog. Strda sta pred sivim, neznatnim koloni, na katerem je bila pribita neke vrst lesena deska. Otrok se je zasmejal ter rekel, da je to soln«W ura. - A. fuj. — jc odvrnil nevoljno. — Najbrž se norčuješ iz mene J . - Zakaj bi se norčevala. — je vprašala. — saj mi nisi storil nič zalega. — Nato pa je trdila še enkrat, da je to solnčna ura in nič drugega. In pokazala je na kazalec, zarjavel kos pleha, ki je štr-lel i/, sredine deske ter metal svojo senco na številko šest. ki je bila' napravljena z drugim vred na deski. — To je preneumno. — je rekel ter se obrnil proč. Solnčna ura na vrtu "bele hiše", je bila prvo. veliko razočaranje njegovega življenja ... Ko se je vrnil nato s svojo novo prijateljico k uti, je videl tam ' tlikega. širokoplečega gopoda. z narazen počesano brado, ki je nosil sivo-zelenkasti lovski jopič iu iz kojega oči so takorekoč sipale iskre, 1 — Kdo je to? — je vprašal Pave Iter se skrival za hrbet prijateljice. Zasmejala se je tekla : — To je moj papa. Tega se ti ui treba prav nič bati. J Veselo je zavrisknila ter skočila tujemu možu v naročje. j Tedaj je razmišljal pri sebi. če bi si on pač kedaj drznil svojemu očetu v naročje ter prišel vsled tega do zaključka, da niso vsi očetje enaki. Mož v lovskem jopiču pa je božal svoje dete. ga polju-, bil na obe lici ter pustil deklico jahati na kolenih. j — Vidiš. ^Klsbet je dobila tovariša. — je rekla tuja. prijazna -dama. ter pokazala na Pavla, ki se je v grmičevju plaho oziral v uto.< — Lc naprej, dečko, — je vzkliknil inož veselo ter tlesknil s prsti. - j — Pridi, tukaj je še dovolj prostora zate. — je rekla deklica in ko se je z Vprašujočint pogledom proti materi boječe splazil bližje,! ga je j>rijel tudi mož. ga posadil na drugo koleno in tedaj se jc pričela vesela dirka. I/uebil se je vsega straha, in ko so postavili na mizo sveže i»ecivo. se ga je lotil z vnemo. Mati ga je pobožala po glavi ter mu rekla, naj ne je preveč. Govorila je zelo pritajeno ter zrla predse v tla. Nato pa sta smela oba otroka iti v grmičevje nabirat robidnice. J — Ali ti je re« iinc Klsbet .* — je vprašal svojo prijateljico in ko je pritrdila, se je začudil, da ima isto ime kot njegova mati. — .Jaz sem vendar krščena p« njej. — je rekla deklica. — kajti ona je moja botra. * - j —% Zakaj te ni poljubila r — je vprašal. | — Ne vem. — ji- odvrnila Elsbet žalostno. — mogoče me ne' mara. \ * } "- •• — "..... ......... yjl . tj. ____ .... . ^ Nikdo obeh pa ni mislil, da ni imela poguma ... Že se jc pričelo temuiti, — ko sta bila otroka poklicana naza^. — Domov morava. — je rekla mati. On pa je bil zelo vžaloščen, ker mu je že pričelo ugajati. Mati mu je popravila ovratnik ter rekla: — Tako, sedaj poljubi roko in zalivali se. Storil je kot mu je bilo ukazano. Prijazna «rospa jra je polju-, bila na čelo in mož v lovskem jopiču jja je dvignil tako visoko v zrak. da je mislil, da zna leteti. Tedaj pa je vzela mati Elsbet v naročje, jo poljubila večkrat na usta iu lica ter rekla : — Naj povrne nekoč nebo tebi, dete moje. — kar so storili tvoji sta riši za tvojo botrico. v Izgledalo je kot da se je težak kamen odvalil od njenega srca : Dihala je prostejs«- m njene oči so žarela. Elsbet in njeni stariši so ju spremili do glavnega vhoda. Ko se jo inati tam se enkrat poslovila ter pri toni jeeala vsakovrstno o povračilu in nebeškem blagoslovu, se je mož smehljaje vrinil v besedo ter rekel, da ni stvar vredna omenitve in da se ne izplača zahvaljevati se. Prijazna gospa jo je poljubila iskreno ter jo prosila, naj kmalu zopet pride ali vsaj pošlje otroke. Mati se je otržno nasmehnila ter molčala. • Elsbet je smela ili še par korakov naprej, nakar se i«, pošlo vila. ! I>Hvlu J"' letalo pri srcu. kajti čutil je. da ji mora nekaj I povedati. Pohitel je vsled tega za njo in ko jo je dohitel, ji je za'-šepetai: — Ti, jaz znam pa vendar žvižgati! f Dalje prihodnjič.) Gregory Simp: Preskrba mesa. »>~cai žvečenja k ose k a mesa, to je vulkaniziranega gumija, sem čez mizo pogledal na svojo ženo I Mary. "Ti ljubica moja", sem jo [vprašal, v kateri garaži si kupila tc Contincntal-pečcnko ?" j "Kaj misliš s tem reči, dragi moj , Tom", je vprašala Mary 7. glasom, kateri bi tudi to pečenko razrezal. j "To je pristna angleška teletina. ki sem jo kupila pri Cleaver & Sniarn, oni veliki meesniei zraven trgovine s čevlji na "Starem tr- "Zmotil sem se", sem odvrnil z nasmehom", toraj bo tole le kaka gumijeva peta, ki so ti jo cd tam poslali mesto mesa". Ta opazka je bila za Marv ne-I koliko prehuda. a-jezila se je zares. j 'Ti si naravnost neznosen. Če nisi zadovoljen z mesom, ki ga jaz kupujem, pa pojdi in si ga kupi " »» j sam . J "Dcbro je. Mary, že velja. Bom, kupoval ga boni odslej sam. In j skoraj ti lahko zatrdim, da boš (presenečena". "Prav nič ne dvomim o tem., le .preseneti me". Da ostanem zvest tem v. kar sem rekel, sem takoj naslednji dan šel no meso. Pa nisem Sel k Cleaver & Smarn. pač pa k mesarju, ki je J imel svojo mesnico na dru^i stra-jiii ceste, kajti že njegovo ime mi je bile všeč. pisal se jc namreč Livewell'. Pa je tudi izgledal tako. (la nikakor ni delal svojemu imenu sramote. j "Dobro jutro", scni/ rekel stopi vši v mesnico. Mr. Livewell je ravno razlcosaval prašiča in le nekoliko z «riavo prikimal na moj prijazni pozdrav. To me je skoraj ujezilo. "No. kaj bo dobrega", je na to rekel ter mahal z nožem po zraku. da me je bilo skoraj strah. "Takoj, takoj, samo prosim ako vaš meč vtaknete v nožnico. Prišel sem radi mesa. Prosil bi vas. »cla bi mi odrezali lep kos', sem rekel boječe ter takoj odskočil do vrat. misleč da bo mesar moje besede vzel dobesedno ter pričel rezati mene. j Mesar je začudeno gledal za mene. zato sem se delal kot bi dedal za nekim prijateljem, ki da se tam mimo peljal v avtomobilu. Ko sem se zopet opogumil; sem še enkrat stopil predenj: "Jaz bi rad (prav lep košček govedine". "Spodnji del, zgornji del. spred-jnji del ali stegno?" je grmel mesar. t "Ali imate kaj možgan?" sem ga boječe vprašal. Ko bi ga videli, kakšen je postal v tem trenotku. j Z vso silo je pričel brusiti nož ter zavpil "kaj", da se je v meni kar nekaj sesedlo. I "Seveda jih imate", sem hitel govoriti, veste. ja.z imam zelo rad Inrašičeve možgane in te gotovn imate". • j Mož je postal besen in 11 videl i sem. da me je napačno razumel. Mislil je. da mislim njegove možgane. "Od tega!« p.-ažiea mož gane", sem hitro pristavil, nakar se je nekoliko umiri'. "Ako hočete ni()žgaiie, morale vzeti celo glavo". Da bi prinesel domov celo prašičevo glavo, katero naj hi Mary skuhala, se mi je zdelo nekoliko preveč, zato sva se z mesarjem po daljšem govorjenju semintja zmenila za primeren goveji prsni kos. "Tole bo prvovrstno", je zatrjeval Mr. Livewell. ko mi je vrgel precejšen kos, zavit v časopis, "•le od domače živali in doma pobito". Ko je Mary zagledala, kaj sem prinesel, je zavihala nos ter sejrla po steklenici s "Ilofmanovimi kap Jjicami". "Kar sam skuhaj, kar si [kupil", mi je rekla ter odšla \v. kuhinje. j "Kakor hočeš", sem odvrnil ter pričel s kuho. Kuhal senu prav dobro, nekate* re koščke še preveč dobro, toda temu je bil kriv štedilnik, ne pa jaz. Ko se mi je zdelo, da bo že zadosti, sem* postavil meso na mizo. Mesar je sicer zatrjeval, da je bila žival doma zrejena in jaz za svojo osebo mu to tudi rad verjamem. Toda, krmili so jo najbrže s samimi odpadki kake železne to-va rne. Mary ni zinila besedice in se tudi dotaknila ni mesa. Na srečo 11101 zvesti Finitelj vedno preži, da bi kaj dobil, kadarkoli smo pri mizi in tako tudi tokrat. Skrivaj sera mu metal kos za kosom. Vjel sem omnibus, ki vozi ob eni in predno je bilo pol dveh. sem že sedel v prijazni restavraciji, pred seboj 11a mizi obdelujoč dobro kosilo. Prav dobro mi je teknilo in po vsej pravici sem tudi zaslužil kaj takega, ker sem se toliko trudil z nakupovanjem in kuho. Da Mary ni marala jesti, to je pač njena stvar. Toda ker sem dobrosrčen in rad odpuščani, sem domov grede kupil par prav dobrih klobas. Doma sem jih. ne da bi Mary kaj omenil. skuhal. Ker je bila gotovo že lačna, jih je s slastjo pojedla. "Ali 'so ti všeč", sem jo ogovoril. "Res so dobre in okusne", pravi nato Mary. "Tak o sem ti dokazal, kako in kaj s kupovanjem, vendar pa se mi zdi. da bo bolje, ako zopet sama prcvzanieš ta posel". "Jaz sem tudi te?a mnenja", je Mary odvrnila, "kajti tvoj način kupovanja je precej drago. Za oni kos starega konja si gotovo trikrat preveč plačal, potem si dal precejšnjo svoto za kosilo v mestu. klobase so bile še posebej in ubogi Fine tel j je ob štirih poj>ol-die poginil. Meso sem šel kujHivat prvič in zadnjič. KNJIŽICA "KAKO POSTATI AMERIŠKI DRŽAVLJAN" nam je pošia. V kratkem izide nova izdaja. Ko jih bomo zopet imeli, bomo objavili v listu. Uprava Glas Naroda. IZGUBLJENI SPOMIN • T""' Mnogo vet* ji- slučajev popolne jHJzabljiivosti, nego bi kdo mislil. I Pred nedavnim časom je v nekem j kraju na Angleškem prišel mlad : mož k svoji tašči t'-r jo vprašal po (svoji ženi. a ne kot taki. pač pa z dekliškim imenom. Silno je bil j presenečen, ko 11111 je tašča povedala. da je vendar že oženjeu, Spo-| min ga jc zapustil popolnoma, da je oženj en. ni vedel, niti ne kaj se je nato jrodilo. I Ze.'o pogosti so slučaji, da kdo pozabi svoje ime. Komičen dogo-, dek je bil. ko je neki splošno znan j diplomat posetil nekega tujega zdravnika ter pri tem pozabil svo-, je inie 111 ni mogel povedati stre-( ?ajn. koga naj naznani. Preostalo : um ni drugejra. kot da se j« obrnil do frospoda izmed spremstva z j vprašanjem : "Prosim, povejte mi vendar, kdo da sem". Nevrjetno pa se sliši, da more človek biti tako pozabljiv. d=i ne ve. ali je živ aii mrtev. In vendar je bilo tako z nekim Napoleonovim veteranom. Ta jc namreč izjrubi! spomin v tej meri. d:i je živel v mislih, da je bil v bitki pri Au-sterlitzn ubit. Prenaporna duševno delo .je t:i di večkrat povod izgube spoinii'.-:. Ko je slavni škotski pisatelj AVal-,ter Seott po težki bolezni okreval lili niti enega stavka v svoji l.i .ligi "The Bride of Lamniernioor" spoznal kot svoje delo. In celo sloveči zvezdoslovec Isaac Newton je \ , nekoč popolnoma pozabil vsebino ! svoje slavne "Principi**. Neki angleški dijak je popolnoma zgrešil črko P. a neki profesor jezikov je popolnoma pozabil grščino. Podobno se je godilo neke-1 mu vojaku, ki se je zaman trudil, da bi si zapomnil številki 5 in 7. Neki farmer je pozabil vse samostalnike. Čudno pri tem pa je to. da se je z lahkoto spominj-il na začetne črke samostalnikov, to se pravi, da ui pozabil da prične beseda krava z črko K. Radi tega je imel v notesu zapisane samostalnike. ki jili je v govorit navadno rabil, vpisana je imel tudi . imena svojih otrok. Kadar je I10-' tel poklicati Ivanko, je preje v notesu pojrledal ped črke I. Neki duhovnik je izirubil ves • 11 I spomin, da ni znal o krščanskem 1 nauku niti toliko kot kak šolar. Njegov brat ga je pričel iznov 1 poučevati branja in pisanja, a ko sta prišla do učenja latinščine, se I je naenkrat prijel za glavo ter j vzkliknil, da mu je vse to že zna- ' no. Neki postrešček, ki ga je rati Ictikuil. je ko se je streznil, popol-{ ma pozabil, kam jc v svojem natr- (kaneni stanju zanesel kak kovčeg ali zavoj. Ni mu preostaja I o dru-! gega, kot da se ga je zopet napil, in ko se ga je drugič navlekel, se je z lahkote, spomnil zopet na vsrt. ALI VESTE — i da imajo ameriške železnice zaposlenih kakih 2.000.000 mož. ali pri-! bližno na vsakih Nsto milj proge i 7H0. Železnice imajo vsega skupaj nad 252.520 milj proge. Najmočnejša lokomotiva na svetu vozi v Virginiji ter tehta 540,000 funtov. Najmočnejša električna lokomotiva je last Boston & Maine železnice ter tehta približno 102 tisoč funtov. Najdražja lokomotiva stane kakih $37.000. navadne lokomotive pa stanejo od $15.000 do $20,000. Ali veste, da so Ilelmar cigarete stalno večale svoj vpliv pri izbornib kadilcih.' Danes se seznanite s Ilelmar. OGLASI ■ naj se rojak JAKOB ZDRAVIC*, ; ki je dal naslov 2011 VeJovsennev Ave.. Cleveland, O. Te Ave. ni tam in pisali smo eno pismo na : W. Louisiana Ave., drugo pa na : West law 11 Ave. in oba sta nam bila vrnjena. Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y (2x 23.24) ~ ZAKAJ TRPETI? ~ fitrmitiine, semlgična in bolečine f milicah so hitro .odpravljen« ■ primerno Uporabo &PAIN-EXPELLERJA$ TwraHU ti««V> m- v fd ar. Ur. dr. Glejte, da dobite pristnega—»Utroefa ia Tli kot 50 let. Zahtevajte SIMM) trornUho oUah*. &Nftafiie 02ntilu>» -- Shipping M. marca: C!rre'a»"l. Hamburg. ta. marca: Olympc. Chrrbourt; Rtpubll« Coartwurf, Bremen •0. marca: Pres. Hardinz. Cb«rt>o'jrs. Bremen •1 marca: 8uffr«n. Havre; Hamburg. Cherbourg, Hamburg; Bacilu. Cherbourg Brata«. 2. aprila: Krance Havi« — skuf.ni izi.et 5. aprila: Uerencaria, Cbrrbourf. 6. aprila: Ifea. Uuuscvell, Cherbourg, Ure- j men. 7. aprila: Wenipliulia, Ilainliurr S. aprila: Li-viattiaa, Ch«-rbuur®; Aluenclien, Clierbuurg, lircniun. 12. aprila: .Mariha. Washington, Trat. 13 aprila: Muurvtaiiia, Clierbourg. 14. aprila: Alb« • t Bailin, Cherbourg, llarn- , bur g. 15. aprila: t»l>i..,>ic, Cherbourg. 16. aprila: Cherbourg. Bremen. 19. aprila: lleh,«iK,e. Cherbourg, llaiubuig. 20. aprila: .\<|iiitu:ii.i, Ch»rt»ourg; Hco. Wash-big t on. Cherbourg, UreillrtL. 21. aprila: New York, Cherbourg, Hamburg, j 22. parila: Columbus, Cherbourg. Br>-niou. 23. aprila: I'aris, llavre; Majestic, Cherbourg Yort-k Bremen. I 27. aprila: Ber«-«igaria. Cherbourg: I'rea. Hard-lug, Cherbourg, Bremen. 28. aprila: Dfcutsehlaiid, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: l.oviathan. Cherbourg: France, i llavre: Bremen, Cln-rhnur«. Bi 1 Iv JUGOSLAVIJO Nizke cene za tja in nazaj v tretjem razredu Do Zagreba in nazaj: $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 dc fc210.50 Veliki parniki za vas.— vključno Majestic "najve^ll parn:k na *v»tu*\ Olympic. Homeric. Beigen. land, Lapland, Pennland. Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter *f> vrneta v Združen* države z ameriškim vladnim dovoljenjem. Vpra-ftalr* Dnohlnil^M.-i* p.ennte al! WHITE STAB LINI RED STAR LINE INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY .1 Broadway. New York DOBILI SMO ŠE NEKAJ KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE ter jih imamo v zalogi. Zbirka šli rili kiiji"? slane $1.50. Clevelanil ski rojaki jih lahko ri Mr Antcnu Bobkn, ei04 St. Clair Ave. in pri Mr. Charles Karlin-gerju, 1086 Addison Road. Uprava Glas Naroda. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih j kupujeta ali naročate in ste z njih postrežbo ; zadovoljni, da oglasu-j jejo v listu "Glas Na-i roda". S tem boste | vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*, j Prav vsakdo- > kdor kaj išče; kdor kaj ponuja: kdor kaj kupuje; kdor kaj prodata: prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda-. Agitirajte za "Glas Naroda*', nai- 4. maja: Mauritania, Chertiwire; Prrahlent Root veli. CherlKjurg. Br»-n;t-n. 5. maja: Cleveluinj, Ch«rboury. Hamburg maja: l:«ilin. Clirrbourg, ttrrmtn. 7. maja: olyiui-kr, chorlxiurg. 10. maja: rrw. Wilson. Tr*t. SKl'P.NI IZI-ICT 11. maja: Aquilanla. Ciiurg; Mu^rchfti, Ctierlumrg. llrtmcii. I 14. maja: Paril, Havre. SKI"I'M JZLCT 17 maja: B«>rwnpirla, rturbuwrc: Columbus, Clierbouni. Urfiiien. 18. maja: C.e r.ri;f Wii.^hincton, Ch'-ilvurf. Hi emen. 19. maja: Westptialia, Hamburg. 21. maja: Lrviathnn, Chrrl-mirc: V'ranc*. llav-i re; I>erfflinger, Bremen. a 24 Martha Washington. Trst; RcIIjik«, ' Cherbourg, llnnburg. 25. maja: .Maiir<-t.tni.T. f"h«-rln»nt «r; l'r« nitlctit 11-ixdiiiK. I'lK'fbourg, ilretiieti. 2b. maia: Albrrl italHn. Cberlwurg, II irnbtirg. JW. mafa: Olympic, Ch'-rlxjUnf; l;.-pubtlc. ltre- I m**ri, Ch»-rbourK. I 31. ma'a: Aavni parnik na olje FRANCE ODPLUJE IZ NEW YORKA 2. APRILA ob 11. dopold.i preko HAVRE — pristanišče Pariza, j I'UH»Kl*XITi: St: NA.ŠK.T Vr:LlfvM-| XOC.VE.Ml' IZI.BTt: V JUGOSLAVIJO Potujte udobno in razkošno in poceni. Vprašajte svojefin arcetita za p« ilrub- [i.I.mI. i»i:r«:.v uIjim.itja PARIS 23. aprila; 14. maja FRANCE 30. apn a; 21 maja FRENCH LINE_i I\ * ~ ' Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko, ~ Kdor namenjen potovati v atari kraj. J« potrebno, da Je p«m-čen o potnih llatlb, prtllfatrl ln dni-gib atvareh. Vul^d nafte dolgoletne likuSnJe Vam ml ea moremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brxoparnlke. Tndl nedržarljani umi /Ho potovati v atari kraj, toda preskrbfrtl al morajo dovoljenji all permit 1» Wa*hIngtona. bodisi m eno leto ali 6 mesecev ln ee mora delati pro-Rnjo vsaj ea mesec pred odpotovg-j nJem ln to naravnost v Wasbinf j ton, D. G. na seneralega naeelnl-( ikega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo SI. jnlija, lf2C ae nikomur več no pofflje permit po pofttL, ampak ga mora Iti Iskati vsak posli e« osebno, bodisi ▼ najbllinji oaselnl-5kl urad ali pa ga dobi ▼ New Toku pred od potovanjem, kakor kedo r proffujl zaprosi. Kdor potuje ve« bres dovoljenja, potuje na svoja lastno odgovornost. Kako dobiti irojce Iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojce la starega kraja, naj nam prej p!Se za pojasnila. Ta Jngosla-vlje bo prlpuMenlb v tem letu 970 priseljencev, toda polovica ta kvote je določena sa ameriške driav-lJane, ki iele dobiti sem tarife la otroka od 18. do 21. leta ln pa a« poljedelska delavca. Amerlfkl dlavljenl pa samoreja dobiti sem Sene la otroka do 18. leta brea da M Mil Stetl v kvoto, potrebno pa Je delati prošnjo t Washington. Predno podvaameta kaki korak, pUHte nam. FRANK SAKSER STATE BANK <8 COKTLAND? 9L NSW lOtt — ___ . M ' s ■