(g(SMMfc£ Uto XLIH - št. 49 - CENA 6 din stran 4: Zaplet s cesto Gorenja vas - Dolenja Dobrava Zdaj je denar, ■■■■ ni pa soglasja Izpitna afera Za tako imenovano izpitno afero, ki ie drugi teden polni stolpce prvih strani osrednjih slovenskih dnevnikov in na srečo ni pljusnila prek roba Ljubljane, lahko rečemo, da je dobro, da Se je zgodila. Dobra zato, ker je prvič javno razgaljena nemoralnost štirih delavk republiškega Zavoda za šolstvo, ki bodo zaradi prodaje zaupnih matematičnih testov za sprejemne izpite na gimnaziji kazensko odgovarjale. Nekateri z boljšim spominom namVeč vedo, da se je kaj takega 'udi kje drugje v preteklosti že dogajalo. Ali je Zdaj "kriva " politična opozicija, da je se je stvar tako zaostrila, takrat pa ni, niti ni pomembno. (Ce je, je večstrankarski sistem dobrodošel tudi Po tej plati.) Pomembneje je, da je prav ljubljanska afera odprla doslej bolj ali manj prikrite in v šolskih oblasteh odločno zavračane pomisleke o (ne)umestnosti samih sprejemnih izpitov. /Me gre namreč samo za očitke staršev, da so sprejemni izpiti zgolj dodatno trpinčenje otrok, psihično Preutrujenih od že tako (tudi strokovno priznane) nehumane šole. Gre tudi za pravico mladega Človeka, da se svobodno odloči za šolo in poklic, ki ju izbere. Morda vsi gimnazijski kandidati v osnovni šoli res niso bili najbolj blesteči učenci, morda imajo nekateri tudi pretirano ambiciozne starše, a kdo jim sme zapreti vrata, jim vnaprej napovedovati neuspeh? In če že mora obstajati kriterij, mar zaključno spričevalo, morda tudi ocene iz posameznih ključnih predmetov, ni dovolj zgovorno? Torej je zahteva po sprejemnem izpitu, katerega uspeh je lahko močno odvisen tudi od trenutne zbranosti kandidata, njegovega strahu, treme, tudi nezaupnica osnovnošolskim učiteljem in poklicnim usmerjevalcem! Sprejemni izpiti in s tem povezane omejitve vpisov na praviloma zahtevnejših stopnjah izobraževanja postavljajo na laž tudi velike besede o tem, kako naj bi se slovenski narod čimbolj oplodil z izobraženci, da bo lažje capljal za razvitim svetom. Morda opozicijske politične stranke (liberalci, prenovitelji) z zavračanjem omejitev vpisov res peljejo vodo na svoj mlin, čeprav so volilne golaže ponujale predvsem močnim odraslim volilnim skupinam, vendar tehtnega argumenta niti politični prizvok ne more zmali-čiti. Ljubljanski gimnazijski kandidati so opravili popravni izpit iz sprejemnega izpita matematike. Kdaj ga bodo, ne samo z jeziki, opravili tudi krojači njihove usode? • H. Jelovčan Zaprta cesta na Golnik . Zaradi rekonstrukcije in 5i-fttve ceste na odseku med Mla-*° in Tenetišami bo predvidoma od 25. junija do 6. julija za Cs promet prekinjena cestna Povezava med Kranjem in Golfom. Ker obvoz vzporedno z {todbiščem ni možen, bo pro- met potekal iz Kranja preko Križ do Golnika in obratno. Promet na omenjenem odseku je že dva tedna oviran, saj so morali zaradi močvirnosti terena pred gradnjo ceste urediti še odvodnjavanje. Kranjsko cestno podjetje, ki je izva- ^ojeva se nova slovenska ustava Sodobna, suverena država Republiška vlada je na zadnji seji tudi menila, da Se je treba o za nas sprejemljivih dopolnilih zvezne "stave pogovarjati, vendar bo še pred tem opravljen Pogovor s predstavniki Hrvaške. . Ljubljana, 25. junija - Danes zaseda predsedstvo Repu-k'ike Slovenije. Na dnevnem redu ima oblikovanje predloga ?a začetek postopka za novo ustavo Republike Slovenije. Izhodišča so pretekli teden že obravnavali predstavniki strank n 2 njimi soglašali. Nova ustava bo zagotovila temeljne člo-ckove pravice, uveljavila pravico naroda do samoodločbe, •Jedila politični pluralizem in uzakonila enakopravnost vseh °k'ik lastnin. Slovenija naj bi postala suverena država z vse-■J1' instrumenti oblasti in mednarodnopravno državo. Sama bi odločala o svoji varnosti, obrambi, mednarodnih odno-,n> političnem in gospodarskem sistemu. Sama se bo tudi počila, kako bo sodelovala z drugimi jugoslovanskimi naro- •n njihovimi državami v pogojih konfederacije. V novi s*avi bodo na novo zapisane pravice do zavarovanja kultur-? in naravne dediščine, do ustvarjanja, do miru, razoroževa-Ja in razvoja. Posebej bo poudarjena odgovornost do manj-I n v Sloveniji in do Slovencev v tujini. Novost je tudi pred-L.8 *a enodomni parlament, dobili naj bi predsednika repu-'*e> ki bo tudi vrhovni komandant oboroženih sil. stave, je ta problem pretekli teden obravnavala republiška ada. Menila je, da Slovenija odpre vrata dogovarjanja o za as sprejemljivih dopolnilih, vendar bo pred tem še sestanek Predstavniki Hrvaške. • J. Košnjek Ker sočasno poteka tudi razprava o dopolnilih zvezne jalec del, bo zaradi pomanjkanja denarja opravilo le dobro polovico prvotno načrtovanih del, ki potekajo na dolžini 1400 metrov. Prvih 700 metrov ceste za mostom na Mlaki bo ohranilo dosedanjo podobo, saj bodo uredili le odvodnjavanje in zgradili nasip, na drugem delu odseka pa bodo poleg tega izvedli še rekonstrukcijo ceste, jo razširili in asfaltirali. Po štirinajstdnevni popolni zapori bo cesta spet le delno zaprta. Z deli bodo predvidoma zaključili do konca julija, vendar bo na tem močvirnatem področju vsak dež pomenil zakasnitev. Skrajšuje se ozko cestno grlo skozi naselje Mlaka na poti do Golnika. Številne uporabnike te ceste seveda zanima, kdaj bo povsem odpravljeno. Prostora za širšo cesto tudi skozi naselje je dovolj, zapletov s krajani menda ni, za nadaljevanje del še letos pa ni skoraj nobene možnosti. Zapletlo se ni le pri denarju. Spremeniti bo namreč treba projektno dokumentacijo za križanje te ceste s priključkom na avtocesto (prej stara cesta v Naklo). Zaradi predvidenih posegov v zasebne vrtove bo treba na republiški ravni ponovno izpeljati dolgotrajne pravno urbanistične .postopke. Mlaka bo tako vsaj še kakšno leto upočasnjevala živahen promet med Kranjem in Golnikom. • T. Jurjevec, Fo-to: G. Šinik Novi škofjeloški župan Peter Havvlina je obdržal lepo navado svojih predhodnikov in ob koncu šolskega leta sprejel osmošolce, ki so vseh osem let osnovne šole prinašali domov odlična spričevala. Tudi letos je bilo kar lepo število (59) odličnjakov, ki obetajo, da bo iz njih še veliko. - H. J., foto G. Šinik Uspehi kranjskih tenisa Če v Mulejeva zmagala v Milanu Kranj. 25. junija - Kranjska tenisačica Barbara Mu-lej, si ara 16 let, stopa po stopinjah Mirne Jaušovec in Montke Seleš. To potrjuje njena 7.m*ga na turnirju Av-venire v Milanu, ki ga organizira tamkajšnji klub Ani-hrosiano in velja /a najmo čnejše mladinsko tekmovanje na svetu. Kdor /ma«a v Milanu, v teniškem svetu ni več ne/nan. Mirna Jaušovec je tam /.magala leta 1971, Barbara pa je po 19 letih ponovila njen uspeh. V finalu je premagala drugo Jugoslo-vanko, Ljudmilo Pavlovo i/ Novega Sada. Barbara se je v dvojicah s Kri/.aiiovo uvrstila v polfinalc. Bila je osrednja osebnost milanskega turnirja. Kranjski tenis je konec preteklega tedna dosegel še drugi velik uspeh. Tenisači so zmagali v zahodni skupini H. zvezne teniške lige. V odločilnem dvoboju so premagali Slovana s 7 : 2. Kranjčani bodo / (iradisom Branikom i/ Maribora igrali kvalifikacije za vstop v prvo /ve/.no ligo. • J. K. Poskusni program do jeseni Oglasil se je kranjski radio Kranj, 25. junija - Danes ob 12. uri se je oglasil kranjski radio, ki bo čez poletje oddajal poskusni program, vsak dan od 12. do 19. ure. V času poskusnega programa bodo oddajali pretežno glasbo in preverjali slišnost, ker je signal stereo,ne le do kod seže, temveč tudi njegovo kakovost. Veseli bodo seveda odmevov, pokličete jih lahko v uredništvo na telefonsko številko 22-825, če se želite neposredno ali posredno vključiti v program pa na številko 22-123. Kranjski radio oddaja na valovni dolžini 97,3 Mhz UKV stereo. Kakor nam je povedal glavni in odgovorni urednik Dušan Rogelj kranjski radio imena še nima, razpis bodo zaključili jutri, za petek pa pripravljajo slovesno otvoritev. • M. V. Šole je konec Pa je konec šole! Še stare knjige prodamo, jih kupimo za novo šolsko leto in počitnice so naše! - Foto: D. D. Podelili državna odlikovanja Tržič, 21. junija - Na 4. seji skupščine občine Tržič je predsednik Peter Smuk slovesno podelil odlikovanja predsedstva SFRJ. Odlikovanje Red dela s srebrnim vencem so dobili: FrancGodnov za dolgoletno požrtvovalno delo in 25-letno predsednikovanje pri gasilskem društvu v Bistrici; Drago Papler za vsestransko informiranje javnosti o Tržiču in njegovo izredno prizadevanje kot predsednika gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja v štirih krajevnih skupnostih - Križe, Senično, Pristava in Kovor; Vladimir Seidl za njegovo delo v krajevni skupnosti Bistrica: za časa njegovega predsednikovanja je bila urejena cesta v naselju Loka, preurejeni so bili prostori gasilskega doma za potrebe KS, posebno priznanje pa mu gre za delo v komiteju za SLO in DSZ. • D. Dolenc__ O n^r5)/An\n nc^n^n r^nran / w I >o < > 01 @®IMSSSJJ©IEHGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 26. junija 1990 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Ruski strah V svetovni zgodovini je ostal zapisan tesnobni strah, ki se je polastil Napoleona v septembrskih nočeh leta 1812, sredi goreče Moskve, ko se je spričo svojega nedokončanega pohoda in bližajoče se zime šele prav zavedel ruske ogromnosti. Nekaj let kasneje pa je na Sv. Heleni narekoval svojemu zaupniku: »Rusija je sila, ki z velikimi koraki in s še večjo gotovostjo napreduje h gospostvu nad svetom... Še radi se me bodo spominjali, ko se bodo ruski barbari polastili Evrope in s krvavimi solzami bodo objokovali dejstvo, da me ni več...« In res je Evropa zadnje dve stoletji živela v stalnem strahu pred nepredvidljivim velikanom na svojem vzhodu. Ta je že Napoleona samega gnal vse do Pariza, leta 1848 pa so prišli Rusi v Budimpešto zatret madažrsko revolucijo. Leta 1945 priženejo Nemce nazaj v Berlin in v času hladne vojne spet igrajo vlogo žandarja v srednjeevropskem prostoru; spomnimo se samo dveh najvidnejših intervencij, Budimpešte 1956 in Prage 1968. Še najbolj pa je ustrahovalo dejstvo, da so ves ta čas na svojih mejah in znotraj njih vzdrževali nekakšno vojno stanje. Po nastopu Gorba-čova pa se je ta zastrašujoča drža povsem spremenila. SZ je prenehala ogrožati svoje sosede in postala eden glavnih dejavnikov miru v svetu, tako da tega ni več strah Rusije, strah ga je, kaj bo z njo, zdaj, ko ga ne ogroža več navzven, ga skrbi, kaj se bo s to veliko deželo zgodilo navznoter. Sovjetska zveza je pred razvezo - Gorbačov se s tem noče sprijazniti, njegov tekmec Boris Jelcin pa je že napovedal, da se bo iz nje izločila tudi Rusija. Zaveda se, da bo ta tudi v primeru, če se loči od drugih štirinajstih SSR, s katerimi skupaj obsega kar 22.274.900 km2 zemeljske površine, še vedno največja država na svetu (17.075.400 km2). Sicer problem - kot že rečeno - ni več v zunanji velikosti in moči, temveč v notranji šibkosti, v strahu pred lastno negotovo prihodnostjo. Tega lahko Rusija premaga le tako, da se notranje okrepi. Tako Gorbačov kot Jelcin se zavedata, da se ta čas edini učinkoviti prijemi v tem oziru tisti, kijih vidita pri »konkurenci« na Zahodu: naravnanost na tržno gospodarstvo, uresničevanje pravne države, večstrankarstvo, svobodne in tajnevolitve na zvezni ravni in spoštovanje človekovih pravic. Razlika med njimi je le v tem, da je Gorbačov za postopne reforme, Jelcin pa za takojšnje in radikalne prijeme. Toda kaj, ko ruski problem, katerega rešitev po navedenem receptu se zdi tako enostavna, ni le vprašanje časa - v resnici je veliko globlji. Vse prej naštete zahteve namreč predpostavljajo povsem drugačnega človeka, kot je ruski sedaj in od vekomaj. Spomnimo se zanemarjenih, neizobraženih in nezainteresiranih-mužikov, kakršni so opisani v klasičnih besedilih ruskega realizma in jih primerjamo s sovjetskimi proletarci, ki v bistvu niso dosti boljši od njih. To so ljudje, ki so že gensko sprijaznjeni z družbo, v kateri je obče (država, oženjena s pravoslavno cerkvijo oziroma z boljševiško partijo) vse, posameznik pa nič. Temu ne preostane drugega, kot da potrpežljivo čaka v vojaškem stroju ali v vrstah pred uradi in trgovinami na tisto, kar mu ukaže in odmeri oblast. »Zahodni« prijemi pa zahtevajo človeka, ki nekaj ima in se za nekaj žene. Ne gre le za biti, temveč tudi za hoteti in imeti. Problem Gorbačova in Jelcina je torej v tem, kako motivirati za delo sovjetskega proletarca, sprijaznjenega z enakostjo v revščini. Prijemi so resda znani, nepredvidljivo in strah zbujajoče pa je vprašanje, kako bo reagirala obubožana masa, ko bo videla, kako ji vse več posameznikov uhaja, zavzeto dela in se bogati. Kako obvladati leno in zavistno množico, ki vztrepeta in podivja, če kdo zmoti sivino njenega povprečja? Predvsem pa: Kako ob vsem tem ohraniti oblast?! Za strah prosvetljenih boljševikov pred lastnim ljudstvom je le eno zdravilo: svobodne volitve. Te »odrešijo« strahu oboje. Oblast, ki jo spremenijo v pravno državo in sproletarizirano maso, ki se preoblikuje v civilno družbo. Teater, ki ga uprizarjata Gorbačov in Jelcin je zato nekakšna psihodrama, v kateri se sovjetska ljudstva z ruskim na čelu osvobajajo strahu pred demokracijo. Miha Naglic Priznanja sindikalnim delavcem Radovljica - Namesto na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Šobcu, ki ga letos ni bilo, bodo podelili Srebrni znak Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na 4. seji predsedstva sveta občinskih sindikatov Radovljica danes (v to- rek, 26. junija) v Sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica. Letošnji dobitni tega priznanja so Romana Skočir iz sindikata Elan Begunje, Janez Zupan iz sindikata osnovne šole Lesce ter Jože Stare iz sindikata osnovne šole Radovljica • 00 Ob 35-letnicl izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj CP Glas, Kranj, tisk ČGP Delo, TOZD TCR, Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za II. trimesečje 100,00 din .Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (v.d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije), Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti, Tržič), Danica Zavrl Žlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan • (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Darinka SedeJ (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, ekologija), Vise Bešler (notranja politika, kultura), Jože Kosa jek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo), Gorazd šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Seka* in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Jeseniški komunisti kritični do dela strankinega vrha Dovolj je učenja na napakah Komite ZKS - stranke demokratične prenove na Jesenicah je bil med tistimi, ki so terjali glasovanje o zaupni' ci članom predsedstva republiškega cekaja, pa tudi sicer imajo jeseniški prenovitelji pripombe na preteklo in sedanje delo republiškega strankinega vrha. Jesenice, 21. junija - Jeseničani so sicer pričakovali, da jih bo obiskal poslanec Emil Milan Pintar, vendar se je opravičil, zato je bil gost sicer precej skromno obiskanega razgovora o političnih razmerah v Sloveniji in zadnji seji cekaja izvršni sekretar Duško Kos. Sploh so Jeseničani negodovali, da se jih funkcionarji izogibajo, saj na Jesenice ni bilo napovedanega Muževiča, tokrat ni bilo Pintarja, lahko pa bi jih obiskal tudi predsednik republike Kučan, saj je bil izvoljen kot kandidat prenoviteljev, v jeseniški občini pa je bil uspeh te stranke med najboljšimi v Sloveniji. Sekretar jeseniškega komiteja Oto Kelih je ponovil jeseniška stališča do dela stranke in njenega vodstva: stranka je organizacijsko slaba, povezava republiške centrale z občinami šepa, manjkajo ocene dela vseh članov predsedstva, na očitke se kasno reagira ali se sploh ne, ukinitev časopisa Komunist pred volitvami je bila velika napaka, program po volitvah še ni dopolnjen, da bo zaposlenih v strankinem aparatu preveč in bodo usahnile tudi fi- nance, pa morali vedeti že prej, pa tudi zadolževanje je sporno. Duško Kos se je opravičil, da najbolj iskani člani vodstva stranke ne morejo vedno tja, kamor jih želijo, sicer pa nihče ni pričakoval, da se bo članstvo po volitvah tako osulo. Računamo na ljudi, ki jim je pri srcu demokratični socializem, predvsem pa se bo stranka zavzemala za varovanje večstrankarskega sistema, saj je sedaj nevarnost, da postane močna večina in šibka opozicija. Aparat bi morali skrčiti že prej. V čekaju je bilo pred volitvami 130, 135 ljudi. Vodstvo je računalo, da bo potrebnih 60 ljudi, vendar se je uštelo in je sedaj realno število 20 do 25 zaposlenih. Lahko računamo na zvestobo dolgoletnih članov, na sloje, ki niso zadovoljni z vladajočo koalicijo, na ljudi z idejami. Jeseni bo kongres, na katerem bo treba dopolniti program, se odločiti za ime, simbole. ZKS -SDP je za spravo. Zgodovina ne sme bremeniti sedanjih rodov, krivice pa je treba v največji možni meri popraviti, kar je naloga državnih organov. Ločiti je treba, kaj se je dogajalo med vojno in kaj po njej, sicer pa je treba pričakovati, da bodo komunisti še naprej krivi tudi za tisto, za kar dejansko niso. Odgovori niso pretirano zadovoljili občinstva. Ivo Sčavni- čar je organizaciji nasploh tal kasno reagiranje, kar se Je pokazalo tudi pri imenovanj^ sekretarja skupščine, razen ga pa predlagal, da se je treba upreti, tudi z zaporo ceste, & bo predor odprt, cesta min1? Jesenic pa ne. O tem se Jesen'' čani ne smejo pogajati. Graj^1 je ime prenoviteljskega časop1' sa Evropa. Se sramujemo svojega imena, se je vprašal, pred; vsem pa se leva koalicija ne t" smela več drobiti. Jakob Medj* je dejal, da je bila v občini p*!' pravljenost na trdnejše koali*?' je, vendar so bila navodila lZ republiških vodstev strank, f o vnaprejšnjih koalicijah ni g0' vora. Sicer pa, so dejali na s** stanku, se stranke v parlamC1' tih večkrat obnašajo kot P3' glavci, predvsem pa je slab' usmeritev, da bi člane iskali s'' mo med nezadovoljnimi dri*' vljani. • J. Košnjek Nejko Podobnik, dobitnik letošnje Voljčeve nagrade • Vi • V Tovarniški časopis je potreben strošek Svoboda novinarja v podjetju je mogoče res deloma omejena, vendar mejo med "dobro novico" in interesom podjetja praviloma postavlja sam. Žiri, 25. junija - Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik Dela in življenja, glasila žirovske Alpine, je prejel letošnjo Voljčevo nagrado, najvišje republiško priznanje novinarjem v podjetjih. Podjetniški novinarji pogosto tožijo o omejeni novinarski svobodi. Tudi vi tako mislite? »Svoboda novinarja v podjetju je mogoče res deloma omejena, vendar ne toliko "z vrha", kot si jo omejuje sam, ko presoja, kako naj se loti nekega problema. Zase lahko rečem, da sem dovolj svoboden, da me vodilni ne omejujejo. V vseh štirinajstih letih nisem imel kakšnih posebnih konfliktov z njimi, za to, da povedo tudi svojo resnico, ki ni vedno enaka moji ali resnici ostalih delavcev, pa imajo vso pravico. V tovarni je novinar zelo blizu ljudjem in problemom, o katerih piše, vsak, ne samo vodilni, hitro "zagrabi" za besedo, ki ni po njegovi meri.« Vi ste si svojo svobodo, spoštovanje, izborili, kar napišete, velja. Kakšen je vaš način dela? »Informacije so s podjetniškega vidika kot gnojenje njive. S taktnim obveščanjem, z "doziranjem" oziroma stopnjevanjem informacij se običajno da narediti več dobrega kot z brezglavim, sen-zacionalističnim pisanjem. In čeprav je resnica zelo relativna stvar, skušam pisati kar najbolj objektivno, soočiti različne pogle- de, seveda pa ob tem ne skrivam tudi svoje resnice.« Veliko podjetniških glasil je z izgovorom, da so predraga, usahnilo. Se morda podobna usoda obeta tudi Delu in življenju? »Tudi o potrebnosti in stroških Alpininega mesečnika smo ic večkrat govorili, vednar vedno ugotovili, da je to potreben strošek (okrog 11.500 dinarjev za številko z 2200 izvodi), saj ima inform'" ranje pomembno vlogo pri razvoju razmer v tovarni. Gotovo pa bo s spremembo lastništva podjetja postalo aktualno vprašanje, kakšen časopis. Sam bi dal večji poudarek sprotnim informacijam, ne toliko mesečnim.« Nekaj takega v Alpini že imate? »Poleg mesečnika Delo in življenje, ki je predvsem kronist dogodkov in usmerjevalec in delno posega tudi v kraj, še dvakrat na teden izhaja Informator, v katerem si, če tako rečem, nalijem? čistega vina, odkrito spregovorimo o vsem, denimo, o zaupnici di" rektorju, ki jo je sam izpostavil, sproti ocenimo poslovanje, pokažemo, kaj oziroma kje šepa. Informator je namenjen samo delavcem, medtem ko mesečnik Delo in življenje pošiljamo tudi upokojencem in drugim. Razen teh dveh glasnikov izdajamo še Mana-ger, ki pa je list za stroko. Vsako od teh treh glasil ima torej svojo vsebino in namen. Ob tem bi dejal, da je časopis lahko samo eden od načinov obveščanja v podjetju, obveščanje pa ena od poti za dosego boljše organizacije. Zavzemam se za to, da bi v Alpini vzpostavili sistem obveščanja, prek katerega bi svetovne dosežke, novosti stroke prenesli v našo prakso. Na tem projektu nameravam šc nekaj časa delati.« • H. Jelovčan Sestal se bo kranjski parlament Kranj, junij - V sredo, 27. junija, s pričetkom ob 15. uri bo najprej ločeno in nato skupno zasedal kranjski parlament, dnevni red je dolg, dodatno so razposlali še gradivo o razbremenitvi gospodarstva in prevzemu ustanoviteljstva Radia Kranj. Na ločenih sejah bodo delegati (razen zbora združenega dela) obravnavali dejavnost krajevnih skupnosti v lanskem letu in letošnjo delitev sredstev za vzdrževanje njihovih prostorov. Na skupnem zasedanju bodo odločali o spremembi matičnega območja (poroke tudi v Preddvoru) in razbremenitvi gospodarstva, o čemer smo že poročali s seje izvršnega sveta. Za odpravo škode (zaradi suše oziroma zelene zime) naj bi iz občinskega proračuna namenili 300 tisoč dinarjev. Na dnevnem redu pa je ponovno prevzem ustanoviteljstva Radia Kranj. Vsebinskega značaja bo obravnava analize zaposlovanja in kadrovskega razvoja v občini ter poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v lanskem letu. Delegati so dobili v potrditev lanski davčni zaključni račun, imenovali naj bi predsedstvo skupščine za delovanje v vojnih razmerah, izvolili komisije in delovna telesa skupščine in se odločili o letošnjih nagrajencih in priznanjih ob občinskem prazniku. Delitev sindikalne članarine Kranj, junija - Potem ko so se v Kranju odločili za lasten sindikat, neodvisen od Ravnikovega, so predlagali tudi novo delitev članarine. Članarina kot prej znaša 0,6 odstotka od neto osebnega dohodka. Podjetja, ki so se odločila za članstvo v kranjskem sindikatu, naj bi za svoje potrebe obdržala polovico članarine (ne več samo 45 odstotkov). Za uresničevanje skupnega programa kranjskih sindikatov naj bi združevali četrtino zbranega denarja (ne več 30 odstotkov kot doslej), za oblikovanje namenskega solidarnostnega sklada pa desetino ali 15 odstotkov. Sklad bo moral kajpada poslovati pod strogim nadzorom. Del članarine pa sindikati podjetja po svoji presoji lahko namenjajo sindikatom dejavnosti, ki jim pripadajo, ali pa nakazujejo neposredno Ravnikove-mu. Novi račun sveta kranjskih sindikatov je 51500-678-80191. • D. Ž. Seja radovljiške občinske skupščine Delegati podprli pet od šestih predstojnikov Radovljica, 20. junija - V nadaljevanju druge skupne seje radovlji**' občinske skupščine - bila je v sredo - so po tajnem glasovanju, ki g* • predlagal delegat Demosa, podprlo pa ga je 27 od 52 delegatov, imen°j vali pet od šestih predstojnikov upravnih organov, ki jih je predi*?' predsednik izvršnega sveta Jože Resman. Ratomir Kafol je bil imenovan za načelnika uprave za gospodarst^ in družbene dejavnosti, Jaka Vidic za načelnika uprave za ljuds* obrambo, Pavel Grilc za načelnika geodetske uprave, Jože Žagar J načelnika uprave za družbene prihodke (vsi so bili načelniki že d^ slej), Janez Urbane, ki je bil doslej zaposlen v begunjskem Elanu, PJ je bil imenovan za načelnika uprave za urbanizem. Peter Šlegel,* ga je predsednik izvršnega sveta Jože Resman predlagal za načeln'". uprave za notranje zadeve in je to delo opravljal že doslej, pa na t'J nem glasovanju ni dobil zadosti glasov. Seje - prostočasovna dejavnost ali delo? Ker so vse dosedanje seje radovljiške občinske skupščine trajale °djg, rih popoldne pozno v noč, dve domala do polnoči, so se delegati ZSjvj liberalne stranke na zadnji seji vprašali, ali so seje občinske skupšč' prostočasovna dejavnost ali delo. Delegati predlagajo, naj bi seje do% status delovnega dne in da naj bi se začele že zjutraj, ob osmih- . osmih naj bi bil polurni odmor za okrepčilo, ob dvanajstih naj bi m. prekinili za eno uro in odšli na kosilo, potem pa naj bi nadaljevali ^ konca seje. Skupščina bo o tem odločala na septembrski seji, sicer p*L bodo morali o predlogu ZSMS-liberalne stranke izreči tudi v podjeu v katerih delajo delegati. . ^y Na seji so podelili tudi priznanja odbora za raziskovalno d^jli nost za najboljše inovacije v preteklem letu. Priznanje so »ot Franc Potočnik iz leske Verige in skupina delavcev iz blejskega rjfl (Janez Potočnik, Franc Terlikar, Srečo Šlibar, Franc Mura in s%-Beznik). Radovljiška Tiskarna in knjigoveznica je ob dnevu civil'1^, ščite prejela priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obran" j,,. Komisija, ki jo je že v prvem delu druge seje imenovala\. ska skupščina in naj bi raziskala, kako so v radovljiški občini njevali ukaz o premeščanju orožja teritorialne obrambe, je ugot°.g„n da je orožje ostalo v skladiščih TO in da je bila za varovanje uv«° stražarska služba. # C. Z. NOVICE IN DOGODKI 3. stran mssss^smoLAB Javna tribuna članov ZKS -SDP: Potrebnih je več informacij Tržič, 20. junija - V sredo je bila v Tržiču javna tribuna članov ZKS * SDP, ki je opozorila na mrtvilo, ki je zavladalo med člani. Ti bi radi več informacij o dogajanju v občini, v organizaciji, ugotavljajo pa tudi, da bodo le s konstruktivnim aktivnim delom v skupščini in njenih organih spet pridobili na ugledu in povečali število svojega Članstva. Kot vse partijske organizacije pri nas, je tudi tržiška v mesecih pred volitvami izgubila precejšnje število članov. Občinski komite pravkar na novo popisuje preostale člane in pripravlja novo organiziranje po krajevnih skupnostih. Po krajšem pregledu družbenopolitičnega stanja v občini predsednika Občinskega komiteja ZKS - SPD Janeza Piškurja in člana predsedstva CK ZKS - SDP Franca Hudeja na ravni republike, se je razvila dokaj Živahna diskusija, v kateri so člani ugotavljali in opozarjali, da se je partijska organizacija v Tržiču po volitvah preveč zaprla vase, da preslabotno reagira na neučinkovitost Demosa pri izbiri novega izvršnega sveta, kajti Tržič vendar potrebuje hitrih,a hkrati dobrih rešitev zaradi slabega stanja gospodarstva. Prepočasi ali sploh nič komunisti ne seznanjajo javnost, kakšni so njihovi novi cilji in med ljudmi je zato vse več vprašanj, kaj komunisti zdaj Tržič vendarle dobil vlado Predsednik IS Tržič je Frančišek Meglic Tržič, 21. junija - Na 4. skupni seji vseh zborov skupščine občine Tržič je bil v četrtek le izvoljen novi izvršni svet. Za novega predsednika izvršnega sveta je bil s 27 glasovi izvoljen 51-letni dipl. oec. Frančišek Meglic, za podpredsednika pa z enakim Številom glasov Drago Ficko. Frančišek Meglic je bil dosedaj zaposlen na vidnejših mestih v občini, bil je direktor Ljubljanske banke v Tržiču, direktor Komunalnega podjetja, do nove funkcije pa je bil predsednik komiteja za družbeno ekonomske odnose SO Tržič. Člani novega izvršnega sveta so: Ivan Eler, dipl ing. gradb., Demos - Zeleni, org. dela Miklavž Bole, neodvisni, ing. stroj. Igor Korinšek, ZK - SDP, ing. tekst. Janez Šmid, neodvisni, abs. fil. fak. Marjan Salberger, Demos - SDZ, abs. veter. fak. Tomaž Šlibar, ZSMS-LS, in str. teh. Janez Knific, Demos - SOS. Medtem ko je bilo v začetku rečeno, da bosta v novem izvršnem svetu le dva profesionalca, je skupščina na četrtkovi *eJi sprejela sklep za tri: poleg predsednika in podpredsednika bo plačan funkcionar tudi Ivan Eler, ki naj bi v občini prevzel resor za urejanje prostora. • D. D. sploh so. Zelo pogrešajo informacije, tako o organizaciji kot o dogajanju v skupščini. Strankarski sistem je dogovarjanje med prvaki strank, toda v Tržiču Demos deluje v strogo zaprtem krogu. Čim prej je treba izvesti reorganizacijo. Če v podjetjih ni več partijskih celic, jih je treba takoj prenesti v krajevne skupnosti, so odločni tržiški komunisti in tam nadaljevati s konstruktivnim delom. Kar je po tem velikem osipu članov še ostalo, bodo tvorili trdno jedro, na katerem bodo gradili naprej. Ne bi pa bilo napak, da bi ustanovili klub, kjer bi se redno ali občasno sestajali, izmenjavali informacije. Tudi tržiški komunisti bodo morali spoznati, je poudaril Franc Hudej, da je informacija aktivna pravica članstva; obveščanja, včasih že prav posiljevanja z informacijami "od zgoraj", ne bo več, vsaj v tolikšni meri, kot je bila navada, ne. Zato pa potrebujejo strankarski časopis. ZKS - SDP pripravlja izdajo časopisa z naslovom Evropa, ki bo zagotovo zanimiv tudi za druge, ne le za člane. Ta bo najmočnejši vir informacij. Le nekako bodo morali prebroditi denarne težave, v katerih so se znašli. • D. Dolenc Poletna šola tujih jezikov v Preddvoru Združitev prijetnega s koristnim Kranj, 18. junija - V času, ko Evropejci odkrivajo t.i. zeleni turizem, znabiti tudi za naše ljudi aktivno dopustovanje v nepokvarjeni notranjosti privlačnejše od praženja ob "cvetočem" morju. Zanje sta se letos Še posebej potrudila kranjska delavska univerza Tomo Brejc in hotel Bor v Preddvoru, ki jih vabita, da združijo prijetno s koristnim. Prijetno je dopust v prenovljenem in poživljenem preddvor-skem hotelu, kjer je dovolj možnosti za igranje tenisa, jahanje, čolnarjenje, sprehode v naravi, izlete v gore in za polepšanje videza, koristno je učenje tujih jezikov. Delavska univerza za to drugo plat dopusta v Preddvoru pripravlja več različnih programov: 50-urni program poslovnega jezika angleščine in nemščine, 30-urni program angleške in nemške korespondence, 30-urni program pogovornega jezika angleščine in nemščine, 30-urni obnovitveni program slovnice angleškega in nemškega jezika ter 40-urni začetni program italijanskega jezika. Tečaji, razen intenzivnejšega programa poslovnega jezika, bodo dopoldne, tako da bodo imeli tečajniki popoldne dovolj časa za svoje družine, počitek, rekreacijo, lahko pa bodo še naprej ostali v skupini, "izkoristili" predavatelja, ki je tudi gorski vodnik in teniški učitelj. Posebna privlačnost dopusta "prijetno s koristnim" v Preddvoru je, da bodo organizatorji dopoldne, ko bodo tečaji, poskrbeli za varstvo oziroma zaposlitev otrok. Aktivni dopust v Preddvoru, ki bi bil lahko zanimiv tudi za podjetja, ne nazadnje sploh ni drag. Hotel Bor postavlja za enotedenski paket zelo ugodno ceno 1440 dinarjev za osebo, tečaji pa bodo stali od 1000 do 2000 dinarjev. Ob sodobnih učnih metodah in pripomočkih jih bodo vodili domači učitelji, angleška lektorica ter učiteljica iz Švice. • H. Jelovčan Avtocesta Hrušica - Vrba V Večjih zaostankov ni Predor bo, tako kaže, gotov sredi prihodnjega leta. Kdaj bo stekel promet po cesti, Pa je ta trenutek še težko napovedati... vrba, 20. junija - Na klepetu, kot so poimenovali sestanek v sredo v Prostorih gradbišča gorenjske avtoceste v Vrbi, so predstavniki $CT Inženiring, cestnega inženiringa, izvajalci (Gradiš in Primorja), projektanti predstavili dosedanji potek priprav in začetek gradnje odseka avtoceste od Hrušice do Vrbe. Vodstvo oziroma pred-*t*vniki občine Jesenice pa so ob trenutno še precej nejasni sliki Slede dokončanja avtoceste opozorili, da o tovornem prometu skozi Jesenice, če bo predor odprt pred izgradnjo avtoceste, ne bi smeli izmišljati... Ob tem ko ob začetnih zamudah P/i pridobivanju potrebnih dovoljenj za gradnjo, izredno težavnem terenu na odseku Podmežaklja in s tem v zvezi z napori projektantov zdaj izvajalci sorazmerno dobro .lovijo" zastavljene roke (pri čemer "pa prednost kakovost) je dokončanje izgradnje odseka od Hrušice do vrbe še težko napovedati. Denar, vfeme in nenazadnje tudi same razbere v kraju bodo še nekaj časa °dločali o določitvi datuma, ko bo po novi cesti lahko stekel promet. Skoraj zagotovo bo predor gotov sredi prihodnjega leta, do takrat pa avtocesta še ne bo nared. Vendar to še ne pomeni, da se bo takrat povečan promet preusmeril skozi Jesenice, saj tudi onkraj Karavank, tako kaže, od Beljaka do predora takrat še ne bo mogoč prevoz po avtocesti za tovornjake. Sicer pa, kot je bilo rečeno na klepetu v sredo, je ključ za otvoritev gorenjskega odseka do Vrbe zdaj (skrit) na odseku Podmežaklja in deloma na viaduktu Moste. Podmežaklja je izvedbeno (in tudi finančno) najbolj zahteven odsek. Zato, kar zadeva denar, bi bilo treba nejasnost čimprej rešiti. Gradnja bo nenazadnje še vedno veljala manj, saj gre za tako imenovani varčni profil (brez odstavnega pasu). Vreme bo sicer krojilo delovne dneve izvajalcem, vendar bo operativa delala po cele dneve in morebitne izgube skušala sproti nadoknaditi. Tudi vse zemljiške oziroma odškodninske zadeve bodo rešene oziroma računi poravnani (do slehernega kvadratnega centimetra, kot je bilo poudarjeno) do trenutka. ko bo cesta imela uporabno dovoljenje. Ob ugotovitvi, da glede na zahtevnost projekta in številne težave dela vendarle dobro napredujejo, pa je vodstvo občine opozorilo, da tovornjaki, če bi se znašli na cesti skozi Jesenice, lahko povzročijo resne zaplete in nenazadnje tudi uresničitev grožnje o fizični zapori. Do tega pa po mnenju razlagalcev v sredo v Vrbi najbrž ne bi smelo priti, saj se z "izrednimi razmerami" srečujejo predvsem zdaj (in se bodo še to sezono med gradnjo). Izgledov, da bi tovorni promet stekel skozi predor takoj po otvoritvi, pa ni. • A. Zalar ir INFR TEHNIK SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Stara cesta 2 objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. VODJA PROJEKTA Jogoji: dipl. gradb. inženir, smer visoka gradnja, z opravljenim strokovnim izpitom in 5-letnimi delovnimi izkušnjami pri vodenju gradbenih objektov. Poskusno delo 90 dni. 2. DELOVODJA VODOVODNE DELAVNICE Jogoji: delovodja plinskih in vodovodnih naprav in 3 letnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo 60 dni. Interesenti naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi v roku 8 dni po objavi na naslov SGP Tehnik Škofja Loka, Stara cesta 2. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. OBVESTILO HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO o.sub.o., KRANJ Obvešča cenjene varčevalce in vse druge občane, da ugodno obrestujemo vloženi denar in sicer po 23 % letno za vloge na vpogled. Obresti pripisujemo vsake 3 mesece. HKS ima stoletno tradicijo v hranilništvu, zato je denar v njej varno in donosno naložen. Svoje prihranke lahko polagate na vseh naših blagajnah, ki so: v Kranju, Cesta JLA 2, tel.: 21-939, 27-485, v Lescah, Rožna dolina 50, TOK Radovljica, tel.: 75-253, 75-663, na Bledu, KZ Bled, tel.: 77-425, 78-388, v Kr. Gori, v Zadružni blagajni, tel.: 88-208 ^ V naši HKS lahko varčuje sleherni občan. Na naših blagajnah boste deležni kvalitetnega finančnega servisa brez dolgih vrst. 1 Večji dvig denarja, prosimo, najavite po telefonu, kjer boste dvigali. V Ljubljani z našo knjižico lahko dvigate na Zadružni hranilnici, Miklošičeva 4. Za varčevanje se priporočamo i Še en stanovski sindikat - policijski Ljubljana, 23. junija - V Ljubljani je bila konec tedna ustanovna skupščina policijskega sindikata. Deloval bo samostojno in neodvisno. Tokrat so policisti sprejeli tudi stavkovna pravila, notranji minister Igor Bavčar pa je ob tem poudaril, da stavka policistov pomeni konflikt med policijo in državo. To je tudi eden od razlogov, da vodilni možje v policiji niso člani sindikata. Minister za notranje zadeve je govoril tudi o reorganizaciji, ki čaka slovensko policijo. • D. Z. Ustanovljeno združenje radijskih postaj v Sloveniji Delavci lokalnih in regionalnih radijskih postaj v Sloveniji smo zadnja leta tako rekoč vsakokrat, ko smo se srečevali, ugotavljali potrebo in nujnost, da se nekoliko trdneje povežemo. Pred dobrim mesecem oblikovani iniciativni odbor je pripravil vse potrebno, da se je 14. junija v organizaciji Studia D v Družinski vasi pri Šmarjeških toplicah ustanovilo Združenje radijskih postaj v Sloveniji. Kljub velikim razlikam med nami tako po območjih, ki jih slišimo pokrivamo, kot po starosti un izkušnjah vsake postaje, programskih shemah, pa tudi času oddajanja in številnosti radijskih kolektivov, obstaja cela vrsta stičnih točk ali skupnih problemov, ki bi jih lažje reševali nekoliko bolje organizirani. Gre za organizacijska, pravno-formalna, statusna, programska, tehnična in ekonomska vprašanja, pri katerih smo doslej nastopali posamično tako v občinah, kjer delujemo, kot tudi navzven - do RTV Slovenija Republiškega komiteja za informiranje, slovenske skupščine..: Način delovanja združenja, ki ni pravna oseba, je opredeljen s sporazumom, ki ga je na ustanovni skupščini podpisalo 14 od 19 radijskih postaj, kolikor jih trenutno deluje v Sloveniji, pristop pa bo odprt tudi za tiste, ki se šele ustanavljajo in seveda za tiste, ki se ustanovne skupščine niso mogli udeležiti. Naš namen ni ustvarjanje opozicije osrednji radijski hiši, smo povedali, prizadevali pa si bomo, da bi bili v vseh vprašanjih, ki zadevajo radijski medij, v enakopravnem položaju s tistim, kar se opredeljuje kot vsebine nacionalnega pomena, ker po našem prepričanju k temu prispevajo pomemben delež tudi lokalne in regionalne postaje. Za eno leto, kolikor traja mandat predsednika in 5-članskega IO, si je združenje zastavila kar precej nalog. Že na ustanovni skupščini je bila sprejeta pobuda, da bi v Skupščini RTV Slovenije Združenje imelo svojega delegata. Oddajniki in, zveze RTV Slovenije bodo izdelali analizo slišnosti programov vseh radijskih postaj, poskusili bomo priti tudi do uporabnih podatkov o poslušnosti naših postaj, vendar je to izredno obsežna in tudi draga analiza, z RTV Slovenijo bomo pregledali, kako se - z obeh strani - uresničuje sporazum o medsebojnem programskem in tehničnem sodelovanju, Republiški komite za informiranje nam bo pomagal pri vprašanjih statusnih sprememb na področju javnega obveščanja, določen pa je tudi točen datum dveh čisto naših akcij - prva je skupen nastop na sejmu Marketing klub 90, ki bo septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, oktobra pa bomo v Trbovljah pripravili in izvedli festival radijskih postaj, ki ima tekmovalni značaj in na katerem želimo primerjati naše delo in seveda tudi nagraditi najboljše dosežke v šestih zvrsteh: osrednji dnevno informativni oddaji, komentarji, glasbeni oddaji, kontaktni oddaji, reklamnemu spotu lastne produkcije in radijski reportaži. Združenje, ki je pred leti sicer že delovalo, pa potem počasi odmrlo, kaže na svojem novem začetku dovolj vitalnosti, ne samo, da obstaja, ampak tudi, da zaživi. Dušica Jurman GLAS Odprtost Železarja V zadnji številki Gorenjskega glasa smo pod naslovom Članstvo v sindikatu: da, vsekakor, omenili tudi izjavo Jeseničana Mira LiČofa, ki je govoril o zaprtosti tovarniškega glasila Železarne za program neodvisnih sindikatov. Naj dodamo, da je imel v mislih prejšnji uredniški odbor Železarja. Ko je nastopil novi z urednico Liljano Kos na čelu, so takoj'objavili tudi program neodvisnih. • D. 2. KS TREBI J A Na podlagi sklepa skupščine krajevne skupnosti Trebija, svet krajevne skupnosti Trebija objavlja OGLAS ZA ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA PRODAJO OBJEKTA »DOM POD PLANINO« NA TREBIJ1, ki zajema dvonadstropno stavbo in 650 m2 dvorišča. Ponudba mora vsebovati: — Ustrezen program in dejavnost, s katero se bo kupec ukvarjal ter druge pomembne elemente za sklenitev kup-no-prodajne pogodbe. — Prednost bodo imeli tisti kupci, ki bodo ponudili kompleten program za razvoj turizma oz. gostinstva ali druge dejavnosti. — Kot ponudniki se lahko prijavijo vse zainteresirane domače in tuje pravne in fizične osebe. — Ponudbo pošljite v 30 dneh po objavi. — O najugodnejšem ponudniku bo odločala skupščina krajevne skupnosti na predlog sveta krajevne skupnosti, O tem pa vse ponudnike pisno obvestila. — Ponudbe pošljite priporočeno na naslov: Krajevna skupnost Trebija, 64224 Gorenja vas Vsa potrebna pojasnila lahko dobite po telefonu (064) 68-571 in sicer vsako sredo od 15. - 17. ure in petek od 8. -10. ure. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Gasilci Rečice imajo avto Bled - V nedeljo popoldne so gasilci Rečice - Bled in domačini proslavili visok jubilej društva, katerega praznovanje so načrtovali že lani ob 80-letnici. Že nekaj let prej so se namreč začeli pripravljati na to, da bi ob visokem jubileju proslavili tudi nabavo novega gasilskega avtomobila. Čeprav so jim pri zbiranju denarja pomagali lastniki gozdov oziroma domačini, obrtniki, delovne organizacije, krajevna skupnost, društva, samoupravna interesna skupnost in Zavarovalnica Triglav, so ob lanski inflaciji in hitrem naraščanju stroškov uspeli avto dobiti januarja letos. V nedeljo pa so uresničitev cilja, ki so si ga zadali, in praznik hkrati, slovesno proslavili. Prevzemu novega avtomobila sta botrovala predsednik občinske skupščine Radovljica Vladimir Černe in častna'članica društva GD Rečica - Bled Jerica Poljane. Slovesnosti so se udeležili poleg domačinov tudi številni člani iz sosednjih gasilskih društev. Ob tej priložnosti je predsednik občinske gasilske zveze Radovljica Jože Smole izročil občinsko priznanje I. stopnje Ivanu Zupanu. Predsednik GD Rečica - Bled Joža Pintar pa je podelil zlate, srebrne in bronaste plakete društva. Dobili so jih Anton Jane, Janez Černe, Vinko Fajfar, Peter Mrak, Drago Ritoper, Zvonko Stare, Jože Poljane, Darko Kocjančič, Gabriel Gogala, Mirko Lakota, Dušan Lebar, Albin Šipel, Anton Kopasič, Jani Černe in Boris Fajfar. Veselo je bilo potem na Rečici še pozno v noč. # A. 2. Ko gre za zemljo... Nova kranjska vlada se je že prvi mesec srečala s prodajo kmetijskega zemljišča in odločitev je bila pospremljena z različnimi pomisleki, ki jim velja posvetiti pozornost. Najprej velja reči, da se je občina za lastnika teh zemljišč "oklicala " z ukinitvijo sisov, saj je bila prej lastnik zemljiška skupnost. Vendar je to drugotnega pomena, bistveno je. da je zdaj dve parceli prodala zasebnikom in imela pri tem dokaj zvezane roke, saj je bil potrebni postopek že izpeljan in dodala je lahko le piko na i ali pa se v nasprotnem primeru pustila tožiti. Prvi pomislek. Tovrstni postopki so premalo javni, saj je listek na oglasni deski krajevne skupnosti premalo. Zlahka mu prikimamo, izjeme bi bile nemara pametne le v primerih, ko gre le za nekaj metrov družbene (srenjske itd.) zemlje in se oglasa v časopisu ne bi splačalo objaviti. Drugi pomislek. Pregledati je potrebno, kako je to zemljišče prišlo v družbeno last. če je z zaplembo, krivičnim odvzemom itd., utegne kupčija kasneje pasti v vodo. Previdnost je torej resnično na mestu, kranjska vlada pa namerava republiški napisati pismo, naj se problem družbene lastnine reši z zakonom ali vsaj z enotnimi stališči. Tretji pomislek. Cena je prenizka. Zaradi tega sta bila dva člana kranjske vlade proti kupčiji. Zlasti v drugem primeru, ko je šlo za prodajo kmetijskega zemljišča (najslabše kakovosti - pašnik in bivši kamnolom) zasebniku, ki namerava tam postaviti turistični objekt, če bo seveda urbanistična zasnova Krvavca to omogočila, tedaj pa bo moral seveda plačati še spremembo namembnosti zemljišča. Nikakor se ne moremo znebiti občutka, da je bila posredi tudi nevoščljivost, kajti ko gre za zemljo, so pozabljeni vsi dobri nameni o pospeševanju turizma, podjetništva itd in najbolj tržno so zvenele besede predsednika, kije temperaturo znižal rekoč: občina bo vendar imela večjo korist od penziona kot od kamenja. • M. Volčjak Slovesni finale krajevnega praznovanja Adergas, 22. junija - Z mašo v farni cerkvi Marije Vnebovzete v Adergasu in proslavo v dvorani KUD Borec, so v Velesovem zaokrožili praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Priznanja športnikom, kulturnikom, gasilcem, krvodajalcem, zaslužnim krajevnim aktivistom. Na proslavi je uvodoma spregovoril Franc Čebulj, novi predsednik krajevne skupnosti, nato pa je vaščane Adergasa in okoliških vasi, ki tvorijo krajevno skupnost Velesovo, kot bližnji sosed (doma je iz Olševka) nagovoril predsednik kranjskega izvršnega sveta Vladimir Mohorič. Omenil je nezavidljivo gospodarsko stanje občine in vse Slovenije in dejal, da bo razvoj in uspeh krajevnih skupnosti tudi v prihodnje v največji meri odvisen od pridnosti in delavnosti ljudi. Velesovce je pozdravil in pohvalil njihovo prizadevnost tudi kranjski župan Vitomir Gros. Na slovesnosti, ki je zaokrožila dogajanje v prazničnem tednu, je sodeloval domači moški pevski zbor, mladi recitatorji pa so ganili občinstvo s pesmijo, katere osrednji motiv je bila slovenska lipa. Zatem sta Franc Čebulj in Vladimir Mohorič podelila priznanja in pokale zmagovalcem minulega športnega tedna, nogometašem, odbojkarjem, kegljačem, tekačem in igralcem tenisa, za prizadevno delo pa so bile nagrajene posamezne športne sekcije. Priznanje je prejel dosedanji predsednik velesovskega športnega društva Franc Čebulj, pa poveljnik gasilcev Franc Rusulnik, predsednik kulturnega društva Silvo Sire, podelili pa so tudi priznanja KS. Prejeli so jih Ana Bibič, Stane Bregant in za dolgoletno predsednikovanje ter zasluge za razvoj krajevne skupnosti Anton Ropret. Ob tej priložnosti so se zahvalili tudi krvodajalcem, in sicer dvema Francoma Zormanoma, Dragici Sajovic in Bojanu Pungartniku za petkratno darovanje krvi, Nikoli Puštariču za desetkratno, Francu Čebulju, Francu Bobiču, Francki Podgoršek in Petru Kuharju za petnajstkratno ter Andreju Vrečku in Marjanu Kepicu za dvajsetkratno darovanje krvi. • D. Z. Zaplet s cesto Gorenja vas - Dolenja Dobrava Zdaj je denar, ni pa soglasja Svet krajevne skupnosti Gorenja vas je po triurni razpravi v petek zvečer na razširjeni seji, ko se krajani Dolenje Dobrave niso sporazumeli, sklenil, naj se ponovno strokovno prouči, kje naj bi potekala cesta. Gorenja vas, 22. junija - Zaplet glede gradnje ceste Gorenja vas -Dolenja Dobrava se je začel, ko je ta mesec končno po enajstih letih od že začetega odseka na Blatih prišlo do zakoličile trase regionalne ceste mimo Dolenje Dobrave na dobrem kilometru proti 'I odrazu. 5. junija je namreč enajst krajanov Dolenje Dobrave, ki imajo na tem delu trase zemljišča, s peticijo protestiralo pri predsedniku skupščine krajevne skupnosti Gorenja vas, da je bilo pred enajstimi leti zemljišče I. kategorije nasilno odtujeno zaradi pričet-ka izgradnje Rudnika urana Zirovski vrh. Podpisniki peticije uvodoma hi zagotovilu preostalo polovico, poudarjajo, da so ogorčeni /a rad i predvidene gradnje nove ceste. Ugotavljajo, da se načrtovana cesta ne izogne vasi. ampak povzroči nove probleme s premikom na drugi konec vasi. Zato tudi ni \ interesu vseh vaščanov. ampak le nekaj posameznikov, ki si že leta prizadevajo za ukinitev obstoječe trase. Zahtevajo, da se zaščitijo kmetijske površine in izvede ustrezna rekonstrukcija stare ceste, ki ne zahteva večjih posegov v kmetijsko zemljo, pa tudi stari stanovanjski objekti, ki bi ovirali rekonstrukcijo, so danes že nadomeščeni z novogradnjami. Med razlagi, da se projekt te ceste oziroma trase skozi Dolenjo Dobravo ponovno prouči, navajajo tudi vprašljivo veljavnost lokacijskega dovoljenja, večje število zavojev, kot jih ima obstoječa cesta skozi vas in je hkrati tudi daljša od obstoječe. Peticija, ki je povzročila seveda takojšnjo ustavitev del. je imela tudi odmev. Tako je že po treh dneh dal svoje stališče Rudnik urana Zirovski vrh. v katerem direktor rudnika poudarja, da je ta del ceste sestavni del uranske ceste, kije bila načrtovana in delno zgrajena v okviru izgradnje rudnika. Polovico denarja za to je namenil takratni investitor rudnika - Interesna skupnost za elektrogospodarstvo Slovenije. Cesta je opredeljena v družbenem planu občine, vendar takrat ni bila zgrajena, ker republiška skupnost za ceste ni imela denarja, da Danes rudnik vztraja, da se ta cesta zgradi, saj ni pomembna le za rudnik, temveč tudi za krajevno skupnost Lučine oziroma za ostala naselja v KS Gorenja vas. Sporni odsek ceste pomeni tudi pomembno pridobitev za nadaljnjo cestno povezavo proti Ljubljani (regionalna cesta). Trditev vaščanov. da usoda rudnika ni znana, pa ne more biti razlog za odločitev gradnje tega odseka, ker bo v vsakem primeru v lo-dražu potekala proizvodnja, tudi če se uran ne bo več kopal. Oglasili pa so se na peticijo, kot so se podpisali, tudi neposredno prizadeti vaščani Dolenje Dobrave ob obstoječi cesti. Ob tem ko ugotavljajo, da kraj zaradi rudnika ni dobil ničesar, se sprašujejo, kje so bili nasprotniki nove trase, koje bil pred desetletjem in več sprejet načrt izgradnje obvoznice. Ocenjujejo, da obstoječa cesta ne ustreza standardom in da je v novi trasi treba razumeti tudi širši družbeni interes. Nihče od prizadetih na trasi nove ceste se ne preživlja s kmetijsko dejavnostjo, razen tega pa je traso takrat predložila stroka. Sedanja cesta ima tudi kar 20 nepreglednih priključkov, nova pa le pet preglednih. Na stari cesti je ogroženih 16 hiš z enim ali več gospodinjstvi, na novi pa štiri hiše zaradi hrupa in osem lastnikov, ki so izgubili del zemljišča, za katerega pa so že takrat dobili izplačano odškodnino ob podpisu soglasja. Zato bi bilo po njiho- vem mnenju več kol neodgovorno, da bi vodstvo v krajevni skupnosti dovolilo, da do izgradnje obvoznice ne bi prišlo. Vodstvo krajevne skupnosti je po peticiji in vseh naštetih stališčih nasprotne strani takoj reagiralo. Sestal se je najprej vaški odbor za Dobrav šce. Dolenjo Dobravo. Gorenjo Dobravo in Ba-čne in med drugim ugotovil, da je bila zemlja za to cesto plačana (akontacija - poračun pa po točni izmeri po izgradnji ceste) vsem prizadetim kmetom. Kar zadeva trditev o nasilni odtujitvi, so menili, naj podpisniki peticije to pojasnijo, hkrati pa ugotovili, da je bila odločitev o trasi pred leti strokovno utemeljena, večinsko sprejela, res pa je. da zdaj ni v interesu vseh vaščanov Dolenje Dobrave, vsekakor pa večine. Ker je zdaj denar za to cesto končno zagotovljen, bi bilo škoda, da bi "odtekel" drugam. Če pa se to zgodi, mora nekdo prevzeti odgovornost, zakaj se cesta ni zgradila. Več kot tri ure dolga razprava s krajani v petek zvečer na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti v Gorenji vasi in po njej še eno-urna seja sveta KS. zapleta ni razrešila. Pravzaprav bi lahko ocenili, da je krajane, zagovornike enega in drugega stališča, čeprav je predsednik skupščine Peter Havvlina nekako sredi razprave menil, da so po njegovem mnenju na najboljši poti. da se sporazumejo, prej še bolj razdvojila: vsekakor pa ne pomirila. Pravzaprav vsega tega danes, po enajstih letih od izdaje lokacijskega dovoljenja po takratnih razpravah, ko je šlo za tri variante (najprej po obstoječi cesti, nato delno odmaknjeni in nazadnje večinsko sprejeti sedanji trasi), če bi si investitor v zakonskem roku enega leta pridobil tudi gradbeno dovoljenje, ne bi bilo. To je nedvo- Praznik krajevne skupnosti Ribno Podjetje ni pisarna krajevne skupnosti 'Urejali smo ceste, smetišče, skrbeli za izgled kraja... pa so zdaj še pomembnejše in odgovornejše naloge." Pred nami Ribno, 26. maja - Praznovanje letošnjega krajevnega praznika in hkrati 20-letnice obstajanja delovanja krajevne skupnosti Ribno so včeraj z nastopom v dvorani zadružnega doma sklenili šolarji podružnične šole. Osrednja proslava ob prazniku pa je bila v soboto, po gasilski vaji, ko sta se slavnostne seje skupščine krajevne skupnosti udeležila tudo predsednik občinske skupščine Radovljica Vladimir Černe in predsednik izvršnega sveta Jože Resman. Sicer pa so krajani praznovali z raličnimi prireditvami v nedeljo na prireditvenem prostoru pod Ribensko goro. Tako predsednik skupščine, predsednik sveta kot tajnica KS Ribno so pred dnevi, pred praznikom, poudarili, da v prihodnje ob tako pomembnih in obsežnih programih, kot jih pogosto imajo in prevzemajo krajevne skupnosti, ne bi smeli vseh nalog in dela "obešati" na nekaj izvoljenih članov sveta. Delovno mesto, kjer je na primer redno zaposlen predsednik, ne more biti pisarna krajevne skupnosti, kar se je do zdaj in se ponekod še vedno pogosto dogaja. Tajnik, ki je pravzaprav "strelovod" v krajevni skupnosti, pa je po nekaj urah na teden v pisarni največkrat "deklica za vse" potem tudi doma. Vendar naj bo tokrat to le pripomba na zalogaj, ki se ga bo treba slej ko prej resno lotiti glede vloge in organiziranosti krajevnih skupnosti v prihodnje. "V zadnjem obdobju," pravi predsednik skupščine KS Jaka Vidic, "srno veliko delali na urejanju kraja. Urejali smo smetišče. Turistično društvo je poskrbelo za enotno označitev napisov. Po že ustaljenem načinu, da krajani prispevajo eno tretjino, smo asfaltirali cesto Koritno - Savski most. Veliko smo delali (skupaj s krajani) na projektu bodoče Klinike v Ribnem. Pohvaliti velja vsa društva (poleg turističnega še gasilce Ribnega in Sela, lovce, športnike in KUD) ter šolo." Marija Dežman Jaka Vidic "Kaže, da bo KUD Rudi Jedretič v krajevni skupnosti spet postal živahnejši, ocenjuje tajnica KS Marija Dežman. "Folklornima in recitatorski skupini se je zdaj spet pridružil pevski zbor. Člani TD so urejali cesto proti Savi, v načrtu pa imajo tudi prostor ob Savi. Pohvalijo se lahko tudi oboji gasilci. Riben-ski še posebej dobro sodeluje z lovci, v Selu pa so lani obnovili dom, stolp in uredili družbeni prostor. Kar pa zadeva delo tajnika, je v krajevnih skupnostih največkrat tisti, ki je seznanjem in mora biti na tekočem z vsem in je neke vrste vez med krajevno skupnostjo, društvi in krajani." "Čeprav z denarjem za krajevne skupnosti ne kaže najbolje, so načrti, ki jih imamo za letos in v prihodnje, veliki. Radi bi asfaltirali cesto za pešce od transformatorske postaje Bled do Ribnega. Za asfaltiranje bomo začeli pripravljati tudi cesti Selo - Dindol in Ribno - Koritno. Smo že tudi sredi telefonske akcije. Trenutno je okrog 50 interesentov za telefon, akcija pa še ni končana.Jeseni pa nas čakata dve pomembni razpravi in sicer o zazidalnem načrtu za Ribno ter o bodoči Kliniki. V zvezi s slednjo pa bomo začeli pripravljati tudi projekte za kanalizacijo." je razlagal predsednik sveta KS Jože Smole. Čeprav bodo začrtane naloge zahtevne, v vodstvu krajevne skupnosti upajo, da jih bodo s takšnim sodelovanjem, kot je zdaj s hotelom, obrtniki, šolo. društvi, komunalnim gospodarstvom, kmetijsko zadrugo. Gradbenim podjetjem Bled. predvsem pa s skupnimi močmi uspeli uresničiti. Tu pa je tudi še zadružni dom, ki ga je krajevna skupnost dobila nazaj v upravljanje in zdaj kliče po obnovi. • A. Zalar Jože Smole umno v ra/pravi poudarila pr**' stavnica Zavoda za družbeni ril*" voj. lako pa je ta trenutek P(1 prostorsko opredeljeni in v pw" ii i h sprejeti trasi z gradnjo rm* začeti le ob stoodstotnem soglf sju vseh v občini oziroma v krajevni skupnosti. Takšnega sogl"' sja pa ta trenutek ni. Ironija p° dolgoletnih zahtevah in željah' da se promet na tem odseku končno uredi (le sreči gre najbrž zahvala, da na cesti skozi Dolenjk Dobravo ni bilo hujše nesreče) je pravzaprav denar, ki je zdaj glavnem zagotovljen, ki pa ho (kaj lahko se zgodi) "odtekel drugam. Kajti v najboljšem prl' meru. kot je ocenil predsednik odbora za cestno dejavnost v ob; čini Lado Bernard, bi ponovi' postopek (brez zapletov) traja' najmanj dve leti oziroma raje več; to pa lahko pomeni odložitev del še za eno desetletje. Čeprav je svet krajevne skupn"; sti nazadnje po temeljiti ocen' sprejel stališče, da se vse začne znova, z željo, da se denar mord* nameni za nadaljevanje proti To-dražu (mostova), je o razpletu t* trenutek še težko govoriti. Krivit' za sedanji in morebitni nadaljnji zastoj sedanje vodstvo KS ni mot Takšne odgovornosti, kot so po"' darili, člani sedanjega sveta KS "e sprejemajo. Ob tem ko je pravno-formalno lokacijska odločba "z*' starala", ni pa sporazuma v kraj" za začetek gradnje, bi bilo vztraja' nje sveta na gradnji po že zakoli' čeni trasi nesmiselno. Nesmiselno bi se bilo v tem trenutku zato najbrž tudi opredeljevati, kater* stran ima bolj prav. Sami, če se lahko, se bodo morali v Dolenj1 Dobravi sporazumeti. Morda I" bila še najlažja ugotovitev, da se marsikje krajani pogosto drugače odločajo: z delom, denarjem reformo, z administrativno ali sodno zaplembo, in z zahtevami po reševanju pro-*"iov v živinoreji, še zlasti v prireji mesa. j . Kot je povedal Ivan Oman, je izvršni Uj b°r sklenil, da je treba zadružništvo k^Prej organizirati tako, kot ga ponuja veljavni zvezni zakon. Kmečka zveza .e °o nikjer spodbujala ustanavljanja no- vih ^Puščala kmetom. Predlaga pa, da naj |^! imetje nove zadruge ustanovili tam, ^ sedanjih ne bi mogli preoblikovati ta-°> kot bi želeli. Ker so zadružni deleži ° novem obvezni, kmečka zveza zahte-> da se deleži, ki so jih člani zadruge že Plačali in vložili v zadruge, ponovno j rednotijo in upoštevajo. Priporoča, da j:aJ zadruge ustanavljajo poslovne zveze i« P° potrebi tudi zadružna in mešana i djetja, sicer pa se zavzema tudi za ustalitev zadružne kmetijske šole in pod ■"•'jem kmečke zveze za organiziranje ^braževalnih tečajev o zadružništvu. pst rav'.,i naJ bi tudi navod',a ° tem, kako tanoviti oz. reorganizirati zadrugo. i L)rugo, kar zahteva kmečka zveza, je ratorij za sečnjo v gozdovih, ki so bili etom odvzeti z agrarno reformo, s sod-j|° 'n z administrirativno zaplembo ali ka-° drugače, pa tudi moratorij na promet s P°rnimi zemljišči. Zahtevo utemeljuje z .. nia razlogoma. Prvič - vsi takšni pose-* v lastništvo so bili krivični in bi jih bilo Vladni kmetijski program daje poudarek družinskim kmetijam, podržavljenju družbene lastnine kot prehodni obliki k učinkovitejšemu kmetovanju in gospodarjenju, vrnitvi krivično odvzeti zemlji, plačilu odškodnin in popravi drugih krivic, vračanju zadružne lastnine, ureditvi razmer v kmetijskem šolstvu in organiziranju kmetijske pospeševalne službe kot javne službe... Marjan Podobnik je dejal, da kmečka zveza podpira vladni program in da ne namerava popuščati pri vprašanjih, ki so za kmetijstvo in za Slovenijo odločilnega pomena. Da bi se izognili zapletom v skupščini, se bo kmetijsko ministrstvo, ki ga vodi dr. Jože Osterc, o vseg glavnih vprašanjih prej posvetovalo s kmečko zvezo. Na vprašanje, ali bodo živinorejci res gladovno stavkali, če jih zvezna vlada ne bo zaščitila pred uvozom živinorejskih proizvodov, je Marjan Podobnik odgovoril, da so nekatere podružnice predlagale, da bi se kmečka zveza še enkrat odločila za enak ali podoben način, kot se je tedaj, ko je bila še v opoziciji in ni imela nikakršnih formalnih možnosti za vplivanje. Če pa ne zvezna ne republiška vlada ne bosta ukrepali in tudi sicer ne bo pripravljenosti za izboljšanje razmer, bo kmečka zveza podprla gladovno stavko. han Oman: "Kar zadeva družbena Posestva, vladni program kratkoročno ne predvideva hitrih sprememb; kmečka zveza pa se bo še naprej zavzemala za postopno ukinitev J®rrn in za povečevanje družinskih imetij, tudi zato, da bi kmetije-Usmerili v dejavnosti, ki so pri nas deficitarne (pridelava žit, prašičereja)." treba popraviti. In drugič - ker so lastniki gozdov v glavnem hribovske kmetije, ki brez gozda ne morejo obstajati, bi jim bilo treba krivično odvzete gozdove vrniti že zato, da bi jih gospodarsko okrepili. "Ker si kmetje ne morejo dosti pomagati z izsekanim gozdom, bo za narodno gospodarstvo še najmanjša škoda, da se začasno oz. dokler se ne reši lastninsko vprašanje, ustavi sečnja lesa. Menimo, da je najcenejši način subvencioniranja hribovskega kmetijstva stalni dohodek od gozda in dela v gozdu," je dejal Ivan Oman in poudaril, da je republiški izvršni svet že sprejel zahteve kmečke zveze po moratoriju in bo verjetno na podlagi tega predlagal skupščini sprejem ustreznega zakona. Marjan Podobnik je pojasnil, da je zveza že zahtevala uvedbo moratorija, vendar ga je Šinigojeva vlada na predlog gozdarjev zavrnila, in da gre pri vsem tem za politično odločitev. Tretje, kar zahteva Slovenska kmečka zveza, je ureditev razmer v živinoreji. Predelovalne in trgovske organizacije uvažajo velike količine mesa, mleka, mesnih in mlečnih izdelkov pa tudi živine, kar po mnenju kmetov negativno vpliva na domačo živinorejo. Sedanje odkupne cene živine namreč ne pokrijejo več kot 60 odstotkov stroškov pitanja in ne zagotavljajo rejcem nikakršnega zaslužka. "Zahtevamo, da zvezna vlada takoj zaščiti domačo živinorejo in da uvoz obremeni z dajatvami. Če tega ne bo storila, bomo zahtevali, da ukrepa republiška vlada," je dejal Ivan Oman. Kaj če zahteva Slovenske kmečke zveze in slovenske vlade, ki je zaradi nevzdržnih razmer že ostro protestirala v Beogradu, ne bo sprejeta? Marjan Podobnik pravi, da v kmetijskem ministrstvu za zdaj še ne vedo, kako bodo reagirali, in da sta možnosti samo dve: ali na republiški ravni uvesti posebne davščine (carine) za uvoz mleka, mesa in njunih izdelkov, kršiti zvezne zakone in predpise in začeti uresničevati slovensko suverenost ali podobno kot za mleko tudi za meso zagotoviti razliko med odkupno ceno in dejanskimi izdatki pitanja. • C. Zaplotnik 'Orenjski veterinarji doslej niso razmišljali o stavki 'odpora stavkovnim zahtevam ^anj, 22. junija - Slovenski živinozdravniki so v začetku junija na-i v*dali štrajk, v novomeškem in celjskem živinorejsko-veterinar-zavodu so že celo ustanovili stavkovni odbor. Osnovne njihove . "teve so: višje plače (namesto sedanjih 700 najmanj 1200 DEM dinarsko vrednost in še dodatek na slabe delovne razmere), prali!0 ovrednotenje tistega dela veterinarske službe, ki je po zakonu u^ena med dejavnosti posebnega družbenega pomena, drugačno Učenje ustvarjenega dohodka... L &r. Peter Tišler, direktor Ži-O^rejsko veterinarskega zavo->' porenjske, je dejal, da v gorskem zavodu doslej niso kj^išljali o stavki in da tudi ^ ustanovili stavkovnega od-vJ\ strinjajo pa se s sloven-f "hi zahtevami, še posebej o višini osebnih dohodkov. Čeprav je zavod po izobrazbi zaposlenih (73 odstotkov delavcev ima najmanj višjo ali visoko šolo, 27 odstotkov delavcev pa srednjo šolo) nad povprečjem gospodarstva, se to doslej pri plačah ni odražalo. Decem- ^aška opravljivka jL. Kmetijski strokovnjak z akademskim naslovom nam je poslal d%°Za socializacijo naše vasi (izšla 1949. leta) in v pojasnilo zapi-ytj ."Čistimo stare prostore in se mi jo je zdelo škoda vreči v smeti. Ker h'}0 P'iele 0 len stvareh, vam bo verjetno prišla prav oz. dala kakšen ""tek, ki ga boste lahko brez strahu, da ni pravi, objavili. " le, Takole! Za pokušino brez strahu objavljamo, kaj je davnega 1949. ZaPis<*l Edvard Kardelj: "V naših vaseh se je v zadnjih mesecih za-'»i i'Vo razpravljanje o vprašanjih obdelovalnih zadrug. Pobuda za to i^^'ljanje ni prišla od vrha, ampak od spodaj od kmetov, ki so v ttSb"l'h letih mnogo doživeli in se veliko naučili. To gibanje je plod in [^pravilne politike naše Partije na vasi... Poleg tega ne smemo poza-iP ' ^0 je bil naš kmet v veliki šoli narodnoosvobodilne vojne. V tej šoli hI* >,a* delovni kmet v veliki večini dobil zaupanje v Komunistično bJ.lJ° in v pot, po kateri ga vodi. Zato se late odloči, da bo krenil po i0' socializma. " Namesto komentarja samo tole: obdelovalne zadmge ^Po nekaj letih propadle, kmetje pa nikdar po vojni niso zaupali ko- n'stični partiji oz. zvezi komunistov! p Če se bo Peterletova vlada strinjala in ne bo prišlo do strankarskih potovanj, bo mednarodna korporadja iz ZDA vložila na Brdo okoli iJn'lijonov dolarjev in odprla približno 450 novih delovnih mest. Na V/ "ai M začeli graditi že čez nekaj tednov. Hotel zunaj kategorije s L, 'eiišći, igrišči za golf (eno z osemnajstimi in drugo z devetimi lu- %t ""A deset teniških igrišč s tribuno za tisoč ljudi, zapi tiL.'f'1'Hski center in dvorano z več tisoč sedeži • za s e predstave, kongrese.. to teniško dvo-snemanja, gala Ik Kmetje, pa ne le ti, ampak tudi nekateri pred nedavnim izvoljeni ktffiki funkcionarji, pravijo: naj delajo, kar hočejo, vendar le na Jiščih nekdanjega obsega. bra lani je osebni dohodek diplomiranega veterinarja z vsemi dodatki na dežurstvo in stalno pripravljenost znašal 4.800 dinarjev. Zavod je minulo leto končal s 464.000 dinarji izgube. Ustanoviteljice - gorenjske občine so pokazale razumevanje in so jo pokrile približno tretjino, preostala pa je ostala na ramenih zavoda. Dr. Tišler pravi, da je do izgube prišlo predvsem zato, ker so plačilo za opravljene storitve dobivali šele po enem ali dveh mesecih, medtem pa jim je inflacija že precej razvrednotila njihovo delo. Ker je bil ostanek dohodka od 1984. leta vsako leto realno manjši (predlani so še uspeli zagotoviti zakonsko predpisa- ne rezerve, lani še teh niso), so se zmanjšale tudi možnosti za naložbe. Na upravni stavbi bi morali zamenjati streho, nabaviti še en računalnik, posodobiti radijske zveze. Izgradnja ve-terinarsko-higienskega objekta je že vrsto let v družbenih načrtih gorenjskih občin, vendar za zdaj tudi za to naložbo ne kaže najbolje. "Čeprav smo služba posebnega družbenega pomena, moramo kot gospodarska delovna organizacija plačevati dajatve, ki jih, denimo, kot družbena dejavnost ne bi - davek iz dohodka, prispevek za železniško gospodarstvo, za sise materialne proizvodnje, za nerazvite, za republiško in zvezno gospodarsko zbornico...," ugotavlja direktor zavoda dr. Peter Tišler in navaja, da gre za te prispevke domala desetina dohodka oz. sedmino sredstev za (bruto) osebne dohodke. # C. Zaplotnik Za zdravje ljudi in živali Vnetje vimena pri kravah (L) Vnetje vimena oziroma mastitis je kužna bolezen, ki se v čredi Siri z živali na žival. Povzročitelji vnetja vimena so mikrobi, ki so lahko nevarni tudi za ljudi. Vnetje vimena se pojavlja bolj ali manj pri vseh vrstah domačih živali. Poleg veterinarsko medicinskih vprašanj se ob vnetju vimena pojavijo tudi ekonomska vprašanja, saj je to ena najdražjih bolezni, ki prizadevajo sodobno prirejo mleka. Najpogostejše in ekonomsko najbolj boleče je pojavljanje vnetja vimena pri molznih krvah. Gospodarska škoda zaradi vimena je izredno velika in jo je težko realno oceniti. Tu ne gre samo za Škodo ob izgubi mleka, ki jo terja kronično in akutno vnetje vimena, ampak za dejstvo, da je mleko iz obolelih četrti slabSe kakovosti in za predelavo neprimerno (navzočnost antibiotikov, spremenjen videz mleka idr.). Ob pojavu vnetja jemleko neuporbno za prehrano ljudi ves čas zdravljenja in še pet dni po zadnji aplikaciji zdravil. Po podatkih raziskovalcev vnetja* vimena molznice izgubijo v laktaciji ko se pojavi vnetje, poleg mleka, ki je neuporaben v času zdravljenja, še od 200 - 1500 litrov v količini izmolzenega mleka v laktaciji. Proizvodna cena prireje mleka se zaradi opisanega in zdravljenja vnetja močno dvigne. Vedeti moramo, da iz celotnega vsakoletnega predčasnega izločanja za zakol, odpade 40 do 50 odstotkov na vnetje vimena. Če je pri molznici prizadeta več kot ena vimen-ska četrt, postane molznica nerentabilna. Ocenjevanje izgub oziroma škode, ki nastanejo ob pojavu vnetja vimena, je zelo težavno. Škoda je odvisna od številnih zelo različnih dejavnikov: pogostnosti pojavljanja, oblika, trajanje in možnost ozdravitve vnetega vimena. Mag. Dušan Likosar, dipl. vet. Vpliv je treba plačati Razprava o zadružnih deležih, ki so po novem zakonu o zadrugah obvezni in jih morajo zadružniki plačati pri ustanavljanju novih ali pri preoblikovanju sedanjih zadrug, se je marsikje oddaljila od bistva. Nekateri, predvsem nasprotniki in kritiki zadružnih deležev, skušajo prikazati, da so zadružni deleži samo zato, ker sijih je izmislila zvezna birokracija v Beogradu, ali samo zavoljo tega, da bi si (obubožano) zadružništvo z novim, svežim kapitalom pomagalo na zeleno vejo ali si pridobilo denar za naložbe, o katerih je doslej lahko le razmišljalo. Čeprav nevarnosti, da bi pri nekaterih pospešenih "reorganizacijah " res samo še enkrat pobrali deleže, vse drugo pa bi ostalo nespremenjeno, ni mogoče povsem izključiti, pa je bistvo zadružnih deležev vendarle drugačno. Po novem si namreč vpliva pri upravljanju podjetij, zadrug in drugih organizacij ni več mogoče zagotoviti z leporečjem ali kar tako, ampak je vpliv treba plačati, ga kupiti. Kmetje naj bi se ga v zadrugah zagotovili s plačilom zadružnih deležev. O tem, kolikšni bodo deleži - dvesto, tristo, petsto, tisoč mark ali še več - pa se bodo odločili sami. Dosedanja zadružna praksa je bila taka, da so v zadrugah še največ odločali zadružni delavci in da so bili kmetje v glavnem "kimajoči glasovalni stroj"; na sestankih pa so bili ponavadi najbolj glasni prav tisti, ki so bolj vedeli za svoje pravice kot obveznosti. Po novem bo drugače: zadruga ne bodo več "vsi kmetje", ampak le tisti, ki bodo plačali zadružne deleže. Samo ti bodo tudi ob obveznostih imeli zadružne pravice in samo ti bodo lahko odločali o delovanju in usmeritvah zadruge pa tudi o tem, kdo bo direktor. % C. Zaplotnik Združenje razlaščenih Ljubljana, 22. junija - V Ljubljani je bil pred nedavnim ustavni zbor združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Združenje se bo zavzemalo za razveljavitev zakonov o razlaščanju zasebnega premoženja v povojnem času, za odpravo krivic, ki so bile storjene državljanom s prisilnim odvzemom njihovega zakonitega premoženja, za vrnitev prisilno odvzetega premoženja lastnikom, njihovim- potomcem in drugim pravnim naslednikom, za pravično odškodnino, za prepoved prodaje razlaščenega premoženja, za sodelovanje pri reševanju omenjene problematike v ustreznih vladnih organih... Združenje je na ustanovnem zboru zahtevalo moratorij pri razprodaji družbene lastnin, dokler se ne rešijo zakonite pravice lastnikov razlaščenega premoženja, sicer pa tudi najmanj 30 odstotno zastopanost v vladni komisiji za spremljanje preobrazbe družbene lastnine in v komisiji za denacionalizacijo ter udeležbo v preiskovalnih delovnih telesih za proučitev okoliščin, posledic in pojavov oškodovanja družbenega premoženja ter za poravnavo krivic iz preteklosti. Razlaščeni so na ustanovnem zboru združenja poudarili, da sprava ni samo odpuščanje in pozabljanje, ampak tudi poravnava storjenih krivic. MEŠETAR Po koliko pa so traktorji Zetorji v trgovini kmetijske mehanizacije Alojza Laha na Klancu pri Komendi? Vrsta traktorja Cena (v din) Zetor 7745, originalna kabina in sprednja hidravlika Zetor 7245, Zetor 7245, Zetor 6245, Zetor 6245, Zetor 5245, Zetor 5245, Zetor 7211, Zetor 7211, Zetor 6211, Zetor 6211, Zetor 5211, Zetor 5211, domača kabina originalna kabina originalna kabina domača kabina originalna kabina domača kabina originalna kabina domača kabina originalna kabina domača kabina originalna kabina domača kabina 211.800,00 172.500,00 178.000,00 164.000,00 160.000,00 148.000,00 143.000,00 140.400,00 134.500,00 127.300,00 121.300,00 116.000,00 109.000,00 Glasov Mešetar se je v petek mudil v Logu, v trgovini Kmetijske zadruge Škofja Loka, in si zapisal nekaj cen. Vam za primerjave in za ugodnejše kupčije! Vrsta materiala Enota Cena (v din) gnojilo NPK 8-26-26 gnojilo NPK 10-30-20 gnojilo NPK 15-15-15 gnojilo NPK 13-10-12 koruza v zrnju pšenica v zrnju cement PC-450 Anhovo apno Solkan TL-starter TL-pit 1 TL-pit 2 BS Bek 1 (za prašičke) Bek 2 (za prašiče) 1 kg l*| 1 kg 1 kg J kg Ikg »kg Ikg Ikg Ikg Ikg Ikg Ikg 3,30 3,50 2,75 2,25 3,40 4,40 1,50 1,39 4,81 4,12 3,89 4,24 4,13 Naj povemo, da v zadružni enoti Log odkupujejo tudi nekatere gozdne sadeže. Borovnice odkupujejo za zdaj po ceni 20 dinarjev za kilogram, lisičke pa po 40 dinarjev za kilogram, vendar poudarjajo, da bodo ceno spremenili, če bodo tako storili tudi drugi odkupovalci. Ker se bliža žetev, so v Kmetijskem inštitutu Slovenije izračunali, kolikšni naj bi bili letos stroški kombajnirauja s pri nas najbolj razširjenim kombajnom ZMAJ 133. Ob izkoriščenosti kombajna 200 ur na leto, je cena delovne ure 452,07 dinarja, ob uporabi stroja 150 ur na leto pa 566,77 dinarja na uro. K tej ceni je treba prišteti še stroške in zaslužek kombajni-sta. Izračun upošteva povprečno osemletno življenjsko dobo kombajna, stroške vzdrževanja v višini 6 odstotkov nabavne vrednosti, obvezno in kasko zavarovanje, stroške goriva in dela za redno vzdrževanje, gorivo in mazivo. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DAN'CA DOLENC Narava nudi svoje bogastvo Bezgovo cvetje, zelišča, rdeče jagode, češnje Cvrtje z bezgovim cvetjem Za I osebo potrebujemo: I jajce, ščep soli, žlico očiščenega bezgovega cvetja, maščobo za cvrenje. Jajca stepemo, dodamo bezgovo cvetje in sol. Maso vlijemo na razgreto maščobo, poravnamo in po obeh straneh opečemo. Ocvrto bezgovo cvetje Oprano in odcejeno bezgovo cvetje pomočimo v osoljenem raztepenem jajcu in ocvremo v vroči maščobi. Pomladansko cvrtje Za 1 osebo potrebujemo 2 jajci, pest zrezanih spomladanskih zelišč (rman, pe-teršilj, luštrek, pehtran, črna meta, melica, kislica, regrat, jagodov list, solata, špina-ča, koprive, janež, krebuljica, drobnjak), žlica moke ali krušnih drobtin, sol, I dl olja. Mlada zelišča naberemo, operemo in sesekljamo. Rumenjaka penasto umeša- mo in dodamo zelišče. Beljaka stepemo v trd sneg, ki ga z moko in soljo primešamo ostali masi. V ponvi razgrejemo olje in spečemo na njem cvrtje z obeh strani. Hladna jagodna juha 1/4 kg gozdnih ali vrtnih jagod, sladkor, sok I limone, steklenica lahkega vina in 1/4 kg lepih jagod. 1/4 kg jagod pretlači, primešaj po okusu sladkorja, limoninega soka in vina. Dodaj lepe cele jagode in postavi pokrito čez noč na hladno ali za nekaj ur na led ali v hladilnik. Malinovo mrzlo juho napravi kakor jagodno, le namesto jagod vzemi maline. dodamo sladkor in jajce ter limonino lu-pinico. Ko je zmes rahla, med mešanjem prilijemo mleko, dodamo kakav in moko, med moko smo zmešali pecilni prašek. Vse dobro premešamo in stresemo v po-maščen, z moko potresen model. Pečemo v srednje vroči pečici približno 3/4 ure. Pečeno torto potresemo z jagodami in sladkorjem, lahko tudi z beljakovo peno kot pri božični penasti torti ali namažemo s stepeno sladko smetano in sadje potresemo po smetani. Namesto jagod lahko uporabimo tudi češnje, jabolka, breskve ali drugo sadje. Češnjev pečenjak Jagodna torta 10 dag margarine ali surovega masla, 10 dag sladkorja v prahu, 1 jajce, sesekljana limonina lupinica, 5 žlic mleka, 3 dag kakava, 12 dag moke, 1/4 pecilnega praška; maščoba in moka za model, 1/4 I jagod, žlica sladkorja. V skledi penasto umešamo maščobo. 3 3/4 dl dobrega mleka, sol, 3 žlice kisle smetane, 4 jajca, 3 3/4 dl moke, 2 žlici sladkorja, 2 žlici masla, liter črnih češenj. Mleko razžvrkljaj z moko, rumenjaki in sladkorjem v gladko testo. Prideni smetano, sol, trd sneg beljakov, vlij testo na vroče maslo in ga potresi s češnjami brez koščic. Postavi ga v pečico in zapeci. Pečenega razdrobi ali zreži na kosce in potresi s sladkorjem. Romantika pri jedilni mizi Poletje prihaja Ste se naveličali starega lestenca nad jedilno mizo? Nič hudega, enostavno ga prekrijte s čipkasim prtičem, obrobljenim z rožnato, svetlo modro ali kakršnokoli saten svilo, ki se bo lepo podala k vašemu jedilnemu servisu, pa bo pri mizi pridih romantike. Še sveče prižgite zvečer in intima bo popolna. Saj res, zakaj ne malo spremembe?! kozmetičarka Metka Krivic z Zgoše pri Begunjah nam je poslala nekaj nasvetov, kako ravnati s kožo v poletnih dneh, ko je dehidracija večja, da koži povrnemo izgubljeno vlago in jo nahranimo. Te maske lahko nanašamo na obraz enkrat tedensko, saj so popolnoma naravne. Dehidrirana suha koža Pretlačimo banano in grozdne jagode (lahko tudi vsako sadje posebej), nanesemo na očiščen obraz, pustimo 20 do 25 minut in splaknemo z mlačno vodo. Obraz namažemo s hranljivo hidratantno kremo. Občutljiva, utrujena ko-ža Izvleček melise ali mete (menta piperita) in 1 veliko žlico medu zmešamo. Najenostavneje je, če nimamo pri roki rastlinskih izvlečkov, da šop listov ene ali druge rastline zmešamo z medom v multipraktiku in to kašasto zmes nanesemo na obraz. Pustimo 20 do 25 minut, nato splaknemo z mlačno vodo in namažemo obraz s ka-milično kremo ali kremo z izvlečkom jojobe. Za mastno kožo Z vilicami pretlačimo jagode in dodamo nekaj kapljic limone. Premešamo, zmes nanesemo na očiščeni obraz in pustimo 20 do 25 minut. Obraz splaknemo z mlačno vodo in Ta mesec na vrtu Junija sadimo cvetačo nekoliko globlje, kot so rastle sadi na setveni gredi. Rastline se tako bolje zasidrajo v tla in ni trt osipati. Zato takoj poskrbimo za zastirko iz preperelega gnoja šote, saj to cvetači silno ugaja. Maja posajene rastline dognoj") mo in v suši zalivamo. J Sadike zimske endivije bomo potrebovali proti koncu ju'1)' zato moramo že zdaj skrbeti za pravočasno setev. Za vzgojo \ dik potrebujemo približno 5 tednov. Sejati moramo dovolj r AON VnONIOdOd # 30Vrid SNlOHCHUVZBUa /®) OAV1SOO ONOVldZBUB 0 3ZV1V9I/V3 SNZVtfd /®» ZOAOO /N0VldZ3U9 # H3131)/A IZ31HIVA M 'OZvlVSlVS ONZVUd OSA VZNIO0S 9 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Nenavaden konec predloga za učinkovitejšo gasilsko operativo v Škofji Loki Šesterica postavljena pred vrata Predsedstvo občinske gasilske zveze je v sredo, 20. junija, res povabilo šest občanov-pokli-cnih gasilcev, da utemeljijo svoj predlog, vendar jih je po uri žolčne debate spodilo s sestanka. Škofja Loka, 25. junija - Šesterica, ki so jo spodbudili nekateri primeri nestrokovnega in neučinkovitega ravnanja sedanje gasilske operative na Trati, najbolj pa primer požara v Frankovem naselju, ko so namesto nemočnih gasilcev reševali popolni laiki, je prišla na obetaven sestanek s konkretnim predlogom: v gasilskem domu na Trati je nujna stalna navzočnost vsaj treh poklicnih gasilcev kot operativna enota Kranja ali Ljubljane, ki bi bili hkrati tudi nosilci izobraževanja in vzdrževanja gasilske opreme za vso občino. V centrih obeh dolin pa bi bilo treba okrepiti tehnično pripravljenost nepoklicnih enot. Predlagatelji so svoj koncept poklicne gasilske operative na Trati tudi finančno ovrednotili. Devet zaposlenih bi občinsko gasilsko zvezo stalo 171 tisočakov na mesec, vendar ne gre za toliko več denarja (na račun ostalih društev v občini), ker je v občinski gasilski zvezi že zdaj zaposlenih sedem ljudi, od teh pet operativcev, torej bi šlo le za dva zaposlena več. Ob tem so predlagatelji razložili tudi slovenski koncept organiziranosti, ki govori o osmih poklicnih enotah in oblikovanju regijskih centrov; na Gorenjskem bi bil skupen za občini Jesenice in Radovljico ter drugi za Kranj, Tržič in Škofjo Loko. V Škofji Loki bi bil torej le operativni podaljšek kranjskega centra - ali pa ljubljanskega, v tem šesterica ne vidi problema. Člani predsedstva škofjeloške gasilske zveze pa ga očitno vidijo. Vidijo ga v denarju, ki je odmerjen za požarno varnost v občini, v 0,20-odstotnem prispevku delavcev od BOD, ki bo po najnovejšem predlogu zniževanja prispevnih stopenj okleščen na 0,18 odstotnega. Ob tem je predlog šesterice nerealen, čeprav načelno so za okrepljeno poklicno gasilsko operativo na Trati. V Škofji Loki je skoncentriranega 60 odstotkov družbenega premoženja v občini, sedanji operativci pa morajo zaslužiti kar 60 odstotkov svoje plače s servisno dejavnostjo. Zaradi tega morda res nekoliko trpi operativa, vendar je dom na Trati dobro izhodišče za nadgrajevanje operative v povezavi z industrijskimi poklicnimi gasilci iz bližnjih podjetij. Če pa šesterica predlagateljev uspe prepričati občinsko vlado, da je denar za stalno tričlansko dežurno ekipo poklicnih gasilcev na Trati upravičen, vendar ne na škodo ostalih društev v občini, toliko bolje. Povabljenci so na to dejali, da imajo kot občani pravico opozarjati na slabosti, kot poklicni gasilci lahko predlagajo, gotovo pa niso tisti, ki naj bi se borili za denar. Za to so profesionalci v občinski gasilski zve- zi, oni jim lahko samo pomagajo po svojih močeh. Ko so opomnili na visoko število letošnjih požarov, na pretirano obremenjenost operativcev na Trati s servisno dejavnostjo, na slabo gašene požare, na nespametno zanašanje na industrijske gasilce, ki ne smejo ven, ker bi podjetje ostalo nezaščiteno in ko so hoteli na tabli nazorno prikazati, kako pomembne za razvoj požara so prve minute gašenja, je člane predsedstva potrpljenje minilo. Šesterico so spodili s sestanka. Je s tem dober predlog neslavno propadel? Bo šesterici, ki ji očitajo prebujenje ob zamenjavi politične prevlade v Škofji Loki, zmanjkalo volje, da bi s strokovnimi argumenti karkoli spremenila v mogočnem gasilskem imperiju za večjo požarno varnost ljudi? Bo res samo pozorna opazovalka morebitnih novih napak? • H. Jelovčan V Kranju akcija - 10 % dala skromne rezultate Črne točke ostajajo Kranj, 20. junija - Črne točke, zlasti na cesti Kranj-Brnik in na križišču pri Mlekarni, še niso odpravljene. Z ureditvijo začasnega parkirišča pri gimnaziji je pereč problem parkiranja v Kranju vsaj deloma omiljen, seveda pa to ni dokončna rešitev. Cestno prometna varnost je se vedno zelo slaba, akcija - 10 % je prispevala vsaj k temu, da se ni še poslabšala. Lani seje na območju kranj- končalo 195 prometnih nesreč, skc občine pripetilo 751 pro- kar je 23,4 odstotka več kot ležernih nesreč z manjšo materi- to poprej. V prometnih nesre-| alno škodo, na parkiriščih pa je čah je umrlo 26 ljudi, štirje več bilo poškodovanih 467 vozil. V kot leto poprej, hudo telesno primerjavi z letom poprej je poškodovanih je bilo 113, kar število nesreč naraslo za 369 je 25,5 odstotka več kot leto oziroma za 29,5 odstotka. S te- poprej. lesnimi poškodbami pa se je Leta 1988 je bil najbolj ne- NA SONČNI STRANI ALP varne odsek avtoceste na relaciji Podtabor-Kranj, lani se je prometna varnost tam izboljšala, poslabšala pa se je na cesti Kranj-Jeprca. Se naprej ostaja nevaren ' odsek regionalne ceste od Zavarovalnice v Kranju pa vse do Lahovč. Najbolj črna točka pa ie križišče cest Kranj-Brnik in Škofja Loka-Jezersko, kjer so se lani pripetile štiri hude prometne nesreče, v katerih so umrli trije ljudje. EVelik problem Kranja še naprej ostaja parkiranje, čeprav ga je deloma ublažilo začasno parkirišče pri gimnaziji, kjer je prostora za 210 vozil, 70 parkirnih mest pa so pridobili v okolici Globusa, le 60 odstotno pa je zasedeno parkirišče na Globusu, kjer je treba parkiranje plačati. Vendar pa je to že ceneje kot 150 dinarjev, kolikor zdaj znaša kazen za nepravilno parkiranje, trije kranjski redarji listke vneto pišejo in zadnje čase ugotavljajo, da ljudje te kazni spet plačujejo. Kranjski izvršni svet je po obravnavi poročila o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sklenil, da bo odgovoril na vprašanja in pobude "Prometnega ogledala", njegovo komisija pa bo združila vse, ki se ukvarjajo s vprašanji prometa in njehove tehnične ureditve v Kranju. Upajmo torej, da bo več storjenega na področju prometne varnosti. Nič pa niso tokrat rekli o starem Kranju, kjer je kljub prepovedi še vedno veliko vozil, tudi zaradi kopice dovolilnic. • M. V. I PREJELI SMO Krajani proti širitvi čistilne naprave Primer, kako rešitev enega ekološkega vprašanja odpre novo rano v okolju. Škofja Loka, 25. junija - Škofjeloška komunalna čistilna naprava, zgrajena 1974. leta in povečana 1977., je dolga leta veljala za vzor vsej Jugoslaviji. Zlasti spomladi letos pa je od ponovno preobremenjene naprave začel veti neznosen smrad, ki je šel nekaterim v krajevni skupnosti Kamnitnik tako zelo v nos, da so s 64 podpisi glasovali proti gradnji novega čistilnega bloka. Zanj je Komunalno podjetje Škofja Loka novembra lani dobilo lokacijsko dovoljenje ter dozdaj pridobilo rudi večino soglasij k projektu za gradbeno dovoljenje. V Komunalnem podjetju so 6. junija pri 49 hišah od 64 dobili pisno soglasje k lokaciji in gradnji čistilnega bloka, zgoščevalca blata in gnilišča z lovljenjem in koriščenjem plina na zemljišču znotraj ograje čistilne naprave, dva dni kasneje pa prejeli pritožbe 52 krajanov Suhe iz trinajstih hiš, ki temu projektu tudi po izdatni obrazložitvi še naprej nasprotujejo. Vsa stvar je zdaj prišla v občinski parlament. Vendar je najboljša možnost, da se smrad odpravi, prav širitev čistilne naprave s 55 na 85 tisoč enot, saj bi tako za naslednjih petnajst do dvajset let očistili vse vode, ki se stekajo vanjo od Traškega grabna do Form, Ve-štra, Zminca in Hoste. Ob tem bi seveda hkrati morali zaostriti tudi kriterije za spuščanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ali, z drugimi besedami, odpadno vodo v podjetjih izdatneje očistiti. Majska in junijske analize odpadnih voda so namreč pokazale precejšnja negativna odstopanja v Mlekarni, Gorenjski predilnici, Klavnici, Termu, EGP in LTH. Z opozorili podjetjem se je prečiš-čenost odpadnih voda sicer začasno izboljšala, vendar bo v okoliške hiše še smrdelo, dokler Mlekarna, ki je najhujša onesnaževalka, in drugi svojih voda ne bodo čistili do predpisane stopnje. Za Mlekarno v Komunalnem podjetju celo menijo, da bi v tem primeru inšpekcija lahko ustavila proizvodnjo ali pa bodo zaprli izpust njenih voda v kanal. Kako se bo zaplet s krajani glede povečanja čistilne naprave rešil, je v tem hipu težko reči. Komunalno podjetje, inšpekcije in občinski upravni organi so jim dolžni zagotoviti normalne pogoje za življenje. Z vzporednima potezama, to je z bolje prečiščenimi odpadnimi vodami podjetij in s povečanjem čistilne naprave, je mogoče učinkovito stopiti na prste tako smradu kot ropotu in onesnaženju reke Sorc, ki je bila - mimogrede - do izgradnje čistilne naprave na Suhi tekoča greznica. *jH- Streli na Brdu Igor Bavčar, Republiški sekretar za notranje zadev* V zvezi z objavljenimi informacijami v časopisih o "Strelih na Brdu" se postavljajo vprašanja, ali je šef varnostne službe na Brdu Vladimir K. na obhodu ravnal v skladu s pravili o varnostni službi in ali je zato odgovoren, da je prišlo do napada nanj s strani krivo-lovcev in za njegovo streljanje na krivolovce. Pa poglejmo: 1. Iz časopisne vesti izhaja, da je Vladimir K. našel krivolovce na jezeru - torej v samotnem kraju. Zakaj se je na obhod v samotni kraj podal sam? Če je že šel na obhod, je šel verjetno s predpostavko, da lahko naleti na neprijetnosti. Varnostniki ali miličniki običajno hodijo v patndje po dva skupaj. Torej bi tudi v tem primeru morala biti dva. In če že ni imel na voljo sodelavca ali pomočnika, ki bi ga vzel s seboj, bi si lahko večjo varnost zagotovil, če bi s seboj vzel enega ali dva psa. če bi krivolovci v trenutku, ko jim je Vladimir K. zavpit "Stoj", videli, da sta dva oborožena varnostnika, bi presneto pomislili, ali jim je iti v napad ali ne. 2. Če že varnostnik Vladimir K. za pomoč pri obhodu ni imel ne pomočnika, ne psa, zakaj ni s seboj vzel primopredajnika. Po primopredajniku bi v primerni oddaljenosti lahko poklical pomoč in ko bi ta prispela, bi krivolovce zlahka zajeli. 3. Mislim, da je Vladimir K. s svojim samozavestnim nastopanjem proti štirim krivolovcem in zanašanjem na službeno pištolo preveč izpostavljal sebe in naravnost izzival krivolovce za napad in dogodke, ki so temu sledili. Predlagam, da formirate komisijo, ki naj vso zadevo prouči in tudi z izsledki s te plati obvesti javnost. • Jože Dolhar GORENJSKA NOČNA KRONIKA I Grozil z nožem Stari znanec policije O. . je popoldne na Savski cesti v Kranju zmotil trojico mož pri klepetu z velikim mesarskim nožem. O. R. se je očitno hotel pokazati frajerja, saj se je po grožnji obrnil in šel naprej. Možje so se bali, da pijan res ne bi komu kaj naredil, obstopili so ga, mu vzeli nož in ga kot dokaz prinesli na policijo, kjer je O. R. dobil še eno mastno črno piko. Ženska v verigah Tudi on D. N. in ona L. K. s Smledniške, ki živita v izvenzakonski skupnosti, sta dobra znanca policije. Ko je on popoldne delal, se je ona potepala in popivala po Kranju, namesto da bi pazila na otroka. Domov sta prišla hkrati in on je njo zaradi greha prav nič nežno prebunkal. Naslednje dopoldne, preden ie šel na delo, jo je - da ne bi spet pohajkovala okoli - privezal v nišo. Štiri ure je bila priklenjena za verigo, potem je le uspela priklicati odrešitev. Čeprav je on mislil dobro, so miličniki proti njemu napisali kazensko ovadbo zaradi odvzema prostosti. Policijski sindikat Novi policijski sindikat Slovenije, ki so ga ustanovili v soboto v Ljubljani, bo samostojen, neodvisen, nestrankarski Če vzamemo, da so tudi policaji samo delavci in da jim pri delu tudi ne cvetijo same rožice, ampak se bodo morali za marsikatero pravico, ki sicer priliče delavcem, bojevati, morda celo s stavko, je ustanovitev stanovskega sindikata čisto v redu stvar. Ob tem pa se laiku vendarle poraja rahel dvom, koliko bodo člani novega sindikata zares lahko samostojni, neodvisni in nestrankarski tudi v svojem delovanju, ne le organiziranju. Policaji so pač državni uslužbenci, pri njih hierarhija (poslušnost) velja bolj kot pri kateremkoli drugem stanu. Na to je med vrsticami spomnil tudi praznični govornik na sobotni ustanovitvi, republiški notranji minister Igor Bavčar, ko je dejal, da bi policijska stavka pomenila konflikt med državo in policijo. Sicer pa je bil ministrov govor dokaj poučen. Napovedal je temeljit prepih tako imenovanega inštituta pooblaščenosti, obljubil, da bo sam nadzoroval novo sistemiziranje delovnih mest, kije potrebno tudi zaradi načrta nove slovenske vlade o samostojni in suvereni državi Sloveniji. To zahteva tudi novo organiziranost policije (na naših mejah bodo vojake JLA zamenjali policaji) in posodobitev po merah evropskih policij. Reorganizacija pomeni tudi odpravo službe državne varnosti, je dejal Igor Bavčar, nova slovenska obveščevalna in protiobveščevalna služba pa naj bi bili neposredno podrejeni skupščini in predsedstvu, torej ne notranjemu ministrstvu. # H. J. SEDEM DNI Smrt pod skladovnico desk Tržič, 21. junija - V skladišču lesa na dvorišču mizarja Janeza Zupana v Retnjah se je zaradi razmočenega terena nagnila in prevrnila tri metre visoka skladovnica desk. Nekaj desk je padlo na pot, na kateri je ravno tedaj Marija Zupan, roj. 1907, trgala travo. Zupanova je zaradi hudih ran na glavi umrla. Mrtvega našli ob železnici Jesenice, 21. junija - Jože Jakopič, roj. 1901, z Jesenic je odšel popoldne od doma proti gradbišču nove avtomobilski ceste v Lipcah. Moža, ki je bil še zelo vitalen, vendar močno naglušen, je po kasnejših ugotovitvah zadel muzejski vlak, odbilo ga je po nasipu, kjer je obležal hudo ranjen. Našli so ga šele zvečer mrtvega. Dežurni zdravnik je ugotovil, da je umrl okrog 17. ure. V muzejskem vlaku nesreče niso opazili. Zgorela brunarica Bled, 23. junija - Zaradi kratkega stika na električni napeljavi je zgorela brunarica ob restavraciji Vintgar v Podhomu. Neprevidno z vozečega vlaka Lesce, 23. junija - Kajica Kusič, roj. 1934, zaposlen na jeseniški železniški postaji, se je po službi ob 14. uri s potniškim vlakom odpeljal domov v Lesce. Na vlaku je zaspal, prebudil ga je šele rahel sunek, ko je .vlak že speljal z leske postaje. Po stotih metrih vožnje se je Kusič odločil skočiti z vlaka, vendar je slabo ocenil razdaljo med vlakom in peronom ter hitrost vlaka, ki je takrat vozil okrog 20 km na uro. Stopil je na rob perona, izgubil ravnotežje, padel in nato s perona zdrsnil na kamenje med peronom in tirom. Strojevodja vlaka je nezgodo opazil, ustavil vlak in poskrbel, da so hudo ranjenega Kusića odpeljali v jeseniško bolnišnico. Sopotnik ni preživel Brezje, 23. junija - Minuli dnevi so bili po poprejšnjem zatišju precej črni. Smrt je prežala tudi na cesti od Radovljice proti Kranju. Mustafa Rekič, roj. 1966, z Jesenic, seje z avtom, potem ko je po klancu navzdol zunaj Brezij prehitel fička, nameraval vrniti na svoj vozni pas, vendar je avto zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati. Zaneslo ga je v levo, kjer je trčil ob kamniti nasip, ravno tedaj' pa je iz nasprotne strani s kombijem pripeljal avstrijski državljan Frederich Knoll, 1962. Po trčenju s kombijem in nato še kamnitim nasipom ob cesti je sopotnik v Rekičevem avtu, Redžo Rekič, roj. 1963, padel iz avta in na kraju nesreče podlegel. S ceste po nasipu Besnica, 23. junija - Milan Špendal, roj. 1969, iz Kranja, je z avtom zapeljal z lokalne ceste med naseljema Njivica in Zg. Besnico levo s ceste. Vozilo je zdrselo po nasipu in se ustavilo v grmičevju pred strugo potoka. Voznik je bil huje ranjen. Zadel pešca Kr. Gora, 24. junija - Borut Vodopivec, 1969, z Jesenic je malo po drugi uri zjutraj z avtom peljal od hotela Larix proti Razorju. Kakšnih 50 metrov pred seboj je ugledal skupino pešcev, ki so hodili po njegovi desni strani in prečkali cesto. Zadnji od pešcev, Andrej Hodnik, 1967, iz Kr. gore, se je sredi ceste ustavil. Avto ga je zadel. Hodnik je bil huje ranjen. Proti vozniku bodo miličniki podali kazensko ovadbo, proti pešcu pa predlog sodniku za prekrške. • H. J. Halo, 93 Kranjski poklicni gasilci so minuli teden večkrat odvažali vozila v okvari in karambolirana vozila, štiri dni so dežurali ob varjenju v Exotermu, prali brniško letališko stezo in pogledali v Voglje, kaj s staro lipo, ki se suši in utegne sama pasti. Njena usoda je za zdaj še v rokah spomeniškovarstvenikov. V soboto so hiteli gasit požar, ki ga ni bilo. Potniki z avto ceste so namreč sporočili, da ob cesti pri Vogljah gori, vendar so našle le Cigane, ki so se ob tabornem ognju sušili in greli. Zato pa je bil nedeljski alarm čisto pravi. Na Primskovem je požar zajel gospodarsko poslopje Petra Zupina. Ugnali so ga skupaj z domačimi prostovoljnimi gasilci, vendar je škoda precejšnja, po grobi oceni kar za dva milijona dinarjev. • H. J. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Pred 40 leti je bil osvojen prvi osemtisočak Messnerjev "Snežni lev" Tomu Česnu V Chamonixu, kjer so proslavili 40. obletnico osvojitve prvega osemtisočaka Anapurne, so Tomu Česni izročili dvoje priznanj in ga ustoličili kot najboljšega sedanjega alpinista sveta in alpinista prihodnosti Kranj, 20. junija - Tomo je v Chamoni-xu prejel najvišje priznanje francoske alpinistične zveze in časopisa Pariš Match "Match d' Or" kot alpinist prihodnosti, obenem pa mu je bila izročena nagrada Reinholda Messnerja, legende alpinizma, "Snow Lion" (snežni lev), ki jo je Tomo dobil prvi. Re-inhold je bil navdušen nad lanskim dosežkom Česna v Jannuju in je ocenil, da je bil prav to največji prispevek h kvalitetnemu razvoju himalaizma, kar pa je Tomo s fantastičnim letošnjim dosežkom v Lhotseju samo še potrdil. Resnično vrednost teh priznanj pove seznam legend, še živečih in mrtvih, ki so bila počaščena v Chamonixu. To sta prvopristopnika na Ana-purno, Francoza Maurice Herzog in Louis Lachenal (Herzog še živi), Edmund Hillarv, prvi osvajalec Everesta, angleški Messner Chris Bonington, pa alpinistična velemojstra Pierre Brghin in Reinhold Messner, Poljakinja Wanda Rutkievvicz, ženska z največ osvojenimi osemtisočaki, Kurt Diemberger, ki je bil prvi na dveh osemtisočakih, pa dva odlična, vendar že pokojna plezalca Jerzy Kukuczka in Jean Marc Boivin. Tomo je edini prejel dve priznanji in tega se doma še premalo zavedamo. "To je na vsak način veliko priznanje," pravi Tomo Česen. "Posebej še, ker je bilo izročeno v Franciji. Jugoslovani smo bili doslej v alpinizmu, kljub velikim dosežkom malce odrinjeni. Alpinistični svet je vedel za naše uspehe, pa jih je raje zamolčal. Zadnji dve leti je bistveno drugače. Priznanji, ki sem jih prejel, sta znak dokončne uveljavitve našega alpinizma. Zadosten znak za to je, če te sredi Chamonixa ogovarjajo povsem neznani ljudje." Letos ste nameravali osvojiti tudi Anapurno po prvenstveni smeri. Ali ta namera še velja? "Seveda še velja, vendar se nameravam srečati z njo spomladi. Sicer sedaj redno treniram. Svoje vzpone sproti planiram, zato težko rečem, kaj nameravam početi do konca leta." • J. Košnjek Na nebu Gorenjske in Posočja Na prvenstvu, za katerega smo kandidirali pred štirimi leti in ga letos dobili, sodeluje 109 pilotov -zmajarjev iz 22 držav. Tekmovalno središče je Kranjska gora. Kranjska gora, 23. junija - Pred hotelom Prisank v Kranjski gori so v vetrovnem in deževnem vremenu (organizatorji in tekmovalci upajo, da se bo vreme v naslednjih 14 dneh zbolj-šalo) odprli 7. evropsko prvenstvo v letenju z zmaji Evropa 90. Otvoritvenega slavja so se med drugim udeležili predsednik Letalske zveze Jugoslavije generalpolkovnik Stevo Mirkovič, predsednik Letalske zveze Slovenije Danijel Nardin, general-major Marjan Vidmar z ljubljanskega korpusa ter župana jeseniške in radovljiške občine dr. Božidar Brudar in Vladimir Černe. Predsednik organizacijskega komiteja prvenstva Zdravko Krvina je v nagovoru zmajarjem in gostom dejal, da je zmajar-stvo pomembna veja prostega letenja in izraz težnje leteti s čim enostavnejšo napravo. Zmaj se je uveljavil v začetku 60 let in postal do danes kvalitetna letalna naprava. Slovenski zmajani niso brez tekmovalnih in organizacijskih izkušenj, kakovost meri v svetovni in evropski vrh, organizacija prvenstva pa je sad prizadevnega dela zmajarskih navdušencev in prijateljev tega športa. Tekmovalne discipline bodo hitrostni preleti na razdaljah nad 100 kilometrov. Tekmovalcem je zaželel srečno vrnitev na cilj. Zmajane sta nagovorila še predsednik jeseniške občine dr. Božidar Brudar in predstavnik Turističnega društva Kranjska gora Andrej Kolenc. Prvenstvo, ki bo končano 8. julija in katerega center je Kranjska gora (prvi teden bodo predtekmovanja v dveh skupinah, drugi pa finale okrog 40 najboljših), je odprl Zdravko Krvina. Pozdravno pismo z željami po uspešnem delu in odličnimi rezultati je poslal tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki je hkrati tudi opravičil udeležbo na otvoritvi zaradi drugih obveznosti. # J. Košnjek Izšla je knjiga Marjana Manfrede z Bohinjske Bele Športno plezanje postaja atrakcija Ledeno sonce Ljubljana, 21. junija - Znano je, da so alpinisti vešči peresa in to so v preteklosti že dokazali nekateri znani slovenski gorniki in alpinisti, začenši z Mlakarjem in kasnejšimi knjigami Nejca Zaplotnika, pa Vikija Grošlja itd. V ta krog je pretekli teden stopil naš nekdanji odlični alpinist, Česen tedanjega časa, kot pravijo poznavalci gorništva, Marjan Manfreda -Marjon z Bohinjske Bele. Alpinizem sedemdesetih, osemdesetih let je zaznamovan z njegovim imenom. Kot dvanajstletni fante je prvič ušel na Triglav, potem pa je zmagal najtežje izzive evropskih sten, kar petkrat pa je bil v Himalaji. Vtise je strnil v knjigi Ledeno sonce, ki je izšla pri Prešernovi družbi. To ni samo potopis. To je knjiga, ki opisuje alpinistov razvoj, njegova pota, zmage in poraze, to je knjiga, ki razkriva osebne poglede alpinista na življenje, sočloveka, soplezalca, na življenje in tudi smrt. Več o knjigi s kratkim razgovorom z avtorjem, ki je za knjigo prispeval tudi fotografije, bomo objavili v petkovem Gorenjskem glasu. • J. Košnjek Najvišje Štremfljeva in Jamnikar Blizu 5000 ljudi je v petek zvečer na kranjskem letnem kopališču, kjer bo odslej stalno postavljena umetna plezalna stena, spremljalo nastop najboljših slovenskih športnih plezalk in plezalcev. Jeseni bo še ena taka prireditev. Kranj, 22. junija - Izjemno vzdušje, aplavzi ob uspelih potezah in gibih na umetni steni, ki jo je z oprimki in varovalnimi klini za vpenjanje varovalne vrvi opremil trenutno prvi alpinist sveta Tomo Česen, ter prijetno vreme, ki v petek zvečer ni nagajalo, so glavne značilnosti revije petih najboljših plezalk in desetih najboljših slovenskih športnih plezalcev, ki jih je na prireditev povabila kranjska Zveza telesnokultur-nih organizacij. Že lani, ko je Kranj prvič organiziral takšno prireditev, so je bila tribuna kranjskega stadiona dvakrat polna, letos pa je bil izjemen Igor Jamnikar je omagal tik pod vrhom in zmagal. obisk ponovljen. Športno plezanje v taki obliki postaja atrakcija in propaganda tudi za plezanje v naravnih .stenah, kjer pa so alpinisti sami in se borijo zgolj s steno in samim seboj. Še posebna draž pa je, če sodeluje, čeprav samo kot organizator in vodja tekmovanja, tak alpinist kot Tomo Česen, ki je bil v petek zvečer deležen aplavza polnih tribun kranjskega kopališča. Merjenje dosežene višine je bilo tokrat enostavnejše, veljal je zadnji doseženi oprimek. Do poznih večernih ur so ljudje, med katerimi so bili tudi znani alpinisti starejših in sedanje generacije, uživali, med odmorom pa so zaplesale tudi plesalke Kazine iz Ljubljane. Plezalci so bili za sodelovanje nagrajeni, glavni sponzor pa je bila firma Vodeb iz Novega mesta. O najboljših so odločali moč, razpoloženje, pravilno jemanje smeri, prava ocena in seveda zbranost. Nihče od nastopajočih smeri ni poznal. Plezalci so bili v "karanteni" in so imeli po prihodu pod steno dve minuti časa za ogled, deset minut pa za plezanje. Med dekleti, nastopile so Damjana Klemenčič (alpinistični odsek Škofja Loka), Metka Lukančič (Trbovlje), Miranda Ortar (Tolmin), Marija Štremfelj (Kranj) in Simona Škarja (Železničar), je s fantastičnim plezanjem zmagala najstarejša med plezalkami, 33-letna Marija Štremfelj iz Kranja, za zdaj prva Jugoslovanka, ki je v klasičnem alpinizmu dosegla 8000 metrov, avgusta letos pa je trdno odločena, da kot prva Jugoslovanka stopi na Everest, najvišjo goro sveta. 15. avgusta odhaja z odpravo Alpe Jadran Marija Štremfelj iz Kranja je prišla najvišje in zmagala. v Himalajo. Druga je bila Damjana Klemenčič iz Škofje Loke, tretja pa Metka Lukančič iz Trbovelj. Neusmiljen je bil fantovski deseteroboj. Igor Jamnikar iz Ljubljane, član alpinističnega odseka Matica, se je dobesedno prilepil na steno, grizel, prsti in stopala so vzdržala in je zmagal. Drugo in tretje mesto pa sta delila najstarejši med plezalci in eden najboljših Tadej Slabe (Matica), 31 let, in 11 let mlajši Kranjčan Dorian Šuc, ki je s tem dosegel enega svojih največjih uspe; hov. Razen te trojice so plezali še Igor Kalan, Miha Kuhar, Luka in Nejc Zaplotnik (vsi alpinistični odsek PD Kranj). Aleš Jensterle in Borut R"s (oba Škofja Loka) ter lani najboljši športni plezalec Marko Lukič (AO Kozjak). • J. Košnjek, slike G. Šinik Uspelo tekmovanje v orientacijskih tekih Udin boršt je bil živ Kranj, junija - V organizaciji Orientacijskega kluba Tivoli Ljubljana so se dva dneva, v soboto, 16., in v nedeljo, 17. junija, v orientacijskih tekih po gozdovih Udin boršta pri Mlaki merili tekmovalci iz petih držav. Kaže, da je ta športna panoga med mladimi vse bolj priljubljena in iz leta v leto dobiva več vnetih privržencev in tekmovalcev. Takšno tekmovanje zahteva ogromno dela, saj je treba tekmovalcem preskrbeti tudi prenočišča - svoje prostore je tudi tokrat ponudila osnovna šola na Kokrici - označiti poti, pripraviti specialne zemljevide, sama organizacija tekmovanja zahteva ogromno število ljudi na startu, na cilju, pri merjenju rezultatov. Organizacija je dobra, če tekmovanje poteka s čim manj napakami. Tokrat se je pokazalo, da so mladi navdušenci pri Orientacijskem klubu Tivoli Ljubljana vredni zaupanja, organizacijo so pohvalili prav vsi tekmovalci. Organizatorji se zahvaljujejo krajanom Mlake za pomoč: odstopili so jim travnik, ki je bil idealen za postavitev cilja z vsem potrebnim, kar sodi k takemu tekmo- vanju. Posebna zahvala gre tudi Petrolu TEO Kranj, Planiki in športni trgovini Stulčv iz Kranja za denarno in drugo pomoč.E Udin boršt je s svojimi številnimi na vse konce razvejanimi gozdnimi potmi, vrtačami, jarki, potočki, grički in podobnim \, enkraten teren za organizacijo orientacijskih tekmovanj. To so tudi tokrat poudarili tekmovalci, ki so prišli iz vse Jugoslavije, iz Avstrije, Italije, Ceho-slovaške in celo iz daljne Litve in Latvije po en tekmovalec. Skupno je tekmovalo 40 domačih in tujih klubov. To je bilo odprto prvenstvo Slovenije, edina tekma v Jugoslaviji za 1. zvezno ligo. Kot pravi Roman Volčič, predsednik Orientacijske zveze Slovenije in vodja Mladi se silno ogrevajo za orientacijski tek. Valentin Eržen, 10 l*j' član Orientacijskega kluba Cerkno, na eni od kontrolnih postaj' Preluknjan kartonček je dokaz, da je našel kontrolno postajo. - F0' to: D. D. tekmovanja na Mlaki, bodo jeseni še tri takšna tekmovanja in sicer v Ljubljani, Mariboru in Brežicah, v začetku novembra pa bo zaključek tekmovanj slovenske lige v Ljubljani.E V soboto in nedeljo je v Udi-nem borštu tekmovalo vsega 230 tekmovalcev v 23 kategorijah. Kako priljubljen je ta šport med mladimi, potrjuje dejstvo, da je v kategoriji šest- najstletnikov tekmovalo kar 3? tekmovalcev, v kategoriji veteranov nad 45 let pa 13 tekmo; valcev, tekmovali so pa tudi devet-, desetletniki. V najbolj zahtevnih kategorijah so zmagali Michael Tobler in Michad Stockmaver iz Wiener Neu-stadta, med ženskami pa Heike Hierzegger iz Celovca in Avgusta Rupnik iz Idrije. • D. Do* lene Planinci na Kepo Kranj, 26. junija - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 30. junija, zanimiv planinski izlet na osamljeni zahodni del Karavank, na 2139 metrov visoko Kepo. Izhodišče za izlet je vas Belca, od koder bo izletnike vodila pot po divji dolini potoka Belca do planine Jepca, kjer bo krajši počitek, nato pa hoja ob meji, mimo ostankov koče Annahuette do vrha Kepe. Odhod izletnikov bo zjutraj ob 5.30 izpred hotela Creina v Kranju. Vodstvo izleta priporoča pravo planinsko obutev, dovolj hrane in pijače za ves dan (na tem območju ni planinskih postojank) in smučarske palice. Ker je mejni pas, vzemite s seboj planinsko ali osebno izkaznico. Hoje bo približno za 7 ur. Pot tehnično ni zahtevna, potrebna pa je vzdržljivost. Izlet bosta vodila Jože Jošt in Matija Grandovec. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj ali po telefonu 22-823. • J. K. Trzisko teniško prvenstvo Tržič, 26. junija - Tržiški sindikat, odbor za telesno kultur0 in Teniški klub Tržič pripravljajo tržiško sindikalno teniško P!' venstvo. Prvenstvo bo v soboto, 30. junija, ob 8. uri na tenišk»p igriščih v Križah. Prijave s prijavnino 100 dinarjev sprejema strO' kovni delavec za telesno kulturo Janez Brzin na Bračičevi 4 d<> petka do 12. ure. Telefon je 50-776, na njem pa so na voljo p°j trebna pojasnila. Pravico igranja imajo člani sindikata, člaj1 Društva upokojencev in Obrtnega združenja Tržič. Moški boO° razdeljeni v skupine do 35 let, do 45 let, do 60 in nad 60 let, žefl' ske pa do 30 in nad 30 let. Žrebanje bo v soboto, 30. junija, ob »• uri. Prvenstvo velja z uvrstitev na delavskih športnih igrah. • J' Kikel ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Smučarski skakalci tekmovali v Kranju in Sebenjah Dve zmagi Dejana Jekovca Med člani je bil na obeh tekmah najbolj zanimiv dvoboj med Matjažem Zupanom in Janezom Štirnom, ki se je končal neodločeno, saj je Kranj dobil Zupan, Sebenje pa Štirn, Dejan Jekovec je med starejšimi mladinci dobil obe tekmi, med mlajšimi pa je Kranj dobil Urban Franc, Sebenje pa Zoran Zupančič. Kranj, 23. junija - 15. teden smučarskih skokov na Gorenji Savi v Kranju se je začel že v četrtek in je trajal do sobote, ko je bila na sporedu tekma mladincev in članov na 65-me-trski skakalnici, tekmovalni del pa naj bi bil zaključen s kresno smučarsko nočjo, ki jo je, žal, preprečilo slabo vreme. Tekmovalni del je po besedah predsednika Smučarskega kluba Triglav Jožeta Javornika uspel, saj je vse dneve tekmovalo 300 skakalcev vseh starosti iz Jugoslavije, gostje pa so prišli iz Zahomca na Koroškem, Španije in Češkoslovaške federativne republike in sicer reprezentanca ter ekipa Banske Bistrice. Pokrovitelj tekme je bil Mc Gregor Inženiring, katerega lastnik in vodja je Kranjčan Igor Šimenc, razen njega pa so pomagali Pivovarna Laško ter okrog 30 družbenih in zasebnih podjetij. V soboto je tekmovalo blizu 100 mlajših in starejših mladincev ter članov. Med člani so se za zmago potegovali trije: člana Triglava Janez Štirn in Matjaž Zupan ter Samo Gostiša (Elek- trotehna Ilirija), med mlajšimi mladinci je bil favorit član kranjskega kluba Franc Urban, med starejšimi pa so bili v igri predvsem Tržičani Jekovca in Meglic ter Ljubljančan Fras. Tekma je bila zaradi dežja in slabe vidljivosti težka, dobili pa so jo Urban Franc (Triglav) med mlajšimi mladinci, Dejan Jekovec (Tržič) med starejšimi mladinci in Matjaž Zupan (Triglav) med člani, ki je za 0,6 točke prehitel Štirna. REZULTATI - mlajši mladinci: 1. Urban Franc 199,0 (61,5, 61), 2. Gregor Martinjak 182,6 (57,59) - oba Triglav, 3. Zoran Zupančič (Alpina) 178,0 (57,58), 4. Rok Polajnar (Triglav) 169,5 (55,55), 5. Robert Chlup (ČSFR) 157,0 (54,53,5), 6. Boštjan Koželj (Triglav) 154.5 (53,5, 54)itd.; starejši mladinci: 1. Dejan Jekovec (Tržič) 196,9 (60,5, 61), 2. Damjan Fras (El. Ilirija) 195,8 (60,60,5), 3. Robi Meglic (Tržič) 191,2 (60,5, 59), 4. Robi Zaplotnik (Triglav) 184,5 (59,5, 58), 5. Kristjan Svab (Fužinar) 175.6 (56,5, 57), 6. Robert Bre-gar (El. Ilirija) 175,4 (56, 58)itd.; člani: 1. Matjaž Zupan 201,7 (62,60), 2. Janez Štirn 201,1 (62, 59) - oba Triglav, 3. Samo Gostiša (El. Ilirija) 197,9 (60,5, 60), 4. Sašo Komovec (Triglav) 197,3 (60, 60,5), 5. Tomaž Knafelj (Triglav) 196,8 (60, 60,5), 6. Marjan Kropar (Triglav) 195,5 (60,60)itd. Sebenje, 24. junija - Na mladinski in članski tekmi za I. Pokal Tržiča je bilo na startu 70 skakalcev iz Jugoslavije, Zahomca in Španije. V rastočem skakalnem središču, poklicni trener tržiških skakalcev Peter Jošt je povedal, da bodo zgradili še 3 manjše (10, 18 in 28 metrske), potem pa se bo 21 skakalcem pridružilo še 10 najmlajših, je bila tekma težka zaradi močnega sonca. Joštu pri treningu pomaga še amatersko Vinko Jekovec. Že v poskusni seriji so Franc, Zupančič, Jekovca, Meglic, Fras, Štirn in Zupan najavili, da kaže med njimi iskati najboljše. Še največ smole je imel Urban Franc med mlajšimi mladinci, ki je po prvi seriji s 50 metri vodil, v drugi pa je skočil še poldrugi meter dlje, dosegel največjo dolžino dneva, vendar je padel, a je vseeno osvojil šesto mesto. Jekovec Dejan je ponovil kranjsko zmago, Štirn pa se je Zupanu maščeval za poraz. REZULTATI - mlajši mladinci: 1. Zupančič (Alpina) 190,5 (49,5, 48), 2. Kuglitsch (Zahomec) 186 (49, 47,5), 3. Martinjak (Triglav) 185 (48,5, 48), 4. Polajnar (Triglav) 180,5 (47,47,5), 5. Koželj (Triglav) 172 (46, 45,5), 6. Franc (Triglav) 170,5 (50, 51,5) itd.; starejši mladinci: 1. D. Jekovec (tržič) 202 (49, 51,5), 2. Fras (El. Ilirija) 195 (47,5, 50,5), 3. Meglic (Tržič) 190,5 (48,5, 48,5), 4. F. Jekovec (Tržič) 189 (47,5, 48,5), 5. Knes jZahomec) 177 (45,5, 47), 6. Žagar (Triglav) 173 (45,5,46,5) itd.; člani: 1. Štirn (Triglav) 205,5 (50, 51), 2. Zupan (Triglav) 204 (50, 50,5), 3. Gostiša (El. Ilirija) 196 (49,5, 49,5), 4. P. Kopač (Alpina) 193 (49, 49,5), 5. Komovec (Triglav) 192 (48,5, 49), 6. A. Kopač (Alpina) 187 (47,5, 49) itd. • J. Košnjek Spet motokros v Podljubelju Zmaga Janeza Juhanta Podljubelj, 24. junija - Na SVetovnoznani progi za moto-kros v Podljubelju je bila v nedeljo 3. dirka za državno prvenstvo v razredu motorjev do 125 ccm. Tržiški organizatorji, člani AMD Tržič, ki jih vodi direktor dirke Janez Plajbes so se za to prireditev zelo potrudili in jo izpeljali tako, kot da bi šlo za eno od dirk evropskega ali svetovnega prvenstva. Razlog je bil v tem, ker si je prireditev ogledal predstavnik Mednarodne motociklistične organizacije, ki je progo tudi licen-ciral za naslednja tri leta, proga pa je glede na staro doživela precej sprememb, tako da je RADSP0RT geros SPECIALIST ZA KOLESA SE PREDSTAVLJA dolgoletne praktične izkušnje IZ TEKMOVALNEGA KOLESARSTVA SO NAM NA KOROŠKEM NAREDILE ZELO SLAVNO IME 'Mamo vrhunsko skladišče Nadomestnih delov od cam-pagnolo prek schimano do time in druge radsport geros je opremljevalec kolesarskih klubov sava-kranj, rog-uubuana in krka-novo mesto, kjer je celo glavni preskrbnk. tudi pri Gorskih kolesih je radsport geros specialist, vedno Z Najnovejšimi deli - najpogosteje SCHIMANO. edini pa vam preskrbi dele izcedno HITRO! govorimo slovensko! (5 km pred celovcem desno) 'el.: 9943-463-28 16 70 Z vso silo do cilja. Na tržiški dirki je bilo takih trenutkov veliko. Sploh pa kaže, da se motokros vrača v Tržič. Proga je že licencirana za evropsko prvenstvo prihodnje leto v kategoriji do 125 ccm, leta 1992 pa naj bi bila dirka za svetovno prvenstvo. Bernard Urbanija (Kompas Hertz) zmagovalec prve vožnje na dirki v Podljubelju. predal in je s startno številko 1 na prsih, dobil obe naslednji vožnji ter zmagal tudi v skupnem seštevku točk na tretji dirki. Poleg najboljših so gledalci z zanimanjem spremljali tudi vožnjo edinega domačega tekmovalca Aleša Kunčiča, ki se je v vseh treh vožnjah uvrstil v zlato sredino, na 16., 15. in 13. mesto, ter osvojil 4 točke. Prireditev, ki je v celoti vzeto lepo uspela in ki je bila na neki način generalka pred dirko za evropsko prvenstvo v razredu do 125 ccm za tekmovalce do 21 let prihodnje leto, je po uvodnih besedah direktorja dirke Janez Plajbesa slovesno odprl tržiški župan gospod Peter Smuk. Rezultati: 1. Janez Juhant (Ina Jaška) 57, 2. Bernard Urbanija (Kompas Hertz) 52, 3. Bogomir Gajser (Zabok) 39, 4. Janez Sitar (Kompas Hertz) 38, 5. Andrej Gošnik (Slovenija avto) 29 itd. Ekipno: 1. Ina Jaška 118, 2. Kompas Hertz 90,3. Zabok 39 itd. • J. Kikel, slike: G. Šinik postala še bolj zahtevna in tudi atraktivna, saj so Tržičani na njej zgradili tudi nekaj umetnih skokov. Dirke za državno prvenstvo se je udeležilo 34 tekmovalcev, glavne dirke pa se je po dveh kvalifikacijskih vožnjah smelo udeležiti le 30 najboljših. Le-ti so se glede na nova pravila pomerili v treh vožnjah po 15 minut z dvema dodatnima krogoma v vsaki vožnji. Več kot 2000 gledalcev, ki so se v prijetnem vremenu zbrali ob progi, je že v prvi vožnji uživalo v boju za zmago, ki jo je dobil Bernard Urbanija (Kompas Hertz), ki je vodil od starta do cilja. Janez Juhant (Ina Jaška), vodeči v skupnem seštevku se seveda ni OD TEKME DO TEKME Živahno na triiškem kegljišču - Kegljaški klub Ljubelj je tudi letos organiziral občinsko kegljaško prvenstvo. Po prvem delu tekmovanja so med moškimi najboljše ekipe BPTI s 3223 podrtimi keglji, Peko Obutev II 3155 kegljev in Peko Orodjarna I s 3127 podrtimi keglji. V drugi del so se razen teh treh uvrstile še ekipe Peko Strokovne službe I, Zlit I, Peko Mreža, BPT II, Rog Cevarna Retnje, Peko Obutev II druga ekipa, Društvo upokojencev I, Peko skupne službe II in Lepenka. V ženski liogi premočno s 1485 podrtimi keglji vodi Peko Obutev I pred Peko Obutev II (1. ekipa) s 1330 podrtimi keglji in Društvom upokojencev s 1300 podrtimi keglji. V jesenski finalni del gredo še Lepenka, občina, BPT, Peko Obutev II 2. ekipa, Trio in Peko Komerciala. Na kegljišču sedaj ne bo zatišja. Začelo se je občinsko posamično prvenstvo, obenem pa poteka tudi klubsko prvenstvo. • J. Kikel Jubilej Balinarskega kluba Trata Turnir slovenskih zveznih ligašev V počastitev 30. letnice Balinarskega kluba Trata bo prvi tak turnir v nedeljo, 1. julija, ob 9. uri, ob tej priložnosti pa bodo otvorili pokrito štiristezno balinišče. Škofja Loka, 26. junija - Jubilej balinanja na Trati bo torej dostojno proslavljen. Slovenski zvezni ligaši bodo prvič skupaj igrali na takem turnirju, kar pomeni, da bo ta tekma tudi srečanje vseh državnih reprezentantov iz Slovenije. Zastopstvo na turnirju bo zanimivo. Igrali bodo člani I. zvezne lige Skala iz Sežane in Polje, Sloga in Brdo iz Ljubljane. Njim se bodo pridružili člani II. zvezne lige Šiška, Svoboda, Bičevje in Špica iz Ljubljane, Sovič iz Postojne, Planina iz Ilirske Bistrice, Grmada iz Planine pri Rakeku, Huje iz Kranja in Radovlji-. ca iz Radovljice, pa dve ekipi Trate in slovenski ligaš Loka 1000 iz Škofje Loke. • J. K. V soboto, 30. junija Kranjska noč na bazenu Spored bo privlačen. Začel se bo ob treh popoldne z glasbenimi nastopi, predstavo Tofovega Moped sho-wa, srečelovom, mednarodnim plavalnim mitingom in končal s predvajanjem filmov, diapozitivov ter prenosi nogometnih tekem iz Italije. Vstopnina bo 10 dinarjev. Kranj, 26. junija - Po izredno uspešnem nastopu športnih plezalcev pretekli petek bo v soboto, 30. junija, na kranjskem letnem kopališču nova športnozabavna prireditev, povezana s tradicionalnim plavalnim mitingom za dan borca. Letos na sporedu ne bo samo plavanje, ampak se obeta izredno zanimiv program. Začel se bo ob treh z živo glasbo in glasbo iz kaset, ob petih pa je v okviru akcije "Razgibajmo življenje" predviden nastop Tofovega Moped showa. Uro kasneje bodo že naprodaj srečke za srečelov. Povedati je treba, da bo to srečelov z izredno bogatimi nagradami, saj organizatorji obljubljajo, da bo 10 nagrad vrednih nad 7.000 dinarjev, skupno pa bo dobitkov okrog 1000! Glavni dobitek bo vreden 10.000 dinarjev. Ob 19. uri bo začetek plavalnega mitinga, ki bo trajal poldrugo uro, nato pa se bodo na odru zvrstili znani kranjski športniki in Kranjčani, s katerimi se bo pogovarjala voditeljica prireditve Barbara Jerman. Nastopil bo ansambel z južnoameriško glasbo in Agropop, ob desetih zvečer pa bo žrebanje glavnih nagrad. Med programom bodo obiskovalci na velikih platnih spremljali nogometne tekme s svetovnega prvenstva v Italiji, alpinistične filme in diapozitive pa bo prikazoval tudi alpinist Tomo Česen. Prireditev bo končana ob dveh zjutraj. Če bo še vreme naklonjeno, bo kranjska noč na bazenu prijetna za vse obiskovalce. • J. Košnjek Državni rekord Dušana Mravljeta Kranj, 26. junija - V Mittersillu v Avstriji je bila tekma evropskega pokala v 24-urnem teku, na kateri je sodeloval tudi kranjski supermaratonec Dušan Mravlje. Njegov nastop je bil uspešen. V 24 urah je pretekel 256 kilometrov in 364 metrov in zmagal, razen tega pa je postavil nov jugoslovanski rekord v 24-urnem teku. Sodelovalo je 54 tekačev iz 12 držav. Drugi in tretji sta bila zahodna Nemca Hans Erdmann in Helmut Schic-ke, ki sta pretekla 255,113 in 247,052 kilometra. Schicke sedaj vodi v tem tekmovanju, ki obsega štiri teke, doslej pa sta bila na sporedu dva, dve najboljši uvrstitvi pa štejeta za končno razvrstitev. Dušan Mravlje je povedal, da se bo udeležil še enega teka in skušal tudi na njem doseči čim boljši rezultat, s tem pa tudi visoko končno uvrstitev. • J. K. OD TEKME DO TEKME iT* I Šahisti za Pokal Dobrče - Športno društvo Brezje nad Trži-čem je priredilo 3. tradicionalni hitropotezni šahovski turnir za Pokal Dobrče. Njegova posebnost je, da se šahisti zberejo v Koči na Dobrči pri prijaznem oskrbniku Tinčku Arnežu. Letošnja udeležba je bila kvalitetna, saj so nastopili trije mojstrski kandidati in trije prvokategorniki. Med 14 šahisti je zmagal Dušan Zorko in Aleš Drinoce, oba člana Šahovskega društva Tomo Zupan iz Kranja, tretji pa je bil Stane Valjavec, član Šahovskega kluba Tržič. • J. Kikel Tone Egart najhitrejši na Lešanski planini - Športno društvo Leše priredi vsako leto več športnih prireditev, med njimi pa so letos že tretjič uspešno izpeljali tradicionalni tek na Le-šansko planino. Zahtevna gorska proga je dolga 3500 metrov, teklo pa je 50 tekačev iz vse Slovenije, Absolutno najhitrejši je bil Tone Egart s Sorice, ki je za pot od Leš do LeŠanske planine potreboval 38 minut in 45 sekund. Kdo so bili najhitrejši v posameznih kategorijah: med mladinci Tomaž Zupančič (Po-savec), Sašo Pajntar (Leše) in Andrej Zupančič (Posavec), med ženskami Nada Konečnik (Dravograd) in domačinki Simona in Mateja Meglic, med člani do 35 let Tone Egart (Sorica), Ivo Oljačič (Tržič), Rado Pintar (Gorica) in Jože Bohinc (Tržič), med člani nad 35 let pa tekači Litostroja iz Ljubljane Jože Raj-gelj, Sašo Pirman in Jože Rus. • J. Kikel Srečanje članov Športnega društva Kondor z Godešiča - Z nogometnim srečanjem med oženjenimi in neoženjenimi, zmagali so slednji s 5 : 2 in družabnim srečanjem so na Godešiču proslavili 23. obletnico delovanja športnega društva. Društvo šteje 120 članov in ima razvito namiznoteniško dejavnost, v kateri redno vadi in tekmuje 45 igralk in igralcev, nogometni klub, v katerem je 30 nogometašev, in dokaj številno trim sekcijo. Društvo se lahko pohvali z uspešnim delovanjem, zadnje čase pa z ureditvijo balinišča raste zanimanje tudi za balinarski šport, še ta mesec pa bodo v rekreacijskem središču postavljeni tudi koši za košarko, do zime pa bodo obnovili mrežo. Najbolj jih teži pomanjkanje denarja, vseeno pa računajo, da bodo letošnje načrte uresničili. • J. Starman RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Tretje srečanje kranjskih Janezov O Janezih in Dušanu, Nova Oselica, 24. junija - Turistično društvo Sovodenj je "o kresi, ko se dan obesi" pripravilo v bližini cerkvice Janeza Nepomuka v Novi Oselici tretje srečanje kranjskih Janezov, na katerem so tako kot vedno imeli glavno besedo - Janezi, Janezki, Johani, Ivani, An-žeti, Anžoni, Jankoti, Anzeji, Janiji, Zvani, Žani... Do petih popoldne se je v register vpisalo 50 Janezov, veliko pa se jih je verjetno še zvečer, ko se je pod lipami pelo in plesalo. Janko Kalanje najprej zaželel zbranim, da bi bili vsi vedno ali vsaj v Novi Oselici gospe in gospodje, ki jim ne bi bilo treba delati, ampak bi samo dobro jedli in pili, nato pa "natresel" veliko zanimivosti o Janezih in njihovih aktualnih problemih. V krajevni skupnosti Sovodenj je trenutno kar 29 Janezov in Janezkov, Nace Kržišnikje pripovedoval o vojaku Janezu in njegovi nevesti iz Bosne, Danilo Hobič in Janko Eržen pa sta predstavila dosežke KOZOKOOPA - kozje kooperacije in povedala marsikaj o kozah na štirih in dveh nogah, o pastirjih, ki naj bi pasli koze, pa so zašli v skupščino... na Kladju, kjer je osem hiš, so štirje Janezi, prav vsi so glava družine, nekateri med njimi pa znajo kuhati furlansko polento, napraviti primorsko salamo ali kranjsko klobaso. Janezi so bili pomembni v zgodovini, pomembni pa so tudi v sedanjosti: Janez Janša, bivši arestant, je zdaj obrambni minister, Ivan Oman, kmet v pokoju in član slovenskega predsedstva, Janez Bohorič, bivši podpredsednik republiške vlade, Ivo Tominc, znano "breme" pri sojenju četverice, Janez Kociančič. direktor Adrie, ki je ki je postal - Janez MED PREKRŠČEVANJEM DUŠANA V JANEZA včasih zahteval tanke, zdaj pa kerozin za letala, Ivo Marenk, direktor Slovina in boljše pijače, Ivan Dolničar, general, ki brani Najstarejši Janez na srečanju je bil 84-letni Janez Gladek s Fužin, za največjega Janeza pa so se potegovali štirje: v Janeza prekrščeni Dušan Platiša pa Janez Starman iz Hotavelj, Janko Zabukovec, ki je zato, da bi bil videti večji, skočil na hrbet Janka Kalana, ki pa sije nadel visok klobuk... Na srečanju so Dušana Platišo prekrstili v Janeza. No. Dušan ho še naprej Dušan, za Demokratično zvezo Janezov pa ho kajpak Jane:.' Prekrstitelj Janko Zabukovec je najprej postavil ostra merila, da bo Dušan lahko I vsaj občasno) tudi Jane:: spoštovati ho moral predpise in navade :ve:e, v najmanj dveh letih po prekrstit vi in sprejetju v :ve:o pa poskrbeti :a naraščaj... Če teh dveh pogojev ne bo izpolnil, bo moral :ve:i povrniti stroške prekr.š-čevanja in :a prizadejano sramoto plačati "globo" v obliki sto litrov vina. Ker novi "Jane:" nima svojega patrona ". je zveza sklenila, naj bi ga ščitilo vseh 32 Janezov, kolikor jih je v koledarju. 32-krat pa naj bi tudi praznoval svoj god. Krstni boter Nace Kriišnik je krščenca tudi obdaroval. pridobitve NOB... "Vse je kazalo, da se bo komanda v republiki še držala Janezov, kajti resni kandidat za predsednika republike je bil ponovno Janez - Ivan Kramberger, vendar vas je bilo premalo, ki ste glasovali zanj", je dejal Janko Kalan in poudaril, da je morda tako tudi prav, saj vsi Iveku vendarle ne verjamejo. Odbor kranjskih Janezov je povabil dobrotnika iz Negove na srečanje v Novo Oselico že 16. februarja, 28. maja pa jim je odgovoril, da ga na srečanje Janezov ne bo. Janezi so na lanskem srečanju ustanovili tudi svojo nepolitično stranko. Demokratično zvezo Janezov, za katero Janko Kalan ugotavlja, da dobro sodeluje s ptujsko SKJ (Stranka klovnov Jugoslavije) pa s cerkniško pustno stranko. Stranka dobro uresničuje program: Opaltarski grič so začeli vrtati pod mostom nasproti Opalte, zadevo s kurjo farmo bo rešil Miloš Treven s svojo delavnico na Sovodnju, vrtanje Koreninskega griča za postavitev rezervne elektrarne je odpadla zaradi drsečega terena... • C. Zaplotnik Z računalnikom do lepote Bled, 23. junija - Alp penzion z lepotilnim salonom Slavke Sršen z Bleda naši bralci že poznajo. Tokrat pa ga je pobližje spoznalo tudi dva ducata kozmetičark z vseh vetrov, ki jih je Slavica povabila na demonstracijo treh novih kozmetičnih aparatur. Pokazali so jim »slide sty- stih letih, kar obstaja salon, si ler«, ki z limfno drenažo učino-vito odstranjuje celulit, pa aparat »skin sistem«, ki se poleg celulita uspešno spopada celo s trdovratnimi strijami in brazgotinami, nad katerimi obupuje medicina. Aparat za miolifting, ki poskrbi za lepoto od glave do pete, pa naj gre za akne, gube, povešene prši, »pomarančno kožo« ali kaj tretjega, pa upravlja računalnik. Večina žensk, ki poklicno skrbijo za lepoto svojih sotrpink, se je kajpada navduševala nad novostmi, koliko pa si jih bo lahko privoščilo opremiti svoj lepotil-ni salon s čudežnimi strojčki, pa je že drugo poglavje. Pa nič ne de. Srečanje je nudilo tudi priložnost za medsebojno izmenjavo mnenj in izkušenj, mi pa smo ga izrabili za kramljanje z nekaterimi gorenjskimi kozmetičarkami. Renata in Breda, ki v svojem lokalu v Kranju skrbita za negovan videz svojih strank od glave do nog, sodita med najbolj znane in obiskane kozmetičarke. »Uspeh pripisujeva delu in kakovosti storitev. V enaj- je pridobil ime pri številnih domačinkah, prihajajo pa tudi stranke iz Ljubljane, škofie Loke, Tržiča. Zadnja leta se je v Kranju odprlo še več podobnih salonov, vendar se zaenkrat še ne bojiva konkurence. Dela je dovolj za vse. Med danes predstavljenimi aparati naju je ogrel zlasti slide stvler, s katerim lahko kozmetičarka samostojno dela, medtem ko druga terjata zdravnikovo navzočnost ali vsaj občasen nadzor.« Andreja Matučec iz Most pri Žirovnici: »V svojem salonu blizu pet let negujem obraze, roke in noge Številnih strank iz okolice, ukvarjam pa se tudi z depilacijo. Za odpravljanje celulita, gub, brazgotin in podobnega, med njimi sicer nisem zaznala zanimanja, toda če bi imela v salonu te aparature, bi verjetno začeli povpraševati tudi po omenjenih storitvah. « Renata Benedičič z Jesenic: »Za dve kozmetičarki je na Jesenicah kar preveč dela. Ženskam je očitno veliko več do lepega videza kot nekdaj. V mojem salonu, kjer opravljam nego obraza, depilacijo in pedi-kuro, se dnevno zvrsti osem strank, vendar se moj delovnik Izbirajo par za Kmečko ohcet na Bledu Turistično društvo Bled bo tudi letos pripravilo vsakoletno tradicionalno Kmečko ohcet na Bledu. Ohcet po starih običajih, ko se zares poroči mlad par, bo letos od 8. do 12. avgusta. Turistično društvo Bled bo izbiralo par za ohcet. Zaželeno je, da izhajata mlada iz kmečke družine in da sta Gorenjca. Vsi, ki bi se radi poročili na blejski kmečki ohceti, se lahko prijavite do 15. julija na Turistično društvo Bled, Ljubljanska 8. DAHNILI SO DA: I V Kranju: Branimir Stojko in Monika Kikosar iz Vokleg^ Jože Koprivnikar in Marta Vidmar z Golnika, Vinko Štumberger in Ksenija Živkovič iz Preddvora ter Jernej Jerman in Damjana Stružnik iz Repenj. V Škofji Loki: Marko Vodnik in Anka Kavčič iz Gorenje Zetine ter Iztok Vrhunc in Marija Jensterle iz Železnikov. Čestitamo! Na Jesenicah: Stanislava Legat in Miha Regovc iz Žirovnice; Jagoda Simionova in Romeo Hmeljak z Jesenic; Zvonka Sušnik i" Vito Krevsel iz Žirovnice; Majda Gregorčič in Franc Stanonik i Jesenic; Slavica Sitar in Franci Veternik z Breznice; Damijana Klinar in Srečko Tkalec s Planine pod Golico; Tanja Tavčar in Darko Pongrac iz Zabreznice; Jana Erzar in Vladimir Medic z Jesenic; Alma Zuberovič in Sulejman Alibabič z Jesenic; Sonja Kavalar in Miran Čuš iz Rateč; Renata Trampuš in Desimir Vo-štič z Jesenic; Samira Oraščanin in Darko Štros z Jesenic. Čestitamo! velikokrat zavleče prek osem gmmrm»m» ur. Sodobni aparati so me nav- vV£K dušili, nakupa pa si najbrž ne _ bom mogla privoščiti.« • D. Z. Žlebir Male gorenjske vasi Nemilje Piše: D. Dolenc Sivih streh ni več Besnica, Njivica, Nemilje, tako se vrstijo vasi od Gorenje Save in Rakovice proti Podblici in Jamniku ali Dražgošam na drugo stran. In prav tam, kjer zmanjka asfalta, se začno Nemilje. Saj ni slaba pot, dobro je vzdrževana, toda po lepi novi široki asfaltirani cesti skozi Besnico in Njivico tako nenadoma trdo pristaneš na makadamu in ozki cesti, da te pošteno preseneti. Kovačija je bila pri prvih hišah, tam, kjer stoji leseno znamenje (tudi to ima zgoraj nad razpelom ptičje gnezdo, kot ono pri Njivici) in malo višje "bognarija". Kovač Jože Kemprle je bil dober pod-kovni kovač, čez dvajset let je že, kar ga ni, drevo ga je ubilo. Veliko dela je imel nekoč, ko se je po tej dolini vse le še s konji furalo. Veliko vajencev se je izučilo pri njem, pri kolarju Rudolfu Klemenčiču pa še več, pravijo v vasi. Danes sta v Ne-miljah le dve obrti, priznan mizar Franc Tomše in gostilna na Raspokah. Prave Nemilje so malo naprej od kovača, ko se svet odpre in se ob poti pokaže lepo kužno znamenje. Letnico 1792 nosi, torej bo čez dve leti staro že 200 let. Edino znamenje je v vasi še krito s skriljem, morda še kakšen kozolec, hiša pa nobena več. Pa so bile pred vojno skorajda vse hiše sive. Prav od vedno ujel v svoje barve. Kje vse ni iskal motivov ta večni romantik s čopičem! Na Raspoke na nedeljsko kosilo Kmetova Ivanka je sama samcata okopavala koruzo na dolgi njivi, ob obeh vodah, Ne-miljščici in Lipniku so pa domačini hiteli pospravljat seno. Avtomobilov je bilo pred gostilno, kot bi vsaj lovci zasedali. A se je izkazalo, da so tokrat gostje Iskrcani. Ena od delavk se je poslovila ob zasluženem pokoju, pa so si izbrali gostilno na Raspokah, ker je tu lep mir, ker se tu dobro ie in še drago Kmetova Ivanka se je pod gostilno trudila z okopavanjem koruze. - Foto: D. Dolenc znamenja je najlepši pogled na vas, na belo makadamsko pot, ki se vijuga pod hrib in potem zavije desno proti Podblici, na skupino hiš na hribčku in na gostilno spodaj. Da je res, dobim takoj potrditev v gostilni: v manjši srednji sobi visi pre- Kužno znamenje je poleg nekaj lep akvarel slovenskega slikar- kozolcev in malce strehe na go-ja Ljuba Ravnikarja, ki je vse stilniški drvarnici edino krito s to s kužnim znamenjem vred za skriljem. ni. Po dobrih domačih mesninah slovi gostilna v Nemiljah. Včasih so na veliko hodili na "pohane" piščance, na odprta domača vina. Še vedno radi pridejo izletniki na nedeljska kosila, mi pove gostilničar Franc Berce, sploh se ljudje radi tu ustavljajo, kamorkoli že gredo tod mimo. Tesno mimo hiše vodi pot na Mohorja in nedeljski planinci radi pridejo z avtobusom do Nemilj, se povzpno na Mohorja od tam se spuste na Čepulje in naprej do Stražišča in Kranja. Ali pa pridejo v obratni smeri in gredo v Nemiljah na avtobus. Dobre avtobusne zveze imajo, vsaj desetkrat na dan vozi tod avtobus v eno ali drugo smer. In če je treba malce počakati, je zato tu gostilna. No, Raspok ne zgrešimo ob nobeni proslavi v Dra-žgošah, tu je obvezna postojanka. Ime Raspoke pride od "razpotje", od kod Nemilje pa so včasih že s slavistom Črtomirom Zorcem skupaj razpravljali. Ali po melju ali po milosti -nemilosti. Težko je reči. Včasih so Nemilje skupaj s Podblico spadale pod Selca. Občino in pošto so imeli v Selcih. Še pred vojno so potem dobili pošto in občino v Besnici, fara pa je postala Besnica šele po vojni. Sicer so bolj navezani na Besnico. Trgovino imajo tam, cerkev pokopališče, pošto, v Podblici imajo pa štirirazredno šolo in Med nedavnim obiskom Mi-haila Gorbačova v VVashingto-nu je največji del sovjetske delegacije prebival v hotelu Ma-dison. Uprava hotela se je na to priložnost seveda ustrezno pripravila in med drugim hotelski bar založila z velikimi količinami vodke. Vendar zaman, kajti gostje iz Sovjetske zveze vodke niso niti pogleda- li... naročali so samo "Johnny VValker". V času obiska si je soyjetska ambasada v VVashingtonu H nekega video kluba izposodi^ nekaj filmskih uspešnic. Med njimi je bila tudi "Lov na Rde; či oktober", trenutno svetovf" hit številka ena. Tema filma je poskus komandanta supertajne jedrske podmornice, da le-to preda ameriški strani. Komar)' dant je po narodnosti Letonec gasilce, ter kulturni dom, kjer je bilo toliko lepih večerov z igrami, proslavami in kjer je bil duša in srce vsega kulturnega življenja Jože šolar iz Nemilj. Še vedno kuhajo oglje Kakšne posebne revščine v Nemiljah tudi pred vojno ni bilo, se spominja gostilničar Berce, ljudje so se bavili predvsem s kmetijstvom in z gozdom. Fu-rali so in kuhali oglje. Še danes nekaj kmetov vsako leto skuha po kakšno kopo. Tudi skrilj so lomili v skrilolomu in kot mi pove Jože Šolar, so še po vojni sejali in trli lan. Sicer pa so gozdovi tod okrog znani po gobah in borovnicah. Ko je bila 1937. leta gospodarska kriza, so otroci v Kajži nabrali in na-sušili sto kilogramov (suhih) gob. Pred vojno noben vaščan ni hodil v Kranj v službo, šele po vojni so začeli. Tudi v šolo ne. Gostilničar Berce je bil prvi, ki je pred vojno iz Nemilj šel drugam, v Kranj v šolo. Da- Na Raspokah je gostilna, odk*r ljudie pomnijo, vsekakor pa oi leta 1848, kot je vrezano pod grozd v lepem kamnitem oboku nekdanjih vhodnih vrat. I nes je seveda vse nekaj drugc' ga. Le štiri kmetije so še čiste, pri Balantu, pri Kmetu, P1? Pšcu in Martinšku, sicer vsl hodijo na delo v Krani. Torek. 26. junija 1990 OBVESTILA, OGLASI 21. STRAN ■Mmmmi&lGLAS /as AUTOOOMM€RC€ PREDSTAVNIŠTVO IN TRGOVINA KRANJ Na ploščadi pred predstavništvom na Cesti JLA14 v četrtek, 28.6.1990, od 9. do 12. ure PREDSTAVLJAMO lahka gospodarska vozila MERCEDES - BENZ tip MB100 D Podrobnejše informacije po tel.: 23-968 in 22-364 uabi ipkii MALI OGLASI @ 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam ITT barvni TV. PRALNI STROJ in zamrzovalno OMARO 38 202 Prodam barvni TV, 56 cm, daljinsko upravljanje ^ 34 313 9410 Prodam 120 litrski KOMPRESOR in VARILNI APARAT Varus 200 A j| 69-628_9483 Prodam rabljen ŠTEDILNIK in HLADILNIK Gorenje « 24-425 Prodam avtomatstko TEHTNICO za tehtanje krompirja ter TRAN ŠPORTNI TRAK za nakladanje krompirja Kozina, Čirče 36, Kranj _9714 Prodam štiri tračne mizarske ŽA GE, nove. Cankarjeva 27, Kamnik _9716 PRALNI STROJ, HLADILNIK in gospodinjski Štedilnik, pocem prodam Kajdiž, C v Vintgar 2, Bled ___ 9720 Prodam STRUŽNI CO Maximat in motorno ŽAGO A 40 Praše 34, Mavčiče, «40 002 9723 Ugodno prodam črno-bel TV «51 803 9754 Japonski VIDEOREKORDER (5000,00 din), VIDEOKAMERO Blaupunkt in barvni TV (7.000,00 din), novo, prodam « 22-586 9685 Prodam APARAT za kavo, na dve grupi, generalno obnovljen, nov oljni GORILEC CTC 3.000 ccal, ŠTEDILNIK na trda goriva in PEČ « 36 581 9702 Prodam NAKLADALNO PRIKOLI-CO Sip 16 «622-160 9695 Prodam 80 litrski HLADILNIK z za mrzovalno omaro Cena 3 500,00 din. Informacija na « 75-033, vsak popoldan po 16 uri 9710 GRADBENI MATERIAL Prodam 300 kosov opečnih VO GALNIKOV (20 cm), 30 odstotkov ceneje Ogled popoldan Jenko, Podreča 42, Mavčiče 9620 OSNOVNA ŠOLA HELENA PUHAR Kidričeva 51 64000 Kranj Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Helene Puhar Kranj objavlja prosta dela in naloge STROJNEGA TEHNIKA v delavnici pod posebnimi pogoji Pogoji: — V. kategorija zahtevnosti — veselje za delo z osebami z motnjami v duševnem razvoju Ugodno prodam električni ŠTE-DILNI, 8-litrski BOJLER, HLADILNIK in črno-bel TV. Informacije na «81-341, int 27-12, dopoldan Prodam MOTOKULTIVATOR Hon- da 600. «57-725_9689 Prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH. « 33-632 9692 BALT BIRO d.0.0. KIDRIČEVA 41 JESENICE tel.: (064) 83-365 Posredujemo: — pri nakupu novih vozil, ZASTAVA. FIAT-LANCYA, FORD, možnost zamenjave po sistemu »staro za novo« — pri prodaji in nakupu rabljenih avtomobilov — pri nakupu in prodaji stanovanjskih hiš, vikendov, parcel, stanovanj... — pri nakupu novih montažnih hiš, vikendov, poslovnih prostorov iz programa »Krivaja«, cene ZELO UGODNE. 20 % POPUSTA ZA GOTOVINO Informacije po tel.: 064-83-365, od 8. do 12. in 13. do 17. ure vsak dan v soboto od 8. do 12. ure. Vljudno vabljeni! Obvestilo Obveščamo cenjene stranke, da bo trgovina-mesnica zaprta od 2. julija do 31. julija 1990 zaradi letnega dopusta. Prosim za razumevanje in se od 1. 8. 90 dalje priporočam za obisk. Alojz Konc - Predelava mesa. Naklo, Podreber 24, telefon: 064 48-693. Mercator - Tovarna olja Oljarica Kranj, d. o. o. Britof 27, Kranj Mercator - Tovarna olja »Oljarica« Kranj, d. o. o., Kranj, Britof 26, razpisuje po sklepu skupščine z dne 14. 6. 1990 delovna mesta: I. DIREKTORJA Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe naslednjih smeri: ekonomije, kemije, kemijske ali živilske tehnologije, — najmanj tri oz. pet let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — z dosedanjim delom izkazane poslovno organizacijske in vodstvene sposobnosti, — znanje enega svetovnega jezika. II. Delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. VODJA TEHNIČNO - PROIZVODNEGA SEKTORJA: — VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe naslednjih smeri: strojne, kemijske ali živilske tehnologije; — tri oziroma pet let delovnih izkušenj, — z dosedanjim delom izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti. 2. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA: — VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri ali agro-•nomije, — tri oz. pet let delovnih izkušenj, — z dosedanjim delom izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti. 3. VODJA FINANČNO - RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA: — VI. oz. V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, — tri oz. pet let delovnih izkušenj, — z dosedanjim delom izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti. 4. VODJA KONTROLNO-RAZVOJNEGA SEKTORJA: — VIL stopnja strokovne izobrazbe naslednjih smeri: kemije, kemijske ali živilske tehnologije, — tri leta delovnih izkušenj, — z dosedanjim delom izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti. 5. VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA: — VII. stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri. — tri leta delovnih izkušenj, — z dosedanjim delom izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti. Mandat direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja štiri leta. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Mercator -Tovarna olja »Oljarica« Kranj, Splošni sektor, Kranj, Britof 27. Kandidati za delovno mesto direktorja naj na ovojnico napišejo »za razpisno komisijo.« Udeleženci razpisa bodo obveščeni o imenovanju direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili v 8 dneh po sprejetju sklepa skupščine. PTT PODJETJE KRANJ, p.o. Kranj, Mirka Vadnova 13 PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih storitev, da bo od 26. 6. 1990 od 6.00 ure do 28. 6. 1990 do 20.00 ure moten in delno prekinjen telefonski promet na področju telefonske centrale ŠENČUR. Promet bo moten zaradi vključitve nove telefonske centrale v Šenčurju. MALI OGLAS LAHKO POŠLJETE TUDI PO POŠTI . izpolnite kupon, ki ga objavljamo in ga pošljite na naslov ČP GLAS, Cesta JLA 16, 64000 KRANJ « mali oglasi«. Oglase, ki jih bomo prejeli do srede, bodo objavljeni v petkovi številki, tiste, ki bodo prispeli do petka, pa v torkovem Gorenjskem glasu. Cene malih oglasov: Prvih deset besed malega oglasa: Vsaka naslednja beseda oglasa: Dodatek pri telefonskih naročilih: za naročila oglasa po pošti: za oglas pod: Šifra v/Naslov v: stroški opomina: Naročniki 70,00 55,00 5,00 5,00 15.00 10.00 15.00 10.00 20.00 15.00 7.00 7.00 KUPON ZA OBJAVO MALEGA I OGLASA | BESEDILO:........................................................................................ | ;:.................................................................................................i (Prosimo, da pišete s tiskanimi črkami.) . Naslov v oglasnem oddelku, šifra................................................ Naslov naročnika malega oglasa:................................................ I NAROČNIK GORENJSKEGA GLASA PODPIS: | DA L_ NE _I industrija plastičnih izdelkov m Industrija plastičnih izdelkov Jesenice. Spodnji Plavž 6 d prodaja svoje izdelke - plastične cevi za vodovod in kanalizacijo ter plastificirano mrežo za vrtno ograjo - graditeljem tudi neposredno Oglasite se pri nas in kupili boste CENEJE KOT V TRGOVINI. JESENICE □ DE Plastika tel. 81 690 □ DE Cokla tal. 81 042 □ OE Tapoplastik tel. 81 886 Ugodno prodam KOMPRESOR Trudbenik, kapaciteta 500 litrov na minuto. »67-204 9743 Prodaja se CISTERNA, dim. 2x2 1.5 m, oblečena «■79-855 isotexom. 9734 Prodam rabljeno strešno OPEKO »28-921 9736 V Cerkljah prodam: 4 kose dvojni DIMNIŠKI PLAŠČ, premera 16 in 20 cm, BETONSKE KVADRE - 50 kosov 20 x 20 cm in 53 kosov 20 x 30 cm. g* 39-405, po 20. uri 9682 Kupim suhe smrekove PLOHE in COLARICE. »28-861, int. 24-78, dopoldan 9717 Da se znebim podnajemnikov, prodam OPEKO s strehe. Jerala, Hraše 10, Lesce 9722 SENDVIČ PLOŠČE Trimo Trebnje, 180 kvad. m., deb. 8 cm, z žlebovi in koriti, prodam. 9 70-211 9750 KUPIM_ V Kranju ali bližnji okolici kupim starejšo HIŠO ali zazidljivo PARCELO. Šifra: HIŠA - DEVIZE 9678 Kupim MOTOR za Z 850. Kranjska c. 4, Šenčur Bajt, 9729 Kupim PALETE. 47-505 9759 GRADITE HITRO. GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI — GRADITE Z NAMI Kupim hrastov LES, deb 3 ali 6 cm. g 27-933 _9700 Kupim INVERZIJO za traktor TV. 945-459 9686 Trgovina z gradbenim materialom — Kranj — Primskovo Cement, apno, salonit, betonski izdelki vseh vrst najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEG0LA CANADESE strešniki vseh vrst izolacijski materiali - lendapor, novoterm. perlit, stiropor. tervol. bitumen, ibitol in drugi zaščitni premazi vseh vrst keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev in uvožene, sanitarna keramika fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod - parketi in talne obloge stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne police in ploščice betonski mešalci, samokolnice in drugo zidarsko orodje reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa. plošč) NOVO - velika izbira melanit in konai plošč in italijanske keramike. Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 Pri nakupu vam pomagamo z nasveti. Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ura, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Mesec popusta: še do 25. junija 10 do 15 % @®ISSKiMEII - enoročne sanitarne krom armature - ARMAL - keramične ploščice (domače in iz uvoza) - sanitarna keramika (iz uvoza) - fitingi - TITAN -15 % - silikatna opeka, cepljenec - OPEKARNA RUDNIK - novoterm izolacija - KRKA - izotekt, strešna lepenka, smole - IZOLIRKA - tervol - TERMO - strešna okna - KOVINOPLASTIKA Kje V vseh prodajalnah MERKUR z gradbenim in vodoinstalacijskim materialom od 20.6. do 15.7. ZNIŽANJE VELJA PRI NAKUPIH NAD 500,00 din PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE V NAŠIH PRODAJALNAH TRIGLAV - SIMBOL SVOBODE PRIJAVNICA Poznavajoč svoje zdravstveno stanje in fizične sposobnosti, se kot udeleženec NOB in član ZZB prijavljam na peti spominski pohod na Triglav, ki bo 21. in 22. julija 1990. Spominski pohod partizanov in mladih na Triglav Že petič se želimo borci NOB v družbi mladih za dan vstaje organzirano povzpeli na Triglav - naš narodni simbol. Peti jubilejni spominski pohod borcev in mladine bo 21. in 22. julija v organizaciji občine Radovljica in Skupnosti borcev VII. SNOUB France Prešern. Tako kot lani bo začetek pohoda na Rudnem polju. Odhod bo že ob 6. uri. Tisti udeleženci, ki tako zgodaj ne morejo prispeti na Rudno polje, lahko prenočijo z 20. na 21. julij v vojašnici. Le-te bomo odpeljali z Bleda na Rudno polje z avtobusom 20. julija ob 17. uri. Zbirališče bo na avtobusni postaji na Bledu. Rok ca pryavo je 30. Jurij. Več informacij in navodil bomo objavili v naslednji številki TV 15 Vsi, ki se bodo povzpeli na Triglav 3, 4 in 5-krat, bodo prejeli Tnglavske medale. Priimek in ime-ilegalno ime letnica rojstva Naslov: kraj, ulica, hišna št. poštna št tel. Sodelovanje v NOB od: ime enote skupnosti borcev kateri pripadate: na Rudno polje bom prišel z lastnim vozjJom da ne Potrebujem prevoz (avtobus) z Bleda na Rudno polje v petek, 20. julija ob 17. uri da ne Varianta II.: Pohod do Velega polja. Ob letošnjem pohodu bo tudi lažja in krajša varianta, pohod do Vodnikovega doma na Velem polju. Tudi ta udeležba po varianti II se bo štela za pohod na Triglav. Udeležil se bom pohoda variante II. da ne navezujem se, oa oom moreoiim icnnini uurat ibkuj »jjuim.ii uig