matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM il IH Il GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine I TAXE PERCUE 1 133100 Udine 1 | TASSA RISCOSSA | Italy št. 10 (1291) Čedad, četrtek, 13. marca 2008 nas casopu tudi na-spletni strani S www.novimatajur.it Z videnskega posveta o položaju gospodarstva Ekonomsko uspešna Dežela, kaj pa mi? V zadnjem obdobju prihajajo na dan spodbudne vesti glede ekonomskega razvoja in uspeha dežele Furlanije Julijske krajine. Ekonomski pokazatelji, ki jih je pred nekaj tednov objavil dnevnik II Sole 24 ore in tudi tisti, ki jih je predstavila v torek v Vidnu agencija za ocenjevanje kreditne sposobnosti Eu-ra, jo uvrščajo v sam vrh v italijanskem merilu. Skupaj z drugimi deželami iz severovzhoda (Veneto in Tridentinsko - Južna Tirolska) bi jo lahko vzeli kot model za vso državo. Gospodarstvo se namreč razvija v globalnem duhu, s perspektivami internacionalizacije in nemajhnimi razvojnimi možnostmi, saj je sposobno povečati svoje konkurenčne prednosti in inovativnost. Analiza družbe Eu-ra je izpostavila tudi dejstvo, daje na pozitiven rezultat vplivala tudi ekonomska politika deželne uprave, saj je sistematično delovala na vseh ravneh ter namenila vse več sredstev spodbujanju inovativnosti. Če je v obdobju 1998 - 2002 namreč vložila 352 milijonov evrov, se je za časa Illyjeve uprave (2003 - 2007) ta postavka dvignila na 884 milijonov. Ob teh uspehih se vsi veselimo, saj pomeni, da postaja “sistem” dežela FJK vse uspešnejši in močnejši, kar blagodejno vpliva na vse. Ne moremo pa mimo grenke ugotovitve, da so še naprej v naši deželi različne hitrosti v razvoju in da je vse obmejno gorato območje še vedno v kroničnem zaostajanju. Skoraj vse reforme, ki jih je dežela uvedla v zadnjem obdobju, so nekako obšle naš prostor, za katerega je značilno nadaljnje demografsko obubožanje, pomanjkanje podjetnosti in dinamičnosti ter šibkost krajevnih uprav. V ekonomskem programu nove deželne vlade, menimo, da bi moralo biti posebno po-glavje posevečeno marginalnim, šibkim območjem kot je naše. Ne more namreč vladati samo merilo meritokracije, ki nagrajuje tiste, ki so že uspešni. Vsak problem pa zahteva primemo rešitev. “Majhne družinske nasreče” za beneški dan žene v Špietre Lietošnji 8. marec, ki ga je organizala Zveza beneških žen je biu že trideseti Na črno - bielih fotografijah znani an se-vieda buj mladi ženski an moški obrazi iz naših dolin. Žene an čeče z mimozo v lasieh al pa v roki. Dug korteo, napisi s protestnimi besiedami, plakati an članki na časopisu. Tele fotografije so v soboto zvečer tekle nad odrom v večnamenskem centru v Špe-tru an so sparjele vse tiste, ki so v velikem številu paršli na osmi marec. Posneu jih je Paolo Petricig glih trideset let od tega, kar je Zveza beneških žen pripravila prvo praznovanje osmega marca v Benečiji. Žene zbudimo se, je bila piesam, ki jo je bila napisala za tisto parložnost mlada Marina Cer-netig. beri na strani 8 Liza (Anna lussa) an Bertič (Adriano Gariup) sta nam šenkala pru liep vičer za naš ženski praznik Laboratorio a Drenchia Domenica 16 marzo alle 14 nella sala del municipio di Cras di Dren-chia/Razpotje si terrà un laboratorio legato alla riscoperta delle tradizioni delle Valli del Natisone che avrà lo scopo di illustrare tutti i passaggi necessari per la decorazione delle “pierhe”, le uova pasquali. Il laboratorio è dedicato ad adulti e bambini che potranno imparare le tecniche di colorazione delle uova e sbizzarrirsi a dare una propria interpretazione alle “pierhe”. L’incontro è organizzato dall’associazione Kobilja Glava in collaborazione con il circolo Ivan Trinko. Per informazioni è possibile rivolgersi al seguente numero di telefono 0432 729466 o inviare una mail a kobil-jaglava@yahoo.it Deželne volitve 13. in 14. aprila sovpadajo s političnimi in upravnimi Skoraj sedemsto kandidatov na trinajstih listah v boju za mesto v deželnem svetu Predsedniška favorita sta Riccardo Illy in njegov protikandidat Renzo Tondo Šeststo triinosemdeset kandidatov v trinajstih listah. To je skupno število imen, ki se bodo 13. in 14. aprila potegovala za 59 mest v deželnem svetu, se pravi več kot deset kandidatov za vsak razpoložljivi stolček. Za predsedniško mesto se poleg dosedanjega guvernerja Illyja, ki računa na ponovno izvolitev, potegujeta še dva kandidata, Renzo Tondo (podpirajo ga tradicionalne stranke desne sredine) in Gioacchino Basile (naslanja se na gibanje popularnega komika Beppeja Grilla), in edina ženska. To je 34-letna Valeria Grillo, ki načeljuje avtonomistični Usti in je daleč najm-lajša predsedniška kandidatka. Da ostanemo pri mladih gre poudariti, da najmlajšo načelnico liste (it. capolista) zasledimo, paradoksalno, v listah stranke upokojencev, Iger je prva kandidatka v Trstu in Tolmeču 32-letna Raffaella Ferone. Absolutno najmlajša kandidatka pa je 23-letna Erika Ruffolo na listi Socialistične stranke. Najstarejši kandidat je 95-letni prof. Boris Pahor. (I.G.) beri na strani 6 Sedež Dežele FJK v Trstu umni Impianto eolico, dati “confortanti” Struttura senza avvisi, un esposto Dati “confortanti” nelle rilevazioni dell’impianto eolico sperimentale installato sul monte Kolovrat, nel comune di Drenchia, con la prospettiva di iniziare una produzione di energia eolica in regione. Il sistema, installato in giugno dello scorso anno sul monte Kolovrat, nelle Valli del Natisone, ha rilevato infatti una buona presenza di vento. Dati “confortanti” per la società che fa capo all’ingegner Vittorio Savogna_Sala polifunzionale della scuola primaria mercoledì 19 marzo ore 18.30 presentazione del libro di Luisa Battistig e Luisa Tomasetig PAR POČIVALE STORIE RACCOLTE LUNGO I SENTIERI Amminstrazione comunale di Savogna Pro loco Vartacia Cedad, 14.3.2008 ob 20.30 Sala/dvorana SOMSI, Ul. Foro Giulio Cesare 15 predstavitev dvojezične pesniške zbirke priznanega furlanskega pesnika Luciana Morandinija Camminando camminando Iti hoditi ki jo je pred kratkim izdala ZTT-EST Kulturno društvo Ivan Trinko Società Operaia di Mutuo Soccorso iz Čedada Ronchi, firmatario di una convenzione con l’amministrazione comunale che ha creato non poche polemiche, anche nella valle prospicen-te, quella dell’Alto Isonzo. I rilievi dovrebbero proseguire nei prossimi due mesi per arrivare alla certezza che la produzione degli impianti possa dare risultati. Rimangono, comunque, alcuni dubbi sulla possibilità che le linee degli elettrodotti attuali siano in grado di trasportare l’energia prodotta. Nel frattempo alcuni consiglieri della minoranza di Drenchia hanno presentato una segnalazione alle forze dell’ordine. L’impianto, posto sulla cresta del monte, non sarebbe stato infatti adeguatamente segnalato e avrebbe potuto rappresentare, in via del tutto ipotetica, un pericolo per i tanti escursionisti che raggiungono la zona. Una segnalazione che è servita soprattutto per tutelare i proprietari dei terreni, responsabili se si fosse verificato un incidente. Aktualno Il consigliere di S. Pietro eletto segretario del PD Bordon: “Prioritarie le prossime elezioni” Anche il Circolo del Partito Democratico di San Pietro al Natisone - Pulfero -Savogna ha eletto il suo segretario. Sarà Simone Bordon, 29 anni, consigliere comunale del capoluogo valligiano, a guidare la neonata formazione politica nelle Valli del Natisone. Del direttivo che lo ha eletto alPunanimità lo scorso 20 febbraio fanno parte, oltre allo stesso Si-mone Bordon, Tatiana Bragalini, Sandra Manzini, Giorgio Guion, Caterina Sal-vagno, Giuseppe Blasetig, Tiziana Trinco, Stefano Cer-noia, Nadia Cedarmas, Daniele Golles, Antonia Mas-sera e di diritto i due sinda-ci Piergiorgio Domeniš, di Pulfero, e Lorenzo Cernoia, di Savogna. “La priorità in questo momento - afferma il neosegretario - è rappresentata dalle imminenti scadenze elettorali. Ci concentreremo sulle elezioni cercando di prepararle nel migliore dei modi. Nel post votazioni sarà invece protagonista il partito, il suo processo di radicamento e soprattutto la capacità che avrà di esprimere politiche innovative per il territorio. Gli auspici sono più che buoni perché potrò lavorare con un direttivo giovane, entusiasta e di alto valore”. Infine da sottolineare che Simone Bordon le Valli del Natisone saranno rappresentate nell’Assemblea provinciale del Partito Democratico da Giorgio Guion, eletto dalla plenaria dei circoli PD di Attimis Faedis, Torreano e delle Valli lo scorso 1 marzo. La maggioranza boccia una nuova strada comunale a Clenia Non è passato, mercoledì 5 marzo, nel consiglio comunale di S. Pietro al Natisone l’ordine del giorno proposto dai consiglieri Simone Bordon e Giuseppe Ma-rinig che chiedeva l’inserimento nell’elenco delle strade comunali della viabilità interpoderale che dall’allevamento dei cani presso Clenia porta al bivio Klančič, a Correda ed a casali Podcelò. Si tratta di quasi due chilometri di strada che, a detta del sindato Tiziano Manzini, “rappresenterebbero un investimento non indifferente”. Da parte sua l’assessore ai lavori pubblici Mariano Zufferli ha chiarito che “una volta conclusa la sistemazione della viabilità attuale penseremo ad acqui- sire, eventualmente, altri tratti stradali.” La bocciatura non è andata giù ai due consiglieri, che chiedevano miglioramenti per un tratto stradale che interesserebbe anche una nuova lottizzazione. Durante l’assemblea si è anche parlato, grazie ad un’interrogazione presentata da tutti i consiglieri d’opposizione, della recente fuga di gas che ha interessato il Centro studi, e in particolare i lavori del nuovo campo di calcetto. Il sindaco ha chiarito che “per il danno, al Comune non è stato chiesto nulla e nulla probabilmente verrà chiesto”, mentre la responsabilità “sarà da appurare da parte delle forze dell’ordine”. P.ismo iz Rim Stojan Spetič S Prodi se torej poslavlja od politike. Je edini italijanski politik, ki je dvakrat porazil tajkuna Silvia Berlusconija, dvakrat ozdravil bolne italijanske finance in dvakrat padel zaradi zarote tistih, ki naj bi mu bili prijatelji... Lahko torej razumemo, če je že ob padcu vlade izbruhnil in novinarjem dejal, da bo poslej samo še nono za svoje vnuke in vnukinje. Potem pa se je vendarle premislil in sprejel predsedstvo demokratske stranke, ki si jo je bil omislil zato, da bi okrepil vlado in levosredinsko koalicijo. Vendar ga je vse skupaj kaj kmalu razočaralo, ko je razumel, da bo tudi za svoje le grešni kozel, na katerega bodo zvračali krivdo za vse nelagodje in nezadovoljstvo javnosti. Nekaj časa je mirno spremlj al volilno kampanjo in ugotovil, da ga nihče ni povabil vanjo. Še več, nihče -razen tistih skrajnežev, za katere so mnogi menili, da mu niso dali miru v dveh letih vladanja -nihče, ponavlj am, ni branil rezultatov dela njegove vlade, čeprav je tudi tokrat spravil finance v tok in napolnil državne blagajne z izkupičkom boja proti davčnim utajam, kar je bilo (in je) v bližajoči se gospodarski recesiji kakor spraviti zaloge kisika za morebitnega bolnika. Kaplja preko roba je vsekakor bila televizijska oddaja, ko je vodja kovinarskih industrijcev Massimo Calea-ro, nosilec liste demokratov v sosednjem Venetu, med televizijsko oddajo vzkliknil, da bi morali Mastello proglasiti za svetnika, ker je zrušil Pro- dijevo vlado. Dva dni je Prodi čakal na obsodbo izjave, ki je očitno odražala mnenje krogov, v katerih se Calearo vrti. Potem se je odpovedal kandidaturi v parlament in sporočil, da se bo umaknil iz političnega življenja: - Veliko je ljudi po svetu, ki pričakuje besede miru in pomoči. Sedaj imam celo več prostora kot prej. Prodijeve besede niso zelo jasne. Najbrž napovedujejo drugačno, morda bolj človekoljubno dejavnost. Hkrati pa je Prodi dokončno potrdil to, kar smo žal samo slutili: levosredinskega političnega zavezništva ni več in ga najbrž še dolgo ne bo več. Tam, kjer je nekoč bila leva sredina, se odpira bojno polje med bivšimi zavezniki in vsak bo skušal osvojiti čimveč prostora zase. Šele, ko bo dokončni izid spopada znan, ko bodo znana razmerja sil, bo mogoče razmišljati o tem, kam bo šla tretja republika. Vsekakor, brez Romana Prodija. V predsednika republike gojijo največ zaupanja Na podlagi zadnjih meritev javnega mnenja kaže, da seje zaustavil trend rasti v korist Pahorjeve socialdemokratske stranke. Drugi zanimiv podatek se nanaša na Janševo SDS, ki beleži določen porast v primerjavi z zadnjimi meseci. Predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Niko Toš je pojasnil, da se je podpora največji opozicijski stranki SD utrdila na okoli 20%, podpora največje koalicijske stranke SDS pa nekaj odstotkov pod SD, na okoli 17 odstotkih. Primerjava zadnjih treh merjenj kaže, da seje podpora DeSUS od septembra potrojila, saj je bila v februarskem merjenju 3-odstotna. Preferenčno telo NSi pa se je od septembra, ko je stranko podpiralo 6% vprašanih, zmanjševalo za tretjino, saj je decembra NSi podpiralo 4% vprašanih, februarja pa le še 2 %. SLS po Toševih besedah kljub menjavi vodstva ni dobila večje podpore; v primerjavi s septembrom in decembrom se je podpora s 5% zmanjšala na 3 odstotke. Tretjina, 32 odstotkov anketiranih, je neopredeljena. Raziskava (Parsifal), ki jo je objavil tednik Demokracija, je pokazala, da delo vlade v zadnjem mesecu kot srednje dobro ocenjuje 36% vprašanih, kot pozitivno 22 %, kot negativno pa 20 % vprašanih. Kot zelo pozitivno je delo vlade ocenilo 10%, kot zelo negativno pa 7% vprašanih. Po raziskavi Politbarome-tra vlado Janeza Janše pa podpira le 33% vprašanih, ne podira pa je 57%, kar se le za odstotno točko razlikuje od izidov prejšnjega merjenja. 29 odstotkov vprašanih je tudi menilo, daje za Slovenijo bolj sprejemljivo, če mandat na oktobrskih volitvah dobi levosredinska koalicija, 22% pa si želi, da še naprej vlada desnosredinska. Najprimernejši mandatar bi bil po mnenju 25% vprašanih Borut Pahor, Janeza Janšo je podprlo 16%, 4 odstotki Zmaga Jelinčiča, Gregorja Golobiča 3 odstotki in Mitjo Gasparija 2 odstotka. Februarska raziskava Po-litbarometer je pokazala, da Predsednik Danilo Turk so pogledi na socialne, ekonomske in politične razmere v državi postali bolj kritični. Na vprašanje, kakšen je socialni položaj delavcev tri leta po volitvah, je 73 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je slabši, in le sedem odstotkov, da je boljši. Kot poglavitni razlog za inflacijo je 64% vprašanih navedlo slabo politiko vlade, 22 odstotkov jih krivi mednarodne gospodarske razmere, 14 odstotkov pa je bilo neopredeljenih. Izid po Toševih besedah kaže na razhajanje stališč vladajoče politike in zaznav ljudi. Tudi očitek, da so se razmere glede pojava korupcije in Idientelizma izostrile in poslabšale, izreka tokrat skoraj šest desetin (57%) vprašanih, kar je znatno več kot pri prejšnjih meritvah (od 42 do 48%). Glede vpletanja politike v gospodarstvo večina (56%) meni, da so razmere danes slabše kot pred zadnjimi volitvami (v prejšnjih meritvah od 49 do 54 %). Da so razmere danes boljše, meni le devet odstotkov vprašanih. Na lestvici zaupanja v državne institucije se najviše uvršča novi predsednik republike Danilo Tùrk, kije bil po Toševih besedah “v enem mesecu tako aktiven kot Janez Drnovšek prej v enem letu”. Tùrk uživa zaupanje 67% vprašanih, ne zaupa pa mu osem odstotkov. Po zaupanju v institucije se visoko uvrščajo še evro in Banka Slovenije (50%), policija, EU in sindikati (37%) ter mediji in protikorupcijska komisija (36%). Predsedniku vlade zaupa 31 % vprašanih, vladi in Cerkvi pa 20%.(r.p.) 6,1%, il più alto tasso di crescita dal 1991 Crescita al + 6,1 per cento La Slovenia ha registrato negli ultimi quattro mesi dell’anno scorso una crescita del 4,7%. Nel 2007 la crescita è stata del 6,1%, l’indice più alto dal 1991. Lo ha dichiarato l’Ufficio centrale di statistica. Vie e piazze intitolate a Drnovšek Si moltiplicano in Slovenia le iniziative da parte di istituzioni ed associazioni della società civile per intitolare al presidente Janez Drnovšek piazze e vie in diverse città. L’ultima proposta è arrivata dal sindaco di Maribor Franc Kangler. Nei giorni scorsi è intervenuta la famiglia del defunto presidente invitando tutti a fare un passo indietro ed a riflettere per valorizzare al meglio e nelle dovute forme la memoria dello statista sloveno. L’invito della famiglia è stato fatto proprio anche dal presidente della repubblica Danilo Turk che ha rivolto un analogo apello a tutti i soggetti interessati. Nuk due La costruzione di una nuova Biblioteca nazionale ed universitaria da affiancare al celebre Nuk di Jože Plečnik è una priorità in Slovenia da oltre vent’anni. Ora è diventata anche una priorità della ministra per la ricerca scientifica e l’Università Mojca Kucler Dolinar. Venerdì della settimana scorsa ha sottoscritto un accordo per un terreno con il sindaco di Lubiana Zoran Jankovič e dichiarato che secondo i programmi la costruzione della nuova biblioteca dovrebbe essere portata a termine entro la fine del 2011. La parrocchia in tribunale La parrocchia di Bled si è rivolta al Tribunale per i diritti dell’uomo di Strasburgo chiedendo un procedimento d’urgenza. Nel processo di denazionalizzazione le sono stati restituiti la chiesa ed il campanile sull’isoletta al centro del lago di Bled, ma non il terreno e quindi la proprietà dell’isola. Una decisione questa sancita dalla Corte suprema slovena che non ha soddisfatto il parroco di Bled Janez Ambrožič che si è dunque rivolto a Strasburgo. Crisi in Serbia L’unità delle forze politiche serbe, frutto dell’opposizione comune al riconoscimento internazionale del Kosovo, non ha retto. Il premier Vioijslav Kostunica ha rassegnato le dimissioni e proposto al capo dello stato Boris Tadič lo scioglimento del parlamento e le elezioni politiche anticipate, da tenersi presumibilmente il prossimo 11 maggio in concomitanza con le elezioni amministrative. Gli osservatori sottolineano che le elezioni saranno soprattutto un referendum per o contro l’Europa e che non aiuteranno a risolvere la crisi serba. Marcia indietro Clamorosa marcia indietro del premier croato Ivo Sanader sulla “zona ecolo-gica-ittica” in Adriatico. Il presidente del consiglio croato nei giorni scorsi ha proposto di mantenerla in vigore, ma non applicarla nei riguardi dei Paesi comunitari. Ciò del resto aveva bloccato la trattativa di Zagabria con Bruxelles. — Kultura------------------ “...Confini...” il tema di Calla in poesia Il concorso giunto alla quinta edizione Četrtek, 13. marca 2008 Slovenia/It patriarca Frontaliere» della mem Boris Pahor: «È giusto condannare l’orrore delle foibe e l’esodo forzato dall’Istria, ma occori anche ricordare le nefandezze commesse prima dagli italiani nei territori occupati» di Boris Pahor uscita a Roma presso Fazi Edi-/ tore del mio libro Necropoli ha fornito l'occasione a diversi enti culturali d'invitarmi a raccontare del mio passato. Ad alcuni di questi inviti ho risposto, altri ne ho dovuto procrastinare, ma ciò che vorrei dire tanto agli uni quanto varrà anche per gli altri, è che Necropoli è dedicata alla testimonianza riguardante il periodo vissuto nei Campi nazisti, ma di fatto il mio racconto lo devo far iniziare dal momento in cui in certo qual modo fui iniziato a quella massima prova Purtroppo ciò avvenne nei miei giovani anni, anzi giovanissimi, perché avevo sette anni quando le squadre fasciste a Trieste, iniziando a distruggere tutto ciò che era sloveno, incendiarono per prima la Casa di cultura slovena, un palazzo di sei piani, nel centro della città. Quello fu il primo trauma psicologico, si era il 13 luglio del 1920, due anni prima eravamo divenuti cittadini italiani. A quell’incendio ne seguirono altri, ci furono i roghi dei nostri libri scaraventati dalle biblioteche, c’erano le distruzioni di uffici di ogni genere. Ma il peggio seguì con l’avvento del fascismo al potere. Allora tanto la popolazione slovena quanto quella croata in Istria dovettero sparire, e ciò avvenne con la metamorfosi ufficiale dei nomi e dei cogno- Venticinque anni di persecuzioni La Grande Guerra sul fronte italiano si concluse dopo la disfatta dell’esercito austro-ungarico a Vittorio Veneto. Il comando dell'Impero asburgico iniziò trattative con il Regno d’Italia perla resa incondizionata, che fu sottoscritta il3 novembre 1918 con la stipula dell’armistizio di Villa Giusti. Il 4 novembre le ostilità terminarono, ma alcune difficoltà si verificarono a Trieste, Lubiana e Gorizia, dove, seguendo l’invito dell’ultimo imperatore deU’Austria-Ungheria Carlo d’Asburgo, le popolazioni costituirono Consigli nazionali collegati al Consiglio nazionale jugoslavo di Lubiana. La normalizzazione delle "terre liberate" ebbe luogo con il Trattato di Rapallo, nel 1921, ma l’avvento del fascismo rese Trieste una città di scontri. Il 13 luglio 1920 fu incendiato il Narodni Dom degli slavi di Trieste, un imponente edificio in stile Sezession. L’intero confine orientale fu utilizzato dai fascisti come «campo di esercitazione» per la presa di potere, 0W1USH SAOfOUS Posebno stran ji je v nedeljo posvetil tudi dnevnik II Sole 24 ore Raste zanimanje za slovensko književnost in kulturo Velik medijski odmev je z romanom Nekropola doživel pisatelj Pahor Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so v naši deželi padle tiste pregrade, ki so onemogočale slovenski literaturi, da se je razširjala na vsedržavni italijanski ravni. Skratka, padec meje med Italijo in Slovenijo soupada z zanimanjem italijanskih medijev in bralcev za slovensko književnost. Il Comune di Pulfero indice la quinta edizione del Concorso Internazionale di Poesia denominato “Calla in poesia - arte senza confini”. Il concorso è nato per rafforzare l’unione tra le genti e divulgare, attraverso la poesia, la comunione di sentimenti e sensazioni che superano ogni barriera linguistica. La prima edizione, nel 2004, prevedeva la partecipazione al concorso di poesie inedite in lingua italiana o slovena, anche nelle versioni dialettali tipiche della zona, per onorare l’entrata della Slovenia nell’Unione Europea. Negli anni successivi, in omaggio a tutti i conterranei che nel tempo hanno percorso le strade del mondo ed hanno formato considerevoli e vivaci comunità nei paesi francofoni ed anglofoni, la manifestazione è stata dedicata alla lingua francese nel 2005 ed alla lingua inglese nel 2006 e 2007. Per l’edizione del 2008 la lingua straniera ammessa al concorso, in aggiunta all’italiano e allo sloveno, è il tedesco, ancora in omaggio ai concittadini emigrati ma anche per celebrare degnamente il recente evento storico che ha completato la caduta dei confini della nostra Regione verso i due paesi europei limitrofi, Austria e Slovenia. Com’è ormai consuetudine consolidata del concorso, ol- tre ad incoraggiare le molte persone adulte che amano dar voce ai loro sentimenti e alle loro sensazioni attraverso i versi modulati della poesia, esprimendosi in una delle tre lingue ammesse, particolare risalto viene dato alla partecipazione degli alunni della scuola primaria e secondaria di primo grado, ai quali viene riservata una sezione. Al concorso sono state presentate sino ad ora complessivamente oltre 950 composizioni: alcuni poeti nella sezione adulti hanno proposto loro opere in tutte le edizioni, mentre nella sezione ragazzi hanno già partecipato una trentina di scuole delle Valli del Natisone e della regione Friuli Venezia Giulia, ma anche di altre regioni italiane ed estere. Per l’anno 2008 viene proposto il tema: “...Confini...”. La documentazione definitiva è disponibile da fine febbraio 2008 sul sito internet ww.comune.pulfero.ud.it. Roman Borisa Pahorja Nekropola je v Italiji med prvimi resničnimi literarnimi uspehi Slovenca. Roman je odmeval v medijih: v vsedržavnih dnevnikih, po radiu, in kar je bistveno, po televiziji. Medijskemu odmevu odgovarja, kar mi je znano, tudi prodajni uspeh. Drago Jančar, ki je v kratkem doživel tri prevode, se je v italijanskem vsedržavnem tisku pojavil predvsem s Severnim sijem, ki je izšel pri pomembni založbi. Manjši založniki se pač morajo zadovoljiti z drobtinicami... Mimo tega: Jančar bo verjetno uspeval v izraziteje literarnih krogih, Pahorjev roman pa se dotika tematike, kije trenutno v Italiji in Evropi ponovno aktualna, morda prav zaradi "revizionizma" in "ne-gacijonizma”. Ker je Pahor osebna priča fašizma, holokavsta, in komunističnega šikaniranja ter obenem pisatelj, je za širšo italijansko javnost zanimiv tudi kot osebnost. Med slovenskimi avtorji, ki se pojavljajo v italijanskem vsedržavnem tisku, v knjigarnah in na srečanjih je nedvomno filozof Slavoj Žižek, ki pa prihaja v Italijo po drugih poteh. Mislim (ozadja povsem ne poznam), da se Žižkov odmev širi iz ZDA. V tisku in v knjigah pomembnih avtorjev je o vprašanjih bivše Jugoslavije velikokrat citiran Jože Pirjevec, ki je doživel tudi prodajne uspehe. V zgodovinopisju odmeva v novih zanimanjih tudi Marta Verginella in z njo še kdo. V nedeljski številki z dne 9. marca je v svoji kulturni prilogi dnevnik II Sole 24 ore objavil celo stran posvečeno slovenski književnosti. Osrednji članek je izpod peresa samega Borisa Pahorja, ki nazorno prikazuje fašistično preganjanje Slovencev pod Italijo, okupacijo Ljubljane, množične deportacije Slovencev v koncentracijska taborišča in lastne izkušnje v tem “peklu”. Lara Ricci je napisala članek o Srečku Kosovelu, ki ga prikazuje kot “Rimbauda iz Ljubljane”, čeprav je v članku zastopan tudi Kras kot fizična in metafizična Kosovelova duševna pokrajina. Renzo S. Crivelli recenzi-ra roman Draga Jančarja Severni Sij -Aurora boreale. Omenja pa tudi zbirko novel L’allievo di Joyce. O tej knjigi so italijanski časopisi tudi že precej poročali, zanimivo pa je, daje skoraj v vseh dosedanjih člankih izpadlo ime Založništva tržaškega tiska, ki je v delo vložilo največ truda in sredstev... Cristina Battoeletti je napisala članek z naslovom “Noi, ribelli della storia”. V njem omenja “protestniško” in protirežimsko generacijo ter navaja imena Mihe Mazzinija, Andreja Blatnika, Borisa Pahorja in Alojza Rebulo, Brino Svit in Marka Sosiča. Seznam avtorjev je pomanjkljiv, vseeno pa članek pripomore k zanimanju za slovensko literaturo. Žal bi bila kaka literarna zgodovina tržno nezanimiva, čeprav potrebna, bistveno pa je, da nekdo iz Italije gleda na nas. Težko bodo italijanski bralci izvedeli za ogromen trud, ki so ga v promocijo slovenske literature in kulture nasploh desetletja vlagali slovenski intelektualci, ki živijo v Italiji, vključno z Benečijo. Tega dela ne bodo cenili niti v sami Ljubljani. Mi pa se ga moramo zavedati, saj bi brez tkanja vezi tu, v naših krajih, ne bilo nobenega zanimanja za nas preko reke Piave... A. M. Spomini in pričevanja na 1. svetovno vojno Knjigo Andreja Zlobca in Dvd o Albinu Mlakarju predstavili v Fundaciji v Kobaridu Na predstavitvi dveh pomembnih del v petek 7. marca Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju« je 7. marca predstavila dve novi deh. Knjigo, oziroma spomine Andreja Zlobca in Dvd o Albinu Mlakarju. Oba sta bila slovenska vojaka v avstro-ogrski vojski. Na ta način je Fundacija dopolnila zbirko del o soški fronti, ki jih je začela izdajati v zadnjem obdobju. Zemljevid po soški fronti in vodnik, ki je pravkar izšel tudi v nemškem jeziku. Na temo aktivnosti ob projektu Pot miru so izdali tudi 20 minutni film. Najobsežnejše delo pa predstavlja strokovno delo Lovra Galiča in sodelavcev, knjiga Od Krna do Rombona. Knjigo Andreja Zlobca je podrobneje prestavila gostja večera, njegova hčera gospa Dušica Kunaver. Prav ona je bila tudi pobudnica ideje o izdaji omenjenih spominov. s:oac' PETEK, 14. marca ob 19. uri V AVLI ŠOLE BREGINJ TRINKOV KOLEDAR 2008 ob 19. uri ogled Etno-vojne zbirke MAZORA Kulturni večer nam bodo obogatili učenci šole Breginj, Pevski zbor Naše vasi Tipana, Vokalna skupina Breginj Na prireditvi sodelujejo Elio Berrà (župan občine Tipana), Giorgio Bankič, Lucija Trušnjak, Tomaž Pavšič in avtoriji literarnih in drugih prispevkov v Trinkovem koledarju PODRUŽNIČNA ŠOLA BREGINJ - KULTURNO DRUŠTVO STOL BREGINJ Kulturno društvo Ivan Trinko Čedad Avtor pričenja svojo pripoved, ko je kot 16-letni fantič doživel začetek bojev ob Soči na rodnem Krasu. Opisuje tragedijo domačinov, ki so morali svoje domove zapustiti. Prišel je tudi čas, ko je moral sam obleči vojaško suknjo. Knjiga doseže višek, ko na fronti sreča svojega očeta in se odloči pobegniti iz vojske v zeleni kader. Dvd o Albinu Mlakarju je predstavil avtor Željko Cimprič. 45 minutna oddaja je nadgradnja dnevnika Albina Mlakarja, ki ga je izdal Kobariški muzej. Oddaja je nastala v produkciji TV Slovenija leta 1995 ob osemdeseti obletnici začetka bojev na soški fronti. Trinajst let kasneje, se je Fundacija odločila oddajo ponatisniti na sodobnejšem mediju. Oddaja prestavlja pripoved Albina Mlakarja in je opremljena z arhivskimi fotografijami. Za umetniško kuliso večera pa je poskrbel domač ljubiteljski slikar iz Livka Damjan Šturm. Razstava njegovih del bo v galerijskih prostorih Fundacije na ogled še do 6. aprila. Tadej Koren Na Trbižu lepo uspel koncert slovenskih pesmi V dobro obiskanem kulturnem centru na Trbižu se je v nedeljo 9. marca odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta 2008. Revija je postala tradicionalna priložnost za srečevanje in druženje v Kanalski dolini koroških in primorskih pevcev in zborov. Na koncertu, ki seje odvijal v prijetni atmosferi, sta napovedovali Elisa in Giulia, ki že nekaj let obiskujeta izbirne tečaje slovenskega jezika pri Slovenskem kulturnem centru Planika. Na odru so se zvrstili zbor Odmevi iz Saleža, Moški pevski zbor Jepa Baško jezero iz Loč, Vokalna skupina Ascolti iz Št. lija ob Dravi, Moški pevski zbor Gorotan iz Šmihela ter Dekliški pevski zbor Radost iz Godoviča. Prisotne pevce in publiko je najprej pozdravila v imenu trbiške občinske uprave odbornica za kulturo Nadia Campana, ki je podčrtala delo in vlogo slovenskih organizaciji in društev za ohranitev jezika in kulture v Kanalski dolini. Dejala je še, da Trbiž postaja kulturno križišče in tako pevska revija kot pred dnevi izvedeni dan slovenske kulture ter, kot je sama najavila, izvedba dnevov posvečenih slovenskemu jeziku in kulturi, ki naj bi se odvijali tudi letos na Trbižu v začetku meseca julija, vse to močno dokazujejo. Za organizatorje revije in v imenu Zveze kulturnih društev Slovenije je pozdravil njen predsednik Rudi Šimac. Zahvalil seje nastopajočim pevcem, zborom in mestu Trbiž, ki zadnja leta gosti prireditev. Vloga občine je na kulturnem področju zelo važna, saj že nekaj let kaže, da je ubrala smer spoštovanja različnih jezikov in kultur, ki v dolini ustvarjajo in oblikujejo vsakodnevno življenje. V imenu koroških prirediteljev je bil prisoten Janko Zerzer, predsednik Krščanske katoliške Zveze. R.B. Četrtek, 13. marca 2008 4 Avviato nelle Valli del Natisone il progetto D.O.N.I. Una proposta per le donne provenienti da altri Paesi Con l’associazione Esplorabile informazioni e occasioni d’incontro È entrato nella sua fase attiva il progetto proposto dall'Associazione Esplorabile, che ha sede a San Pietro al Natisone, dal titolo “D.O.N.I - Donne orientate e nuove identità”, realizzato con il contributo della Regione Friuli Venezia Giulia - Servizio Pari Opportunità. Secondo i dati ufficiali la popolazione di immigrati residente nei sette Comuni delle Valli del Natisone (S. Pietro al Natisone, S. Leonardo, Pulfero, Savogna, Stregna, Grimacco e Dren-chia) al dicembre 2006 ammontava a 372 persone (6% della popolazione totale), metà delle quali di sesso femminile. Attraverso questo progetto, l'Associazione Esplorabile - presieduta da Gianfranco Gobessi, disabile che l'ha voluto fortemente nell'ottica di uno scambio reciproco di esperienze - si pone l'obiettivo di andare incontro alle esigenze delle donne provenienti da altri Paesi e che si trovano nelle valli del Natisone per motivi familiari o di lavoro. Individuato il bacino dei destinatari - fase che si sta concludendo in questi giorni - il progetto prosegue attraverso la proposta alle donne immigrate di una serie di nozioni pratiche in due aree, quella linguistica (corsi di italiano con argomenti pratici e mirati) e quella socio-sanitaria (sicurezza in casa, principali basi di pronto soccorso, nozioni sulle malattie degenerative, cura agli anziani e agevolazione dell'inserimento nella vita sociale con azioni mirate di formazione e informazione). Gli incontri saranno anche occasione per informare sui diritti agli stranieri, sulle pratiche burocratiche, su luoghi e attività di interesse, oltre che momenti di aggregazione tra le varie realtà straniere e con il territorio. Tra i risultati attesi, lo stimolo all'incontro ed al confronto per donne che spesso restano isolate dal contesto sociale in cui vivono, oltre alla produzione di esperienze ed oggetti concreti, condividendo usanze e tradizioni della propria terra. POPOLAZIONE STRANIERA RESIDENTE PER COMUNE COMUNI 31.12.2005 31.12.2006 Var % Popolazione % Stranieri Totale Maschi Femmine Totale 2005-2006 residente su residenti Drenchia 3 3 0 3 0,0 162 1,9 Grimacco 9 3 5 8 -11,1 426 1,9 Pulfero 98 56 46 102 4,1 1.139 9,0 San Leonardo 80 59 42 101 26,3 1.201 8,4 San Pietro al Natisone 104 56 57 113 8,7 2.230 5,1 Savogna 35 18 13 31 -11,4 554 5,6 Stregna 11 5 9 14 27,3 430 3,3 Primi passi di un progetto voluto dalla Regione Banda larga anche nei Comuni montani Primo fondamentale passo avanti per portare la banda larga nella montagna del Friuli Venezia Giulia. Dalla scorsa settimana, infatti, internet grazie al satellite raggiunge il territorio di 69 comuni. L'avvio del servizio è stato ufficializzato con un collegamento video audio tra il municipio di Forni di Sotto, presente il presidente della Regione, l'assessore alla Montagna e diverse autorità locali, tra cui il presidente della comunità montana della Carnia e il sindaco, e Caneva, ove sono intervenuti l'assessore regionale alle Infrastrutture e il presidente della Comunità montana del Friuli occidentale. Il progetto per la banda larga in montagna, denominato Ermes, è curato da Mercurio S.p.A, la società regionale che progetta e gestisce l'infrastruttura di dorsale che consente l'utilizzo delle tecnologie digitali ai massimi livelli di interattività. Come è stato spiegato, il segnale che raggiunge la montagna tramite un collegamento satellitare sarà diffuso agli utenti finali, cittadini ed imprese, realizzando una rete di fibre ottiche o senza fili. Già entro il 2008 il servizio sarà attivo in 32 località della regione (in 7 comuni della Carnia per la fine dell'estate, in 4 della Valca-nale, 16 del Friuli occidentale, 5 del Collio per la fine dell'anno). L'intervento, ha spiegato il presidente di Mercurio, Giovanni Pittino, ha un costo di 3.000.000 di euro. La Comunità montana del Friuli occidentale ha aggiunto, per il territorio di competenza, un finanziamento di 700.000 euro per rilanciare il segnale di banda larga nelle frazioni dei vari centri abitati, in modo da raggiungere il 95 per cento della popolazione. Per l'Amministrazione regionale la sfida più importante era quella di porre le basi per un rilancio economico e sociale nei comuni montani, invertendo così la tendenza allo spopolamento. Per questo, oltre agli investimenti per gli impianti di risalita, le piste ciclabili, l’albergo diffuso, le malghe, l'industria e l'artigianato, la Regione ha dato vita a Mercurio, società che è stata dotata di ingenti risorse (120 milioni di euro complessivi) per realizzare le infrastrutture di comunicazione fondamentali per sviluppare soprattutto il tele- Kmečka zveza, il 14 l’assemblea Si terrà venerdì 14 marzo alle 18.30 presso l’agriturismo “Alla paesana” a Montefosca, nel comune di Pulfero, l’assemblea generale ordinaria della Kmečka zveza - Associazione Agricoltori. L’ordine del giorno dell’assemblea prevede la relazione del Presidente, la relazione del segretario, la discussione e votazione di mozioni sul tema del diritto a svolgere l’attività agricola in zone montane, infine i saluti ed il dibattito. lavoro, senza intaccare ambiente e tradizioni locali. Sono stati anticipati anche gli obiettivi di un prossimo progetto già avviato all'interno del programma Ermes. Si tratta di un'infrastrut-tura che permetterà di collegare, nei centri urbani non ancora raggiunti dal servizio, le centrali telefoniche con gli armadi di ri-partizione garantendo il col-legamento veloce ad internet per tutte le utenze. ZELENI LISTI Ijff Ace Mermolja Razredni sovražnik Nasilje, ki postane moda, ki vabi, ki se zdi nekaj, kar je dobro posnemati, se mi kaže kot eden izmed znakov poznomoderne krize. Nasilje, boj, tekma do zadnjega diha, vojna niso nekaj novega. V antični Grčiji sta Homerjeva epa Ili-jada in Odiseja služila kot učno gradivo mladih učencev. Vojne so bile nekaj običajnega. Možje so služili vojaški rok do zrelih let. Vojna je pomenila spopad, obenem pa čast, slavo, izkazovanje poguma, skratka, v svoji epski obliki je bila nosilka določenih vrednot. Takrat je bila vojna radikalno različna od današnje. Spopad je bil fizičen, telesna moč bistvena, nikakor pa ni bil boj vedno čist. Ko so po Odisejevi zvijači Ahajci zasedli Trojo, so umirali tudi otroci in ženske. Danes je civilno prebivalstvo najštevilčnejša žrtev modernih vojn. Vojna je bila vedno nasilje. Stari Grki so ga uporabljali kot učno snov. Je pa razlika: mladi so se učili spoštovati nasprotnikov pogum. To je bil Homerjev nauk. Kdor je to spoštovanje prelomil, je bil kaznovan. Ahilovi jezi, ko je brutalni in neranljivi ahajski heroj vlekel okoli Troje ubitega Hektorja (resničnega junaka epa), je sledila smrt s puščico v Ahilovi ranljivi peti. Odisej je plačal svojo zvijačo z lesenim konjem z dolgoletnim tavanjem po Sredozemlju. Nasilje je imelo neka načelna pravila, neko etiko, ki je skušala preprečiti zaničevanje nasprotnika. Ko je na svojem uvodnem volilnem shodu Berlusconi pred vpijočo množico raztrgal Veltronijev predvolilni program, je v bistvu povedal, daje nasprotnik vreden zaničevanja. Zgodila se je uvertura v volitve, kjer je za eno stran nasprotnik nevreden najmanjše pozornosti: treba ga je pregaziti, kot pregazi veleblagovnica malo trgovinico, kjer starejša ženica prodaja zelenjavo. Nasilje brez spoštovanja je mit. Televizija je npr. danes natančno to, kar je pravil v visoki starosti filozof Popper: slaba učiteljica. Uči nas prezir do drugega. Kot negativni zgled jemljem oddajo Marie De Filippi Amici. V oddaji se dogaja, da se pomirita v spretnosti ekipi mladih pevcev in pevk ter plesalcev in plesalk, ki so se pred oddajo šolali in nadaljujejo pouk v tednih programa. Pouk je zgleden. Povprečni mladi talenti se med sabo obrekujejo in televizija prikazuje njihove najmanj spoštljive medsebojne spore. Nadalje: učenci lahko ozmerjajo in grobo kritizirajo profesorje. Med sabo se obdelujejo tudi pro- fesorji, ki drug drugemu očitajo slabe učne metode. Vsak šolar in profesor raztrže program sošolca in kolege in to pred milijoni gledalci. Verbalno nasilje in nespoštovanje nasprotnika sta bistvo predstave, vrednota v začetku tretjega tisočletja. Zgled postane vsakdan. S psičko sem šel po klancu, od koder zaviva poljska stezica do velike vile. Prihrumel je lastnik, ki živi par let v vasi, in me grobo obtožil, da se ob klancu, ki je tudi dohod od vile do ceste, nabirajo pasji iztrebki. Zaman sem ga skušal pomiriti in prepričati, da se tam, med obcestno travo, moja psička redko podela, da pazim in da nisem edini, ki gre mimo s psi. Z višine svojega imetja, vile, beemvejca mi je mlajši gospod še grozil z odvetniki. Po tistem klancu so nekoč hodile na pašo krave. Dvomim, da so jim lastniki nadeli pod zadnjico najlonske vrečke (pišem o poljskih klancih in ne o mestnih pločnikih!). Molčal sem in odšel. Za en hipotetični drek ne bom šel na sodišče, sem si mislil. Mislil pa sem si tudi, da se ljudje ne moremo več dogovarjati, si očitati in si nato podati roko. Nekdo mora kot ranjen pes zapustiti bojišče. To je predstava našega časa: prezir je odlika, nasilje sposobnost, izkazovanje moči zgled življenja. Nek Fabio Corona, ki naj bi bil fotograf subretk, je zašel v težave in na sodišče zaradi nečednih poslov. Tega podeželskega plejboja so pričeli TV dnevniki kazati občinstvu vsak dan. Saj ni bistvo, če po televiziji moliš Oče naš ali pa si v lisicah: bistveno je, da si! No, ta Corona je v eni izmed svojih zadnjih TV nastopov, ki so sledili obtožbi, da je plačeval bencin s ponarejenim denarjem, izjavil, da je štiri večere na teden zaseden v diskoklubih. Za vsak večer prisotnosti prejme 10.000 evrov, to je 40.000 tisoč evrov tedensko zato, da pije šampanjec na tuj račun! Čemu to kažejo? Čemu pljuvajo v mineštro delavca, ki v nočnih urah za 1000 evrov mesečno poganja stroje ali pa čisti cisterne? Ni to nasilje nad našim bivanjem? Opisana nasilja se mi zdijo bistvena politična kategorija: naš razredni sovražnik. V Reziji vedno več turistov iz Slovenije Rezija v zadnjih časih vedno bolj vstopa tudi v zavest Slovencev v matični Sloveniji. Turistov je zadnja leta toliko, da Rezijani stežka sprejemejo vse, ki bi jih želeli obiskati. Zato so se obrnili na turistične organizacije v Posočju in jih prosili, da jim zagotovijo slovenske vodnike, da bodo zmogli vsem obiska željnim pokazati svoje lepe kraje. Letno namreč v Reziji sprejmejo preko 200 avtobusov obiskovalcev iz Slovenije, to je šolskih, študijskih in strokovnih ekskurzij ter izletov različnih društev in ciljnih skupin. S svojimi maloštevilnimi vodniki, ki obvladajo slovenski jezik, nalogi niso več kos. Glavnina skupin se sicer zvrsti med aprilom in oktobrom, in prav tedaj bodo potrebovali največ pomoči s slovenske strani meje. Zato želijo v naslednjem letu organizirati krajši, tridnevni tečaj usposabljanja lokalnih vodnikov za vodenje po Reziji. Aktualno Lettera al giornale Consiglio comunale dei ragazzi, i docenti della bilingue c’erano Dopo la polemica emersa nel corso del consiglio comunale di S. Pietro Lettera al giornale Matajur e turismo, servono iniziative Una zona con potenzialità ancora inespresse Quanto scritto sull'ultimo numero nella cronaca del consiglio comunale di San Pietro al Natisone riguardo il mancato avvio del consiglio comunale dei ragazzi fa erroneamente ritenere che ad ostacolare il progetto sia- Abbiamo letto il tuo lamento e ci siamo commossi. E’ vero quello che dici nel tuo semplice e genuino articolo. Hai ragione in tutto e ci sono anche altre ragioni che lì non sono scritte. L’agricoltura di montagna è giunta a un tale svilente punto che la cosa più ragionevole da fare sarebbe quella di trovarsi un’alternativa: appunto come dici tu, andare in fabbrica. Così, molti “potenziali contadini di montagna” hanno rinunciato alla loro vocazione, al loro sogno. Ne conosco alcuni anch’io: Sandro, Rudi, Elisa, Simone, Enrico, Sara, Roberto, ecc.... Folle sarebbe consigliare a un giovane entusiasta di fare il contadino oggi. Nessun padre lo farebbe. Il problema numero uno è quello economico. E’ triste dirlo ma questo lavoro, in zone svantaggiate, non dà alcun reddito. Quando, per sfizio, mi metto a fare i conti della mia impresa agricola constato, con ironia, che le spese ogni anno superano i guadagni (a voler contare tutto). Ed è inutile - concordo con te - sperare nelle politiche di sviluppo delle zone montane. Anche il nuovo Piano di Sviluppo Rurale 2007 - 2013 della regione Friuli Venezia Giulia complica e confonde le idee a chi volesse ottenere quei miseri aiuti promessi. Ne sa qualcosa la nostra carissima Božica, con le sue pecore, sul Matajur. Vien voglia di dire come te: “noi non aspetteremo niente, e saremo felici e contenti più di voi”. Ebbene questa è la via ardua che ci attende. Dobbiamo farcela da soli, capisci? Il programma, illustrato dall’ingegner Duilio Cosatto, è stato discusso nel corso dell’assemblea dell’ente che si è tenuta lunedì 10 marzo. Il progetto degli impianti fotovoltaici è stato adattato, rispetto allo scorso anno, alle esigenze delle amministrazioni e prevede un costo di un milione 475 mila euro. Per le piste ciclabili l’ente richiede fondi (un milione 150 mila euro) che andrebbero a concludere il progetto comples- no stati i docenti della scuola primaria in generale. Ritengo opportuno precisare che i docenti della scuola primaria bilingue hanno dimostrato interesse al progetto, partecipando a tutte le riunioni indette e dichia- La politica che si alimenta con il consenso di un bacino elettorale, e di questi è serva, non può guardare fin quassù. Siamo minoranza. Pochi, innamorati dell’ambiente, consapevoli che esso si mantiene vivo solo con l’attività agricola e con l’allevamento (come le tue foto dimostrano). Siamo un gruppo ristretto a pensarla così e ad impegnarci per questo e le nostre ragioni non riusciamo a difenderle. Per di più, non siamo produttivi all’interno del mercato di oggi. Chi investirà su noi? Per tanti siamo perfino un ostacolo al procedere della società tecnologica che ha ben altre mete e altri assilli. Non ha tutti i torti dunque la politica se non guarda da questa parte. Diciamo senza veli e senza ipocrisie. Ma - contadino di montagna - non mollare! Queste questioni, fondamentalmente di carattere economico, non possono vincere. Questi ragionamenti appartengono all’“esprit de geometrie” (allo spirito del calcolo razionale), mentre “il cuore ha le sue ragioni che la ragione non conosce” - direbbe Pascal - e queste ultime appartengono all’“esprit de finesse”. Noi dobbiamo seguire il cuore se ci dice che quello che facciamo ha un senso anche se non produce ricchezza; se ci dice che la nostra fatica troverà riposo nella soddisfazione di vedere un pra- sivo collegando Faedis, Atti-mis e Torreano e realizzando tracciati a Dolegna del Collio, S. Floriano del Collio e tra S. Pietro al Natisone e Pulfero. Il programma ha avuto un solo voto contrario, quello del sindaco di Taipana Elio Berrà, mentre Giuseppe Marinig ha motivato la sua astensione affermando che si tratta di “opere che non creano occupazione”. Di seguito è stato approvato a maggioranza il pro- rando la propria disponibilità a collaborare per sensibilizzare gli alunni. Dal tutore dei minori dott. Milanese era stato infatti precisato fin dall'inizio che il ruolo delle scuole sarebbe stato piuttosto marginale e to in più fiorito; se ci dice che stiamo salvando la biodiversità montana; se attesta che tutta la cultura montana può esistere solo se noi restiamo al nostro posto; se, con lungimiranza, suggerisce che un futuro sviluppo complessivo sarà possibile solo a partire gramma di incarichi e consulenze per il 2008 dell’ente montano. Non sono mancati riferimenti alla situazione del per- circoscritto alla fase iniziale. A dire il vero, l'ultima delle riunioni che ha interessato le scuole era stata piuttosto deludente (eravamo in 5 o 6 compreso il relatore e l'assessore comunale), ma era stata indetta nella mattinata dello stesso giorno in cui si è svolta e la scarsa partecipazione era praticamente scontata. La dirigente scolastica dell'Istituto comprensivo bilingue di S. Pietro al Natisone V. Gruden dalla salvaguardia dell’ambiente. Non so se ti ho convinto. Non so se mi sono convinto neppure io, ma mi chiedo e ti chiedo: ce la faremo, fratello, contadino di montagna, a dar retta al cuore? Mario Midun sonale “carente e a volte demotivato”, ha detto Marinig, mentre Gianni Cortiula, consigliere di Cividale, ha motivato il suo voto negativo con la “carenza di valorizzazione del personale e con la mancanza, nel programma, dell’ammontare delle cifre per le consulenze”, (m.o.) Leggendo come di consuetudine il Novi Matajur ho notato che finalmente si è aperta una importante e speriamo costruttiva discussione relativamente alle potenzialità ancora inespresse del monte Matajur. A mio avviso esso rappresenta il simbolo di tutti noi valligiani e costituisce un bacino turistico non indifferente anche a livello regionale, nazionale e per i paesi di oltre confine. L’altra settimana mentre ero in treno diretto verso Milano, ho avuto il piacere durante il viaggio di dialogare con un signore il quale mi ha chiesto da dove provenivo. Quando gli ho risposto dalle Valli del Natisone si è come illuminato ed è iniziato un lungo e interessante discorso! Beh, pensate, quel signo- re era un manager di una grossa realtà aziendale del Milanese che insieme al suo team si è recato per due settimane in un bed and breakfast di un paesino alle pendici del Matajur al fine di elaborare un importante progetto manageriale. A suo avviso il monte Matajur rappresenta un posto dove l’assenza di rumori e il panorama magnifico di cui gode aiuta oltre che a concentrarsi e a uscire da tutte quelle frenesie e stress che la città comporta, anche a ideare e meditare nuove strategie aziendali. Pensate non ci sono semafori, divieti di sosta, parcheggi a pagamento, divieti di circolazione, inquinamento, ecc. Inoltre mi ha raccontato che, con i potenti mezzi di comunicazione, il team impartiva disposizioni me- diante e-mail direttamente dalle Valli del Natisone all’azienda di Milano. Proseguendo nel discorso e chiedendo ulteriori impressioni riguardanti l’attrattività del monte Matajur è emersa però l’effettiva assenza di strutture e iniziative ecocompatibili col territorio tali da creare un effettivo sviluppo turistico sul Matajur. Quindi, non tanto la costruzione di opere che deturpano il territorio, ma specifiche iniziative quali passeggiate sulla neve con le ciaspole, escursioni con cani da slitta (dogsledding), escursioni con motoslitta, trekking e notti in rifugio, scivoli artificiali per la discesa sulla neve dei bambini, piste da fondo, percorsi naturalistici per famiglie e scolaresche, ecc. Auspichiamo pertanto che l’amministrazione comunale in collaborazione con altri enti quali la Comunità montana, Provincia e Regione tramite specifici progetti, incentivi tutte quelle attività da potersi svolgere sul Matajur, creando così di conseguenza anche l’opportunità per i privati di investire in strutture di accoglimento per i turisti ossia alberghi, bed and breakfast, case vacanza, pizzerie e locali lungo tutta l’arteria che riconduce verso il civida-lese. Un paese magnifico come Montemaggiore potrebbe davvero rappresentare il simbolo di questa rinascita a livello turistico delle Valli del Natisone con tanto di manifestazioni dirette a creare una sorta di animazione turistica. Cito infine solo un esempio segnalatomi da più di qualche persona. Quest’inverno molte persone che sono accorse la domenica sul Matajur hanno trovato tutto desolatamente chiuso senza possibilità neanche di andare a bere un thè caldo. Ancor oggi vicino al rifugio Pelizzo, un gruppetto di amici con accento triestino e con tanto di pentolone di vin brulé e canti di chitarra, vendevano a 1 euro ai passanti la bevanda. Sono arrivati forse i triestini, senza alcun disprezzo ovviamente per i triestini, a fare affari sul nostro monte simbolo delle Valli del Natisone? G.F. Lettera al giornale Scrìvo al contadino di montagna: ce la faremo a dare retta al cuore? L’assemblea dell’ente ha approvato il programma 2008 NelTAster fotovoltaici e piste ciclabili D programma dell’Aster 2008 proposto dalla Comunità montana Torre Natisone Collio sostanzialmente propone quanto lo scorso anno non era stato finanziato, in particolare i progetti degli impianti fotovoltaici per gli immobili proprietà delle amministrazioni locali ed i percorsi di viabilità ciclabile. Četrtek, 13. marca 2008 s prve strani V primeru Borisa Pahorja lahko mirno trdimo, da pa je njegov um veliko bolj iskriv od marsikaterega mlajšega tekmeca. Slovenskih kandidatov za deželni svet je kar lepo število. Pravzaprav je teh veliko v listah leve sredine, ki se ogrevajo za potrditev Riccarda Illyja, medtem ko seje v listah desne sredine znašel le Tržačan Danilo Slokar, ki 13. in 14. aprila volitve za obnovitev deželnega sveta Večje slovenskih kandidatov na listah je kandidat Severne lige. Grillo va in Basile ne razpolagata s potencialnim slovenskim deželnim svetnikom. Popolnoma različna je slika na levosredinskem bregu, kjer seje Slovenska skupnost predstavila z 12 slovenskimi kandidati v Trstu, 6 v Gorici in 16 v Vidmu, kjer je prvi na listi Michele Coren. Po dva slovenska kandidata v Trstu in Gorici imata tudi Demokratska stranka (Igor Dolenc, Majda Bratina) in Mavrična levica (Igor Kocijančič, Marko Marinčič), medtem ko v videmskem volilnem okrožju kandidirata Michela Domeniš za Dipie-trovo Italijo vrednot in Firmino Marinig za Socialistično stranko. Izbire torej ne manjka. Vprašanje se postavlja, koliko slovenskih svetnikov nam bo uspelo izvoliti v novi deželni svet. V minulem mandatu je “slovenske barve” branilo pet svetnikov oz. svetnic, od katerih sta bila dva (pokojni Mirko Špacapan in Tamara Blažina, ki tokrat računa na mesto v senatu) izvoljena na takratnem predsedniškem seznamu. Tega seznama ni več, tako da bodo vsi kandidati zaplavali v odprtem morju. Stranka Slovenska skupnost cilja na izvolitev enega zastopnika ali zastopnice pod pogojem, da doseže kvorum 1% listam oddanih glasov. Po vsej verjetnosti imata dobre možnosti za izvolitev Tržačana Dolenc in Kocijančič. Ostali kandidati se bodo potegovali za vsako preferenco. (I.G.) ELEZIONI REGIONALI, LE LISTE DEI CANDIDATI RICCARDO ILLY Cittadini per il presidente Udine GIULIA BIGOT ENZO BASSI SARA CHITTARO PIERLUIGI BOEM MICHELA DEL PIERO FRANCESCO BURBA BRUNA FLORA FAUSTO DEGANUTTI EMANUELA GORGONE RENATO DISINT GRAZIAMARIA MASSA ved. FABBRO ALESSANDRO GRASSI ELISABETTA ROCCO PAOLO MAURENSIG LUISA SELLO OSCAR NO SELLI BRUNO AUGUSTO PINAT PIERO SUSMEL STEFANO TRABALZA ROBERTO TROVO' MARIO VICEDOMINI Tolmezzo GABRIELLA PARUZZI EMANUELE FERRARI AMEDEO PASCOLO SILVANO TOMACIELLO Slovenska skupnost Udine MICHELE COREN MANUELA QUARANTA ved. ŠPACAPAN GIORGIO (JURE) PRESCHERN MARA ČERNIC ADRIANO CORSI EVA FIČUR ALESSANDRO IPAVEC BARBARA LAPORNIK RAFKO DOLHAR MIRJAM LEVSTIK BORIS PAHOR TANJA PERIC DRAGO ŠTOKA WALTER BANDELJ MARCO MILKOVIČ PETER MOČNIK La sinistra arcobaleno Udine KRISTIAN FRANZIL ELISA DREOSTO LIVIO MENON ORNELLA BOSCO EMANUELE BORDON MANOLA BRUMAT CLAUDIO DE MARTIN VANDA DE ODORICO GIOVANNI RIU MONICA EMMANUELLI ANDREA FERRARA SERENA PELLEGRINO GIANNI GALLET CLAUDIA PERINI FEDERICO LUPIERI ROBERTA RIZZI DORINO MARCATTI FEDERICA VINCENTI BATTISTA NARDINI ANTONIETTA ZANINI STEFANO PUSTETTO Tolmezzo IVANA BUZZI MORENO CASANI PAOLO DUZZI FABIO TROIERO Partito Democratico Udine ALESSANDRO TESINI CHIARA CALABRIA GIORGIO BAIUTTI EDDA CALLIGARIS in BULLI-GAN ENZO BARAZZA SUSICRAGNO in DELLA BIANCA EZIO BELTRAME BARBARA DISNAN LORENZO FABBRO ANNAMARIA MENOSSO FRANCO IACOP ALESSANDRA MISSANA PAOLO MENIS RAFFAELLA PERUSIN FRANCISCO JAVIER MIRA-MONTES AVILA PAOLA ROSSI in APPIOTTI PAOLO MORO RENATO NUOVO SERGIO SIMONIN GIANCARLO TONUTTI MAURO TRAVANUT Tolmezzo ENZO MARSILIO PATRIZIA DELLA PIETRA SANDRO DELLA MEA VIRGILIO DISETTI Italia dei valori - Lista Di Pietro Udine CARLO MONAI ELENA GUERRA ALESSANDRO CANDRIELLA TIZIANA BORTOLUZZI ENIO AGNOLA JOLE CLARINI CRISTIANO BIZ MICHELA DOMENIŠ FEDERICO CECUTTI GERMANA FABBRO GIANNI COSSARO ANTONELLA FIASCHI CLAUDIO FERMANI GIULIETTA GRIMALDI LUIGI IMPARATO CARLA MAZZANTI ALBERTO MENEGHELLO STEFANO MONINO OLIVIERO PAOLETTI GIUSEPPE RAZZA ALESSANDRO SAVONITTO Tolmezzo CARLO MONAI JOLE CLARINI FRANCO PACILIO Partito Socialista Udine VITALBA AMATO ENRICO BULFONE SILVIA ARGENTON VITTO CLAUT ALESSIA CISILINO ALESSANDRO DARIO MARIA (MARIAROSA) DI COMUN GIUSEPPE (FIRMINO) MARINIG LISA PIZZIGHELLA LORIS PICCIN ELISABETTA PIZZOLINI MASSIMILIANO RUDELLA ALESSIA RIGO PIER UMBERTO TOLAZZI SANDRA SALAMANT GIOVANNI TRIBUTSCH VALENTINA STAGNI NICOLÒ VENTO Tolmezzo ROMANO LEPRE MARIA (MARIAROSA) DI COMUN MARIO MUSSINANO GIOVANNI TRIBUTSCH RENZOTONDO Partito Pensionati Udine LUIGI FERONE PAOLA RUGO ELVINO STEFANUTTI SILVANA BUFFON ALBANO CONCHIONE NADIA FABBRO GIOVANNI BORGARELLI MILENA BISCONTIN VINCENZO PINTO MICHELA MARTURANO FABIO ZORZENON VIOLETTA BEVILACQUA GIOVANNI GIACOMINI GRAZIELLA BERNARDIS GIORGIO TODESCHINI ZOCCHI ANNA MARIA ANTONČIČ SERGIO GIACHIN ANNA MARIA TREVISAN ORONZO AGRESTA CINZIA PASCOLO ALESSANDRO VASCOTTO Tolmezzo RAFFAELLA FERONE RINO LAURENCIG GRAZIELLA BERNARDIS GIOVANNIBLASEOTTO Unione dei Democratici cristiani e Democratici di centro Udine ROBERTO MOLINARO VALDA COSSALTER GIORGIO VENIER ROMANO EMANUELA FILIPUZZI ALESSANDRO TESOLAT ADRIANA GALLO ALFREDO CARNESECCHI CRISTIANA GIORGIUTTI UGO DEL FABRO MARIA- CRISTINA MERLUZZI FEDERICO FABRIS PATRIZIA NICOLOSO DINO MANSUTTI RENATA QUALIZZA PAOLO MARGHERIT SILVANA SEGALLA LORIO MURELLO LUIGI PAOLILLO DANTE SAVORGNAN LUCA VENTURINI Tolmezzo ROBERTO VENTURINI SANDRA TALOTTI MAURO VALENTINO BISCOSI MARIO REVELANT La Destra - Fiamma tricolore Udine FABIA TOMASINO VALERIO TONEATTO MARINA BELLINA STEFANO SALME' ANNA KAVCIC CLAUDIO DRI MARIAROSA PAGNUTTI MARIO ANZIL LAURA TAMANINI ALFONSO LANZARA CRISTINA GIANNICE BRUNO PERES LAURA BOSCO GIOVANNI (GIANNI) CHIORBOLI CELESTINA RUZZIER GIANLUCA COZZAROLO SERGIO NIMIS VITTORIO SCIALPI LUCIO LESA OTTORINO SAVANI FRANCO PITTACOLO Tolmezzo ERNESTO PEZZETTA FABIA TOMASINO ROBERTO BAGGIO MASSIMO ROMANINI Lega Nord Udine CLAUDIO VIOLINO DANIELA BERNARDI MAURIZIO FRANZ LUISA COSSATTI LEONARDO BARBERIO ARIANNA DREOSSI ADRIANO CUDIN FRANCESCA DISSEGNA UGO DE MATTIA SABRINA FAION FLAVIO FERRARESE DANIA MICONI LUIGINO MORSUT GENE VIE VE RINALDI VANNI ROSSI ROSSELLA SOSSICH FRANCO TOMASIN LARA TOSOLINI LUIGINO VENIER MARIELLA UNFER ISIDORO ZULIANI Tolmezzo AURELIA BUBISUTTI STEFANO MAZZOLINI FRANCESCO MORO ENORE PICCO Il Popolo delle libertà Udine ROBERTO ASQUINI ALESSANDRA BATTELLINO MASSIMO BLASONI ANNA CHIARANDINI PARIDE CARGNELUTTI ALMA CONCIL GIOVANNI CASTALDO LAURA FRATTASIO PAOLO CIANI LAURETTA IURETIG ALESSANDRO COLAUTTI ROSSELLA MAINARDIS BRUNO DI NATALE RENATA SALIN BEPPINO MICHELE FABRIS ELISABETTA ZAMPIERI DANIELE FRANZ DANIELE GALASSO SIMONE MAURO GIOVANNI MAZZOCCHI PALMIERI ROBERTO NOVELLI (NADA-LUTTI) Tolmezzo FRANCO BARITUSSIO IDA COPETTI LUIGI CACITTI CLAUDIO SANDRUVI GIOACCHINO BASILE Amici di Beppegrillo FVG Udine SAVERIO GATTUCCIO BARBARA OLIVO MARIO GENERO MANUELA BOTTEGHI PIETRO FELICE PETRUCCO ESTER PIERA ANGELA RAN-DAZZO LORENZO DUCA RAFFAELLA LANZUTTI LEONARDO BIANCHI QUOTA ANGELA GIORDANO SERGIO BOSCHIAN FRANCESCA GERVASI SANTO CECCHINI ELENA MINUT VIERI PERONCINI LUCIANA BASILICO' FLAVIO CUMER ALESSANDRO DE LA PALME Tolmezzo DANIELA RADINA AULO CIMENTI MICHELA ME C CHI A RENATO GARIBALDI VALERIA GRILLO Autonomia per la nostra terra Udine MARZIO STRASSOLDO DI GRAFFEMBERGO PAOLA BUCOVAZ LUCA VICARIO DORETTA CETTOLO MARIO ROMOLO PISCHEDDA MARGHERITA PLOS ANTONIO MANSUTTI RITA DI GIORGIO ROBERTO MACHELLA EGLE RODDARO MAURIZIO PIEMONTE LUCIANA APPOLONIO CARLO ALTOMONTE BARBARA D'ANTONI DARIO NARDINI SABRINA PONTICELLO RAUL SDRIGOTTI STEFANO SGRAZZUTTI ROBERTO MAESTRI GIANCARLO ZAMBELLI HO-SMER EDO ZORZENON Tolmezzo ANTONIO MANSUTTI LUCINA ERMACORA GIORGIO LODOLO DOMENICO ADAMI Volitve-------------- Pokrajina, štirje za mesto predsednika Za župana Vidna prava gneča: 7 kandidatov Četrtek, 13. marca 2008 Election day bo na Videmskem še posebej razgiban, saj bodo volivci poleg deželne in državne vlade izbirali tudi predsednika Pokrajine in župana. Termin za predstavitev kandidatov in list zapade šele v soboto 15. marca, že sedaj pa lahko vsaj okvirno napovemo politični scenarij. Do volitev je le še dober mesec. Največ kandidatov se poteguje za županski stolček v palači D'Aronco. Leva sredina se je zedinila okoli uglednega imena rektorja videmske univerze Furia Honsella, ki nastopa kot neodvisen kandidat, je pa politično blizu Demokratski stranki. Poleg njega se bo za mesto videmskega prvega občana skoraj gotovo pote- govalo še šest kandidatov. V desno sredinskem bloku se predstavlja podjetnik Enzo Cainero, ki ga v tej fazi politično spodbuja vidni demokristjan za časa prve republike Adriano Biasutti. Konkurenco mu delajo trgovec Rudy Battilana (član Berlusconijeve stranke), kandidat skrajne desnice Stefano Salmè (Movimento sociale - Fiamma tricolore) in Diego Volpe Pasini (podpirajo ga štiri liste). Poleg teh sta v igri še dva županska kandidata, in sicer nekdanji športni prvak v skoku v višino Massimo Di Giorgio z listo “Io, tu, voi” ter bivši občinski odbornik Gianni Ortis, ki ga podpirajo tri občanske liste in socialisti. Manj zapletena je bitka za Pokrajino, kjer prihaja do predčasnih volitev po odstavitvi predsednika Strassolda. Leva sredina je dosegla dogovor za skupno podporo podjetniku Diegu Travanu, ki je politično blizu Riccar-du Illyju in računa na polno B H rr .mgvn ti : rs -• d URI JHLflff Ulili m podporo Demokratske stranke in Mavrične levice. Manj složni so na desnem bregu, kjer so trenutno v igri trije kandidati. Dosedanji predsednik Marzio Strassoldo se nikakor ni sprijaznil z nezaupnico, ki je je bil deležen s strani lastne koalicije in se predstavlja z avtonomistično li- sto. Strassolda je podprl pisatelj, alpinist in kipar Mauro Corona, ki pa že velja za nepredvidljivega čudaka. Desno sredino bo zastopal predsedniški kandidat Pietro Fontanini, ligaš, bivši župan in poslanec, ki ga poleg Lige podpirata Stranka ljudstva svoboščin, in Casinije-va sredinska unija. Trojko Palača Belgrado desnih kandidatov zaključi desničar Luca Battisti z listo gibanja “La Destra”. List in gibanj je torej veliko, slovenskih kandidatov pa skoraj ni. Za videmski občinski svet za enkrat ni znano nobeno slovensko ime. Drugače je za skupščino v palači Belgrado, kjer bosta v volilnem okrožju Nediških dolin po vsej verjetnosti kandidirala župan Podbonesca Piergiorgio Domeniš (Demokratska stranka) in Firmino Marinig (Socialistična stranka). Slednji se poteguje tudi za mesto v deželnem svetu. (I.G.) Camera dei deputati, i candidati nella regione FVG Chinese, Andrea Mansutti, Silvia Gardoglio, Roberto Sasco, Enio Decorte, Fulvio Centini, Maria Lisa Garzitto. inistr ERLUSCON UNIONE DEMOCRATICA PER I CONSUMATORI Remigio Del Grosso, Patrizia Filippetti, Vincenzo Pallante, Enrico Astorina, Valentina Bultrini, Silvio Di Pietro, Simona Di Pietro, Antonio Dri, Gian Pietro FaiUi, Emilio Morgese, Daniela Pa-tricolo, Massimiliano Tarica, Stefano Zago. SINISTRA CRITICA Salvatore Cannavo, Silvia An-tonelli, Christian Dal Grande, Elisa Coccia, Luigi Malabarba, Emma Polo, Stefano Munarin, Maria Sofia Quintero Romero, Mitja Ozbot, Tiziana Saunig, Gregorio Piccin, Erica Turus, Paolo Pistis. POPOLO DELU LIBERTA' Silvio Berlusconi, Gianfranco Fini, Franco Fratturi, Roberto Menia, Roberto Antonione, Isidoro Gottardo, Manlio Contento, Albertino Gabana, Marco Pottino, Daniele Franz, Dia Franzin, Francesca Comello, Fabio Gentile. ABORTO? NO GRAZIE Paola Chiara Marozzi Bonzi, Olimpia Tarzia, Lorenzo Schoepflin, Ilaria Occhini, Francesco Agnoli, Marco Perini, Armando Ravasi. PER IL BENE COMUNE PER Lorena Vuga, Michele Boato, IL BENE Fabrizio Dalla Costa, Carmela COMUNE Vaccaro, Antonietta Gatti, Luca Cavina, Alessandro Cuppone. MOVIMENTO EUROPEO DIVERSAMENTE ABILI Sergio Riboldi, William Ambrogio ColombeUi, Walter Rossetti, Maurizio Sautto, Saverio Panunzio, Angelo Claudio Ottaviani, Diego Ca-verzaghi, Mario Messina, Patrizio Todeschini, Cinzia Ostan. LEGA NORD Umberto Bossi, Fulvio Folle-got, Massimiliano Fedriga, Alessandra Guerra, Enzo Bortolotti, Soina Lucilla Travain, Sandro Burlone, Mara Piccin, Selena Mucin, Christian Moschitz, Eligio Grizzo, Monika Drescig, Marina Pellis. ABORTO? GRAZIE Partito i Democratico ETRO^ ITALIA DEI VALORI-LISTA DI PIETRO Antonio Di Pietro, Carlo Mo-nai, Paolo Bassi, Ani lo Castella-rin, Gabriella Bon, Vincenzo Co-lacino, Oliviero Paoletti, Andrea Mariucci, Paolo Luigi Masala, Alberto Mene-ghello, Loris Sodomaco, Gloria Faldon. D, PIETRO , ITALIA dei , .VALORI . /Sinistra) i l'Arcobaleno «o cS»o PARTITO DEMOCRATICO Cesare Damiano, Alessandro Maran, Ivano Strizzolo, Ettore Rosato, Maria Antonietta Farina ved. Coscioni, Sergio Zaia, Daria Celledoni, Maria SteUa Zeni, Attilia Marcolon-go in Silvestri, Adriano Corsi, Francesca Papais, Rita Anna Rusconi, Elisa Giulia De Sabbata. 1 binatto, Luca Miglia. FORZA NUOVA Devis Conte, Giuliano Ben-f gfgj venuti, Fabio Bellani, Isabella Bonifacio, Dino Norbedo, Manuel Medeot, Alessandro Borgia, Andrea Betero, Nelvio Mattioli, Fulvio Pipa, Giacomo Bolognino, Cristian Verilli, Alessio Degano. SINISTRA ARCOBALENO Sabina Siniscalchi, Alessandro Metz, Roberta Degano, Ottavio Romano, Deborah Berton, Paolo Firman, Monia Giacomini, Fabrizio Dorbolò, Caterina Degano, Carmelo Se-racusa, Paola Verona, Roberto Sinicco, Denis Vi-sioli. PARTITO COMUNISTA DEI UV0RAT0RI Tiziano Bagarolo, Sergio Paolo Borsato, Francesco Fantini, Francesco Grisolia, Luca Prini, Riccardo Vedovato, Michele Terra, Ermanno Lo-renzoni, Lorenzo Farneti, Vincenzo Mario la-quinta. PARTITO LIBERALE Stefano De Luca, Loredana Corradi, Michele Fortunato, Mauro Gandelhni, Giuseppe Gollino, Gherardo Guazzini, Lucio Benagli, Bemadetta Mantega, Immacolata Maestri, Zulino Spighi, Matteo Pazzagha, Stefano Grandi, Serafino Fulvi, Alessandro Denti. lista- NO EURO-LISTA ►pni I DEL GRILLO PARLANTE nani aliti Renzo RebeUino, Gianfranco \r MKLMN11 -p» T2 • p- • T7 m Rosso, hnnco Giacomini, hnrico Cividino, Alvise Fedrigo, Luca Gottardo, Katia Agrifoglio, William Bellina, Cesar Garcia, Gianfranco Nadalutti, Andrea Puri-nan, Roberto Purinan, Stefano Del Torre. LA DESTRA - FIAMMA TRICOLORE Daniela Santanché, Stefano MorseUi, Alessandro Galeazzi, Adriano Segatori, Valerio Tone-atto, Salvatore Puleo, Mario An-zD, Ernesto Pezzetta, Tommaso Orlando, Francesco Neami, Celestina Ruzzier, Tommaso Pe-tragallo, Orietta Miotto. PARTITO SOCIALISTA Valdo Spini, Guido Bulfone, Vito Claut, Alessandro Gilleri, Giancarlo Maranz, Giorgio Riva, Irene Saranz, Martina Zer- Montecitorìo, sede della Camera Le liste presentate in regione per il Senato inistr ERLUSCON SINISTRA CRITICA Franco Turighatto, Gabriella Bearzot, Federico DeUa Valle, Miriam Chermaz, Fabio Feri, Giuliana Vlacci, Daniela Forzan. UNIONE DEMOCRATICA PERI CONSUMATORI UNI0NE Silvana Fiorentini, Alberto DconsCÙmatorÌ! Agrati, Ivana Cedrone, Ivana Di Bernardo, Gianfranco Tarica, Giuseppina Tortella, LioneUo Beria. POPOLO DELLA LIBERTA1 Giulio Camber, Giovanni Collino, Ferruccio Saro, Vanni Lenna, Sergio Dressi, Gaetano Valenti, Giovanna lesse. PER IL BENE COMUNE Luciano Giorgi, Lara Meri-ghi, Fernando Rossi. MOVIMENTO EUROPEO DIVERSAMENTE ABILI Carlo Arrigaini, Anacleto Ricci, Giuseppe Fusari, Riccardo Zanga, Giuseppina Santus. LEGA NORD Roberto Calderoli, Mario Pittoni, Federica Seganti, Giancarlo Serafini, Roberto De Gioia, Alberto Zorzetto, Estelina Roiatti. PO Partito /Democratico UDC Pier Ferdinando Casini, Lorenzo Cesa, Angelo Compagnon, Matteo Brovedani, Antonello Pul-sator, Angelo Sandri, Alessandro ETRO^ \Di PIETRO . ITALIA dei .VALORI . Sinistra PARTITO DEMOCRATICO Carlo Pegorer, Tamara Blazina,Flavio Pertoldi, Annamaria Poggioli, Fabio Omero, LoreUa Stefanutto, Roberta Demartin. ITALIA DEI VALORI-LISTA DI PIETRO Silvio Mazzaroli, Giuseppe Razza, Giovanni Crosato, Alessandro Candriella,Loretta De Nardi, Maristella He-chich, Ugo Luterotti. SINISTRA ARCOBALENO Alberto Burgio, Giuliana Zagabria, Gianni Pizzati, Loredana Pananti, Alessandro Misdariis, Maria Pia Covre, Massimo Peresson. LA DESTRA - FIAMMA TRICOLORE Angelo Lippi, Francesco Storace, Guerrino Trangoni, Sergio Cosma, Lionella Za-nolla, Roberto Baggio, Roberto Bolelli. PARTITO COMUNISTA DEI LAVORATORI Marco Ferrando, Tiziana Mantovani, Natale Azzaretto, Anna Lazzerini, Piero Luigi Nobili. PARTITO LIBERALE Carla Matilde, Martino Sergio Bacci, Gabriele Brenca, Mauro Cresci, Annunziata De Stefano, Ivano Mazzi, Serafino Fulvi. NO EURO-LISTA DEL GRILLO PARLANTE Antonio Miclavez, Edi Pizzi, Pia Pesante, Claudia Finestau-ri, Giovanni Fulvio Aviani, Massimo Mascolo, Maria Cristina Zoratti. UDC Francesco D'Onofrio, Luca Marconi, Roberto Molinaro, Gina Fasan, Stefano Rismondo, Leonardo Zappalà, Dario Lunder. PARTITO SOCIALISTA Giuseppe Gazzola, Stefano Grimaldi, Gianfranco Orel, Alessandro Perelli. FORZA NUOVA Mauro Steffé, Claudio Scarpa, Bruno Bussarti,Benito Borgia, Cristiano Bottizer. LISTA- pRILLI PARLANTI Na laboratoriju v slovenskem kulturnem centru v Špietru Te mali V slovenskem kulturnem centru v Špe- s prve strani Lokalne, nediške inštitucije lieta 1978 niso sparjele organiziranih beneških žen z odpartimi rokami, glih narobe. Podutanski kamun nie teu dat Zvezi beneških žen sale za počastit osmi marec. Žene an ne samuo one so na-pravle velik protest s strišjoni an sprevodom, korteam do Cemurja, kjer so ušafale strieho nad glavo v nieki fa-briki. Osmi marec, dan žen an njih pravic, se je začeu glih stuo liet od tega v nieki ameriški fabriki, kjer so dieluke notre zgoriele, saj niso mogle uteč, zak gaspodar jih je biu zaklenu. Glih takuo v adni fabriki, dol na Cemurje, so beneške žene začele praznovat njih osmi marec, je povieda-la v nje pozdravu Marina Cernetig, ki je bila letošnja govornica. Zmislila sejepar-vih liet, kadar so žene puno čutile tel dan an se brez strahu borile za tiste pravice, ki bi jih morale imieti že po naravi: družinske posvetovalnice an pediatrične konsul-torije, enakopravnost an bolj pravično socialno ureditev družbe. An še zakon za splav an razporoko. Zadnje beta je osmi marec postau lepo srečanje med našimi ljudmi, je jala Marina Cernetig, ki se radi daržijo kupe an se čujejo močnuo navezani na našo zemljo, kjer se vasi praznijo, ljudje se zgubjajo an z njimi tudi naš jezik. Manifestacije kot je osmi marec so zatuo parložnost za se pokazat, a tudi za pokazat s prstam na ekonomske probleme naše odru, kjer se pruzapru nič ne dogaja. Tisto, kar so nam ponudili je črna komedija, družinski triler, kjer se išče an gleda resnica. Vse se začne, kar se mož an žena varneta damu iz Spitala. Ona je vsa ljubezniva an sladka z njim, ki so ga kumi pošjal damu. Objema ga an se šuja okuole njega. On je pa zmeden, na vie kduo je, na zapozna svojega duoma an tudi žene ne... Iz tele amnezije počaso počaso pride uon resnica tistega para an tiste družine. Moža an žene, Ber-tiča an Lize, ki že dvajset liet živta kupe. Lepe besiede an kreganja, ljubezen an še narvič žalost, obup an jeza, kar se človek zbudi od liepih sanj an vidi, de realnost okuole sebe ni tista, ki si jo je želeu. Lieta tečejo an puščajo njih znamenja na duši an telesu, ki jih še narbuj čutijo žene. Ljubezan se lahko ugasne al pa rata buj mjačna an nie rečeno, de se zgodi za oba kupe. Vsakdanja župa, čegbh je zdrava, kajšan krat ne gre an ne gre dol. Pruoti obupu pa se lahko človek pomaga tudi s staklenco... V marsikateri besiedi an izkušnji telega moža an žene, ki sta dvajset liet dan za dnem kupe, se je lahko mar-sikajšan zapoznu. Tiste, ki pa je bluo trieba zastopit je, kaj je ratalo tele-mu možu, deje muoru v špi-tau an odkod tist žlag, ki mu je zbrisu vse spomine... Na koncu se je tala tarda zgodba dobro, pozitivno končala za obadva. An vsi smo se oddahnil... Vič ku kajšan krat je previč besied, puno krat jih je pa premalo V življenju na dva je dosti momentov, ko pride tudi do žalosti, jeze an obupa di lietos smo potle užival z Beneškim gledališčem, ki vsako lieto z novim dielam naredi beneškim ženam velik velik Šenk za njih dan. “Majhane družinske na-sreče” se kliče tuole zadnje dielo, ki ga je napisu fran-cuoski pisatelj, za naše gledališče ga je po sloviensko preobarnila an predielala Anna lussa, kije imiela tudi glavno vlogo. Kupe z njo je igru Adriano Gariup, režija je bila kot po navadi Marja- na Bevka, asistentka je bila pa Emanuela Cicigoi. Dielo je bluo lepuo an težkuo. Pomislita samuo, de dva igrauca sta celo uro na Četrtek, 13. marca 2008 Trideset liet od tega parvi osmi marec v fabriki na Cemurju Gledališče v Špetru predstavilo črno komedijo Majhane družinske nasreče zemlje. Žene smo v telih betih zra- sle, je doložla Marina Cernetig, an pomagale tudi naši družbi zrast. Niesmo pa ble takuo močne, de bi se upar-le politiki, ki je “šele skoraj samuo moška stvar an varje samuo svoj vart, niema oči, da bi videla takuo deleč, kakor morje iz Matajurja, ko je gosta megla, ker nima toliko fantazije za se ga izmisliti in niti toliko uma, da bi zgradila eno ladjo za vse skupaj...”. Tudi lietos je špietarski župan Tiziano Manzini par-nesu velik pušij mimoz an tu- Pri špietarski cierkvi v večnamenskem centru se je zbralo an lietos puno ljudi. Govornica je bila Marina Cernetig, godec Roberto Bergnach so se učil rimat pierhe glava iz Dreke, ki je učila otroke runat pierhe, pofarba-ne an popisane vebkonočne jajca. tru že več miescu poteka otroška delavnica za otroke, tiste buj majhane v betih od vartca do osnovne šole. Vodi jo Elisenia Gonzales, ki pa ji par-hajajo na pomuoč domači eksperti an dobri poznavalci naših navad an kulture. Takuo za spoznat božične navade so poklical Giovannija Co-ren, kadar je paršu pustni cajt so pokhcal le njega -pridružila se mu je tudi žena Isabella - za de povie an pokaže, kaki so beneški pustovi. Sada se parpravjamo na Vebko nuoč an prejšnji teden so pokilical v center Gabriello Cicigoi od društva Kobilja Aktualno Un’iniziativa dell’associazione ViviStolvizza e del Parco Stolvizza, “ta lipa pot” un invito in Val Resia Anche l’ambiente rappresenta una ricchezza per la Val Resia Riapre lunedì 24 marzo prossimo il percorso circolare permanente “Ta lipa pot” di Stolvizza in Val Resia, il percorso che ormai da sette anni sta portando nella valle un gran numero di appassionati del trekking e delle camminate in libertà. Si tratta di un percorso altamente naturalistico che si snoda per i sentieri intorno a Stolvizza in una zona incontaminata e tranquilla ed è stato prescelto perché rappresenta in modo esauriente la cultura, la storia, l’ambiente e le tradizioni della gente resiana Di particolare rilevanza il passaggio del Rio “Potòk” con la grande cascata, il sentiero nel bosco dove è possibile imbattersi in docili caprioli, lo stavolo in “Hostjè”, il Rio “Maličen” con la sua fresca e buonissima acqua, poi giù verso l’abitato di “ta-za Mli-non” e il torrente Resia, la passerella sul fiume, la vecchia fornace per la cottura della calce, la piana in “Gaiini Loo”, la sorgente in “Loo”. E poi su verso “Ača” il piccolo pianoro destinato alla coltivazione di aglio, cipolle, fagioli e patate, la meraviglio- sa vista del Monte “Canin” e del Monte “Sart” e siamo in paese con la sua chiesa dedicata a S. Carlo Borromeo, il caratteristico Borgo “Kikej”, la vecchia ed indispensabile "teleferica” utilizzata da sempre per il trasporto delle legna, la “Casa Lettig” con l’elegante porticato settecentesco e il coevo affresco della crocifissione recentemente riportato all’antico splendore, prima di arrivare in Piazza dell’Arrotino, alla fine della camminata. Lunedì 24 marzo, giorno di Pasquetta, sarà riaperto quindi questo tracciato con un significativo appuntamento legato all’iniziativa “Degustazione del capretto in Val Resia”. Dalle ore 9,30 e fino alle ore 11,00 tutti potranno affrontare questa semplice e bella camminata insieme a guide del posto. Al termine tutti potranno gustare il tradizionale pranzo di Pasquetta a base di capretto presso la Baita del gruppo alpini “Sella Buia” a Stolvizza. Considerata la particolarità dell’appuntamento di Stolvizza, la partecipazione al pranzo sarà possibile solo su prenotazione (ai numeri telefonici: 0432.672473 - 3331126609 -3338508259) entro giovedì 20 marzo prossimo. Anche quest’anno l’associazione “ViviStolvizza” assegnerà la bella t-shirt “Ta lipa pot” a chi effettuerà almeno tre volte il percorso nel corso dell’anno. Val la pena ricordare l’importante appuntamento di domenica 22 giugno prossimo quando sul percorso “Ta lipa pot” verrà organizzata una importante manifestazione nazionale. Tutto il progetto “Ta lipa pot” è sostenuto dalle Istituzioni in particolare dal Parco Naturale Regionale delle Prealpi Giulie che collabora attivamente con l’associazione “ViviStolvizza” nel tenere i sentieri, interessati dal percorso, in perfetto ordine. Ulteriori informazioni possono essere richieste ai numeri telefonici 043353119 -360960179 o scrivere all’indirizzo: Via Udine, 12 - 33010 Stolvizza di Resia (UD) o consultando il sito dell’associazione www.vivistolvizza.org dove si potrà conoscere tutta l’attività dell’associazione. Tmamo še Srebrno kapljo Rodilo se je novo društvo, Srebrna Kaplja. Namerava združiti vse tiste, ki imajo par sarcu Benečijo an nje družbeno življenje an še veliko izkušnjo za dolgoletno opravljeno delo. Društvo je namenjeno upokojencem, a ne samuo njim. Lahko sodelujejo vsi tisti, ki imajo kaj ponudit, muorajo pa spoštovati našo realnost, an posebno našo kulturo. Društvo smo ustanovili 5. marca lietos an ga bojo začasno - do te parve-ga zbora - vodih Angela Tomasetig, ki je predsednica, Sergio Balus, podpredsednik, Arturo Bla-sutto, Fabio Bonini, Aldo Clodig, Luigi Paletti an Valerio Simaz. Za nadzorni odbor bojo Beppino Crisetig, Giovanni Flore-ancig (predsednik) in Te-I resa Trusgnach. Kozliček za kosilo Starodavni velikonočni običaj žrtvovanja kozlička je zelo razširjen v vsej Furlaniji. Prav tako je znano, da so nekoč žrtvene kozličke v glavnem vzrejali v dolini Rezije. V duhu obujanja starih navad bosta združenji “ViviStolvizza” in “Pro-loco Resia”, v sodelovanju z ostalimi dejavniki na teritoriju, tudi letos priredili niz srečanj v tamkajšnjih gostiščih, ki bodo v znamenju vsestranskega ovrednotenja gastronomske kulture doline Rezije. Na Velikonočni ponedeljek (letos pade na 24. marec) bodo v gostišču-resta- vraciji “Alle Alpi” na Ra-vanci, v gostilni “Alla Speranza” v Bili, v baru “Seve e Franci” na Solbici in v planinskem domu “Sella Buia” prav tako na Solbici predstavili posebne menije predvsem v znamenju odličnega kozličkovega mesa. Vodja skupine kuharjev in pomočnikov je chef Carlo Moznich. Poleg kozličkovih zrezkov in pečenke bodo navedeni lokali ponujali tudi rezijanske zavitke “čal-čhne”, rezance z kozličkovim ragujem, razne prikuhe, prepečence in seveda domače slaščice. Vse velikonočne specia- litete bodo spremljala najboljša furlanska vina. Napoveduje se torej priložnost, da Velikonočni ponedeljek izkoristimo za izlet v naravo in za spoznavanje neobičajnih okusov in vonjav doline Rezije. Obvezne telefonske rezervacije (tel. številke 0432.672473 - 333.1126609 - 333.8508259) prireditelji sprejemajo do četrtka, 20. marca. Zaradi velikega povpraševanja in zanimanja, ki je je deležna pobuda “Degustacija kozlička v Reziji”, priporočamo, da se zainteresirani vsekaor zglasijo res čimprej! 73omz/jIHUVI' CcHt r&e/> z/je/? 466 Dam - tòt dàu - oj* e - mjèw tri - sine. Azàt te - simivb nu - m -su-tjéli stìitb vèj ž-o&i. Zàt su-<|Mb, k-ò-jin-dàj jut-pàrt. 467Azàt pótbri è-jin-diiw. Tè-jim-parìlò tri-sòwte po-mòS. Azàt ouè - SU - Èlè tipo - ni - péti. K)»H0-CJABflHCK0H WAJEKTOJOnH H STHOmral. 97 468 Daij-kòs su-SU kùp, azàt buw-sè-raBpartìlb, dàu z-ni - kràjaq, te - drùb b - ti - drùziip. 468 Azàt dàu, te-pàrvb, e-srjétu nu-ženo. Zàd ne-mu-^àla, 470k-ó-j-Btori keretàt. Azàt-(Zàt-) pótin e-t%io Nel campionato di Prima divisione maschile la Polisportiva San Leonardo ha effettuato il previsto turno di riposo. Il prossimo impegno per i ragazzi del presidente Ettore Crucil è fissato per venerdì 14 marzo alle ore 21 a Lignano Sabbiadoro con la capolista. Le ragazze di Seconda divisione hanno ospitato l’Afa Estintori-Rizzi Volley. Le atlete del tecnico Paolo Del Zotto sono state sconfitte per 3-0 (16-25, 15-25, 25-27 i parziali). La prossima esibizione è prevista per sabato 13 alle 20.30 ad Udine con l’Amga Energia. LE CLASSIFICHE Prima divisione maschile Lignano volley* 20; Caffè Sport San Giorgio di No-garo*, Pittarello Reana 16; Polisportiva San Leonardo 13; Aurora volley Udine, Team Up. SICEM Udine 11; Us Friuli Povoletto 7; Flusystem Pradamano 6; Az. Agr. Vini Sbaiz Codroipo 5. Seconda divisione femminile Pulitecnica Friulana 35; Il Pozzo 25; Aurora Volley Udine* 23; Afa Estintori-Rizzi Volley 22; Pallavolo Faedis* 21; Polisportiva San Leonardo*, Dopolavoro Ferroviario Udine, Azzurra* 9; Amga Energia 3. Četrtek, 13. marca 2008 Complimenti Marzia! Laurea in Mediazione culturale I genitori sono sempre orgogliosi dei propri figli quando danno loro qualche soddisfazione, ed una laurea è senz’altro un buon motivo per esserlo. E questa bella foto ci fa capire quanto lo è Alvaro Zantovino di San Pietro al Natisone (ma originario di Montefosca) per la laurea della figlia Marzia. Marzia, 23 anni, ha concluso il suo percorso di studi presso l’Università di Udine, laureandosi in “Mediazione culturale. Lingue dell’Europa centrale ed orientale” riportando un ottimo 105. A gioire per questo bel risultato anche la sorella Nadia, con lei nella foto, la mamma Marisa Rucchin, originaria di Rucchin, e tutti i parenti ed amici di Marzia. A lei congratulazioni vivissime e l’augurio di avere tante soddisfazioni anche nel mondo del lavoro. “Tudi mi smo bli v Sarajevu” Nikolaj pozdravja vse parjatelje Čeglih je šlo že puno caj-ta napri, odkar smo bli šli v Sarajevo za praznovat novo lieto, bi bli zlo veseli, če deneta še kako fotografijo od tistega liepega potovanja. Recimo, tisto, kjer se vide mojo sestro Dano, nje parja-teljce Vido an Eleno kupe z Danielnam v turški hiši v Mostarju, an mene, ki san pa Nikolaj an ki na zadnji dan lieta san se pru lepuo an posebno naštimu! An pravi zluodjac! Vsi pravejo pa, de san biu zlo pridan an bru-man, an pravi anjulac! Poz-dravjam vse tiste, ki smo bli kupe v Sarajevu an se troštam, de puodemo še kam vsi kupe! Od ženarja vsako sriedo za prit dol h Hlocju Alfonso - Fonso Štiefnu an Romilda Tamažova, ki pa je šla za neviesto v Znidar-jovo družino, obadva iz To-poluovega, sta se pru zve-stuo fotografala blizu korie-re, zvestuo zak sta puno caj-ta čakala, de tuole rata. Rata ki? De kajšan poštudiera na naše ljudi, ki žive po gorskih vaseh po naših dolinah an niemajo avta za prid dol novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI s telim urnikom: Hlocje 10.45 - Veliki Gar-mak 10.53 - Mali Garmak 10.55 - Platac 11.00 - Bardo 11.04 - Hlocje 11.10; Hlocje 11.10 - Podlak križošče 11.15 - Hostne 11.17 - Podlak križišče 11.20 - Hlocje 11.25; Hlocje 11.25 - Sevce 11.29 - Topoluove 11.35 -Seuce 11.41 - Hlocje 11.45. Pru na liepa an pametna iniciativa. Škoda de se nie postudieralo priet nanjo. Se troštamo, de tudi drugod po naših kamunah puodejo po teli pot. Tudi tuole pomaga lieuš živiet našim ljudem, ki so še po naših dolinah. za kraj za opravila an muo-rejo nimar čakat, de jih kajšan peje. An v garmiškem kamunu so na tuole poštu-dieral! Od 16. ženarja, vsako VENDO buona legna da ardere a metro o a pezzi. Telefonare al 340.8746185. VENDESI appartamento a Corno di Rosazzo tricame-re, bagno, cucina, soggiorno, garage, cantina e orto (110 mq). Tel. 0432.727157 ore pasti. sriedo uoze adna koriera iz majhanih vasi dol do Hloc-ja. Tel je urnik (orario): Hlocje 8.35 - Veliki Garmak 8.43 - Mali Garmak 8.45 - Platac 8.50 - Bardo 8.54 za prit dol h Hlocju ob 9.00. Ob teli ur gre iz Hlocja za iti v Podlak (križišče) 9.05 -Hostne 9.07 - Podlak (križišče) 9.10. V Hlocje pride ob 9.15 an ob teli uri gre iz tele vasi za iti v Sevce 9.19 - Topoluove 9.25, Sevce 9.31 an Hlocje 9.35. Le v sriedo an le zjutra gre še ankrat po telih vaseh CLUB ALPINO ITALIANO Sottosezione Val Natisone 30 marzo 2008 PALANTARINS-BRANCOT (1049 m - 1015m / Prealpi Carniche) Escursione con sezione di Cividale Difficoltà: Escursionistico Dislivello, tempo: 800 m circa; 2.30 ore circa in salita Ore 7.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per maggiori informazioni visitate il sito www.caicividale.it alle pagine della Sottosezione, oppure scrivete all’indirizzo mail sot-tos.valnatisone@libero.it Info: Gianna (0432-727428) - Diego (3358367082) Giordan an Rene imajo obadva gostilno na placu svetega Ivana v Cedade an obadva imajo puno klientu, ki vprašajo za pit na upanje. An dan Giordan je poprašu Renca: - Al daješ za pit na upanje?-Ja, dajem, ampak jim storem plačat vič ku tim drugim za re-kuperat intereše. An ti Giordan, al jim daješ? -je poprašu Rene. - Oh ja, jim dajem, ampak jim storem plačat manj, ku tim drugim! - Zaki manj? - je ra-doviedno poprašu Rene. - Zatuo, ki sem malo-manj šiguran, de tisti klient mi na nikdar plačajo an manjkul ta-kuo bom zgubiu manj sudu! Migu ku ti, ki boš zgubiu ne samuo vič sudu, pa tudi intereše, ki si jim doluožu! * * * Adna mlada an liepa uduova subit potlé, ki ji je umaru mož, je oženila njega bratra. Seviede, tisti dogodek (avvenimento) je zakuru velike bašade po vasi, tenčas, ki noviča sta bla šla na poročno potovanje. Ku sta se varnila nazaj da-mu, sta napravla sprejem (ricevimento) za praznovat novo poroko an sta povabila vse va-snjane, ki nieso videl ure za bašadat gor mez novo novičo! Potle, ki so dobro povičerjal, so se pobral v tinel, kjer an vasnjan je zagledu gor na kaminete no veliko fotografijo od prejšnjega moža od noviče, an je poprašu na vas glas, de bojo vsi čul: - Kduo je tisti go-spuod? Liepa noviča je glih nomalo uzdignila oči od nje kozarca Šampanja: - Oh tist je mu oj buo-gi svak, kunjad, ki je umaru kajšan miesac od tega! ^ ^ ^ An mož, ki je biu zlo gobast, je paršu iz gostilne an je jau njega ženi: - Sem brau na časopisu, de an kamel more dielat osem dni brez nič pit! - Oh ja, muoj dragi, pa ist poznam adnega... kamela, ki more pit osem dni brez nič dielat! * * * An mladenč je sreču njega parjatelja, ki gaje rad piu: - Al vieš, de sem kupu an avto, ki z adnim li-tram narede deset kilometru! - Neverjetno! - je jau pjanac - Pomisli, ki ist z dviemam litram na ri-vam narest vič, ku deset metru! SERVIZIO FRAZIONI •-GR1MACLU-1 Koriera po garmiških vaseh Četrtek, 13. marca 2008 12 Giada, liepa čičica za Rusonovo družino Rodila se je na 28. dičemberja Se je rodila glih kak dan priet, na 28. dičemberja, za bit kupe s tatam an z mamo, kar lieto 2007 je šlo an novo lieto 2008 je paršlo: je Giada Carlig, rodila se je v Palmanovi na 28. dičemberja 2007. “Okdar san paršla, so nimar okuole mene, me na pustjo še par mieru spat ne! An muoj tata me na ku fotografava!” Tuole nam “prave” čičica. Nje tata je Tiziano, Rusonove družine z Gorenjih Bare, nje mama je pa Elisa iz Reane. Giada je parnesla puno ve-seja njim, pa tudi nonam na Gorenjih Barcah, ki sta Silvano an Maria an Linu an V Podboniescu seje rodilo osam otraok Planinska družina Benečije 24. marca - Velikonočni ponedeljek Mala Gora (1.034 m) nad Vipavsko dolino lahek, primeren za družine ob 7.30 srečanje v Špetru (Belvedere). Se pride v Kamnje (mt. 200) an se začne hodit za prid na Malo goro (mt. 1.034): približno je 2 ure hoje. Za kosilo vsak naj poskarbi za se, na Mali gori pa je tudi koča, kjer je tudi kiek za jest in pit Daniela 0432/714303 - 731190 Normi iz Reane, pru takuo vsiem parjateljam od Tiziana an Elise. Čičica na živi tle par nas, vemo pa, de tata an mama jo bojo pogostu uozili v sauonjsko dolino, odkod je Tiziano doma an kjer ga pogostu videmo. Giadi želmo puno sreče, zdravja an veseja! Per la gioia di papà Tiziano della famiglia Rusonova di Brizza, di mamma Elisa di Reana, dei nonni Silvano e Maria, Lino e Norma il 28 dicembre scorso è nata questa splendida bimba di nome Giada. A lei gli auguri di una vita felice. Čarnivarh pod snegom Kakuo je šlo v liete 2007 za kar se tiče ljudi, ki žive v podbonieškem ka-munu? Ne previč dobro, rodilo pa se je še kar puno otruok! Tuole so nam poviedal veselo na kamune, kar smo poklical za viedet številke (numerje). Na 1. ženarja 2007 je v kamune živielo 1.127 ljudi (575 možkih an 552 žensk). Rodilo se je 8 otruok: pet puobčju an tri čičice, kar je zaries puno! Umarlo je 14 možkih an glih tar-kaj žensk, vsiek kupe na 28. V kamun je paršlo živet 33 ljudi: 14 možkih an 19 žensk. Iz kamuna jih je šlo pa na 45: 30 možkih an 15 žensk. Zadnji dan lieta 2007 je v podbonieškem kamunu živielo 1.095 ljudi (550 možkih an 545 žensk). Na žalost so šli na manj za 32: adna ciela vas! VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it 7 \ 1 / a l a _ a m s/s. B B B 4 12 20 SPLOSNA SLIKA Proti nam bodo prehodno pritekali v višinah suhi severozahodni tokovi. V prihodnjih dneh bo od zahoda začel pritekati postopno bolj vlažen zrak. ČETRTEK, 13. MARCA Delno jasno bo. Dopoldne bo v visokogorju pihal močan severozahodni veter, kaken močnejši sunek bo lahko dosegel tudi gorske doline PETEK, 14. MARCA Ob morju in v nižinah bo zmerno oblačno do spremenljivo in ponekod zamegljeno. Ponoč bo lahko nastala megla v pasovih. Vgorah bo spremenljivo do oblačno. V visokogorju bo pihal močan veter. OBETI V soboto bo povečini oblačno. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 1/4 6/9 Najnižja temperatura (°C) 2/5 6/9 Najvišja temperatura (°C) 14/16 12/14 Najvišja temperatura (°C) 12/15 12/15 Srednja temperatura na 1000 m: 5°C Srednja temperatura na 2000 m: -1 °C Srednja temperatura na 1000 m: 6°C Srednja temperatura na 2000 m: 0°C Ure sonca Son« megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. . . Zmanjšana Megla VjdijiVost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) OC?B>£ì<^i£) = = 8 ali več 6-8 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne o / 3-6 m/s z' >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 9 DICEMBRE 2007 / 7 GIUGNO 2008 Iz Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10,9.00,10.00,11.00, 11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*, 13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*, 15.06, 15.50, 17.13, 18.05, 19.20, 20.15 IzVidmavČedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35,9.30,10.30,11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad............... 7081 Bolnica Videm................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji .................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad.................705611 URES-INAC..................730153 ENEL ..................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad ...............700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola ...........717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka......................721021 Grmek .....................725006 Srednje....................724094 Sv. Lenart.................723028 Špeter ....................727272 Sovodnje ..................714007 Podbonesec.................726017 Tavorjana..................712028 Prapotno ..................713003 Tipana ....................788020 Bardo......................787032 Rezija ..............0433-53001/2 Gorska skupnost ___________727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 14. DO 20. MARCA Čedad (Minisini) tel. 731264 Trbiž tel. 2046 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 16. MARCA Api Čedad (na poti pruot Manzanu)