GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CTTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poškilim j o. TELEPHONE: C H el-sea 3—1242 _Entered — Second C1»m Mutter September Jlrt, 1903 at the Port Of flee M New Yerk. N. I., under Act of Coocreae of March 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 262. — Stev. 262. | NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 11, 1938— PETEK, 11. NOVEMBRA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVl POLITIČNE STRANKE RAZJEDAJO NOVO SLOVASKO Republikanci in Gardner proti Rooseveltu KARDINAL INNITZER ZASTRAŽEN Innitzer je baje pod "varnostnim nad z o r-stvom." — Dva ameriška duhovnika sta ga skrivaj obiskala. VATIKAN, 10. novembra.— Vatikanska radio postaja je sinoči v angleškem jeziku naznanila, da je dunajski kardinal ilr. Teodor Innitzer pod "varnostnim nadzorstvom" in da je okoli njegove palače postavljena straža. Radio postaja je sporočila, da sta to vest prinesla dva a-meriška duhovnika. 11 Kako sva prišla do kardinala," je rekel duhovnik, "mora ostati tajnost. 44Kardinal, ki pri svojih 63 letih izgleda zelo mlad, je rekel, da naju je v prvi vrscti poklical k sebi zato. da nama pokaže položaj v svojem domn. ''Četudi so i »otekli že trije tedni po napadu na palačo, sva v sobah našla na oknih razbile šipe, svetilniki so ležali razbiti po tleli in knjige razmetane po sobah." Kardinalu so pri napadu odnesli prstan, katerega je dobi i v dar oil papeža Pij a, in so odnesli tudi nekaj denarja iz njegove miznice. Po radiju je duhovnik reke', da se je kardinal izrazil, da rajši umre, kot pa bi le količkaj popustil glede cerkvenega nauka. Kardinal je tudi rekel, da napadalci ne bi spoštovali njegove osebe in njegovega dostojanstva, ako bi bili našli.' SLON GA JE POME DEAL. V Crowflandu je gostoval potujoči *o že prepozno prifšli. Vsaka NEKATERI VODITELJI ŽELE, DA BI SE SLOVAŠKA ODCEPILA OD ČEŠKE IN SE PRIDRUŽILA MADŽARSKI Hlinkova garda se objestno obnaša in preiskuje potnike. — Nekateri Slovaki žele mejo s Poljsko drugi zvezo z Madžarsko. — Zid je so deportirani in premoženje je zap/lenjeno. PRAGA, Cehoslovaška, I 0. navembra. — Medtem ko je mogoče na Češkem opažati, da se v deželo vrača red, poganjajo na Slovaškem kali nesoglasja. To posebno velja za Bratislavo, glavno mesto Slovaške, kjer žive Slovaki, Madžari, Cehi, Nemci in Zidje. Ako se bodo te razmere kaj časa nadaljevale, tedaj bo prav lahko nova avtonomna Slova-šk razbita. Vnanji svet je mnenja, da je bila združena Slovaška osvobojena in rešena vsakega vnanjega '/mešavaja in da vživa popolno svobodo. Toda nič ni bolj, kot to domnevanje, oddaljeno od resnice. Slovaški voditelji se v resnici vlečejo na štiri različne strani. Ministrski predsednik dr. Josip Tiso se trdno drži klerikalizma in se zavzema za sodelovanje 8 Cehi za preuredbo razbite republike. Toda Hlinkovi gardisti se obnašajo objestno ter samovoljno nastopajo. Na železniški postaji v Bratislavi so zastrazili vsa vrata in vsak potnik, ne da bi bil namenjen potovati v kako tujo državo, temveč v notraryost Slovaške, na Češko, ali Moravsko, inora iti v čakalnico, kjer mu Hlinkovi gardisti, ki nosijo znak dvojnega križa, preiščejo prtljago in v mnogih slučajih tudi potnika samega. Vlada je sicer izdala naslednjo odredbo: ''Stro-go je- prepovedano vstavljati ljudi v namenu jih preiskovati in jim odvzeti kake vrednosti Javnost prosimo, da naznani vsak tak slučaj oblastim, ka tere "pozivamo, da strogo nastopijo proti takim de janjem." Toda gardisti se za to odredbo ne zmenijo. Ženske pa preiskujejo Hlinkove gardistke. Ako kdo gardista vpraša, kdo mu je dal oblast ga preiskati, mu odgovori: "Delamo na svojo lastno odgovornost in se ne zmenimo za nobeno pritožbo na kako vlado." Hlinkovim gardistom pa se mora priznati, da ne preiskujejo tujih potnikov, ki prihajajo v deželo. Vsak tujec more prinesti s seboj denarja, kolikor ga hoče, toda ne sme ga nesti iz dežele. Hlinkovi gardisti doVolijo arijcem, da smejo vzeti čez mejo največ 500 čehoslovaških kron, Zidje pa samo 50 kron. Toda vlada izjavlja, da takih odredb ni izdala. Nekateri slovaški politiki tudi vlečejo z Nemčijo. Ko so Madžari objavili svoje zahteve, so se ti politiki obrnili na Nemčijo za pomoč in so prejeli zagotovilo, da bodo mesta Nitra, Bratislava, Kasa in Lučenec ostala pri Slovaški. Ta obljuba pa je bila izpolnjena samo napol, kajti Slovaška je obdržala samo Bratislavo in Nitro, K asa in Lučenec pa sta na pritisk Italije bila prepuščena Madžarski. Ako bodo tem politikom prepuščene proste roke, bo Slovaška postala ravno tako nacijska, kot je postala Avstrija. Bratislava je polna nacijskih agitatorjev z Dunaja in celo v vladi (je nacijski voditelj Karmasin. Velika gonja je tudi v teku proti Zidom in vlada trpi to preganjanje z izgovorom, da so Zidje zahte vali, da pripade Bratislava Madžarski. Toda znano jef da js Madžarska zelo protivna Zidom in jih dolži, da so skozi 20 let trdno stali ob strani Slova-kov. ROOSEVELTU BO IZREDNO TEŽKO UVELJAVITI NOVE REFORME _\_______ WASHINGTON, D. C, 10. nov. — V prihodnjem kongresu bodo pristaši New Deala v manjšini. In v mnogih državah, čijih governerji so demokrati ter Rooseveltovi pristaši, bo politični položaj povsem drugačen kot je bil doslej. ) ZA IZBM^ANHUS^ A nlfiilajMi Mn vcij*. Vaafc, ki V 7 mm f Ipmialg "OliiNarii«" tU n { h >rtS*MU sa Mvafalka, Via b« hvale- ) [( Am, ker mU mm •dprll pmi k ura »ram V ^ki nakUtam klf. •: | DIVJANJE j PROTI ŽIDOM W Nemčiji je bilo areti-l j ranih več tisoč Zidov. — 1 Deset tisoč nemških trgovin razdejanih. — Sinagoge v plamenih. Ko je dospelo v Nemčijo j ročilo, da je poljski Žid Her-J sehel Grvnszpan ustrelil v Parizu nacijskega poslaniškega' 'uradnika Ernsta vom Rathn,' (je med naeiji završalo. Židont. |ki že itak nimajo v Nemčiji nobenih pravie, so napovedali maščevanje. Baje so razdejali I nad 10,000 židovskih trgovin, j Nobena sinagoga (židovsko svetišče) ni bila varna pred 'njimi. Nekateri Žide so z orožjem prisilili, da so jim poma-'gali požigati in rušiti sinagoge.! Najbolj so divjali naeiji v Berlinu, Hamburgu, Kolinu in Draždanili. Na Dunaju se je v obupu u-smrtilo dvaindvajset Židov. BERLIN, Nemčija, 30. nov. — Naeiji so v svoji razjarje-nosti, ker je umrl tajnik nem- ! škega poslaništva v Parizu Ernst v. Rath, na katerega je dvakrat ustrelil poljski Žid Herschel Grynszpan, razbili vsa izložbena okna židovskih trgovin v Fried richstrasse v sredini Berlina. V Monakovem so zažgali neko židovsko sinagogo in več trgovin po polnoči. Proti jutrn pa so zažgali sinagogo v Hers-feldu in naeiji so prisilili fran-jcoski turistični urad, da je za-jPrl svoja vrata. Vlada je posvarila Žide, da Ise bodo morali pokoriti za von' Rathovo smrt. Von Rath je umrl na Alma kliniki, navzlic temu, da je k njemu poslal Hitler svoj eg j J osebnega zdravnika dr. Brand-1 ta in profesorja na monakov-skem vseučilišču dr. Georgea Magnusa. N0BL0V0 NAGRADA ZA LITERATURO STOCKHOLM, Švedska, lt>. nov. — Letošnja Noblova nagrada za literaturo je bila podeljena Pearl S. Buck, znani ameriški pisateljici. KITAJ. ČETE SO USTAVILE JAPONCE Na fronti pri Kantonu so Japonce pregnali na dveh krajih. — Japonci z bombami iščejo Čan-kajseka. i HONKON, Kitajska, 10. nov. — Sredi nasprotujočih si pc-J ročil se je izvedelo, da so Ja-j ponci zadeli na močan odpori ob Zapadni in Vzhodni reki, o-' koli 20 milj severno od Kanto-1 na in da so v teku vroči boji. Japonce, ki prodirajo v Kvantung provinco, pa zelo nadlegujejo kitajski vstaši. — Vsa znamenja pa tudi kažejo, da se Kitajci pripravljajo, da se zopet polaste Kantona, ali pa bodo Japonce prisilili, da v mestu drže veliko posadko. Značilno je, da so kitajski letalci metali na Kanton in v njegovo okolico pozive na prebivalstvo, da naj nekoliko potrpi, ker bodo .Japonci kmalu pregnani. Neko zanesljivo kitajsko poročilo pravi, da so Kitajci pi i Fačanu, južno od Kantona, s protinapadom zadržali močno japonsko armado in ji priza-, deli velike izgube. Tudi ob Zapadni reki so Kitajci pregnali Japonce, navzlic temu da so dobili ojačenja. Š ANGHA.l, Kitajska, 10. no-, vembra. — Kitajska poročila. iz Cunkinga naznanjajo, da so v torek japonski letalci v Heng-šanu v Hunan provinci ubili 200 oseb, v Hangjangu pa 30. V Hengšanu je pogorelo mnogo hiš. Japonci so najbrže iskali maršala Cankajšeka, o katerem je bilo poračano, da Se nahaja, v Hunanu. Japonski letalci poročajo, da je bilo na letališču v Hengja-gu uničenih 12 kitajskih aero-; planov. V zračnem boju nad ' Juančovom je bilo izstreljenih ' 6 kitajskih aeroplanov. Japonci so zavzeli Tungčeng in ko so vkorakali v mesto, so 1 našli ulice posute s kitajskimi mrliči. 1 Japonske bojne ladje na 1 Jangceu pomagajo armadi v njenem prodiranju proti Jočo-vu. Armada je od i#a3sta oddaljena samo še 20 milj. ' Nek japonski častnik pravi, da je bil kitajski general Ju-lianmou, čegar naloga je bila braniti Kanton, ustreljen. Poročila iz Cunkinga, nove ; kitajske pre-tolice, pravijo, da ! prebivalstvo beži v hribe v strahu pred zračnimi napadi, i -— PREBIVALSTVO JAPONSKE NARAŠČA TOKIO, Japonska, 10. nov. 1 — Navzlic vojni s Kitajsko je , prebivalstvo Japonske v zad-, njem letu naraslo za 969,000 oseb. Meseca oktobra je imela Japonska '72,200,000 prebivalcev. FRANCOZI NE DAJO KOLONIJ I PARIZ, Francija, 10. nov.-— Vsled Hitlerjeve zahteve v Monakovem, da morajo biti kolonije Nemčiji vrnjene, sta poslanca Guvane Monterville in P. Block zahtevala, da je sklicana seja kolonijalne komisije poslanske zbornice, da razpravlja o stališču Francije ^lede te zadeve. Komisija bo naj brže sklicana v torek. ! Poslanec H. Gerente je vladi naznanil, da bo v poslanski zborniei zahteval, da je francoska država brezpogojno ob-držana na sedanjem stališču. | Louis Marin, ki zastopa stranko desnice, je pozval vlado, da angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in vnanjega ministra lorda Haii-faxa pri njunem obisku obvesti, da Francija ne mara razpravljati o kolonijalnem vprašanju. Poslanci pravijo, da ne bodo podpirali nobene vlade, ki bi se hotela pogajati glede odstopa kolonij, i PARIlZ, Francija, 10. nov.— 'Francoska vlada je odredila velik načrt za javna dela v •kolonijah, da se trdnejše drži francoska država. ' Kolonijalni minister Georges Mandel je naročil governerjem v severni Afriki, na Madagaskarju in v Indočini, da grade (nove ceste, šole in zdravstvene zavode. Močne radio posta-i je bodo zgrajene v Dakar ju v ;Senegalu in na Madagaskarju, da bodo razglase vale propa-Igando. I Ta načrt bo izveden v prvi vrsti zatj>, da Francija podkrepi svoje stališče, ki je bilo vsled monakovskega sporazuma oslabljeno v Evropi. Naročit« se na "Glas Naroda'1, najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. i \ državne zakonodaje je b« lo namreč izvoljenih uosti republikancev, vsled česar ne bo do mogle tako poslovati kot so j zadnja leta. j Vbodoče bo New Deal v de fenzivi. Težko, da bo mogla Rooseveltova administracija u I velja viti kakšno nadaljno ra likalno reformo. Pa ne samo j to. V nevarnosti so pa tudi sedanje postave, sprejete v prid delavstvu in revnemu prebivalstvu. Zdi se, da bodo imeli največ jo besedo podpredsednik John Garner in konservativci, ki so Jslienih nazorov kakor Garner. To so: senator G^ass iz Vir ginije, senator Josiah Baile> iz North Caroline, senator Pat 'Harrison iz Mississippi, senator Bennett Clark iz Missouri in senator David • Welsh iz 'Massachusetts. Predsednik Roosevelt bo i-mel jako težavno stališče. Nasprotovali mu ne bodo samo republikanci, pač pa tudi njegovi lastni ljudje. BATISTA PRIŠEL V AMERIKO MIAMI, Fla., 10. nov. — [Načelnik kubanskega generalnega štaba pol kovni K Fulgen-cio Batista se je s svojo ženo z vlakom odpeljal n i uradni obisk v Washington. To j pr vič, da je Batista zapustil j-voj rojstni otok Kubo. Batista se je z aeroplanorn J pripeljal iz Havaue. Oblačen je Iv kliaki uniformo s svetlimi (škornji in srebrnimi ostrogami. Z letališča se je pod po'i-cijskim spremstvom takoj odpeljal na železniško postajo, kjer je po uradnem sprejemu takoj stopil v vlak. 8 predsednikom Roosevel tom se bo razgovarjal o utrditvi Caraibskega zaliva in o ir govinskih zadevah. Poleg njegove žene ga sprr-mlajo vojaški in mornariški pribočniki, diplomati in tajniki Nekateri slovaški voditelji pa delujejo na to, da se Slovaška odcepi od Cešfce in približa, ali pa celo spoji z Madžarsko, da se izogne nemški nevarnosti. Zopet drugi politiki hočejo vstreči Poljski s' tem, da bi dobila skupno mejo z Madžarsko. V Budimpešti že nekateri govorijo: "V dveh tednih bomo imeli skupno mejo s Poljsko. "Pravijo, da bo ob priložnosti prišlo v podkarpatski Ukrajini do "komunističnih izgredov", ki bodo dali povod, da si Poljska in Madžarska razdelite Ukrajino. Koliko Zidom je bilo zaplenjeno premoženje in so bili poslani v kraje, katere je dobila Madžarska, ni znano, toda število sega v več tisoč. V petek je bilo izdano povelje orožnikom in policiji, da izže no iz Slovaške vsakega tujega Zida. REPUBLIKANCI OBLEGAJO LERIDO H END AYE, Francija, 10. novembra. — Poročila iz Barcelone naznanjajo, da so republikanci pričeli oblegati Lerido, ki je močna fašistična trdnjava. Republikanci so prebili fašistično črto severno od Leri-de ter nameravajo mesto zavzeti s severa, juga in vzhoda. ST. JEAN DE LUZ, Fran cija, 10. novembra. — Maršal . isir Philip W. Chetwode, načel-jnik komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov med španskimi , fašisti in republikanci, je naznanil, da je izdelan načrt za izpustitev več tisoč vojnih u-jetnikov na obeh straneh. Chetwode, ki je nekoč poveljeval angleški armadi v Indiji, je iz St. Jean de Luz odpo toval na Špansko, da izdela vse podrobnosti za iamenjavo ujetnikov. JLiL.ASUJTE V "GLAS NARODA Pri torkovih volitvah se jo pokazalo veliko nasprotje proti Rooseveitovemu New Dealu. Vseh poročil .še ni na razpolago. Toda poudariti je treba/ oa so vsepovsod, koder so zmagali republikanci, zmagali le z malenkostno večino. V New York 11 je bila huda borba med demokratskim £o-vernerjem Lehmanom in njegovim republikanskim nasprotni-Kom Deweyem. Lehman je zmagal z večino 68,000 glasov. No* ■ ; orško mesto je bilo zanj, d oči m so bili >koro vsi farmski o kraji za Deweya. Republikanci so odvzeli demokratom v senatu osem sedežev, dočim niso svojega nobenega izgubili. Kandidati v Californiji, ki so zagovarjali načrt, da jo ■ reba plačati vsak četrtek ostarelim osebam po *30 penzije, se ne morejo posebno veseliti zmage. Predlog, naj se vrši glede te tedenske penzije ljudsko glasovanje, je bil poražen. K zmagi newyorskega governerja Lelimana je najvoč pripomogla Ameriška delavska strarfka. V državi New Jersey je bivši republikanski senator \V. Wflrreu 3arbour porazil demokrata H. J. Ely-ja. Ooverncrja Philipa E. La Folletta v ^Viseonsinu je p', i azil njegov republikanski nasprotnik. Demokratski governer Murphv v Michigan^ jo poražen. • Sodijo, da je v Californiji zmagal demokrat Culbert Olson, ki bo po 45. letih prvi demokratski governer države Cali-l"o r ni je. Olson je tekom kampanje obljubil, da bo v slučaju *voje izvolitve oprostil Mooneva. ITALIJA IN OBOROŽEVANJE ZAPADLIH VELESIL *Giornale d 'Italia ** piše o intenzivnem oboroževanja velikih demokratskih drŽav in navaja, da se Italija lahko pohvali, ker Ima pripravljene velike količino raznega orožja, J;i jih lahko naglo še poveča, 'kar naj bi za vsak primer izpodbu-dilo vsako veliko silo k razmišljanju, če hoče vojno. Pri tem je treba samo omeniti letalsko orožje, podmornice, topništvo in razne posebne vrste orožja za uničevan jo, ki pa so držijo v tajnosti. Vrh tega igrajo v vdil se mu je grozen prizor. Na tleh ležečega vafaak je našel oficiala Rožanc a Antona, ob njem pa revolver. Ko jo pristopil 'k ležečemu, jo videl, da je že mrtev. Skozi telovnik imi je curljala kri. Strel, ki si ga je zadel, je meril pratv v srce in p*mrt je morala bili takojšnja. Revolver je bil izdelan v neki madžarski orožamic* O vzrokih, ki so nesrečnega oficiala Rožanca napotili, da je streljal na svojega starešino v tremitkir, !ko ga je zasliševal zarafdi 'disciplinarnih pirptop-kov v službi, snšlja vas Cerknica. Očitali so Rožankhi težke prestopke v sliužbi in je bil iije-gov položaj zelo hud. in je trajala tričetrt ure. Sodnik! dr. Turato je po končani raz-) pravi razglasil (sodbo, po kateri je Ludvik Ost^re olxsojen na; din glob« , v primeru neiz-| terljivosti na lo dni zapora, po [ gojno za -dobo 1 leta. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr.! D. Osterca pa jo zagovarjal I odvetnik Roi^niau. I IZNAJDLJIVI BRU- j SAC \ za In jem času s«* imi.li poj dvoriščih večjih Ijjiblj.-inskih • liiš bni^ač, ki ima svoj brusasTci stroj pripravljen na prav .-vo ' jevtsten nrčin, namreč na — | koletsn. Ko 'so s kolesom pripe-j lje na dvorišče, »si najpr-j pre-| >krbi • nob-roč, transmKsjjo, k katero je po usnjeni vrvi zvizan brusni kamen. ki je pritrjen i»a krmilu. Kadar hočo kakšno -tvar n;i-imisiti. de na kolo, kakor da bi se flpelja!. 'm ua ur Klatijo h ži blizu BIan.de na progi Zidani most—Zagi% b, kjer je renin domačija v kateri Ma prebiivala dva brata Ro-'l>ik, ki sta so smrfno sovražila. Starejši 20-let ni brat je bil lili«1 iti mirne narave, ki -e j'1 brigal za svoje delo in pridno pomagal domačim. Mlajši Ki letni brat pa je bil lahkomiseln zapravljiv in delomržen. Pečal -so j«» prekuijx'ovanjom te-let, ki jih jo kupoval pi> bližnjih naseljih ter jih prodajal mesarjem. Pri tem je včasih prav dobro zaslužil. Zato se za TfKno delo ni dosti zmenil, k čnnur ga je nagovarjal večkrat starejši brat. T< dni je na-tal med bratoma zopet prepir. Starejši je opominjal mlaj^oua. naj se loti dola. Beseda je dala besedo, laik o da jo nastal mud bratoma prepir, ki je k. ileal z bratomorom. Mlajši bral je zavihtel nad starejšim oster nož ter mu ga zasadil z vpo silo v srce, talko da je obležal na mestu mrtev. Xa krik so pri-liiteli ljudje, ki so midili nesrečnežu prvo pomoč. Po zločinu jo 16-letni bratov morilce polbegnil. Varnostne oblasti soj mu za petami in upajo, da bo! prišel v najkrajšem ča*ii v ro-l ke pravice. . j iiiuiaii!, ,tiittiaii|f jHiiiiittif. 'ltlRiiiiif,KTiiifi ........................................... fiLAZNIKDVA i Prati ka i ! i za leto 1939 i Cena 25c i '■ - 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 28th Street New York, N. Y I •i"l||,:lHl"Hlrt| . Ill i nn n 11.:««llill lil • hiii^^^iniinii^^iniii-iMtmtiHimioiMiimnu ' I i [POZIGALEC PROSI ZA CIM DALJŠO KA- I ZEN '! i i t IVtd -l< hii olrein>ki re-i , \'i'ž Anton Koeh 'k iz Slovenskih irorie zaradi prži<^a. \I<*ž je nenavaflno hudr;beu in nia-šroval« n ter se ura njegovi obeini v Lefdinekn \ Slov. i rieali vse boji. Že nekajkrat; je bil-zaprl zaradi požiirn ter je1 •ne l.-nTio zopet piišel iz ,|eee. Dne *20. M,j-t. pa sprt ziž^al j MTsilnieo p<»-. »tniku Aloi/l jnl Skei uetii ker Skeriretova žena nnšeutibi nanj psa. Koebck je 1-r. >ii sodnika. n;:j i^ale pošteno kaziiu-jejn, tako da bo imel nim dalje zaporu streho in brano, po pri stani jeei pa naj ,!xo po-i š!jejo v liiialnieo. Obsojen jej 1 i I na <) m -ee v jere. 2ENITNI OGLAS Slovenski farmer se želi >e-jznaniti s Slovenko, katero vese |li življenje na farmi. Stara naj |bo od o0 do 08 let. Jaz sem vdo-' vee. Sprejmem žensko, ee im;« ilrnžino ali «*-e je brez otrok. Samo resne ponudbe >e sprejmejo. Naj mi pošlje sliko, kate ro ji na željo vrnem. Pisn a naj pošljejo na: "Ženin. ' e. of "Glas Naroda. iMC U\ IStb St.. Ww York, X. V. (oX ) VSA Xi:\VVORŠKA Sl.O-YEXSK A DRI-STVA naj izvolijo po dva zastopnika za skupni sestanek, dne 27. XOVEMBTiA v Slovenskem Narodnem Domu, Trviru* Avenue, Brooklyn, X. Y. :: Zgaga i XKKAJ o Vixr IX SV K TEM MARTINI' Xajprej o vinu: ' FVrzija!, ki nam je dala bre -kev in vrtnico, nam je poklo jnila bržkone tudi vino. Pripo jvedka pravi, da jo ena izmed žena kralja Jemšeda odkrila vino, bila je pa tudi prvi elo i vek, ki se je napila do omame. 1 Izroeila pripoveduje, da >o v kraljevih kleteh spravili v «odi-jouromno množino grozdja, d.*» i bi ostalo na hladnem, V sodih «. bili prepričani, da je hudie olv —edel ^rozoje, namenjeno kr.; JI je v i mizi, da sra zastrupi. Kna izmed kraljevih žena pa j je imela tako hud glavobol, di: si je želela smrti, in tako ji je prišlo na um, da bi spila neka j ^skrivnostnega strupa, ki so bili pripravili zli duhovi, j Zavreti vinski sok se je pa j zkazal za izhorno, slaoko zdra-, » ilo. j Pozvala je drujje žene k -.e bi, vse so pokušale sladko p: jaeo, lotila se jih je razbrzdana veselost in eelo ti>te, ki o se medsebojno -o vraži le, -e ! -pet sprijaleljile. j Držale ^o ->e razposajeno za roke in plesale, pa vetn»k, katerega povprečni Slovene«* najbolj obiajta izmed vseh svetnikov, kar jih kaže Blazni-kova 'Pratika s tremi mlatiči v red. V Pratiki je zaznamovan z rdečo gosjo, stara zgodba pa pripoveduje, dii je bil.sv. Mar lin moaroeen voj^čak, ki je pre sanjal nevernike po naših kra jih in revežem pomagal. Nekoč je srečal nekega ta ke«ra reveža — v jarku je se-• 11/1 in zeblo je. Pa kaj j«* naredil sveti .Mar till t Oven-oat je slekel, hrjitko sabljo je potegnil in — fr&k— presekal je overcoat na dvoje Revežu ira je tala in je prenehal vreti in se je hipoma v vino izpreraenii. Kako je prišla gos zrkven, pa ne vem natančno, toda zdi mi, da sta o bile se dobro ohranjene, so pa razpadle. Najbolj ,s<* je držala še Idbanja. ki še .ni preji. rela. Delavci te najdbe niso nikonmr j a v i I i. Iv e-t i s< > se p« uneša l» mei i s t rokovn j a k i, da bi ugotovili, koliko časa so ležali v zemlji. TRAGIČNA SMRT MARIJA BQLAFFUA PRED SODIŠČEM Pred sodni/kom mariborskega okrožnega sodišča je bila razprava proti 19-letncmu akade-iniiku Ludviku Ostercu iz Ljubljane, ki je bil obtožen, da je 19. avguista letos iz malomarnosti ustrelil ITletnega privatnega irimnazijca in sina uglednega veletrgoviea Marija Bola-flja. Razprava je bila tajna i IPREifinomTwAI^^prftU^^lTAum BOLEČINE MF srKiv^ajO I f^I A".« VEC H. 08 cwfT All SV.4TE *»J. m C*IN*SKPflL£RJA. H * i \ H mi i uV - ii.cn H "OMAO-Li? r I 1A»C? t COČtE S H —. /s! UporoWjojte linimcit, li so ga Vaii sloriši in dedje uporabljali izza lela 1867 za odpomoč proti bolečinam v mišicah. Nabavite si danes steklenico Pain. Expollerja s Sidrom na slatl|i pii Va^em IcVamarju. TPAINEXPES.LER . Tb»Di MU« »16 Vi b! »M. Pozor rojaki! | KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vaip to jamči, dišite po brezplačna navodila in pojasnila na Sl,Qy.E»liC PUBLISHING C0. ::POTNlSKI ODDELEK ''GLASA NARODA":: Utt Strast Hew York, H. T t £3k £k w* £3k JwrtrHi! i; ti i Ei. im ^n: »TT: • Ji^itK m ; n MrnuitmaimiT« itirTtwmrEitiwrmTiammrnninyfiw m** KJL^^M .*JE MmwHWiiEWCTwra^ • i. r j ~ - wa«Ri«aiiHii^^ ^XJl • m '...................................- pQSl f 1 flVVP io»nstau»»iKii( !«tifpn inriiiii EPiHiiuiT?!. fiwf; DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO I TOCN6 IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM , 'KURZU V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Z« | '2.55............Uiti WO Za $ ti.:w............Mr 100 • ^ 5aH)...........Din. 200 ^ 12 25............Lir j $ 7.20............Dlu. 301» $ 2SI.30...........Lfr WW i (11.65............Din. f r,7.oAJ IJlTlto MKNJAJO S4> NAV'KI»ICN« i'KM" ; PODVAŽKNB SPRKMKMB1 OuHl ALI I M tU Ka Itptmill« teijlm tnrafcoF kot tfocaj a»v«dtmii. b«>dl«i v din»rj>h »" lltTftb dovoljnjm* holjft^ * " , Izplačila v ameriških dolarjih t< f !i - ■ ■ : - i m» ^phtll« | ».— Mntr fMUH .........f | 7» im^- *• r « '.*' """ .7.______ih M »!•— _________________Sl*>— — ' % ___;.............«21 — Mir- - - .....................J«L» 9*c " , " ________________ Fr*)«auilk dobi t ■tarein kraju laHaCHo * «1.»UrJlii i ■KJJNA MAflLAULA ISVKSUJKMO lV(AHI.» LBTTBM M A ' * PUBPTOJBINO f ]._ s , ; ' 1 J'V" '" ^ , SLOVNIC PUBLISHING COMPANY "G1- . Nji r o d «" TVEGANA VOŽNJA wr ■ Jadrnica, ki jo vidite na slilrl, je potrebovala 4ri mesece, d.i je dospela od norveške obali v Ameriko. Na nji so bili štirje mornarji. Dolga je 45 čevljev ter je bila zgrajena leta 1893. Iz $hwenjf1 let« ................(3.60 _ - —__ f^LA« N4HOOA- IZDAJA VSAKI DAN IZVZ^Mfll NEDELJ PRAZNIKOV -OI.AH NA BOH 4", 2i( WEST IStk STREET. NEW TORE, N. TELCTHONE: CHdaea \Ui VOLITVE [POO TEM Z.^L.\VJE1I iKMno oh javljal i članke »frio* ur 1 vvMiir in spkHimni prnimrn, ki jih bomo dobili od rasa do I \ APREDJEK V MEHIŠKIH SLOVENCEV Mi v-i. ki >1110 prišli v to deželo, smo prinesli s seboj ;/. staro domovine bogato c običaje, in pa še nekaj drugega smo prine--!i. kar nam ni bilo nikdar v posebno ča*1 — >tarokraj -ko politiko. Prišli -ano »0111 kot liberalci, klerikalci in kol sooija .isti Soei jalMni.1 ni zamere, da nadaljujejo v novem sv*4 tu, kar -o v -t a rem kraju za počel i, kajti socijalizem je uauk, ki je po v-em svetu isti in bo tak ostal, dokler ne zrnata ali propade. Za starokrajski kterikalizem ali starokrajski liberalizem pa v naši novi domovini ni nobenega prostora, uda mi -e tega nismo zavedali, in smo lomili kopja za svoje **svele" ideale," ki pa niso bili prav nič sveti in sploh ideali nišo bili. V liberalnem časopisju so mrgolele razno pikantno i n farških kuharicah, klerikalno časopisje je pa bruha i" ogenj in žveplo na "liberalne brezverce." Po lotih e nekako poleglo, vihar -r- je pomiril, Sli mu«» v in -1110 .-«* začeli za voda ti naših resnejših nalog. Zemlji, ki nam daje kruha. moramo služiti in izpolnjt-•ali napram nji svoje dolžnosti. Tu k-, j -mo ustanovili svoje domove in po svojih »kromnili močeh omogočili naši mladini boljšo bodočnost. Smelo lahko rečem, da je danes med slovenskimi pri ♦ Ijonci nad devetdeset odstotkov ameriških državljanov, • ločim jih j«- bilo pred petindvajsetimi ali tridesetimi leti komaj deset odstotkov. lo >!eherni je lahko ponosen, ko čita poročila iz krajev kjet prebivajo Slovenci v večjih množinah, da naši : j udje tudi kandidirajo v javne urade ter dobivajo pri .olitvah tudi od drugih narodnosti zasluženo podporo. V tem pogledu je prvi Cleveland, slede mn pa razne lo\on-ke naselbine v Pennsylvania, Wrsconsinu in Min no-oti. Kakšno je uaše politično stališče? Do leta 1029 ni bilo med demokrati in republikanci jMi-ebne razlike. Bilo je pač. pravilo, da se je v časih republikanskih administracij nekoliko bolje delalo; ko je I il demokrat na krmilu, so so pa pojavljale krize, ki šo jih republikanci iz nagajivosti umetno poostrovali. Leta 1929, ko* je sedel v Beli hiši republikanec Hoov-. r. je pa zagrmelo. Tako, strašno zagrmelo in treščilo, da jo ves ameriški ^narod y strahu in bolj za ječa L Obu pa val je, toda svoje-razsodnosti ni izgub j.1. Re.šil -o je s tem, da je izvolil za svojega najvišjega uradnikr. in voditolja Franklina D. Roosevelta, ki je začel oznanjati io\\ naul^ tor vdejstvjl obljube, ki so bile na videz neiz pol njive-., . * V v vini. Amerike ni bilo uveljavljenih JoJiko foiavcu prijazni h postav kakor v zadnjih iegtijt letih. RooscrveJt je obljubil dati najširšim .plaster^ ,^meri->kega naroda nekaj splošno koristnega- in ^are^.tnn je de i nekaj,..kar je vredno imena — "New 1' - Par dni pred zadnjimi volitvami je bil, značilno poudaril, da ne $me biti razlike med " Anterikimcera, čigar. i»reba potegneta svoji denarnici na dwn in mi pdkažeta vsak >voj denar. Pn-tem boni razsodil." Oba kmeta sta poio-žila denarnici 11a miizo in komisar j*j oT>e denarnici preis-Ijrv, v Vhvliimirjevi pa stotak. Komisar je ta stotak dolgo o-gledoval, ]totem j" zmaja! / glavo. **Ta >totak .je ponarejen!" tak<> je rekel in namrššl o»l»rvi. "Za t:Vko rtv, bat.ui>ka, lahki: pridtš v Sibirijo.** "Bat.jnška, je i*ivrnil Yla-dimir Tngarjev. "znlaj pa rad povem n sniflo; če že mora kdo v Sibirijo, potem naj gre tale J van! Kajti od njeg.i ,-.e0 dvignil. "Hotel sem .=0 taa-ulo preveriti, če si. slepar. */.o dobil svoj denar." Razne vesti. JEDILNI LIST Z NOVICAMI, Razburljivi politični dogodki zadnjih časov so spravili iv-koliko .pariških rentoranov na originalno idejo, ki se je izkazala, obenem za zelo dobička-nosno. Vsako uro izdajajo nove jedilne liste, ki imajo na zadnji strani natisnjene z nekoliko besedami najnovejše vesti. Xa ta način si lahko vsak gost v miru privošči svoj obed, ne da bi se mu bilo 'bati, da ga bodo doerodki po svetu med term ča^om prehiteli. Domislica je tem restoranom privedla toliko novih goltov, da komaj zmagujejo dela. RAJ ZA TIHOTAPCE V AVSTRALIJI. Trgovci v avstralskih mestih Brisbane in Sidney so že del j časa ugibali, kako je mogoče, da nekateri trgovci blago za oblake prodajajo za polovico (faneje, kakor ga morejo prodajati sami. Nekaj časa «0 potrpeli, nazadnje pa >0 se naveličali, ker je bila škoda vedno večja. Pa «0 šli na policijo ter jo prosili za pomoč, da bi dognala. odkod to pride. Policija je<šla na delo, ter je dognala nekaj, kar je carinsko Oblast v Afvstpaliji silno presenetilo. Prav za prav je bilo tisto ]>oli eijsko odkritje za carinike ve-lil; udarec. Dognali .so namreč, da je na vsej severni obali Queenslan dye en sama tihotapski raj. Tamkajšnje kuke so namreč precej zapuščene in samotne. Zato. je delo tihotapcev tamkaj pirecej enostavno in lahiko, saj je Je redikotedaj tjaikaj prišel kak carinik na spregled. Saj pa je taauikzy kiidi silo težko nadzorovati vso velikansko o-bai, ker bi bilo .y ta namen tre-iba celega velikega brodovja. Zato si avstralske carinske oblasti niso vedele,pomaigati, zlasti ne, iker tihotapci nastopajo silno prefrigano. Med seboj imajo namreč dogovorjene posebne ure, ko tihotapske ladje na določenih krajifh mečjejo v morje ob obali kar cel a tov mre a rulmn in dm. gega 'blaga, privezanega na plav ajoče koje, da «e ne more docela i]»otopiti. To blago je kajpak povito tako varno, da morska voda ne more do njega. Ko h* zuoči in «0 varili prod cariniki, se na tis-ta mesta pripeljejo na motornih čolnih t ihotaipci s .suhega ter poberejo s ko j blago in ga vlečejo odtod pa po deželi. Po dolg. 111 ugibitu.iu, kako in kaj bi. so carinske oblasti sklenile, da bodo tisto obrežje nadzorovale z letali ter > stražami na konjih. .!<"• pa seveda v< like vpraŠLinjc, ali bodo s tr-111 tihotapcem mogli do žive-»a. < "e - temi sredstvi ne bodo mogli omejiti tihotapstva, be lo morali vsako avstralsko mesto obdati z velikim kordo-nom polit Vi.jsk ili straž, kar bo seveda »požrlo velike in težkr-d« um rji*. DVA JU2NJASKA TEMPERAMENTA. V vročili urah letošnjega po-letjn je prisopihala nefeega dne na postajo italijanskega letovišča Biccione mlada dama in je hotela oddati pri postajni blagajni svojo prtljago Damna je bila aLi tako lopa ali })a je bila vročina tistega dne tako huda — skratka, zgodilo se je, da je železniški uradnik, 11:1 katerega se, je dama obrnila z vprašanjem, kako naj odpn mi svojo prtljago, damo objel in jo .pi ljuibil prod vsemi ljudmi. Pri tem ni zinili niti b;-sedice, d.; hi opravičil svoje dejanje. Ženska se s tun «.i»nnt:uiim činom ni čutila počaščena, /a-v.pila je na pomoč, da >" ljudje privreli gledit. kaj s<> j«* y.iro-dilo. Potnu si j<- zapihala imena prič, doma ]»a j«* možu npi->ala doživljaj na no«taji. Ko se jo naposled hotel poda-iti doinu, ga popadt orožnik in ga povabi s soboj k batjuški tržnemu komisarju. Tu je Ivan Srehivnov na svoje presenečenje ugledal kmeta Vlndimirja Turgajeva. "Ivi^n,"* pravi komisar, '■fu avknr som zveilel na svojo «rrozu». da «?i prevzel Vlatliinir-jevoga konja, ven lar pa nisi plačal. To ni ,]>o zakonih naše države. Stori svojo dolžnost i In plačaj konja." '* Bat ju^ka," vzroji Ivan, "lah kmet Vladimir h* falot. Plačal <»m mu. s -totaku je bila »'šoč. Oglodal je konjička od vwoli strani, potognil jo ua]>osled lhstuie<» iti je izroči! kmetu Turgajevn za lit« vanih rublj v. N'ato so i« podal v gostilno "Pri veselem kozaku** da p<»plahn«' bolečino za izdani stotak. Kajti bil jo štodljiv človek. ORF3EGOR V. AKSAKOV - IVAN KUPI KONJ/ "GLAS NA R O D A"—New Yo^fe Friday, November 1 1, 1.938 SLOVENE (YUGOSLA.V) DAILY Mož užaljene dame j«» vložil tožbo proti železniškemu uradniku, ki se piše Oiifeomuzzi in jo doma s Sicilije, (riaconmzxi je bil zaradi tega pozvan prod sodišče. Taim j o moral opisati kako se je stvar odigrala in I zdi r*e. da jo imel sodnik prav tako južnjaški t ■mperamont kakrr železniški uradnik, kajti premotril .je prlpeljaj s ]in-inoi ist ične.Gra vidika ter ji- raz sodil t p kole: "Poljub, ki se izmenja med dvfima osebama v javnosti pred številnimi minami, ]»a Ima o stvari dnigačno -odbo in se je zaradi oprostilne ir/so 1 bi' pritožil n;i vzklicnr» sodiič«.. VRANE SO ZATEMNILE MESTO, Koliko ceremonij je bilo treba te dni, da je nazadnje bila Ljubl jana » no noč lahko v temi. V švicarskem mestni Ooire v kantonu (Irusous pa sta to kar enostavno naredili »Iv vrani.. .Zaradi tistih dveh vran niti easopisi nijso mogli iziti. Vrani sta namreč sedli na olo-ktrično žico visevke napetosti pri AI bul i ter povzročili kratek stik. Zaradi t< ga mestece v ilulenjslcega kmeta kiti It- mulokilo. N M »K/NA NIKOLA JA\ NA S|»isMl V. M. Carsin. Ill* striC'i iVna.....35 .litnaki rr^a romana l»io«liJo i ti tavajo ^kozl romo življfujii. Vz|K>nJaj«» kvlSbn, h srwll l«.i;t omagajo. NA 1NIH.INKIH OTOKIH ................. ..................S0( NA KAZUOMH 1'OTIH ................................-......40« NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZM.aN- Trto »e-zana. 115 struni. Cena —..............—..........— Knjiga vsebuje "n-isll. ki «o se rodile v veun v prTlh let iti sv*»t«>TDe vojne"- I'K S.MI V I'KO/V. spisat (bas. Baudelaire. 112 strani. Lena ........................................................ Vernn slika iie^tr^jra velikomt»srneKa ttv-Ijenja in spominov nanj. I* ING VINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena .........................................................•• To Je satira na francoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezohziren v svoji zabavljlcl. I*I.AT z\ l>NA. spisal Leonid Andrejev, 131 atr. Cena .4* Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga >e tlve. naareC "Misel v megli"* in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ................................................35« POŽIGALEC ...........................................................25* POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................31« PATRI A (povest Iz irske zgodovine) _________________30« POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meiko. — 79 strani. Cena .............................................. M Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisateljn, mojstra v opisovanju. Njegov slog je lzra7.it. njesove misli so globoke In mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVLJICE. Spisal H. Majat"- Izbrani Iz prostega naroda. Cena ..................... PRAPRECANOVE ZGODBE ...............................35e PRIGODBECUBELICE MAJE, trd. vez. ___________ 1.— PRVIČ MED INDIJANCI. Povest Izza časa odkritja Amerike. Cena ................... M REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM -----------35« RDEČA IN BELA VRTNICA .............................. I'TICK SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda ve*. 84 strani. Cena ...........................................— Prgeovorl. eseji in misli slavnega Indliake* ga pisatelja. STUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Einžgar. 80 strani. Cena Jt Nas mojsterskl priiiovedulk nam midl v teb dveb svojih deUb obdo duševnega užitka. PRAVLJICE, Košntnik. II. zvezek. Cena ...... .73 PRAVl^IlCE, H. Mayer. Cena ................ Si TURKI PRED DUNAJEM ...................................3t« TATIC, spisal France Bevk. Trda vex. 8« atr. Cena ,7» * NaS 1 zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posv.:"* ■▼ojl materi. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaia. "Rros. J? fldnn 3 MARKO SEN J AN IN. SLOVENSKI ROBINSON ... Tu- MATERINA ŽRTEV. 210 strani. Cena ..............- .«» Zanimiva p<t iz d:ilin;»iii»-ka) ......................................................... 25e MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenlieim. 'J- strani. Cena ................ 75 Im skrajnosti napet roman iz modernega /i v I jen j.t. oppetibeim je znunl angleški ro- nnoplsec puznim [m «-elfm nelu. MIMO ŽIV I/JEN J A, cr^aal ivan Cankar. 330 atr. Ona -M« MED PADAKJl IN ZORAVNI&J Spisal Janko Kai'. lin stninl. ........ftti MOŽJE, spisal Enterson Hugb. 30» strani. Cenal.SI Zanimivo delo, ki b<> ugajalo vsakemu čita-telju. PreviKl ur«v ntJ4 n»» zno«taja za orlgl-na lotn. MRTVI COSTAC ...................................................35* fimvM I \ Spisal Miguel Cervantes ) 1 To je klasično delo slavnega / \ španskega pisat»»lja. To je sati- ) / ra na viteštvo, ki je se vedno (% 9 hotelo ohraniti .-voj ponos in// l\velieino, pa se ni zavedalo, da )) [f že umira. "Don KLliot" spada \ B mod mojstrovino svetovne lito- V l\ ratnre. 158 strani. / I Cena 75c. AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je |n»leg .lureif-a naš najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih .Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel za vrši ti. je Kersnik uspešno dovršil. "Agitat«»r*' sm.,., ».teil v '^go-va najboljša dela. ANDREJ BOFEK .................................................50« BELE NOCi, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena.................................6i Kratke povesti Iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega rust<>i:a romanopisca. BKATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakov«. — 164 strani. Cena ...........................................w Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki so je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v t-lovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELGRAJSKI BISER .......................................35« BOJ IN ZMAGA ................................................... CVETINA BOROGKAJSKA .................................45c CVETKE (pravljice za stare In mlade)--------------30e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ......................4»e 1 DEKLE ELIZA, spisal Eninond de Coneourt. 112 strani. Cena ------------------------------------------------- Concourtova dela ^o polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju zna rajev, čijih nekateri so mojstrsko jKxlnni in Ima človk med branjem vtis, da ponanezne osel»e sadijo «raj nji*ga in kramljajo ž njim. DEVICA ORLEANSKA ...........................................51k DVK SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strank Cena M Dve štrlel enega nnših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Obe sta rootstersko zavrseni. kot jih more m vrši t i eta Claremore V Oklaliomi so zgradili muzejsko poslopje, v katerem bodo zbrali vse, kar je bilo v zvezi z ameriškim humoristom Roge rsom, ki je postal žrtev zrako-plovne nesreče. Sifi Tedenski kotiček Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Nebo in zemlja. Dane« v torek 8. novembra, ko mrzla burja zavija in prvi In tedaj snu pogosto z gi n h 'nostjo opazil, kako gor ko. ljube«- naletava in je narod sil- nivo srce je imel ta otrdk, i ntakega srca čflovek tako lahko »o zapaslen z volitvami, sem jo •ne izgubi. Ali >i man k domišljevati, d*i je to mlado deftde, kateremu smo dan« is spleti naproti, ■sploh kdaj imelo dobro srce *'' "Na kaj taAce«rr. vendar ni nK*g<>če »graditi tako velikanskega sinrvi!'' "Ne, prav gotovo ne. toda tbio pride k drugemu. Mogoče je tudi čudna stover, dobro, oba z gospo Hartnianovo veva, da to dekle ni Bagimar Sfcrasseirjeva. Saj me ne smatraš za fanjača, t (M a zagotavljam ti, slgnora Katarina hoče wo,io hčer podtakniti za dedinjo Rudolfa Stntas^erja in to bom skušal prepreči t i z vsemi sr^tetvi, to sem Rudol fu S* raiser je ^ obotavljati; sklicuj se na svoje obveznosti ret varuh in zahtevaj vsakovrstne fonnaHnosti, katere je Hf treba opravki, prodno jim izplačaš le en pfenig Sai si od ftudolfa Stras,erja prejel polnomoč. In tako bomo pri dobili na easu. Kakorliitro bom v Italiji dosegi kak uspeli, nos taikoj prejel ponoči I o. Mogoče se že kmalu vrnem Ako *e potrtih moj mm :n sum gospe Hai*tmanove, tedai boš zahtevaj da je za nastop dedt^ine potrebno še eno oipravilo — namreč, da anora dedinja prod tremi (pričami Bfvojo desno nogo golo pokazati. Ker ničesar ne .sumi, se bo seveda podviSa taki zahtev,, v želji da čimprej pride premoženje v njene roke Potem moramo brez težave rpre^ičati, ne da bi bilo treba poklicati policijo, če ima tako materino znamenje ali ne Upam pa, da se bom z nepofoitnimi dokazi vrnil z gradu Con-»iritelh. Kaj pra\i« k temu, oče!" 3tari gospod skoči na no#e. . ^ . (Pilil Driitodniift.) Razstavljen na ogled je tudi vzorec praveuu meteorita, ve- nete, mod katerimi je posebno zaniimiv Saturn s svojimi mavrično barvani mi obroči, ki ga obkrožajo, in pa Jupiter z 8 lunami. Xa stenah vise zvezdni zemljevidi in razni drtusgi astrono-mični načrti, obrisi in fotogra-fije, kakor tudi slike najbolj mahnil na North Side v ^nano Boggs & Buhl department trgovino. Amjpak ne v namenu, da 'bi si kupil čevlje ali zimsko kamižolo ali kapo kosmato, o ne, pač pa, da sem si ogledal nenavadno razstavo, ki je bila prva te vrste v zgodovini našega mesta. THi se namreč vrši in bo trajal do sobote zvečer tako zvani u'Sky Show", pr);idistarva ne-škončnega vsemirja, zvezd, sonca, zemlje, luaie, planetov. Za to prireditev ima zaslugo organizirana "Amateur Astronomers Association of Pittsburgh," ki je v ta namen zbrala in si izposodila mnoge telescope in druge stvari, tikajoče se astronomije iz vseh delov Združenih držav v>d raznih znaiist?\Tenih zavodov, vseučilišč zvezdnih obsenatorijev in pla-netarijev. Izmeel stotine zanimivih modelom' m instnimentov se hočem omejiti le na najvažnejše. NYs01 b(HI kilogramov; njegova m^|valorijn. iy je težja od najtežje zemeljske kovine ali rudnine. Skozi razne male telescopc gh^damo v pmlrobnostih tudi Sftlnce in vso njegovo planetno družino. Pred oči se nam prikaže .razburkana ognj* no-te'ko-ča površina solnca, katere valovi se dvigajo na stotine milj vipoko in kjer se vrši večno atomsko bomba udiranje radi fiOOO stopinjske vročine od zunaj in več milijonov stopinjske v središču solnca. Kkozi drugi daljnogled vidimo lunino po\'ršino. nj«*ne kamnite strahotne globine in strmine. Potem vpe druge pla- Xajbolj interesantne ne samo za učenjake, ampak za vse ljubitelje umetnosti in narave t>o pa originalne oljnate slikarije slovečega astronoma in arhitekta D. Owen Stepliens-a, ki je prel nedolgim umrl v naj-lei»ši moški dobi 44 let. Izučil se je slikarstva samo zato, da je mogel prinesti na platno samo lepoto in veličino neba, katerega je r tako gorečnostjo in ljubeznijo študiral, in mislim, da se ni to nikomur tako posrečilo. On je tudi vzel fotografije zadnjega popolnega solnčneira mrka leto. 193fi na ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........38 UOI^EVSKl KATEKIZEM. «1 straal. Cena .25 CiMORESKb iN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 13 KRATKOfAKNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 151» strani. Cena.....50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 1:16 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .85 SANJSKA KNJIGA ..........................«0 SLOVENSKI ŠALJIVEC. w, strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena.........90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse naše"). 18» strani. Cena ........................ «56 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA VSE PARN1KE SLOVENK PUBL. CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb St., New York, N. V. SIC WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. gorovju Andes v Južni Ameriki. In Hamilton Watch Go. je tu razstavila štiri časoniere, ki .so mnogo stoletij »stari. Prva ji* ura na vodo, druga na olje, tretja na pegek in poslednja je solnf-na ura. Viileli o: "Bulil Pla-netari.um and Institute of Po-pu'lar Sidienee. Dve veliki jarmi deli v na šem mestu se bodo pričeli \ kratkem in vršili istočasno. Preci-j po Zahvalnem dnevu se bodo o tvori I a rekonstrukcija in popravljalna dela na Billow Boulevaixlii. kar ho stalo 2 milijona dolarjev, polovico bo ti*|>ela država Pennsylvania, dritgo polovico pa mesto. Nadalje bodo pričeli z gradnjo novega boulcvanda okoli Printa (Goklen Triangel) kjer ee združite reki Monongahela in All«vi»flieny. Boulevard >e bo pričel na 0. cesti ob rt ki Allegheny ji*r bo stal 5 milijonov doiarjev, od česar bo polovico dala Public Works Administration. * * * — Tvoj Tedenski kotieek, ki je včasih pouven in včasih zabaven. p rev i t am \i-ak tea priporočil za vse vrste opekline. Ali žalabo^ tennu ni tako. Jaz sem se qpekel. zelo opekel pri neki Evini hočrki. ali ni poima^arlo nobeno mazilo. no«bena žavba in tudi ne vazelin. in sl«^lnjič sem jo moral hočeš ali nočeš — peljati preti oltar. * * * To pismo sem sprejel ravno ko si ni za ta kotiček pisal, od nekega mladega rojaka iz sosednje države, ki je prišel v to deželo ipred 10 leti. Moje sočiutje ž njim, sicer pa želim in tudi upam, da se bo ta njegova dozdevna nesreča spremenila v blagor in dobrobit. * ^ * * Ker je ta teden v petetk praz nik sv. Martina in krstni dan novega vina, bom »prvi kozarec novo-kmčene božje kapljice izpraznil na zdravje in srečo vs«m rojakom — Martinom sirom ameriške domovine in jim zaklical: "Na mnoga leta!" KRETANJE PARN1KOV SHIPPING NEWS lli. novembra: Normami it* v Havre Ontte tli Suvoia v Genoa Aquitania v Cberliourg 15. novembra: Bremen v Iiremen Hi. novembru: New York v Hamburg IH. n«iveml>ra: Qiuh*ii Mary v Cherbourg 10. novemliru : Rex v Genoa IH* do France v Havre 'J3. novembra: Hausa v Hamburg 25. novembra : Europa v Kremen 2C. novembra : Vul<*aula v Trst Noriuamlie v Havre Aquitaniu v Cherbourg 2. decembra : Champlaiu v Havre Queen Mar.v v Cherbourg T. decembra : Conle c 1 i Savoia v Ceuoa Hamburg v Hamburg lO. deccmbra : Noriuandle v Havre Aquitauia v ChcrlMiurg tlwiulmi : Rrenieu v Iiremen 14. decembra: New York v Hamburg Rex v Cenon Hi. decembra : (JutM'ii Mary v Cherbourg 17. de<*embra : Paris v Havre 21. decembra : Hansa v Hamburg 2d. decembra : Normandie v Havre 23LETNA VODITELJICA ROPARSKE TOLPE. V lianvber^u v Nemčiji se jf osem ost