Kmečka tfrgovina Namizna jabolka v zabojih ima|o prednostt Vellko se je že pisalo in u.ilo o potrebi sortiranja ter prodajanja namiznih jabolk v zabojih. Vendar vse to nl dosti zalegio, ker se je pač sadje izvažalo večinoma v razsutem stanju (rinfuza) in se za aadje v zabojih. ni nudila višja cena. Tako se je izvažalo vse skupaj, na sortiranje in^pakovanje pa nihče ni pazil, ker pač tega dela nih.e ni plačal. Sedaj j. prl tem malo drugače. Od 25. septembra plačuje Nem.ija za namizna jabolka 25 mark, za potrošna 18 mark, za moštno sadje pa samo 10 mark za 100 kg. Do 31. decembra se bo lahko izvozilo 500 vagonov namiznega sadja v zabojih, in sicer v odprtlh zabojih brez pokrovov, z najmanjšo brutto težo 40 kg. Privilegirana izvozna družba (Prizad) je pa v posebni okrožnicl obvestila izvoznike, da se naj namizna jabolka izvažajo v zabojili, kajti za jabolka, izvožena v razsutem stanju, ne bo dajala lzvoznih nagfad (premij), ampak le za jabolka, izvožena v zabojih, in to 55 din za vsakih 100 kg izvoženih. jabolk, zapakovanih V zabojih. Po gornjem bo lahko pri sedanjem tečaju jnarke vsak trgovec dobil za 1 kg v zabojih izvoženih namiznih jabolk 4.25 din, priračunajo. prl tem izvozno premijo Prizada. Za potrošna jabolka, izvožena v razsutem stanju, bo pa trgovec dobil po sedanjem tečaju marke (14.80 din) le 2.66 din za 1 kg. Tako bo trgovec pri 1 kg jabolk v zabojih dobll kar 1.59 din več, kot pa, če bi jabolka izvozil v razsutem stanju. Pri desettonskem vagonu torej 15.900 din. Za ta denar se bo torej že izplačalo jabolka izvažati v zabojih. če se bo pa tečaj niarke zvišal na 17.82 din, kakor pri sedanjih jugoslovansko-nemških trgovskih pogajanjih, zapocetih 11. septembra, Nemci zahtevajo, bo pa ta razlika še večja, kajti za 1 kg jabolk, izvoženih v zabojih, bo trgovec dobil 5 din (prlštevši nagrado Prizada). Navedene cene bi tudi prl kmetih ne smele biti veliko nižje, kajti Nemci po zadnjih predpisih dajo poleg gornjega še za opremo vsakega vagona približno 500 din, preračunano v našem denarju. Pri letošnji sadni kupčiji je ugodno za sadjarje to dejstvo, ker je sadja malo in se trgovci kar pulijo zanj. Trgovce sili k temu strah pred kontingentiranjem ali določenjem, koliko bo smel v bodoče vsak trgovec sadja izvoziti. To se bo določilo na podlagi dosedanjega izvoza posameznega trgovca. čim več bo lahko posamezen trgovec dokazal, da je doslej izvozil sadja, tem več bo lahko v bodoče izvažaJ, in obratno, pri čemer bodo morda trgovci, ki so Izvažali le manjše koli.ine, sploh odpadli. Da svojo izvozno količino sadja dvignejo in s tem pri morebitnem kontingentiranju dokažejo, da eo veliko izvažali, nekaterl trgovci letos sadje naravnost love In ga tudi dobro plačujejo, ne oziraje se pri tem na višino svojega lastnega zaslužka. V resnici se namreč sadje pri kmetih danes že skoraj povsod plačuje po 3 din kg, ponekod že celo po 3.25 din. Nemci so nasprotno doslej uvoz našega sadja nekako zavirali, ra.unajo., da naj sadje segnije in iagubi na teži raje pri nas kot pa pri njih. Radi tega bo najbolj živahen izvoz v oktobru in v prvi polovlci novembra. iemci so zviiali ceno živine Dne 11. septembra smo v našem listu porocall, da se izvoz žlvine v Nemčijo radi nizklh cen in strogega ocenjevanja več ne izplača, pač pa se izplača izvoz živine v Italijo. Kmalu nato je pa prišlo poročilo, da so Nemci cene za našo živino zvišali, in sicer: voli prima 10.25 din, I. 9.50 din, II. 8 din, in. 6.75 din; krave prima 8.50 din, I. 8 din, II. 6 din; telice prima 10 din, I. 9 din, H. 7.25 din, m. 5.75 din; biki prima 9 din, I. 8 din, II. 7.25 din, III. 5.75 din kg žive teže, ugotovljene v Nemciji (na Dunaju). Obenem se poroča, da se v bodo-e tudi v Nem.iji ne bo več tako strogo ocenjevalo živine kot doslej. S tem so Nemci cene goveje živine izravnali s cenami naše goveje živine v Italiji. Seveda tudi te cene niso dosti višje, kot so oene po sejmskih poročilih. na naših domačih sejmih. Ker pa žlvine itak ni veliko za prodajo in se čuti tudi že pri nas ponekod pomanjkanje mesa, nl pričakovati, da bi se radi gornjega povišanja cen izvoz živlne v Nemčijo znatno dvignil, posebno, ker se živina, odštevši kalo izvoza, skoraj po isti ceni proda tudi doma in ni z njo nobene sitnosti in skrbi prevoza. Kupčija s bmeljem Radi onemogo.en.ega izvoza hmelja v prekomorske dežele, predvsem v Ameriko, česar je kriva vojna, kupčija s hmeljem ves čas ni nič kaj živahna. Kupuje se le nekaj malega za domačo pivovarsko industrijo In za izvoz v sosednje evropske države ter plačuje po 35—42 din kg. Prekomorski trgovini se sedaj skušajo odstraniti ovire s pogajanji z nekaterimi švicarskimi predstavniki. Na ta na.in se mislijo obiti težave, nastale radi vojne, da bo tako mogoče pričeti z izvozom in bo lahko kup-ija prišla v pravi tir. Tudi v Vojvodini se kupuje le nekaj malega za domačo pivovarsko industrijo in plaCuje po 30—40 din kg. V Nem.iji uravnava cene hmelju hmeljska prometna družba. Cena se suče okrog 63—65 dln kg. na Ceškem pa po 42—52 din kg, preračunano v našem denarju. Na češkem bo hmelj kmalu pokupljen, ker ga ni veliko, in isto je z našo Vojvodino. Cim se bo za naš savinjski hmelj odprl prekomorskl trg, se bo cena hmelju tudi pri nas najbrž dvignila na ono višino, kot je v Nemčiji, to je okrog 60 din kg. Upanje obstbja, da se bodo dosedanje izvozne ovire odstranile, čeprav morda malo bolj pozno. Glavno je, da se bo pridelek prodal. Treba bo pac potrpeti. ' Drobne gospodarske vesti Cene in kupovanje pšenice, pridelane v Slovenlji. Kr. banska uprava je odredila, da se lahkb za pšenico, ki je pridelana v Sloveniji, zviša cena za 27 par pri kg in bo tako stala 327 dln za 100 kg. Tako se bo cena izenačila z vojvodinsko, ki je radi voznine do slovenskih postaj za toliko dražja. Nadalje bodo kaznovani oni, ki bodo kupovali in prevažali našo domačo pšenico, kajti kupovati pšenico, pridelano v Sloveniji, Ima pravico le Gospodarska zveza v Ljubljani in pa oni, katere bo Gospodarska zveza v ta namen pooblastila. Krompirju se bodo dolo_ile cene. Na merodajnih mestih se resno bavijo z mislijo, da bi se določila najvišja cena krompirju za vso Slovenijo, ter da bl se po določenl ceni smel krompir pri trgovcih tudi zapleniti. Kot podlaga za določitev cene krompirju se misll vzeti moka, tako da bi vrednost krompirja znašala četrtino vrednostl moke. Povprečna cena moke je danes 5.50 din tn bi torej po tem računu bil krompir po 1.37 din kg. Tudi železu so se dokK-ile cene. Urad za kontrolo cen je določil za železo osnovno ceno 5.55—5.63 din 1 kg. Tej osnovni ceni se sme pri prodaji na drobno dodati najvec 1.43 din pri kg, tako da b! v nadrobni prodaji smelo stati železo največ 7.06 do 7.10 din kg. Nova koruza je že na trgu. V Vojvodini je nova koruza že na trgu. V Senti so kmetje prodajall novo koruzo v storžih po 165 din, a staro po 360 din 100 kg. Cena stare koruze v odnosu na ceno, ki je veljala pred 15—20 dnevi, pada. Novl koruzi je cena v zadnjih 14 dneh nespremenjena. Madžarska bo dobavila Jugoslavljl 6000 ton je* kla. Po sporazumu bo Madžarska dobavila Jugo« slaviji 6000 ton jekla. V zameno bomo dali Ma« džarom železno rudo. Trgovinska pogajanja s Švico. Ob koncu tekočega ali v začetku prihodnjega meseca imamo pricakovati trgovinska pogajanja s Švico. Pri teh pogajanjih bi se izvršila revizija dosedanjega trgovinskega in plačilnega aporazuma s švico, da se doseže čim bolj intenzivna izmena dobrin. Brezove hlode Ia čiste, brez vej in grč, neočiščene, 20 cm premera in več, kompletne vagonske pošiljke, franko nakladalna postaja, kupujemo. Ponudbe je poslati na upravo »Slov. gospodarja« pod »Brezovl hlodl 1362«. Cene goveje živine po sejmih Voli. Ptuj 5—8.25 din; Gornjigrad I. 8 din, II. 7.50 din, III. 7 din; Brežice I. 8.50—9 din, II. 7 din, III. 6 din; Novo mesto I. 8.50 din, IL 7.50—8 din, III. 7 din; črnomelj I. 8—8.50 din, II. 7—7.50 din, III. 6—6.50 din; Radovljica 1 10 din, H. 9 din, III. 7 din; Dol. Logatec I. 8 do 10 din, n. 7—8 din, III. 7 din; Kranj I. 9 din, H. 8.25 din, DZ 7.50 din kg žive teže. BikL Murska Sobota I. 6—7 din, n. 5—6 dta, III. 5 din; Zagreb 7—8.30 din; Ptuj 6—7.25 din 1 kg žlve teže. Krave. Ptuj 5.25—7 din; Sobota 4.50—5.50 dinj Gornjigrad I. 7 din, II. 6 din, III. 5 din; Brežicfl I. 8 din, II. 6.50 din, III. 5 din; Novo mesto I. 7 do 8 din, II. 5—6 din; Črnomelj I. 7—7.50 din, II. 6—6.50 din, III. 5—5.50 din; Radovljica I< 8 din; II. 7 din, III. 5 din; Kranj I. 8.25 din, II. 7.25 din, III. 5.75 din; Zagreb debele 6.50 do 7.50 din, za klobasarje 5.25 din kg žive teže. Telloe. Ptuj 6.25—7.50 din; Murska Sobota I, 6.50—7 din, II. 6—6.50 din, III. 5 din; Gomjigrad. I. 8 din, II. 7 din, III. 6.50 din; Brežice I. 8.50 diti, II. 7.50 din; Novo mesto I. 7.50 din, II. 6 din, ni. 5 din; ernomelj I. 7.50 din, II. 6—7 din; Ra. dovljica I. 10 din, II. 9 din, III. 7 din; Krarij I. 9 din, II. 8.25 din, III. 7.50 din; Zagreb 7.50 do 8 din kg žive teže. Teleta. Murska Sobota 6—7 din, Brežice I. 8 din, n. 7 din; Novo mesto I. 10 din, II. 8—9 din; črnomelj I. 9—9.50 din, II. 8—8.50 din; Radovljica I. 14 dln, II. 11 din; Kranj I. 9.25 din, II. 8.50 dinj Zagreb 9—12 din kg žive teže. Konji Ptuj 600—7000 din komad, žfebeta 1300—3000 din komad; Zagreb lahki 6000—-10.000 din, srednjl 10.000—14.000 din par; lahka žrebeta 1500—2000 dln komad. Svinje Plemenske. Ptuj 6—12 tednov stari prasoi 90 do 190 din komad, 1 kg žive teže pa 9—10.25 din; Kranj 7—8 tednov stari pujski 310—380 dln za glavo. Pršutarji (prolekl). Ptuj 10.50—11 din, Murska Sobota 11—12 din, Gornjigrad 8—9 din, Brežice 11 din, Novo mesto 9—10 din, črnomelj 9 din, Radovljica 12 din, Kranj 14.50 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 11.50—12 din, Murska Sobota 13—14 din, Gornjigrad 10—13 din, Brežice 14 din, Crnomelj 10—12 din, Radovljica .15 din, Kranj 16.50 din, Zagreb sremske 15—17 din kilogram žive teže. Tržne cene žito. Murska Sobota: pšenica 300 din, ječmen 280 din, rž 280—300 din, oves 300 din, koruza 300 do 340 din; Gornjigrad: pšenica 250 din, je.men 220 din, rž 220 din, koruza 200 din; Brežice: pšenica 300 din, ječmen 250 din, rž 230 din, ovea 300 din 100 kg. Fižol. Murska Sobota 6—7 din, Gornjigrad 6, Brežice 4 din, Novo mesto 7 din, Kranj 5—9 din kilogram. Krompir. Gornjigrad 1 dln, Brežice 1.20 din, Novo mesto 1.50 din, črnomelj 1.50 din, Radovljica 2 din, Kranj 1.50—2 din kg. Med. Murska Sobota 16 din, Gornjigrad 20 din, Brežlce 20 din, Novo mesto 20 din, Radovljica 24 dln, Kranj 24—28 din kg\ Svinjske kože. Murska Sobota 8—10 din, Gornjigrad 8—10 din, Brežice 10 din, Novo mesto 15 din, črnomelj 11—12 din, Radovljica 12 din, Kranj 8—10 din kg. Goveje kože. Murska Sobota 12—14 din, Gornjigrad 12—14 din, Crnomelj 15 din, Kranj 15—17 din kilogram. Seno. Gornjigrad 100 din, Brežice 85 din, Novo mesto 75—90 din, Črnomelj 80—100 din, Radovljica 100 din 100 kg. L.ucerna. Gornjigrad 100 din, Brežice 100 din, Novo mesto 125 din, Radovljica 100 din 100 kg. Slama. Gornjigrad 50 din, Brežice 45 din, Novo mesto 50—70 din, Crnomelj 30 din, Radovljica 50 din 100 kg. Volna. Neoprana: Novo mesto 45 din, Radovljica 40 din, Kranj 34—38 din kg. Oprana: Novo mesto 55 din, Radovljica 45 din, Kranj 40—45 din kilogram. Drva. Gornjigrad 80—90 din, Brežice 120 din, Novo mesto 120 din, Crnomelj 90—100 din, Radovljica 130 din, Kranj 140—150 dln kub. meter. Jajca. Gornjigrad 1—1.50 din, Brežice 1 din, Novo mesto 1.50 din, Črnomelj 1—1.20 din, RadovIjica 1.50 din, Kranj 1—1.25 din komad. Vlno. Navadno mešano: Brežice 7 din, Črnomelj 6—6.50 din liter pri vinogradnikih; sortirano: Brežice 9—10 din liter pri vinogradnikih. Jabolka. Gornjigrad I. 3 din, II. 2 din, III. 1.50 dln; Brežice I. 4 din, II. 3 din; Novo mesto I. 5 do 8 din, II. 5 din; Radovljica I. 4 din, II. 3 din m. 2 din; Kranj I. 8 din, II. 6 din kg. Hruške. Brežice I. 5 din, n. 4 din; Novo mesto I. 10 din, H. 8 din; Radovljica I. 5 din, II. 4 dln; Kranj I. 14 din, II. 6—10 din, HI. 4—6 din kg. Sejmi 30. septembra živinski in kramarski: Gornja Lendava, Marenberg, Pilštajn, šoštanj, štrigova, Veržej (vsi namesto 29.), Vransko — 1. oktobra svinjski: Ormož; goveji in konjski: Ptuj; tržni dan za živila in praši.e: Podčetrtek, Trbovlje; Dolnja Lendava — 2. oktobra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski: Blanca — 3. oktobra tržni dan: TurnišCe — 4. oktobra svinjski: Maribor; goveji: Jurklošter, Sv. Lenart v Slov. goricah; živinski in kramarski: Turnišče, Žalec — 5. oktobra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje, Križevci (okraj Murska Sobota). Jesenski plemenski sejmi za blke. Letošnji jesenski plemenski sejmi za plemenske bike bodo po naslednjem vrstnem redu: dne 30. septembra v Ormožu za bike pincgavske pasme; dne 24. oktobra v Beltincih za bike simodolske pasme; dne 25. oktobra v Mariboru za bike marijadvorske bele pasme in dne 4. novembra v Sv. Juriju pri Celju za bike pamurske sivopšenične pasme. — Živinorejce opozarjamo na te plemenske sejme ter jih obveščamo, da smejo na sejem prignati svoje nad eno leto stare bike le člani živinorejskih selekcijskih organizacij.