MUZEJSKI RAVNATELJ* LJUBLJANA JU503LAVIJ st. 296 Poitalu ponfiBB|«a (C. C. eoa la puta) V Tratak t torek, 13» decembra 1927. - Leto VI. Številka 3t cent Letnik Lil razea ponedeljka. Naročnina: u 1 mesec L S.—, 38.—, celo leto L 75,—, v iaozemstvo mesečno evilke 30 si. — Oglasnina za 1 mm prostora za trgovske in obrtne oglase L 1.—« za osmrU L 1.50, oglase denarnih zarodov L 2.—* na prvi strani L 2.— Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon i 1-57. Dopisi naj se poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». PoduredniStvo v Gorici: ulica Giosuč Carducct St. 7, I. n. --- Telef. Št. 327, Glavni in odgovorni urednik: prof. FOip Peric. Delavski akclcnarlat Problem močnih in gibkih, bogatih in ubogih Je lako star kot življenje. Neenakost živih bitij je nekako prirođen zakon kakor tudi borba med močnejšimi in šibkejšimi organizmi, katero se opaža ne samo v človeški družbi, ampak tudi pri rastlinstvu in živalstvu in sicer tako, da podleže vedno šibkejši del. Popolnoma naravno se nam zdi, ako pomori plevel na njivi pšenico, ker ima nekako večjo življensko energijo kot pšenica, ako ne morejo vsa posejana zrna vzkaliti in se razviti, ker ni za vse dovolj prostora, razvijejo se samo ona, ki se nahajajo v boljših o-koliščinah kot konkurentinje. Zdi se nam tudi naravno, ko vidimo, da ugonabljajo močnejše žival i-ropa rice šibkejše in se hranijo z njimi in da se tudi ljudj07 kot najmočnejše živo bitje v naravi, hranijo z mesom živali in s snovmi iz rastlin. To je kot naravni zakon povsem lahko razumljivo. Težje občuti človeštvo to neenakost, ki je pod!;*ga vsega življenja, med j>osamezniki v človeški družbi. Močnejši gospodarijo, vodijo, poveljujejo, šibkejši ubogajo, slušajo. Ta neenakost pa je postala v zadujem stoletju problem, odkar se je razvil takozvani kapitalizem v gospodarstvu. Koliko polemik, borb, gt raj kov je bilo radi tega, ves svet pretresajočega social. problema. Krivil se je za to stanje kapitalizem v današnji obliki in so se ustvarila socialna nazira-nja. ki učijo, da se da tlačan-stvo spodnjih plasti rešiti edino z uničitvijo kapitalizma. Drugi pravijo, da bi s tem prišli le z dežja pod kap, kajti oni vidijo glavni vzrok v neenakosti, ki je, kot rečeno, podlaga vsemu življenju. Z uničitvijo kapitalizma bi se ne uničila tudi neenakost v človeštvu in porodil bi se jako hitro nov sistem bogatih in u-bogih, nadvlade močnih nad Šibkimi. Treba je le današnji kapitalistični sistem reformirati in omiliti ona najbolj kričeča nasprotstva neenakosti, pod katerimi trpi pretežni del sedanjega človeštva. Med te zadnje spadajo oni, ki hočejo zainteresirati delavca na podjetju. Glavna oblika modernega kapitalističnega podjetja je akcijska družba, posebno že tudi radi tega, ker se le potom razprodaje akcij v občinstvo more spraviti skupaj za velikanska podjetja potrebni kapital. Akcijske družbe so največja podjetja, ki zaposlujejo relaliv-iio največje število delavstva in radi tega je tu žarišče socialnih bojev. Vpliva gotovo tudi okol-ŠČina, da tu ni nikdar gospodar ena gotova oseba, ker je podjetje samo na sebi neosebno in poseduje neznano dosti posestnikov: vsak lastnik akcij ima gotova prava na podjetje. Delavstvo čuti radi tega, da služi neznanemu molohu, katerega i-menuje kapitalizem. V več krajih se je že skušalo temu od polnoči s tem, da se je delavstvo zainteresiralo na usodi podjetja. V Združenih državah, kjer je kapitalizem dandanes pač najpopolnejši, se je sprejel sistem, da se nudijo delavstvu akcije podjetja, kjer je zaposleno, po ugodnih pogojih. Vsakemu delavcu je mogoče, naložiti svoje prihranke z nakupom akcij do-tičnega podjetja. Na ta način se spremeni psihologično razmerje med delavstvom in podjetjem in Če gleda danes delavstvo še z nezaupanjem in z nekim sovraštvom na podjetje, kjer dobiva kruh, kar vodi do štrajkov in večnih nesoglasij glede plače in drugih delavskih pogojev, se misli, da se bo potem pri čim večjem zainteresiranju razmer- j je delavstva do podjetja povsem ; spremenilo.' Da se do dandanes ni mogla akcija udomačiti tudi pri revnejših slojih, je večinoma kriva tehnika v trgovanju teh papirjev. Vse trgovanje je namreč osredotočeno na bankah in je tudi neugodno, kupiti manj kot en borzni sklep, navadno 25 kosov, ker je sicer manjše Število mogoče le dražje kupiti in cenejše prodati kot je borzni tečaj. Kdor bi torej kupil manj akcij, nego je borzni sklep, se izpostavi že vnaprej gotovi izgubi radi tržne tehnke. Nabava celega i>orznega sklepa j>u zalitega toliko denarja, kolikor ga ne I zmorejo nižji sloji, ki morejo staviti na stran le majhne vsote. Padi tega hrani ubožnejše prebivalstvo svoje prihranke v hranilnicah in ostane popolnoma tuje trgovanju z akcijami. Gotovo je pa, da bi bilo razširjenje posesti akcij tudi v delavskih in uradniških knogih velik moralen faktor za omilitev sedanjih socialnih nasprotstev. To se je najprej spoznalo v A-m u riki in zveni skoro neverjetno, da se nahaja okoli polovica akcij največjih svetovnih podjetij Standard Oil Co. in U. S. Steel Co. v milijardnih vrednostih raztresena na osobje dotičnih podjetij. Sedaj se pripravlja slediti temu sistemu tudi angle ški kemični trust, ki zaposluje 40.000 delavcev in predstavlja vrednost več milijard. Vsakemu delavcu kemičnega trusta bo mogoče nakupiti za del svoje plače akcije po nekaj nižji ceni kot je borzni tečaj. Sicer ne more nakupiti poljubno visokega števila, ker se ne želi, da bi pri čelo delavstvo z nezdravo borz no špekulacijo, ampak le omejeno v razmerju z zaslužkom. More pa nakupiti tudi naenkrat večje število in potem odplačevati v obrokih. Na ta način torej mislijo predstavniki angleškega kapitalizma ustaviti sedanjo rak-rano nezadovoljstva v delavstvu, ki tako pogubonosno razjeda današnje socijalne temelje človeške družbe. In ravno v Angliji se nahaja kapitalizem še vedno pod vtisom lanskega generalnega štrajka, ki je osta-vil pri bogatejših nekak strah pred boljševizmom. Delavstvo pa tudi ni nenaklonjeno temvj sistemu, ker upa, da se bo dalo sčasoma spraviti toliko akcij med delavstvo, da bi potem bilo v stanu potom svojih organizacij imeti važno besedo v vodstvu in nadzorovalnemu svetu dotičnega podjetja. Tako bi prišlo delavstvo potom mirne evolucije do svoje besede. Seja senata RIM, 12. Takoj po otvoritvi današnje seje visoke zbornice je imel predsednik on. Tittoni govor, v katerem se je spominjal vrlin in zaslug Senatorja Doriga, ki je preminul včeraj v Veroni. V imenu vlade se mu je pridružil minister za gospodarstvo on. Belluzzo. Po odglaso-vanju zakonskih načrtov, ki so bili na dnevnem redu posledf nje seje, je izročil senator Bo-selli predsedništvu svoje poročilo o obeh tiranskih pogodbah. Nato je prešel senat k razpravi o mnogih zakonskih osnutkih, ki so bili na dnevnem redu danas je seje. Med razpravo o kraljevem ukazu, po katerem so bile uvedene nove določbe glede hranilnic, je povzel besedo minister za gospodar on. Belluzzo, ki je podal zbornici nekoliko podatkov o naraščanju in pro-spevanju hranilnic in njihovih vlog. Po končanem glasovanju je zaključil ob 18.30 sejo podpredsednik senator Perla, ki je med tem prevzel vodstvo. Poročilo senatorja Boselllla o italij ansko-albanskem zvočnem paktu RIM, 12. V sredo bosta predloženi visoki zbornici v odobritev obe tiranski pogodbi. K besedi sta se dosedaj priglasila senatorja Schanzer in Devione. Danes je izročil poročevalec senator Boselli predsedništvu senata svoje poročilo o obeh pogodbah. V njem naglaša poročevalec politično dalekosežnost obeh pogodb. S sklenitvijo zveznega in obrambnega pakta, pravi poročevalec med drugim, je proglasila Italija, zvesta svoji miroljubni politiki, da je pripravljena čuvati za vsako ceno neodvisnost in nedotakljivost love Albanije, ki je predpogoj in jamstvo za trajno ravnovesje, na Balkanu. Spričo tega, pravi v svojem poročilu, priporoča senatu, naj z odobritvijo obeh zakonskih načrtov znova potrdi svoje zaupanje v politiko, katero vodi z veliko preudarnostjo načelnik vlade. Konkordat med Sv. Stolico in Utro RIM, 12. V soboto predpoldne so bile izmenjane v prostorih papeževega državnega tajnika ratifikacijske listine o konkordatu, ki je bil sklenjen med Litvo in Sv. Stolico. Na pritom Jem zasedsoic ministrskega sveta RIM, 12. Kakor je bilo že naznanjeno, se bo ministrski svet sestal na svoje prihodnje zasedanje v Četrtek, 15. t. m. Ministrski svet bo razpravljal o raznih ukrepih, ki so jih pripravila posamezna ministrstva v zadnjem Času. S posebnim zanimanjem se pričakuje poročilo, ki ga bo podal načelnik vlade o mednarodnem položaju ter o stališčih, ki jih zavzemlje Italija napram raznim vprašanjem zunanje politike. Izlove on. HtKSOIlnlJi poročevalcu Usta »Depeche fi- PARIZ, 12. Listi poročajo o interviewu, ki ga je on. Musso-lini dovolil poročevalcu lista «D6peche Tunisienne«, naslednje podrobnosti: «Mi moramo,» je dejal načelnik italijanske vlade, «pospeŠe-vati ustanovitev velikega romanskega bloka. Ne samo ibe-riški narod, marveč vse latinske republike so obrnile pogled v Rim in Pariz. Združiti te mnogobrojne sile in te narode, prežete od iste vere, in katerih civilizacija je skupna dedščina — to pomeni zagotoviti svetovni mir in zavarovati se pred nevarnostjo barbarskega sveta. To pravim vsakemu Francozu, ki me obišče. Vse, kar se bo poizkusilo za čim tesnejšo zvezo med nami, romanskimi narodi, v splošnem, je treba vzpodbujati in hvaliti. Francija in Italija sta zato ustvarjeni, da se razumeta. Ne govorimo o latinski krvi; plemenska pripadnost je nekaj zelo relativnega, zakaj preveč mešanj je bilo tekom stoletij; civilizacija pa in kultura so naše občudovanja vredno skupno premoženje. S Francozi se mi razumemo in vidimo v njih svoje brate, svoje ljudi. Z Angležem se moramo že truditi, če ga hočemo razumeti in če hočemo, da on nas razume. Z Nemcem postane razlika še večja; od Rusa pa nas loči pravcati prepad. Evo zakaj bo bila zveza med Francijo in Italijo lahko trenutno potopljena v viharno ozračje, se bo seznanila z urami nevihte, vendar pa ne bomo nikoli prišli do ločitve, ker smo bratje, ki se včasih prerekajo, a se kljub vsemu ljubijo.» TiluttBjt tratah pspite med Italijo in Nemčijo RIM, 12. V preteklih dneh so se vršili v Rimu med zastopniki Nemčije in zastopniki zunanjega ministrstva ter ministrstva za gospodarstvo razgovori o rešitvi nesporazumi jenja, ki obstoja že delj časa med Italijo in Nemčijo radi različnega tolmačenja trgovinske pogodbe, ki sta jo svoječasno sklenili obe državi. Nemčija namreč zastopa stališče, da so italijanski zakoni, ki so bili izdani v svrho zaščite domačih in omejitve uvoza tujih izdelkov, v nasprotju z omenjeno pogodbo, ki predvideva enako postopanje napram domačim in tujim izdelkom. Italija pa je zavzela stališče, da njene odredbe, ki so bile izdane v prilog domačih izdelkov, nič ne nasprotujejo itali jansko* nemški trgovinski pogodbi, ker se je pri izvajanju teh odredb posluževala samo svojih zakonitih pravic. Ker so ostali rimski razgovori neuspešni, se bo Nemčija bržkone pritožila pri razsodišču, katerega predvideva pogodba za slučaj spora, nastalega spričo različnega tolmačenja pogodbe. Rimska agencija o proračunu jugo s lov. vojnega ministrstva RIM. 12. Agenciji «Roma» poročajo iz Beograda, da predvideva jugoslovenski državni proračun za leto 1928-29 višje postavke za izdatke vojnega in mornariškega ministrstva, kot jih je določal proračun za leto 1927-28. Pač pa se je izvedla štednja pri proračunu ministrstva za javna dela in promet. Postavke proračuna za vojno ministrstvo nadkriljujejo one postavke poslednjega proračuna za približno 80 milijonov di-na' iev. (ločim znašaio prihranki pri proračunih ministrstva za javna dela in za promet 73 milijonov dinarjev. Ta informacija agencije «Roma» nosi naslov: « Jugoslavija povečuje svoje izdatke za vojaštvo.)* HoiiolMsadsk! ko prišel v Italijo? RIM, 12. Rimski listi prinašajo danes pod vprašajem vest, da prispe v kratkem maršal Pil-sudski v Rim. Kakor doznava agencija «Informatore della Stampa», se v merodajnih diploma tičnih krogih zatrjuje, da £ je vest o rimskem posetu mar-* šala Pilsudskega neutemeljena, oziroma vsaj preuranjena. Ta vest se je razširila v tisku spričo okolnosti, da je prosil Pil-sudski pri italijanskem poslaništvu za italijanski vizum. To pa se je zgodilo le radi tega, ker se je namenil povrniti se v domovino preko Benetk in Du-naja. ' »Dante AlighierU v Skazili ji priredi izlet r Italijo RIM, 12. Agencija «Roma» poroča, da so sekcije društva «Dante Alighieri» v Braziliji organizirale potovanje v Italijo. Za potovanje iz Amerike v Evropo je bila izbrana motorna ladja «Saturnia», ki bo od plula Iz Buenos Airesa 13. in ki bo dospela v Trst dne 30. decembra. Potovanje bo trajalo približno 60 dni, od katerih bodo potniki prebili 25 v domovini. Na povratni poti se bodo ukrcali iSfo-tako na «Saturnio» v Neapelju dne 23. januarja. Prvo mesto, ki si ga bodo ogledali, bo Trst. Nato bodo posetili Postojnsko jamo in pa bojna polja. Iz severne Italije bodo odpotovali v Rim. Sklicanj« papeškega koncisto-rlja RIM, 12. Ceremonijalni prefekt mons. Respighi je razposlal '-sem kardinalom vabila (inti-macije) na predstoječi papeški konsistorij, ki se bo pričel v pon-deljek, dne 19. t. m., ob 10. uri. On. Balbo v Nemčiji BERLIN, 12. Italijanski državni podtajnik v ministrstvu za aeronavtiko si je včeraj ogledal Junkerjevo tovarno letal. On. Balbo je sklenil dogovor, glasom katerega se bo 15. aprila prihodnjega leta otvorila zračna proga Monakovo-Milan, preko Brennerja, Poadižja, Tri-denta, kjer bo vmesno postajališče. Do 1. julija se bo prevažalo na tej progi samo blago. Šele pozneje se bo pričela tudi potniška služba, če se bodo poskusi zadovoljivo obnesli. Potres MILAN, 12. V mnogih krajih Severne Italije in ponekod tudi v srednji Italiji so včeraj popoldne okrog 16. ure začutili lahne potresne sunke, ki so trajali le malo Časa in niso povzročili nobene škode. Epicenter potresa je bil v Apeninih. PoUsKo-lJtovskl spor pred ugodno rešitvijo ŽENEVA, 11. Zasedanje sveta Družbe narodov se je zaključilo Že v soboto, dasi so predvčerajšnjim in .včeraj napovedovali, da se bo danes vršila poslednja seja 48. zasedanja sveta. Tekom včerajšnjega popoldneva je zbral litovski ministrski predsednik okrog sebe novinarje in dajal pojasnila in izjave o odločitvi sveta Družbe narodov glede poljsko-litovske-ga spora. Njegove izjave niso bile baš zelo ugodne, dejal je namreč, da je ostal položaj vsaj v bistvu nespremenjen. V soboto sta si obe stranki medsebojno svečano obljubili, da se bosta skušali druga drugi približati. Kmalu za tem razgovorom se je pričel drugi. Takrat je podal novinarjem daljše izjave poljski zunanji minister Zaleski, ki je zatrdil, da so uspehi, ki so se dosegli v Varšavi, zelo zadovoljivi. Priznal je sedaj docela, da je vladalo med obema sosednjima državama zelo napeto razmerje in da bi mogla vsaka malenkost povzročiti vojno. Tako pa je v soboto ženevska mednarodna institucija znova dokazala svoj veliki vpliv in si je pridobila spet veliko zaslugo za svetovni mir. Kot poslednji se je razgovar-jai včeraj & novinarji francoski zunanji minister Briand, ki je istotako kot Zaleski zatrdil, da je le še malo manjkalo, da bi se pričela vojna med Poljsko in Litvo. Tako se more sedaj reči, da^se je nesporazumljenje med ob&na državama v veliki meri ublažilo. Lltvlnoi le zadovoljen Njegove izjave o Ženevi MOSKVA, 13. Po povratku iz Ženeve je Litvinov, načelnik ruske delegacije za pripravljalno konferenco za razorožitev, izjavil novinarjem, da je navzočnost sovjetske delegacije v Ženevi mnogo prispevala k ugledu sovjetov v Evropi in da se je z njo še enkrat izpričala politika miru, katero vodi moskovska vlada. K temu je dodal, da bo na prihodnjem zasedanju raz-orožitvene komisije Družbe narodov sovjetska vlada stavila kapitalistične države pred alternativo, da se naj odpovedo oboroževanju ali pa slede po poti, ki jo je začrtala R u ji j a. KoKlilHiasU eKlDshHi uprav po novem jngoslovenskem ob-. činskem zakonu BEOGRAD, 12. Ministrski odbor je danes definitivno zaključil razpravo o načrtu novega občinskega zakona ter sestavil besedilo tega načrta. Zedinil se je v tem, da bo obsegala vsaka občina najmanj 2000 prebivalcev. Konstituiranje občinskih uprav se bo izvajalo po Donto-vem sistemu na ta način, da dobi najmočnejša stranka od skupnega števila mandatov polovico, ostali mandati pa se bodo razdelili proporcionalno med vse stranke. Ta sistem bo jamčil za delazmožnost občinskih uprav in odpravil nevzdržne razmere, ki vladajo dandanes v mnogih občinah, kjer so občinski odbori dela nezmožni radi strankarske razcepljenosti. TtiBfl konferenca za javno važnost v južni Si bi ji BEOGRAD, 12. V notranjem ministrstvu se je nocoj vršila konferenca velikih županov iz Južne Srbije, katero je sklical notranji minister Velja Vukiče-vić. Konference, ki je trajala od 19. do 22. ure, se je udeležil tudi načelnik za javno varnost Žika Lazić. Veliki župani so uvodoma poročali o stanju v svojih oblastih, nakar se je vršila obširna razprava o najboljših merah, ki bi jih bilo treba podvzeti, da bi s& dvignila javna varnost, in zlasti, da se preprečijo nadaljnji napadi in atentati bolgarskih komitov. Konferenci je prisor stvoval tudi uradnik jugoslo-venskega poslaništva v Sofiji. Po konferenci so udeleženci odklonili novinarjem vsako izjavo. Načelnik javne varnosti Žika Lazić, pa je odšel iz notranjega ministrstva naravnost na dvor, kjer je poročal kralju o sprejetih sklepih. Izvajanj« konvencije o pravni pomoči med Jugoslavijo in Poljsko BEOGRAD, 12. Ministrstvo za pravosodje je izdalo vsem sodiščem navodila, naj v bodoče od poljskih državljanov, ki nastopajo pri jugoslovenskih sodiščih kot tožitelji, ne zahtevajo več v naprej plačila pravnih stroškov. Enako naredbo je izdala tudi poljska vlada za jugo-slovenske državljane na Poljskem, in sicer v zmislu konvencije o pravni pomoči, sklenjene med Poljsko in Jugoslavijo. General Bodrero in dragi poslaniki pri Marinkoviću BEOGRAD. 12. V zunanjem ministrstvu je vladala tekom današnjega dneva velika živahnost. Zunanjega ministra so posetili poslanika Italije, Francije, Poljske in Čehoslovaške. Pomočnik zunanjega ministra pa je sprejel inozemske delegacije, ki sodelujejo pri kongresu dijaške zveze za Družbo narodov. Krvav incident o priliki nogometne tekme v Sarajevu SARAJEVO, 12. Pri včerajšnji nogometni tekmi med splitskim «Hajdukom» in sarajevskim «£aškom» se je pripetil krvav incident. Ko je sodnik Gal prisodil domačinom irego-laren goal, je vdrlo občinstvo na igrišče in ga napadlo s palicami in dežniki. Policija je bila brez vsake moči. Predno je dospelo ojačenje, so sodnika podrli na tla in ga do krvi pretepli, tako da je obležal nezavesten, in so ga morali prepeljati v bolnico. Po incidentu je policija aretirala več oseb. Tekom današnjega dne pa je bilo zaslišanih preko 100 udeležencev tekme. Pogreb žrtve komitskega atentata BEOGRAD, 12. Včeraj se je vršil v Knjaževcu svečan pogreb orožniškega poročnika Jef-tića, ki je podlegel težkim poškodbam, dobljenim ob priliki znanega atentata v Strumici. SPLIT, 12. Včeraj je odpotoval v Anglijo oddelek jugoslavenske vojne mornarice, da prevzame jugoslovenski podmornici, ki sta bili pravkar splovlje-ni. Moštvo se bo 15 dni vožbalo v Angliji, nato pa na obeh podmornicah odplulo v domovino. Lunadarski bo prišel v Rim za poslanika MOSKVA, 12. Po vsej verjetnosti bo imenovan za naslednika dosedanjega ruskega poslanika pri Kvirinalu Kameneva ljudski komisar za narodno prosveto Lunačarski. Ta vest kroži že nekoliko dni med tukajšnjimi politn: [mi krogi, posebno, ker je znano, da je Lunačarski velik občudovalec italijanske kulture in da sledi z velikim zanimanjem italijanskemu političnemu razvoju. Grški častniki se spet «gibi jej o» ATENE, 12. V poslednjih dneh so se razširile }>o mestu vesti o prevratnem vojaškem gibanju med mornariškimi častniki, katerim bi naj poveljeval admiral Hadjikyriakos. Vlada je te vesti formalno zanikala. Boli na Kitajskem Komunisti zasedli Kanton HONG-KONG, 12. Iz Kantona poročajo, da je 20 tisoč komunistov skupno z upornimi četami navalilo na mestno stražo in jo razorožilo. Vstaši so zasedli mesto. Takom spopadov so ople-nili trgovine, vladne urade i^a zažgali. Državni uradniki in del prebivalstvo so zbežali v pokrajino Honan. Prevrat je uspel radi odsotnosti vojaštva, ki je bilo odposlano na zapadno fronto. Politične beležke Kaj bo počenjal lord Rothermere v Ameriki? Kakor smo že poročali, je lord Rothermere nedavno odpotoval v Ameriko, kjer je imel povodom svojega bivanja v New-Yorku dolg govor o treh novih Alzacijah-Lorenah, ki jih je po njegovem mnenju ustvarila tria-nonska pogodba v srednji Evropi. Kakor je razvidno iz tega, je torej lord Rothermere odpotoval v Ameriko z namenom, da nadaljuje tam svojo znano kampanjo, ki je našla v Romuniji in Cehoslovaški tako globok odmev. Nastanil se je v najraz-košnejšem hotelu, ki nosi ponosno ime «Ambassador». Tam sprejema novinarje, s katerimi govori skoro izključno o reviziji mirovnih pogodb, ki da so pr izadejale nekaterim narodom težke krivice. Ta revizija je po njegovem mnenju neobhodno potrebna, ker bo sicer prej ali slej zopet prišlo v Evropi do vojne. Pri razgovoru, ki ga je imel z urednikom največjega madžarskega dnevnika v Združenih državah, je lord Rothermere izjavil, da se bo tekom svojega bivanja v Ameriki boril z vsemi svojimi silami za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Naprosil je madžarskega novinarja, naj obvesti o tem svoje sorojake v domovini, in pripomnil, naj bodo Madžari u-verjeni, da bodo doživeli lepšo bodočnost in da bodo vse krivice, ki so jim bile prizadejane, popravljene. Iz tega torej sledi, da se lord Rothermere ni zadovoljil z u-spelii svoje znane akcije, ki jo je pričel v Evropi, a ki mu dosedaj ni doprinesla takšnega V Trstu, dne 13. decembra 1927. Uspeha, kakršnega si je pričakoval. Ravno radi tega hoče sefa aj poskusiti svojo sre&o v A-Ineriki, kjer je javnost v splošnem prav slabo poučena o ev-iopskih stvareh. Da bi pritegnil nase pozornost javnosti, je povodom otvoritve nabiranja prispevkov za spomenik madžarskemu narodnemu junaku Kos-suthu daroval znesek 1000 dolarjev. DNEVNE VESTI Igra prirode Včeraj smo bili razveseljeni v iem času že trdega zimskega pnraza, ki ga morajo prenašati ljudje in narava, kljub temu, d a ni še nastopil še uradni čas starke zime — smo bili razveseljeni in presenečeni s šopom pravega in popolnega pomladanskega zelenja. Poslal nam ga je g. Gregorič iz Dekanov. Med vejicami, iz katerih je •sestavljen naš zeleni šop, so tri jablanove in dve češpljevi. Jablanove vejice imajo normalno razvito listje in so bogato obložene z mladimi številnimi sadovi, a češpljevi vejici imata le sadove, ki so islotako lepo razviti in zeleni. O takih pojavih se poroča skoro vsako leto in ne predstavljajo nikakega čudeža ali kaj podobnega. Naš slučaj nudi primer nenadne spremembe v navadi jablane in češplje, kajti cvetenje in plojenje spada v pomlad. Samo vreme in toplota ne zadostujeta za razlago, ker se to zgodi le pri par jablanih ali češpljah in ne pri vseh. Zato vzroki teh pojavov niso v zunanji okolici, temveč v notranjosti rastline same, kjer se izvrši nekaka revolucija v rasti. Najbolj znani vzroki takih revolucij so v različni količini vode. Vsako živo bitje ima v sebi velik odstotek vode in brez nje bi bilo vsako življenje izključeno. In opazovali so, da povzroča zmanjšanje odstotkov vode v rastlini (in tudi živali) zmanjšanje življenjske sile. To gre lahko tako daleč, da n. pr. žival pade v dolgotrajno spanje. Ko pa poleni žival ali rastlina zopet dobi vase navadno ali še večjo količino vode, tedaj tako močno oživi, da začne rasti z mnogo večjo naglico in energijo nego navadno. Pred nekaj leti se je dogodil j na FrSncoskem naslednji slu- j čaj. V bližini jablanovega nasa- j da je izbruhnil velik požar, j Kmalu nato — bilo je v pozni j jeseni — so začele jablane, ki ; jih je bil požar močno osušil, j nenadoma cvesti kol spomladi. ; Odstotek vode se lahko spremi-nja pri rastlini tudi umetno, ta- ; ko da se prisili, da hitreje ra- ! st e. Tudi v našem slučaju mora- I mo iskati podobno razlago, a j pri tem seveda ni mogoče reči, j kako pride do tega, da se spre- j meni odstotek vode le pri eni j ali drugi jablani ali češplji in j ne pri vseh. Vzroki temu so v notranjosti rastline in radi tega st) taki pojavi neka vrsta notranje rastlinske bolezni. Toliko v pojasnilo na željo najditeljev takih pojavov in drugih kmetovalcev. Priporočati bi jim bilo še, da si zapomnijo, katera jablan, češplja itd. je pokazala po zimi tako nenavadno igro, tako da bodo mogli paziti spomladi in poleti, ali ni dotično drevo postalo tudi v teni času drugačno, kot je bilo lani in kot so druga drevesa iste vrste. Pridelek sena se ceni letos na 200 milijonov stoto v napram 226 milijonom stoto v srednje letine zadnjih petih let. Temu nasproti je letos vino še najbolj zadovoljilo. Pridelalo se ga je 38 milijonov hI, le malenfioet več ko lani, ali vino je letos boljše, močnejše, kar mu veča vrednost. Tudi ni cena vinu v papirnatih lirah v razmeri z lani padla, a narastla je v zlatih lirah. Takoj za navedenimi pridelki sledi po važnosti in vrednosti sadje. Pridelek sadja je letos zadovoljiv, in čeravno zaostaja nekaj za lanskim, se vendar nahaja nad sredino zadnjih petih let, ki je znašala 7 milijonov 725 tisoč stolov. Za pomaranče in limone se ceni letošnji pridelek za okoli 7 milijonov stotov, kostanjev na 3,800.000 stotov (prejšnja leta nad 4 milijone). Sladkorna pesa letos 21,540.000 stotov napram 23 milijonom stotov lani in le 15 milijonov stotov 1. 1925. Konoplje je dalo letos-okoli 1 milijon stotov, tudi nekaj več kot prejitaja leta. Gojenje cvetlic je dalo letos dober uspeh 7 V* milijonov kg napram <;v« milijonom kg cvetk lani. Oljke bodo dale letos 9 milijonov stotov, 3 milijone stotov manj kot lani. .Tako povoljno mnenje ima članka r glede položaja živinoreje, kateri sklep je napravil posebno radi sedanje cene maslu in siru, ki se nahajajo sedemkrat tako visoko kot pred vojno. Svilogojstvo je prineslo letos italijanskemu poljedelstvu dohodkov za 720 milijonov lir za delo dveh mesecev. Letošnji pridelek 48 milijonov kg svilodov se v prejšnjih letih ni dosegel še nikdar. Letošnji poljski pridelki bi se mogli kljub slabi *fetini in nizkim cenam ceniti na 38 milijard lir, torej še več kot I. 1923. kar priča o stalnem napredovanju. Preračunano na zlate lire bi dala postaviti vrednost vsem poljskim pridelkom Italije na 5 milijard 1. 1904, (5,8 milijard 1. 1910, milijard 1. 1922 in nad 10 milijard I. 1927. DELOVANJE ŽIVILSKE POLICIJE Občinska živilska policija je izvršila ob sodelovanju mestnih stražnikov v dobi od 2. do 8. te^a meseca sledeče operacije: Preiskala je 820 obratov, me/1 katerimi 154 pekarnie, ter je stalno nadzorovala trjre in vsa prodajali^ča' izven njih. Izvršila je 167 zaplemb živil, ker niso bil« več užitna, 400 krat je pokušala mleko, vzela 90 vzorcev za analizo, napravila 15 ovadb radi prestopkov proti obrtni zdravstveni policiji, '16 ovadb na pretnro radi kršitev zdravstvenih zakonov in eno ovadbo radi prestopkov določenih cen. IZ NAŠEGA URADA Mihael Baša - Dol. Zemon: Odgovor na tem mestu v nedeljski «Edinosti» je bil pohabljen tako, da je postal smisel nerazumljiv. Pravilno je tako-Ie: «Ivo stvar stoji v takem stadiju, sta le dva izhoda: ali pooblastiti kakega jurista v Rimu, da Vas zastopa na razpravi, kar je vezano s stroŠki»..... itd. Nalezljive bolezni v našem mestu V tednu od 3. do 12. t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji na- lezljivih bolezni: daviea 8. tica 4, legarjeva mrzlica skrla- Poijeđelstvo Italije I. 1927. Pod tem naslovom je prinesel «- zanimive podatke in cenitve o pridelkih italijanskega poljedelstva letos in prošla leta. Iz članka se da zaključiti. da ni bilo letošnje leto tako katastrofalno slabo, kot bi moglo izgledati na prvi pogled radi nizkih cen in suše. Slabe re-zultate v pridelovanju žita so kolikor toliko izenačili uspehi pri južnem sadju in vinu. Na podlagi natančnih proučevanj >e je renila i. 1923. vrednost v-eh kmetskih pridelkov na 35 milijard t»i 1 milijonov lir, to je okoli K in pol milijard zlatih lir. Glavni pridelki so: žito, živinska krma in Viio, od katerih je vsak dosegel vrednost okoli 8 milijard lir. Letošnji pridelek pšenice znaša 5."» milijonov stotov, to je sicer nekaj manj nego lani in predlanskim. ali dosti več nego prošla leta, 9 milijonov več nego leta 1924 in celih 11 milijonov več nego 1. 1922. Vrednost letošnjega pridelka J pšenice se more ceniti na 1.652 milijonov zlatih lir. Tudi vse druge .vrste žita so dale letos manj nego lani. posebno koruza, ki z 2118 milijonov stotov stoji za okoli 3 milijone stotov za srednjim pridelkom zadnjih 6 let. Riž se je letos .obnesel jako dobro in ni bila do-eedaj še nikdar dosežena letošnja letina 7 milijonov stotov neolup-fj enega riža. Krma je trpela razumljivo izmed yseh pridelkov najbolj na suši iz tržaškega življenja Samomorilen poskus mladenk« Radi ljubezenskih neprilik je v nedeljo zvečer skušala napraviti konec svojemu življenju 22-letna uradnica Natalija Camuffo, stanujoča v ul. Pieta št. 4. Okoli 20. ure, ko je ostala sama doma, je sedla v kuhinji k ognjišču, odprla pipo plinove napeljave in čakala, da jo strupeni plin povede tja, odkoder ni več povratka. K sreči so se čez nekaj časa vrnili domov njeni domači, ki so našli vrata stanovanja od znotraj zaprta. Ker na ponovno trkanje in klicanje niso dobili nikakega odgovora, so zaslutili, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Zato so naprosili nekega znanca, ki je tedaj slučajno prišel tam mimo, da je vlomil okno na dvorišču — stanovanje se nahaja v pritličju — ter splezal v kuhinjo. Bil je res že skrajni čas, kajti Camuffova je bila že nezavestna. Ker jo navzočni niso mogli obuditi k zavesti, je bila mlada samomorilna kandidatinja prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je na prizadevanje zdravnikov vendarle prišla k «ebi. Bila je pa še zelo slaba, zato je morala ostati v bolnišnici. Ozdravila fo v tednu dni. Nasilna gosta. Da ima gostilničarski poklic tudi svoje slabi strani, o tem se je v nedeljo zvečer prepričal gostilničar Rafael Veljak, lastnik gostilne pri Sv. Mar. Magdaleni zg. št. 212. Okoli 17. ure sta stopila v njegovo gostilno dva moška, ki sta se črsz nekaj časa začela iz neznanih vzrokov prepirati z njim in ga končno tudi dejansko napadla. Nasilneža sta pretepla tudi gostilni Carjevo Ženo Antonijo, ki je hotela teaniti svojega moža. Doti m sta jo nezaželjena gosta, ko sta si ohladila jezo, previdno odkurila, je moral gostilničarju in njegovi ženi prihiteti na pomoč zdravnik rešilne postaje, ki jima je izločil Ste vi ne praske i a bunke na raznih delih telesa. Veljak je javil dogodek orožnikom, ki sedaj iščejo nasilna gosta. Nadel jaki prepiri In pntopi Ob nedeljah mi marsikdo rad privošči par kozarčkov več ali manj rujne vinske kapljice, zato ni čudno, da je na Gospodov dan zaznamovati največ prepirov. V gostilni se je pričel tudi prepir, radi katerega je moral iskati pomoči v mestni bolnišnici 28-letni m težak Josip Suban, stanujoč v ulici Sca-linata št. 7. Okoli 22. ure, ko se je mudil v družbi svoje zaročenke v neki gostilni v nlici Veltro, se je Suban sporekel iz malenkostnih t vzrokov z nekim neznanim mladeničem, toda prepir tedaj ni imel posledic, ker se je gostilničarju posrečilo pomiriti prepirajoča. Zdelo se je, da je jdvar s tem poravnana, toda bilo je drugače. Ko se je Suban pozneje vračal domov., ga je medpotoma dohitel mladenič, s katerim se je poprej prepiral, in ga tako močno lopnil s steklenico po glavi, da se je oboje razbilo. Suban se je moral zateči v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izpral in obvezal hudo rano nad levim sencem, ozdravljivo v 15 dneh. — Slično prigodo ie doživei predsinočnjim 28-letni težak Marijan Geruppi, kateremu je tekom prepira v neki gostilni pri Sv. Jakobu zalučal nasprotnik v glavo litrsko steklenico ter tako zadal močno krvavečo rano, radi katere je Geruppi potreboval pomoči od zdravnika rešilne postaje. Posledice prepira bo prebolel v 8 dneh. — Na angleškem parni k u «Bri-tish», zasidranem v prosti luk i V. E. III., se je 30-Ietni pomorščak Sidney Cook v nedeljo popoldne spri z nekim tovarišem. Prepiru je sledilo srdito boksanje, v katerem pa Cook u i bil kos nasprotniku.. ki ga je tako hudo zdelal, da mu je moral prihiteti na pomoč zdravnik rešilne postaje, ki mu je ohladil celo zbirko bunk, krvavih podplut, prask itd. na obrazu in glavi. Oparila se je Ker jo je zeblo v noge, je 48-letna Amalija Bat tisti n, stanujoča pri Sv. Mar. Magdaleni zg. št. 700, predsinočnjim, predno je legla k počitku, napolnila z gorko vodo steklenico, cia bi jo položila k nogam v postelj. Toda ker je bila voda prevroča, je steklenica počila Battistiriovi v rokah in krop jo je hudo oparil po prsih, rokah in o-biazu. Nesrečna ženska se je morala zateči v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v dermatologič-ni oddelek. Ozdravila bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v treh tednih. Namesto zdravila — pila strnp 20-letna Mila Moditz je hotela sinoči zavžiti neko zdravilo, ki ga ji je predpisal zdravnik, pa namesto steklenice z zdravilom je pomotoma vzela steklenico z jodo-vo tinkturo ter izpila nekoliko te strupene tekočine. V mestni bolnišnici, kamor jo je spremil neki sorodnik, jo je zdravnik spravil iz vsake nevarnosti. - Kar fa streljal na ljubica lita Busamo mI tržaikiai • POTUmI Jmtri bo ras Porota ConpIsUevo. oMolženi obrekovanje, oproiieno Včeraj se je zaključila obravnava proti Mariji Cami-psi, por. Tri-pot, o kateri smo poročili, da je naznanila svojega ljubimca radi tatvine, ker jo je ta zapustil. Pri včerajšnjem zasedaniju je povzel besedo odv. Kezich ki je v kratkem govoru zahteval obsodbo Campisijeve. Precej dolg govor je imel drž. pravdnik cav. Tasso. Ni pa bil ravno strog napram obtožen k i in je sam pozval porotnike, da glasujejo v pravoreku za vse olajšave, ki jih dovoljuje zakon, da pa ne smejo na noben način oprostiti obtoženke, četudi njeno dejanje ni imelo hudih posledic za Cortalija. Odv. Robba brani Campisijevo Obravnava spada po mnenju branitelja bolj v preturo, kot pred porotnike. Ni prav, da se skuša pokriti z blatom obtožen k o in da se Cor taliju pripisuje vlogo ubogega zape-Ijanca. Tudi on ima precej kosmato za ušesi, kajti živel je na ramah te ženske in to jo je morda pripravilo do nesrečnega dejanja, radi katerega sedi v zaporu že šest< mesecev. «Bil je nekdaj kraljevič«, zaključuje branitelj v ostri debati z drž. pravdnikom, «ki je sodil, sedeč pod hrastom. Večkrat pa je z dvema klofutama odpravil obtoženca in tožitelja. In tako boste napravili vi, gospodje porotniki, z našim junakom in našo junakinjo. Poslali j-u boste domov, vsakega z moralno klofuto.« Ra zs od ba Porotniki so zavrnili vprašanje krivde, nakar je predsednik razglasil oprostilno razsodbo za Campisijevo, ki je koj nato zapustila sodno poslopje. V'čeraj popoldne se je pričela porotna obravnava proti 24-letne-mu Antonu Bussanichu, ki je v Tržiču streljal na svojo ljubico Marijo Bussanich is Tržiča, jo precej težko ranil in se nato skušal ustreliti, toda krogla namenjena skozi usta v možgane, se je ustavila v ustnem nebu. Bussanich brez drugega priznava dejanje in pripominja, da se vseh podrobnosti ne spominja. Zaljubljen je bil v deklico in je zvedel, da njeni starši niso bili zadovoljni, da govori z njim. Iskal je dolgo vzroka te antipatije, ki jo je vzbujal pri starših izvoljenke in naposled prii^el do zaključka, da ga poslednji nočejo za zeta, ker je vpisan pri milici. Polagoma pa je dognal, da tudi dekle postaja hladno napram njemu in nekega dne mu je Marija dejala, daje bolje,, da se pustita. To mu ni dalo miru in kmalu je v njem dozorel sklep, da napravi s streli iz samo-presa konec temu stanju. V opisovanju zadnjih trenutkov pred tragedijo se obtoženec sklicuje na obtožnico, češ, da ne more spraviti v red svojega spomina. Na razne konstatacije predsednika odgovarja mirno. Nato pride pred predsednika Marija Bussanich, druga glavna osebnost te drame. Opiše precej lakonično, kako se je spoznala z Bussanichem, ki je sprva bil zelo dober mladenič in šele precej pozno začel kazati slabe strani svojega značaja. To jo je polagoma u-trudilo. Ko mu je naposled dejala, da bi bilo btJijše, če bi se pustila, ji je začel groziti. Ona ni verjela grožnjam in vztrajala je pri sklepu, da Bussanicha pusti. Usodnega dne je šla s sestro v Trst. Na povratku sta- na parniku «Monfal-cone» videli Bussanicha. Ta se jima je potem na kopnem približal in jo začel nadlegovati z vprašanji in prošnjami. Njeni odgovori ga niso zadovoljili; potegnil je samokres. Tudi ta priča ne more opisati prizora tragedije. Tržaški marešjalo izpove v smislu obtožnice in govori o uspehih njegove preiskave, ki se tiče tega slučaja. Marko Bussanich, oče ranjene hčerke, pravi, da sprva ni nihče v družini imel ničesar proti razmerju med njegovo hčerko in obtožencem, toda kmalu se je pokazala precej slaba narav poslednjega. Ker je stanoval v hiši, se je začel obnašati precej nasilno in posebno v zadnjem času je začel tudi pohajkovati, zahajati v gostilne itd. Predsednik: «Je li res, da va*4a soproga ni hotela slišati ničesar o obtožencu, ker je on bil miličnik?« Marko Bussanich: Ne more biti res! Sprla sta se šele potem, ko obtoženec ni bil več pri milici.» Mateja Bussanich, mati obtoženca, pove, da ji je hči začela praviti, da njena ičustva niso bila več tako iskrena za Bussanicha, postala da je proti lastni volji mrzla napram njemu. Ona, kot mati, je čutila dolžnost, da prepove svoji hčerki nadaljnje občevanje z obtožencem Družina je dobila tudi anonimno pismo iz Lošinja, odkoder je obtoženec, o katerem neznani pisec opisuje zelo čudni značaj obtoženca in svari Bussanichevo družino pred zlimi posledicami razmerja z Marijo. Antonija Bussanich, stara 24 let, sestra ranjene, je bila s sestro, ko je prišlo do tragedije. — Sestra je večkrat pravila, da se njen temperament ne sklada z obtoženčevim in da zato sta se o-be sestri nahajali na parniku «Monfalcone», namenjeni v Tržič. Blizu Tržiča se je obema približal obtoženec, ki je želel govoriti z izvoljenko. Šli so skupaj s parni-ka. Na cesti je obtoženec ustavil Marijo in jo še enkrat vprašal, ali ga misli res zapustiti. Na odločen odgovor Marije je obtoženec potegnil samokres in ustrelil proti poslednji. Zadel jo je v obraz. Marija je padla na tla, a se kmalu dvignila Takrat je obtoženec sprožil še dva strela. Eden izmed teh je Marijo zadel v hrbet, eden je šel mimo nje. Nato je Bussanich obrnil cev samokresa sebi v usta. sprožil in se zvrnil. Predsednik: Vam je li znano, da je Bussanich vaši sestri že prej grozil? Priča: Sestra mi je večkrat povedala kaj takšnega, kar bi za-moglo pomeniti grožnjo, toda jasno se ni izrazila nikdar. Predsednik: Vaša sestra se je nekdaj izrazila napram Bussanichu, naj pusti milico in potem šele misli nanjo. Priča: Ne! Moja sestra mu je večkrat dejala, naj si poišče boljšega zaslužka, kakor pri milici. Danes bo pričela obravnava s čitanje spričevala izvedencev-psihijatrov dr. Licena in Costan-tinidesa. O vsebini izpričevala pa že danes poročamo. Znana tržaška psiholog se v glavnem strinjata, da je Bussanich ravnal premišljeno, četudi je junak pasijonal-ne drame. To dokazuje pismo, katero je Bussanich pisal materi v Lošinj dan pred zločinom in v katerem ji piše, da je zaljubljen v Marijo, da ga žge močni odpor njenih starišev proti njuni zvezi in da je sklenil umoriti izvoljenko svojega srca ter'se potem sam ustreliti. Obtoženec nima na sebi nikakih sledov nevropatije in nje- gova anamneza ne najde obtežene genealogije. Strast pa še ne znači duševne omejenosti. Tudi posku£eni samomor ne spremeni mnenja tržaških zdravnikov za umobolne, kar je bil že v naprej naznanjen. Obtoženčeva preteklost ga kaže kot nasilneža. V Lošinju je grozil neki deklici, tedanji njegovi izvoljenki, s samokre- som in bil je radi tega sojen. Imel je v Puli obravnavo radi prepovedane nošnje samokresa, s katerim je grozil nekemu urarju. Bil je o-proSfcen radi pijanosti. Razprava se nadaljuj« danas ob pol enajstih zjutraj. Obtoženca brani odvetnik Poll-lucci. Ranjenka ni zastopana po nobenem pravdniku. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Ozrite tožttkesn umora O krvavem zločinu, ki je pretresel vso zgornjo Vipavsko dolino, smo pred dnevi že obširno poročali. Sedaj pa nam je naš dopisnik, ki se je podal na lice mesta, poslal boljše in zanimivejše poro-čjlo. Šel je globlje v vzroke, ki so privedli do zločina, zato bo poročilo, čeprav malo kasno, gotovo vse naše bralce zanimalo. Globoko doli pod nanoškim sv. Jeronimom, prav na koncu gornje vipavske doline, se skriva med gričevjem in gozdi najidiličnejša vas Lozice. Preti tednom dni bi si ne bil mogel nihče misliti, da se bo tu odigrala najpretresljivešia družinska žaloigra, o kateri je «Edinost» že par krat poročala. Od loziške cerkve greš dobrih sto metrov navzgor po samotnem vaškem klancu in ko dospeš na vrh, imaš na levi visoko belo hišo, ki je zdaj prazna in pozabljena, v. neobzidanim dvoriščem. To je GorŠetova hiša, pozori>$re krvavega uboja. Nekaj trt se vzpenja po visokem latniku, na koncu so v kotu stare, kamenite stopnice v senci zelenega lovorja, ob strani je velik gnojnik. Prvi tvoj občutek je, da se je uboj izvršil na teh stopnicah. Pa temu ni tako. Pokojnega Ivana Premrla je njegov zet ubil na notranjih stopnicah v hiši, zamahnivši odzadaj po njegovi glavi; prizadel mu je z ostrino sekire 10 centimetrov dolgo in 6 centimetrov globoko rano. Njegov bolestni krik ni takoj privabil sosedov, ker so menili, da gre pri Goržetovih za navadni vsakdanji prepir. Premrl je moral s svojimi zadnjimi močmi sani ven in se je privlekel do kupa drv in tnala, ki ga vidiš še zdaj na dvorišču .ob poti, kjer se je zgrudil in izdihnil. Zločin je bil izvršen naglo in ker ga ni nihče prikrival- tudi zelo naglo odkrit. Storilec Gašper Mi-slej, ki je bil že hotel leči k počitku in se je za sledeči dan odpravljal z doma, je imel ta vpčer s svojim tastom nekoliko huj-i prepiiv Baje je tast teke] za njim po stopnicah in v hipnem navalu jeze in strasti je zet pograbil sekiro in lopnil po njem. Ne žena ne tašča ne nosita pri t.em direktne. krivde. Veliko vprašanje* je, če se je še Gašper Mislej sam zavedal svojega hudega dejanja; sosedje vedo povedati, da mu je bilo po dovršenem Činu zelo hudo. Kako je moglo priti do tako žalostnega dogodka, kateri so tragični momenti in kje je tragična krivda te družinske žaloigne? Goršetova hiša je bila dovolj premožna in vsi Goršetovi dovolj pridni in delavni, tako da v družini ni bilo bede in pomanjkanja. Gospodar Gašper Mislej je bil priden krnet, stari Premrl je bil posredovalec pri živinskih kupčijah in pon-agal je tudi doma in njegova žena Frančiška Premrl je opravljala habištvo. V hiti je vladalo blagostanje; ne le kruha tudi vina je bilo dovolj, ali kakor pravijo Lozičani, v tej hiši so bili presiti. Vendar pa njih družina že davno ni bila več družina in Gor-šetov dom je bil vse drugo prej ko dom. Ze leta in leta je bilo v njem življenje za vse štiri prebivalce naravnost neznostno, ker jo bilo zastrupljeno do dna. Ubitega Ivana Premrla slikajo kot precej nenormalnega človeka, ki je večno godrnjal, zdaj na ženo, zdaj na hčer in zdaj na zeta. Zadnje tri tedne je naravnost divjal in podil svoje ljudi iz hi^e, kakor so nasprtno tudi oni njega podili. Toda Premrl in Mislej sta bila dveh nasprotnih značajev: prvi je bil nagel in nasilen, hudih besed in žugajočili pesti, Gaspor pa bolj tih in redkobeseden, ki je znal nositi v sebi svojo skrito jezo, dokler ni elementarno prikipeia v njem na dan. Obe ženski nista znali vplivati nanju pomirjevalno in potolažiti njunega prepira, ampak sta bili v nekem smislu še vzrok njunih sporov. Sicer pa ni bilo v celi družini ne med tem ne med drugim parom nikake sloge in harmonije, v njej je skoraj neprestano divjal vihar jeze in strasti. tako da sta tast in zet iskala tolažila pri tolažnici žalostnih, to je v gostilni, ali celo prenočila neštetokrat drugod pod tujo streho. Tast je v zadnjem mesecu na vasi večkrat grozil zetu in vaščani so se bali ravno nasprotnega, kar se je slej zgodilo, bali so se, da nekega dne prizadene hudo tast svojemu zetu. V tej družini so bili ljudje drug drugemu tujci kljub temu. da so jih vezale gospodarske in poročne vezi. Ivan Premrl - je bil mož in oče že več ko trideset let, toda v sebi je imel precej Bril love narave in ker je poročil žensko, ki je bila pred svojo poroko izuičena babica, ga je mučil vseh trideset let neprestan dvom: Aii je Marija moja prva hči/ Deuion zanikavanja mu je večno šep.4al, da ni. Temu svojemu prepričanju je dal pred osmimi leti nekako izraza s tem, da premoženja ni izročil njej, svoji hčerki edinici, bia-gonici, niti z nerazdeljeno Jelovico, kakor je na Vipavskem navada, ko se vzame k hiši zet pri-stopavec, ampak ji je določi! Je v denarju skromno doto 800 lir, vse posestvo pa prepustil v takoj-injo last svojemu namenjenemu zelu. Sebi in svoji ženi je pri d rž a I stanovanje in preživitek ter v denarju 1500 lir, ki naj bi nm iih /es v manjših zneskih odplačeval in jih potem v resnici ni odplačal. Za slučaj, da bi v družini ne mogli živeti skupaj, je. bilo dolcučeno, da občinsko razsodišče, sestoje če iz župana in dveh občinskih svetovalcev. razsodi, kakšen pivžlvitni nadomestek v naravi ali v Jenarju bo dolžan dajati zet tastu in tašči. Gašper in Marija Mislej nista i-mela otrok oziroma jima je edini otrok umrl in tast se je sčasoma skesal, zakaj tla je bil izročil vse svoje premoženje zetu. Vendar pa. kakor hudo so družinske razmere kljubovale v srcu, na gospodarstvo samo niso vplivale, vsi so pridno služili iii posestvo je otalo neza-dolženo. Toda stari družinski strup je razjedal družino dalje. Da so hi I i postavljeni v drugačen družinski krog ali da so se ločili pravočasno, vsakdo izmed Goršetovi h hi bil prav lepo dopolnil svoj življenjski tek. Tako pa so bile duše z družinskim prepirom prenapolnjene. Prenašale so ga leta in leta mesece in mesece in iz dneva v dan, dokler ni bilo tega strupa enkrat preveč in je zadostovala kaplja, da jo izbruhnil iz njih najhujši srd, ki umori tudi svojca. Kako je vplivalo to grozodejstvo na sovaščane? O zločinu ne govorijo radi besede se jim nekako trgajo iz ust, ker jim je neprijetno, da se je dogodil ravno pri njih, ki so znani po svoji prijaznosti in ljubeznivosti. «Pravzaprav pa čuti vsa vas olaj. tinje, ker je že bilo | res neznosno poslušati večno prič-' kanje in prepiranje, tako da Gor-Šetovi niso imeli v vasi prijateljev niti med sosedi. Kakor so si bili tuji med seboj, tako so bili tuji tudi vasčanoni.» Zločin pa vzbuja vso našo pozornost, ker je prvi svoje vrste in na Vipavskem ne pomnijo slučaja, da bi bil kdo ubil svojca v družini. Za vso našo javnost pa je najkrepkejši opomin, da posveti svojo splošno skrh tudi razmeram, ki vladajo v naših družinah In družinski mir rušijo ali pospešujejo. Loziški živi roman najde svoj močan odmev v vsej deželi. Izpred sodišča Obdržal je tuj denar in ponarejal listine Brus Franc, rojen v Idriji leta 1903., je bil obdolžen in naznanjen, da si je parkrat obdržal denar, ki mu je bil dan, da ga izroči tretji osebi. Poslužil se je tudi še druge poti, ki ga j^ vodila do denarja: Gospodar mu je izročil voz slame, naj jo proda. Seveda bi pri tej kupčiji imel glavni dobiček gospodar in ne on, kar pa njemu ni šlo v glavo. Zato se je poslužil zvijače: prodal je robo ter denar spravil v svoj žep. Gospodarju pa je napravil pobotnico ter nanjo podpisal neko osel>o, ki menda niti ne obstoja. Gospodarju se je zadeva zdela čudna in Jčo denarja le ni hotelo biti, jo je naznanil na sodniji. Seveda je bil lSrus takoj aretiran. Pred sod ni jo je vse prav mirno priznal s pripombo, da je bil prisiljen krasti, ker je premalo zaslužil, nakar je sodnik opomnil, kam bi pač prišel"svet, če bi vsi oni kradli, ki premalo zaslužijo. Po kratkem posvetovanju sodnikov je bil obsojen na 1 leto, 11 mesecev in 10 dni zapora, na 650 lir globe in na 1 leto policijskega nadzorstva. Tako je zaenkrat preskrbljei? skoraj za dve. leti. Obsojena je bila radi vlačugarstva neka Peco-rari Valerija iz Ločnika, stara okoli let, na 3 mesece ječe. Tribunal ji je sedaj znižal kazen na en mesec. — Ker je že odsedela naloženo ji kazen, je bila izpuščena na svobodo. Radi več prestopkov Ta dan sta stala pred sodiščem tudi Furlan Josip in njegov sin Ivan iz Vipave. Oče jih je imel precej na vesti. Bil je zaprt že neštetokrat. V Trstu, dne 13. decembra 1927. ■EDINOST* m. — i Prvi greh. ki pa je težil bolj na sinovo stran, je bil ta, da je prinesel na ples v Poti rago 5 litrov vina kot plačilo godcem. Vino pa je \zel iz glavnega skladišča in ni bilo še dacirauo. Navzlic temu, da je enkrat že priznal več svojih grehov, danes pred tribuna lom vse trdovratno zanika. Drugi greh je bil ta, da so pri njem našli 15 litrov žganja in ker je bil pri njegovem kotlu pretrgan pečat, je padel sum, da je on sam kuhal, ne da bi bil plačal potrebno takso. Hazžalil je tudi Ivana Zigona, ki je pri-šH k njemu, poslan od užitnin-skeg-a urada, z besedami: «Tu parasiti nimajo nič opraviti, sicer pa ste vi in zakoni prenizki, da bi meni škodovali, ker se jaz preveč dobro poznam z advokati in drugimi ljudmi.» Bilo je klicanih mnogo prič, ki so povečini vse pričale proti njemu. Filip Semič izpove, da se je oče za časa plesa nahajal pri njemu na domu in da. je z vinom imel opraviti le sin. Le-ban Anton izjavi, da je Furlan pripeljal v zadrugo tropine Tn da je v zameno prejel za vsak kvintal poldrugi liter žganja. Brigadir finance izjavi, da je bil pečat raztrgan nalašč in ne slučajno, kakor trdi Furlan. Tudi ravnatelj užitninskega urada priča proti Furlanu. Po daljšem govoru odvetnikov in po dolgem posvetovanju sodnikov je bil oče obsojen na približno iOOO lir globe (všteta taksa, kazen in povrnitev stroškov) in na 1 leto, 1 mesec in 15 dni zapora. Sin pa na približno 3000 lir globe. Furlan pravi, da bo vso stvar prijavil prizivnemu sodišču V Trstu. Ker se ni pokoril Peresinu iz červinjana je bi J dan ukaz, da mora v 24 urah zapustiti omenjeni kraj. Navzlic temu pa se je on v tem času podal še v Gorico, kjer so ga oblastva zasledila in naznanila. Zagovarja se, da je v Gorici i-nrel zelo važne opravke in jili je moral opraviti še pred povratkom na dom. Obsojen je bil na dva meseca zapora. Z BOVŠKEGA O kozah in kezoreji Po naših hribih se je takoj po vojni precej dobro razširila kozoreja, ki pa je zadnje čase začela rapidno nazadovati. Ker se. namreč bliža izvajanje kozjega davka, so se ljudje tega ustrašili in pričeli koze kar trumoma jn na splošno prodajati. Seveda je to nenadno in tako na široko obsegajoče prodajanje prineslo skrajno nizko prodajno ceno. Lahko so veseli tisti, ki so med prvimi prodajali koze po 40 lir glavo. Sedaj je njiJi cena 30 lir. S tem je tuul xadan odločilni udarec kozoreji pri nas, ki bivamo v krajihf ki so pač edino za to vrstno gojenja najbolj prikladni. V kratkem pridejo na vrsto še seznami kozjih pašnikov. DOltNBEM (Pri p. rr e d n. : Prejeli smo pričujoč dopis in ga kot nepristranski v tej zadevi radevolje pri-občujemo. Ker vemo. da za priključitev ene občine k drugi veljajo nekateri razlogi v prilog ene, drugi zopet v prilog druge, je naš list takim polemikam vedno na razpolago, dokler se držite v mejah dostojne in pametne razsodnosti.) V zadnji številki «GoriŠke stra-že» sem Čital dopis 4Z Prvačine, kjer dopisnik omenjenega članka poudarja, da bi bilo najboljše, ako se priklopijo v bližnji redukciji občin vasi Vogersko in Dornberg k Prvačini, ki je ravno na središču obeh. Kakor hitro se je razširila pri nas vest. tla nameravajo priklopiti občino Dornberg k Prvačini, smo protestirali vsi dornberžani in napravili pismeni protest. Dornberg je večji in tudi županstvo je vedno obstojalo tu. In le čudno bi bilo, ako bi Drnberg, ki ima tudi svoje frakcije kot Zalašče, SaksM in Tabor, moral spadati pod manjšo občino, kot je Prvačina. Če hočejo Prvačkovci biti samostojni, naj le imajo svoj sedež v Prvačini, da bi pa Dornberg bil le frakcija, hi to malo Čudno izgledalo in se nam zdi skoraj nemogoče. KAVNO OB SOČI Sporočam Vam, da so danes t. j. v soboto zjutraj našli v Soči, nekoliko nad našo vasjo, utopljenca. Izkazalo se je, da je utopljenec mladenič Jožei* Rejec iz Kala nad Kanalom. Kako je prišel v vodo, doslej še niso dognali. IZ TOLMINSKIH GORA V petek je bil objavljen članek o mlekarstvu, v katerem je med drugim navedeno: »...priporočati bi bilo, da bi naše mlekarne izdelovale poleg- masla kake vrste ementaiskega sira. ki se kakor znano proizvaja iz deloma posnetega mleka.« Dopisnik je mislil na produkcijo emendol-skega sira in ne ementaiskega sira, kot se je v naglici vrinilo po pomoti. Vrsta emendolskega sira je švicarska iznajdba in ker se ga tam izdela v velikih množinah, je tudi svetovno priznan posebno še radi svoje kakovosti. Je to neka vrsta trdih sirov« V Bohinju se izdeluje neke vrste «polemendolski» sir» iz celega mleka, katerega proces pri izdelovanju je enak izdelovanju emendolskega. Vendar nima onih kakovosti kot jih ima emendolski sir. Bohinjci ga prodajajo pod imenom «bohinjski sir». Mi smo hoteli ob koncu o-pomniti samo to, da če izdelujemo kako vrsto sira, mora biti ta v kakovosti takšen kot je kaka vrsta svetovno priznanega ter naj na trgu nastopa pod splošnim imenom in ne morda pod imenom . «tolminski« ali »bovški» ali pa kaj podobnega. Toliko v pojasnilo. — M. LISTNICA UREDNIŠTVA S. K. Bilje: Dopis je preoseben in proti našim principom. Zato ga ne moremo objaviti. Hvaležni pa bomo, če se oglasite >> s kakim drugim dopisom. Pozdravljen! Wl ĆI5TILNI ČOKOLADNI BONBON IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE Z GOTOVOSTJO PRI OTROCIH IN ODKASUH. PRODAJA SE P RUDEĆIH ZAVITKIH PO 50 CENT. K^mično-iekurniški totod .Allo Madonno della S*lul<° Ci< Reff. Oo^ln* • Trieste. S. Giecomo. Glavni lastopnik In mloimli r« Italijo in kolonija: Adolfo Cecbel ■ Trlcsle Vi« S. Nlcoio 11-1 Kraljeve slite v Moh Ce gledamo okrase naših najstarejših cerkva, (naj omenim samo cerkev Svetega Danijela na vol-čanskem polju pred vojno), bomo videli, da našim prarfedom, ki so živeli intenzevnejče đuflfcvno življenje kot ga živimo mi, ni bilo vseeno, kako so bile poslikane in opremljene njih cerkve. Ce se niso tega zavedali, so vsaj čutili, da u-metniške, harmonične celote zelo ugodno uplivajo na versko čustvovanje, na izraz našega odnosa z Bogom in ga v izdatni meri jačijo in povzdigujejo. Okra^enje bivališča božjega z najboljšim in najlepšim, kar je bilo v danih razmerah na razpolago, in potenciranje verskega čustvovanja ter zbranosti, je bil prvi in glavni namen; notranja harmonija (tuš je našla tudi vnanjega izraza. Malo Čudno je sicer, da so baš naši stari ljudje imeli več razumevatija za umetniško okrašen je cerkva, kot ga je imela polpretekla doba. Iz tujine so klicali umetnike in jim izročali kiparska in slikarska dela. Poleg tega je blo tudi mnogo domačih u-metnikov, (omenjam razne Cerk-Ijane in slikarje iz poljanske doline), ki so poslikali mnogo naših cerkva. Bili so več nego rokodelci, Njih slike so bile lepe in so v polni meri služile veri in lepoti. Doba nekaterih desetletij pred svetovno vojno je bila v tem oziru najslabša. Industrijalizacija vsega javnega življenja je vrgla svojo senco tudi v cerkve. V renesančni stavbi si videl (in vidiš) kipe in drugo opravo, ki bi spadala v go-tiško cerkev in še ti kipi so po večini kak šablonski izdelek tirolske kiparske industrije. Mnogo cerkva je bilo obnovljenih na ta način, da so pobelili stare umetnine. Če so poklicali «slikarja», je bil to navadno človek, ki je znat slabo kopirati slike starih "mojstrov, ni pa znal vdahniti delu svojega duha. Za časa vojne je bilo pri nas mnogo cerkva porušenih. Polafe-ma so se dvignile druga za drugo iz razvalin. Lahko trdimo, da so nekatere izmed njih po svoji vna-njosti zelo okusne, dasi stavbarsko nimajo nič posebnega ne za našo dobo značilnega na sebi. Zidane so po večini v romanskem in renesančnem slogu. Radi velikih stroškov je bilo mogoče okrasiti cerkve le z najpotrebnejšim, stene so ostale po večini gole. Par cerkva so okrasili dekoraterji z okraski in nekaterimi posnetki. Menda je prvi slučaj, da so poklicali za poslika nje kake cerkve sliKarja-umetnika po poklicu, v VolČah. Poklicali so namreč slikarja Toneta Kralja. Slikarja-brata France in Tone Kralj našemu občinstvu vsaj po imenu nista neznana. Sodilo jih je po raznih ilustracijah in neredko-krat zmajalo z glavo. Le redki so bili, ki so jo poizkušali razumeti in so jo tudi razumeli. Tone Kralj je poleg svojega brata najizrazitejši zastopnik nove skupine slikarjev in kiparjev, ki so nastopHi med vojno in po njej. V novi umetnosti, ki Je prišla v Evropo, zavzemata brata Kralja zelo odlično mesto. Onadva sta resnična umetnika, dasi je njun izraz nov. Ob svojem početku sta zbudila obilo kritike, nasprotovanja in nerazumevanja, a danes lahko rečemo, da sta že prodrla. Ljudje, ki so ju vsaj poskušali razumeti, ju danes že razumejo z lahkoto. V privatnih pogovorih o njih naletiš kvečjemu Še na skepso. Kritika jima priznava odlično mesto med slovenskimi slikarji. Ne samo doma), tudi v tujini. Z razstav v Pragi, v Benetkah in drugod sta odnesla vse polno priznanj. Dasi je slikarja Toneta Kralja pričelo občinstvo razumevati in ga upoštevati, in je mednarodna kritika priznavala njegov veliki talent (z bratom Francetom vred ga je imenovala tolmač* južno slovanske duše), mu je bilo le težko prodreti v cerkve. Pred štirimi leti je bilo to sploh nemogoče. Za do-brepoljsko cerkev je bil nabran denar, poslikati bi jo bila morala brata Kralja, toda višjega dovoljenja za to niso mogli dobiti, šele PODLISTEK Crni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (70) Spisal James Oliver Curvvood Prevel France Mauana Stopila sla v j^o/d in skozi njega kmalu dospela do neke goline, ki je bila Petru že od prejšnje dvanajstorice takih zgodb dobro znana. V treh od teh je bil sam glavna oseba, v ostalih pa kot naj-Mižnji prijatelj. Sele zrtaj. ko sta bila na mestu, mu je obraz upadel. Nobenega sr» ni bilo, manjkalo pa je le pet minut do četrte ure. Peter je najraje poslednji prišel na po-zorišče in več kot pei minut ni bil nikoli predčasen. Moj■ aj >ta se dobro oddahnila, sta zaslišala glasove, toda od dru-;.f strani. Ko so -e približali, je -liši'1 Davi 1 vesel smeh in razpo-:jen pogovor. Brez dvoma so ti, - i prihajajo, le slučajni izpreba-abi ker nihče ne bi prihajal k smrtnemu spopadu s tako dobro-voljnostjo, pa tudi njegovi prijatelji se ne bi smejali. Globoko se j je oddehnil. Prihod teh nepovab- 1J en cev bo povzročil zadržek, medtem se bo pa morda ponudila prilika razumu in razmišljanju. Ozrl se je v Petra, da vidi, kakšen vpliv imajo nanj veseli glasovi. Glasen smeh je zakril druge glasove prihajajočih neznancev. Ni bil prisiljen, nego je izražal resnično veselje. temu se je pridružil drug smeh, tenek. visok, lomeč smeh. Tudi ta je bil pristen. Petru se je zgrbančilo čelo. »Doktor Coue,» je dejal. «Njemu jako ugajajo razlike prepričanj med gospodi, vsekakor se mi zdi. da je le preprijateljski z mojimi sovražniki. Nu, dobro, za minuto ali dve bo imel dela.» Sledilo je nekoliko trenutkov mi.1 k a, ki ga je tu pa tan. pretrpalo le pokanje suhega dračja in še-lest nizkega grmičevja. Končno se izza gostega grmovja prikažejo Štiri postave. Dve se ustavita takoj ob robu go; ne, ostali dve se pa naglo približujeta kraju, kjer sta ^tala Peter in David. Od obeh prihajajočih mož je bil eden droben, smehljajoč, majhen star možiček, ki je v Davidu v trenutku vzbudil spomin na starega mlinarja Fontbleua. Nosil je rano-cehiiško skrinjico in Peter mu ga je predstavil kot doktorja Coue. Njegov tovariš je bil mož srednjih let, resnega in strogega vojaškega zadržanja ter je bil najbližnji prijatelj ali sekundant njunega sovražnika. Peter se je od strani ozrl na ona dva, ki sta obstala na robu goline. David je pa naravnost zijal proti njima. Oddaljena sta bila kakih petdeset korakov in obrnjena proti njim. Oba sta nosila dolga ogrinjala in oba sta imela obraze skrbno zakrite s krinkami. Zelo malo upov mu je vzbujal posebno višji od obeh, dasi »ta mu oba vzbujala hlad v žilah. Dolgin je stal tam miren, s hladnokrvno gotovostjo, z rokami prekrižanrmi na prsih, gledajoč hladno proti njim Toliko vzvišenosti in odločnosti je bilo v njegovem zadržanju, da je Davidova kri postala še hladnejša. Manjši od obeh je bil slabotnejse, vitke, skoro deške postave, toda naklon njegove glave, popolna gotovost v njegovem zadržanju, ponos in hladnokrvnost, ki se je izražala v njem, ko j in je ogledoval, je človeka primorala, da je pofabil na njegovo zares premajhno postavo. S kom od njiju se bo Peter bi>? Polkovnik Taschereau, sekundant njunega sovražnika, se je dotaknil Davidove roke. polagoma je biio mogoče tudi v tem oziru prodreti. Tone Kralj je poslikal lansko leto cerkev v Strugah. Rezultat je bil, da so tudi na--sprotniki moderne slikarske struje morali priznati, da je izvršeno delo zelo pomembno in umetniško lepo. O slikah v VolČah ne moi em ne jaz ne kdo drugi izreči končne sodbe, ker jih uživamo preveč neposredno. Lahko pa Čuvstveno doumemo, ali so te umetnine pomembne, da je doseženega nekaj najboljšega* kar je bilo po vojni v naših cerkvah na slikarskem polju možno doseči, o tem ni dvd-ma. Volčanska cerkev svetega Lenarta je bila med vojno porušena. Ob novi pozidavi je bilo mogoče ohraniti v celoti samo pročelno steno-, vse ostalo je bilo treba pozidati na novo. Cerkev sama na sebi v novi pozidavi ni nič pomembnega Vidi se ji, da je postavljena po suhoparnem vzorcu komisije za obnovo po vojni porušenih cerkvi. Ohranili so renesančni slog, ki mu -pa niso vdahnili toplote. Njena notranjščina je preprosti. Tej cerkvi je bilžl oPeba dati nekaj monumentalnosti in topline. Sredstev je bilo malo na razpolago. S temi malimi sredstvi se je lotil Tone Kralj dela in je izborno izvršil svojo nalogo. Brez ilustracij je Čitatelju težko predstaviti Kraljevo delo v celoti. Napačno pa je, če kdo trdi, da mora ob vstopu v cerkev šele iskati Kraljeve slike. Kakor hitro prestopiš cerkv. prag, ti zadiha njih monumentalnost nasproti. Res je, da je izvršil le dve sliki na glavni oltarni steni in po eno sliko v stranskih olrarjih poleg najnujnejših okraskov, a to je čisto dovolj, da ga več nego spoznal že ob prvem pogledu. Da je dvignil glavno steno z oltarjem vred in mu dal potrebnega poudarka, mu je naslikal okvir angelov, ki se dvigajo ob obeh straneh in se bočijo v loku nad njim. Na straneh stojijo po trije kerubini s prekrižanimi rokami drug nad drugim; v okvirju, ki gre preko oboka, so v oblakih naslikane glave angel cev. Vse to je slikano rahlo, skoraj prozorno; angelska bitja so sicer pojmovana telesno, človeško, toda zde se breztežna, ko najčistejši duhovi. Iz tega okvira gleda oltarska stena zelo podKrrtana, zdi se, da je stopila l,liže gledalčevim očem. Na to steno je izvršil Tone Karlj dvoje slik in sicer na desno stran svetega Cirila in Metoda in na levo svetega Petra in Pavla. Kar velja za slike v Strugah, to velja tudi za te slike: «Osebe so kar najbolj telesno podane, nič nepotrebnega ni na sliki, vsaka stvar omenjena na najpotrebnejše, toda na vse, kar je potreba za razumeva-nje». Sliki sta slikani z oljnatimi barvami na steno. Ker je slikana glavna oltarna slika svetega Lenarta na platno in je v okvirju, je obdal Tone Kralj tudi svoji dve sliki z okvirjem. Sliki sta izvršeni v dvojni naravni velikosti. Sveti Peter s ponižnim izrazom služabnika božjega, sveti Pavel z izrazom bojevnika za Kristusovo besedo, obrnjenim z bistrim pogledom naprej in s prstom, ki kaže v nebo. Sveta Ciril in Metod držita slovansko obredno knjigo v rokah, ta je odprta na strani «Očenaša»; Metod je vdan, čuvstven, Ciril ima izraz misleca in drži na knjigi iztegnjene prste kot za pričevanje besede, ki jo je zapisal. Desni stranski oltar je poslikan s sliko Srca Jezusovega. Ta slika ima krasno kompozicijo. Sredi slike stoji ogromna postava Kristusa s srcem na levi strani prsi iii z dvignjeno roko, ki drži dvoje iztegnjenih prstov, levica je ob telesu. Izraz usmiljenja in vsemogočnosti se zrcali na njegovem obrazu. Ob nogah mu kleče spokoraiea. mati z bolnikom), pohabljenec in slepec. Spokornica moči s svojimi solzami rob njegovega plašča, mati dviga k njemtr rahitičnega sina, pohabljenec strmi s prose čim obrazom vanj, slepec mu poljublja roko. Ta slika je po moji sodbi čuvstveno najmočnejša. Širjemu občinstvu bo, tako mislimi, izmed vseh slik najbolj uga- jala «Mati božja z Detetom», ki jo je slikar upodobil na levem stranskem oltarju. V oblakih sedi Marija Devica z Jezuščkom v naročju, ta ima v rokah golobčfca, ki nosi v kljnnčku oljkovo vejico miru. Zdi se, da golobček pravkar izleta iz njegovih rok. Spodaj so vidne Volče s cerkvijo, razbite in porušene vsled vojne. Nad Marijo se v živem loku boči mavrica. Obraz Marij® Device in Jezuščka sta domača; vidi se, da slikar ni šel daleč po model. Slišal sem. izraz: «Tolminska Mati božja«. Nad stranskimi oltarji je naslikal zadaj na steno po dva angelčka, ki držita trakove z napisi. Dekorativno je okrasil tudi stranska loka pri malih oltarjih in sicer desnega z glavami angefcev, a levega z lilijami. Še na nekaj sem postal pozoren, kar je zelo prijetno vpliva na celoten u tis. Tudi svečn iki i u celo križ na stranskih oltarjih so izgo-tovijeni po Kraljevem načrtu in se lepo podajo z vsem ostalim v harmonično celoto. Ta enotna linija v slednjem predmetu je velike važnosti. Tudi absidij je ločen od ostale cerkve po dveh o-gromnih, v skladu z vsem v ostalim i zgotovljenih' svečnikih. Če o-menim še malo sliko pri krstnem kamnu, smo pri kraju. Tone Kralj je bil skozi in skozi dosleden in ni zatajil samega sebe: iz slednje poteze, iz slednjega upodobljenega čuvstva ga je lahko spoznati. Čudno se mi zdi, če komu njegove harve niso po volji. Kes jc, da na njegovih slikah ni živih o-snovnih barv, kakor jih vidimo na sabloiLskih slikah in pogosto tudi na slabih posnetkih starih j klasičnih del; slike je pač slikal umetnik in ne ilustrator kake j modne pariške revije, ki išče vna-' njega učinka in ne izraža duše. Celo narodno bistvo hočejo izluščiti i/ barv, kakor da je bistvenejša eb-lika ne pa du%. Na tem mestu ne morem dokazovati, kaj Tone Kralj pomeni tudi v tem oziru, bodi dovolj, če rečem, da je mladi slikar izvrsten tolmač naše duše, ki je ob enem tudi njegova duša. Da so poklicali Toneta Kralja v Volče, je bilo, to lahko priznamo, potrebnega precej poguma in globokega umevanja. Volčani so lahko s svojo cerkvijo zadovoljni. ; Mnogoter izobraženec in preprost | človek, ki mu je umetnost in le-| pota naših cerkva na srcu, se bo pri Sv. Luciji ali v Tolminu spomnil, da ni daleč proč od Volč, ki imajo lepo poslikano cerkev in bo stopil v vas, da si cerkev ogleda. Misel, dati cerkev poslikati sodobnemu umetniku, je bila zelo posrečena. Če slišimo, da bo roka Toneta Kralja poslikala tudi nekaj drugih cerkva, je to veselo znamenje in napoved boljših časov za razvoj cerkvene umetnosti. Dati cerkvi monumentalen umetniški značaj, ki bo dvigal duše vernikov k Bogu, naj ne bo samo zasluga redkih posameznikov, ampak dolžnost vsakogar, ki ima okrašenje cerkva v svojih rokah. Kakor danes nihče ne dvomi nad lepoto renesančne umetnosti, tako čez leta nihče več ne bo dvomil nad lepoto naše moderne umetnosti. Zanamci bodo hvaležni za užitke tistim, ki so se o pravem času zavedeli, in pustili naslednikom izpričevalo svoje visoke kulture. France Bevk. Oskrbovanje umobolnih o preteklih fosili Mnogo gorja in trpljenja so morali pretrpeti ti nesrečniki vseh nesrečnikov, pnedno jih je današnja veda oprostila verig in jim odprla vrata ječ. Oskrbovali so sicer blaznike v prejšnjih časih tudi po hiralnicah, bolnicah, a večina teh revežev je trpelo po je^ čah. Poslopje, ki je bilo zgrajeno v ta namen, so imenovali «stolp za blazne». Bile so to tudi petnadstropne hiše, toda notranja urejenost, ozek hodnik, ki je vodil do poeam-tvzne celice, težka vrata z mrežastimi okenci, v celici je stala lat ril ta masiven post eljn jak, na zidu železni obroči in verige, vse to nam predora čisto navadno ' ječo. Ni nič čudnega, ee ni še da^ nes povsem izginil med ljudstvom« strah pred blaznicami, ki je bil prejšnjih Časih le preveč upravičen. Gotovo je, da so se umobolni* nahajali v vseh časih, potrditi por,' moramo žal i bog tudi to, da jih i-' mamo v današnjem kult umen* življenju veliko več nego v pretelu losti. < Iz sv. pisma razvidimo, da je bH * Nabukodonozor blazen: «žrt je sen« izogibal se je ljudi in norel je po polju; njegovi lasje so raatli kakor orlu perje in njegovi nohti s* bili kakor krempljL» Pozneje pa^ je popolnoma ozdravel. Kralj Savel je trpel na napadih besnofdi ii* melanholiji. Kot blažilo za njegova napade je bilo igranje Davida nai harfo. O kakršnemkoli oskrbova-« nju nam. sv. pismo ne pove niče* sar. V starih grških pripovedkah igral blaznost precejšnjo vlogo. Tako so bili blazni vsled kazni bogov: Iler-kul, Edip, Ino, Ajaka, Athanas in drugi. Hčere kralja Prote ja so držali v blaznosti za krave. Iz gr.v-ke zgodovine v starem veku vemo tudi za par zdravnikov, ki so so bavili z ozdravljenjem umobolnih, pred vsemi Hipokrates, ki je pisal tudi knjige o zdravilstvu. Askle-piades se je tudi bavil s zdravilstvom in je priporočal kot najboljše sredstvo proti umobolnosti: godbo, vino, gibanje na prostem, dočim so ga zopet drugi grajali. Tako jo na primer Caelius Aure.-lianus (v 3. stoletju po Kr.) zelo o^tro nastopal proti onim zdravnikom, ki so priporočali blaznikonl vino in godbo. V ostalem so pač zdravili na •različne načine, kakor s spuščanjem krvi, z mrzlimi curki, odvajalnimi sredstvi. Bolnike pa, ki so razgrajali, so mirili z raznimi «pr-silnimi stoli, stališči, «angIeško posteljo», vrhutega so bili priklenjeni k zidu. Tudi so jih gugali in vrteli v raznih vrtalkah do omotičnosti. Ko se je započelo v 4. in 5. stoletju neke vrste romanje v Orient, je odšlo na tisoče moških in žensk v puščavo in od teh jih je nešteto znorelo. V letu 401. so sezidali za te nesrečneže v okolici Jeruzalema bolnico. V Nemčiji, pa tudi pri nas, so imeli blaznike obsojene in so ž njimi ravnali ravno tako, kakor z najhujšimi hudodelci — vtaknili so jih v ječo in vkovali v železje. (Dalje na IV. strani) _ Naša nad vse ljubljena ^©va HikeSSž je po kratki in mučni bolezni, v soboto ob 11 uri, v najnežnejši dobi 5 let, poletela med nebeške krilatce. Pogreb se bo vršil v torek, 13. t. m., ob 3. uri popoldne, Iz hiše žalosti v Rojanu, Via Sara Daviš št. 37, na barkovljansko pokopališče. ROJ AN, 12. decembra 1927. Žalujoči: Marija, mati. Ferdo, oče (odsoten), Sergij, bratec, in ostal! sorodniki. MALI OGLASI BEHL1TZ-SCH0CL \-odi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre- 1542 K f! A C Societa Ligitre Lombarda, ft V M J Trst, Piazza Scorcola 3, Te Irfon 32-37 je najboljši po moči. trajanju in izdatnosti. Zastopnik v Cerknem: Maks Štucin. 1641 ŠTEDILNIK se proda za L 180. Via Med i a 0, kovač. 1590 DVONADSTROPNA, skoro nova hiša ob postaji na prodaj z zemljiščem ali brez zemljišča. Primerna za gostilno in trgovino. Poizvedbe pri F. Rob, Robič - Kobarid. 1660 I BABICA, diplomirana, sprejema noseče. | Govori slovensko. Badulich Ana. Madon-t na del Mare 19, II. 1662 «Oprosiite mi, poročnik Rock,» je reltel mrzlo. «SoInce se je nizko pomaknilo in slabo svetlobo bomo imeli. Pomeniva se o podrobnostih. Gotovo Vam je znano, da ima moj prijatelj, ki je bil izzvan, pravico, da. si izbere orožje, določi razdaljo in pa, način streljanja. Ra-hili bomo pištole. Da ne bo treba več ne v Petra in je na svoje začudenje opazil prijeten smehljaj na ustih slednjega. Prav veselo se je smehljal, ko je vzel pištolo iz Davidovih rok in stopil na določeno mesto. *Ko bo mrtev, bomo videli, kaj se skriva za masko,> je rekel. David se je pol slepo umaknil na stran in obstal poleg polko\ni-ka, ki je že držal uro v roki. «-Sta pripravljena, gospoda??» «Sva,» sta odgovorila dva glasa. «Dobro torej, bom začel. Bna!» Tik-tik, tik-tik, tik-tik je tiktakala ura v polkovnik ovi roki in z njenim tiktakanjem je srce kakor boben utripalo v Davidovih prsih. «DrmU V istem hipu je maskirani mož naglo dvignil roko in si strgal krinko z obraza. Odpadla sta mu tudi ogrinjalo in klobuk. Vse to se je zgodilo tako naglo, da je prehitelo tiktakanje sekund. «Zd*J, gospod, mi lahko poglo- , dale v obtazN je vzkliknil. J^avid se je v osupljenju ozrl v Petra. V teh poslednjih dragocenih sekundah je videl na prijatelju h liro in vznemirljivo izpremembo. Nekaj silovitega jta je pretreslo. spoOnja čeljust se jnu je pobelila, oči to mu izbulih- in roka. ki je držala pištolo, se> je onemoglo pobelila navzdol. Trii* Kakor strrl topa je zadonHa u-sodna beseda v Davidovih ušesih. In Peter je stal tam brezgibno, z obrazom: kise je pre-j tako dobrovoljno smehljal, smrtno bledim in polnim groze. Umorjeai bo. kj*»r stoji! / divjim bliskovitim skokom je planil David med oba moža. V istem trenutku je videl, da je Petin padla pištola iz odrevenele roke in da se je — kakor je Nancika Lotbiniere napovedala — obrnil in odkorakal proti gozdu, čim bolj so je oddaljeval, tem hitrejši so bili njegovi koraki in ko se je bližul robu gozda je skoro tekel. Ves omo'~n in presenečen se je David ozrl po drugih.Lep mož, mirnih oči in sivih las, se mu je prijazno smehljal. Doktor Coue se je hehljal s prijetnim kokljajočim smehom. Z obraza polkovnika Ta-schereaua je zginila vsa rezkost. i IV. V Trstu, dne 13. decembra 1927. V slu-čaju, da je bil bolnik prijet v mestu, iz okolice ali daljnih krajev, ga je odpeljal stražnik ven iz mesta in od tu ga je z bičem pognal. Ce pa je bil domačin, t. j. ^neščan, tedaj so morali njegovi -domači ali sorodniki skrbeti, da so ga imeli doma zaprtega. Ako ni i>i!o v hiši primernega prostora, potem so lahko oddali bolnika v »stolp za blazne», t. j. v ječo, kjer •so imeli slabo oskrbo in hrano. V slučaju, da se je kdo branil hrane, da ni hotel jesti, so mu vlivali s silo vsak dan nekoliko juhe. Ležali so na slami, strežniki so jih ,pa pretepali in zasramovali. Se slabše so ravnali z blazniki v srednjem veku. Mnogo jetnikov, ki je bilo obsojenih na več let ali na dosmrtno ječo, je v ječi zblaznelo. Seveda so kljub temu ostali v ječah. Te ječe, temni prostori, največ polni podgan, miši in druge golazni, so bili grob tem revežem. Ležali so na slami, katere je bilo ravno toliko, da je pokrivala kamenita tla. O kakem čiščenju prostorov ni bilo govora, Še manj da bi prezračevali ali kurili. Sele proti koncu srednjega veka so dobi* vali dnevno enkrat gorke jedi, drugače pa le kruh in vodo. Mnogo prostorov je bilo le navadna klet, ki je imela na vrhu le toliko veliko odprtino, da so spustili jetnika v notranjost. Skozi to odprtino so jim tudi spuščali po žici hrano. Jetniki in blazniki, kateri so se nemirno vedli, razgrajali, so bili po vrhu še pripeti z verigo k zidu tako, da se niso mogli ganiti. Prve zavede za umobolne so pričeli graditi 1. 1400. v Valenci, 1429. v Saragossi in 143(5. v Sevilli; tem sledi Stokholm 1. 1531. V Nemčiji jo spremenil Filip « Dobroti jivi» 1. 1533. samostane Haina, Merx-hausen in Hoflieim v norišnico. Za temi pride na vrsto Anglija (BedJarn) 1547,. Turčija 1560., Francija (Chaernton) 1645., Rusija 1776. in Dunaj 1784. leta. V te zavode pa so sprejemali le ono blaznike, kateri so bili obenem tudi gluhonemi in pa nevarni. Slaboumni, ki niso bili nevarni, so se lahko prosto kretali, Če pa so prišli navzkriž s kazenskim paragrafom, so se smatrali za odgovorne in bili so kaznovani. V Nemčiji na pr. je bilo v 17. stoletju več blaznikov obsojenih na smrt potom obglavljenja. Koliko «čarovnic» je poginilo v tistih časih na grmadi, in skoro gotovo večina njih ni bila. pri čisti pameti! Do leta 1700. je le tu pa tam kak zdravnik poskušal z zdravljenjem umobolnih. Sprejemali so jih v zavode le radi varnosti. V mnogih mestih so slaboumne kazali proti vstopnini, kakor danes leva in drugo z ver jad. Proti koncu 18. stoletja so pričeli na iKJlnikili razne poizkuse. Tako so jim dajali injekcije oslovske krvi, polivali blaznike z mrzlo vodo in spuščali kri. Posebno dobro je menda delo bolniku, ko so in u na k lavo zlili preko dvesto vr-čev ledeno mrzle vode. Leta 1807. je vpeljal Horu takozvano vrtalko». Poleg tega so u-porabljali «zaprto kolo», v katerega so pritrdili blaznika, in kolo se je zavrtelo okrog svoje osi sto-indvajsetkrat. Drugi taki «zdra-vilni stroji« so bili prisilna postelja. prisilni koš, j>risilno stajalište in pa angleška krsta. In v takih aparatih je moral bolnik prestati preko dvanajst ur. Poseben način zdravljenja je bil ta-le: Preko vode so postavili most, ki je bil v sredi napravljen tako, da se je mehanično prelomil. Umobolnega so poslali preko mosta, ko je pa dospel do srede, se je most prelomil in ubogi nič slabega sluteči bolnik, je telebnil v votlo. Francoski zdravnik Pinel je bil prvi, ki je tem nesrečnikom odvzel verige. In sicer se je to zgodilo med revolucijo 1. 1792., ko je Še vedno vladal krvavi duh Marata. Ponovno je stopil Pinel, zdravnik — §ef umobolnice v Bi-cetre, preti pariški občinski svet in zahteval, da se oprostijo umobolni verig in ječe. Predsednik tega sveta je bil Couthon, mož starih nazorov in metod, in ta je videl v Pinel u le aristokrate, prekucuhe. Drugo jutro se je pripeljal Couthon v norišnico Bicetre. Pinel ga je spremljal v oddelek, kjer so se nahajali najbolj nemirni bolniki. Couthon jih je nagovoril več, toda večina mu je odgovorila z zasra-movanjem in grdimi besedami. Vsako nadaljnje preiskovanje je bilo brezuspešno; tu vmes ni bilo nikakih protidržavnih elementov. Couthon s£ je obrnil do zdravnika: «Toda državljan, ti nisi pri ■čisti pameti, ko hoćeš pustiti te živali na prosto.» Pinel mu je odgovoril: «Državljan, jaz sem gotov. da so ti reveži le vsled tega taki. ker jim branimo prostost in zrak. Napravi, kar hoče?, toda pazi se. tla ne postaneš tudi ti žrtev teh divjakov.» Naslednji dan so jim odvzeli verige in jih spustili na vrt ter nestrpno pričakovali, kaj neki bodo počeli ti blazniki. ko pridejo na prosto. «Ah,» je dejal eden izmed teh nesrečnikov, ko ga je posijalo soln/e, «kako to dobro de!» Bil je to neki angleški Častnik, ki >e je nahajal preko 40 let ločen v celici in h kateremu se je vsakdo bal približati se, odkar je bil napadel strežnika in ga zadavil. Po dveh letih jih je nešteto o-zdravelo in bili so odpuščeni na domove. Tudi po drugih državah so se tedaj pričela odpirati vrata ieč in orrčeio se ie z zidanjem umo- bolnic, moderno urejenih z vsem potrebnim, toda brez raznih prisilnih orodij, pač pa s četo za to iz-vežbanih zdravnikov in strežnikov. Luč, zrak in humaniteta vladajo danes v zavodih in precejšen odstotek bolnikov zapusti umobolnico, kar bi pri prejšnjih razmerah bilo nemogoče. —1— Gospodarstvo Tedenski wMnkl pretiti Žitni trg ne zaznamuje prošli teden nič novega, niti glede splošne tendence, katera se more imenovati rezervirana, niti glede cen, ki so v glavnem nespremenjene. Mednarodni žitni urad v ilimu ceni, da bo v tekočem letu znašala potreba pšenice za uvoz v pasivnih deželah 210 milijonov stotov, proizvajalne dežele pa bodo imele na razpolago za izvoz 260 milijonov stotov, tako da bo ostalo ob koncu letošnje kampanje, to je za časa prihodnje žetve, še 50 milijonov stotov starega žita na razpolago za kampanjo 1928-1929. Italija bo po računih istega urada morala uvoziti letos okoli 30 milijonov stotov pšenice, kajti letošnja letina je dosegla 53 milijonov stotov, a lanski konsum prebivalstva 83.6 milijonov stotov. V prvih treh mesecih tekoče kampanje se je uvažalo mesečno povprečno 1.2 mili j. stotov, pozneje se bo moral uvoz pšenice torej precej zvišati. Koruza ima še vedno jako čvrste cene. Izvirno blago cif je po-dražalo v teku enega meseca od 150 na 170 sh. Koruzna letina je letos vsepovsod slabo izpadla in to posebno pri nas in v obde-navskih pokrajinah, ki so sicer naš najslavnejši dobavitelj. Zanimivo je, da so sedaj cene koruzi v Jugoslaviji tako visoke, da se more izvažati ameriško blago preko Trsta v Slovenijo, ker se preračuna cenejše kot banatsko. Romunija, ki je lani izvozila 16 milijonov stotov koruze, bo imela letos komaj 4 milijone na razpolago in ti so v glavnem razprodani. Cif Trst stane rumena Plata za januar 172, februar 173, marec 171, maj 158, romunska plavajoča 174, druga roka 166, promptna-Trst, ocarinjena 83—85 lir. Oves romunski, cif, 180, La Plata, 46/47 kg, januar-mai ec, cif, 177, promptni ocarinjen v vrečah 104—105 lir. Gospodarske drobtlne Zunanja trgovina Cehoslova-ške izkazuje tudi za november znatni izvozni prebitek in sicer 334 milijonov Kč. Uvoz je namreč znašal 1750 milijonov, izvoz pa 2084 milijonov Kč. Izvozni prebitek doseže v tekočem letu do sedaj 2217 milijonov Kč. Mesto Zagreb namerava najeti posojilo v znesku 200 milijonov dinarjev. V Nemčiji grozi silna borba med Združeno težko industrijo in delavstvom, ki bi obsegala okoli 700.000 delavcev. Konkurenti v Belgiji in Angliji se že pripravljajo na to, da bodo pri tem zaslužili in so se cene železu in jeklu že nekaj zvišale. Francoski tramk se nahaja najbrž tik pred končno zakonito stabilizacijo. Vsaj ministrski predsednik Poincare je izjavil, da bo treba ukiniti sedanje valutno stanje, ko je zveza med papirnatim denarjem in zlatom prekinjena, in uvesti znova možnost zamenjavanja bankovcev za zlato. Nemčijo je plačala v mesecih september, oktober in november na račun vojnih reparacij 391 milijonov zlatih mark (1720 mil. lir). Ta vsota se je razdelila na različne države tako-le: Francija 204, Anglija 78, Belgija 24 in Italija 22 milijonov zlatih mark. Gospodarski stiki med Italijo in Nemčijo izgledajo, da so se zadnji čas nekaj spremenili. Trgovski promet med obema državama se je spremenil letos jako ugodno za Italijo in neugodno za Nemčijo, lani je Italija uvozila dosti več iz Nemčije kot je izvozila tja; letos je položaj popolnoma obraten, kot kažejo sledeče številke za prve trt mesece letos in lani v milijonih zlatih mark: Uvoz iz Nemčije 1. 1926. 138.85, 1. 1927. 84.45; izvoz v Nemčijo I. 1926. 72. 77, leta 1927. 117.8. — Če je bila lani za Nemčijo trgovina z Italijo aktivna, je letos precej pasivna. To je dalo . povod nezadovoljstvu v Nemčiji, ki je skušala započeti nova pogajanja z Italijo. Kavnokar prihaja vest iz Rima, da so se ta pogajanja razbila. Razne zanimivosti ndnii'1 M«fa M Mata pNIHfl 093 H SRH -Dne 12. novembra t. 1. so slovesno otvorili in blagoslovili v New Yorku novo ogromno zgradbo, ki jo zmore pač le A-merika, podvodno cesto med državama New York in Yersey City, ki je dobila ime «Holand Tube». Ta nova cesta, edina svoje vrste na svetu, spaja dvoje največjih svetovnih mest in je delo docela svoje vrste. Dolga je ta cesta 920 čevljev, sestoji iz dveh cevastih predorov in je namenjena predvsem avtomobilnemu prometu. Po desnem rovu vozijo iz New Yorka-Yersey, po levem obratno. V vsakem predoru je prostora za dvojno vožnjo. Po desni strani tečejo tovorni avti, po levi pa potniški, torej hitra in počasna vozila so ločena, da ►e ne ^ovirajo medsqp-bojno. Vsako %o zamore preiti iz e-nega mesta v drugo po tej podvodni cesti 3800 avtov. To se pravi 46.000 avtov na dan ali 15 milijonov na leto. Cesta, ki M imela tolik promet z vozili, je edino ta, ki je kot smo že rekli, ustvarjena nalašč za to službo. Prevoziti je možno razdaljo 920 čevljev v 7 ali 8 minutah. To pomeni, da je Yersey City mnogo bližja New Yorku, ker je pot, ki jo moraš napraviti z železnico, radi ovinkov in klancev in podobnega 4 krat daljša. To pomeni za Amerikanca mnogo. Zato se poslužuje te nove zveze vse, kar leze ino gre levega na desni breg Canal Street-a, pod katerim je cesta speljana. Oblika te prometne zveze, ki bo v kratkem najbolj obljudena, je za onega, ki gleda rov v njegovi notranjosti, štirioglata, medtem ko je v resnici okrogla. Hov je kot cev, narejena vsa iz jekla. Okroglina je predvsem zakrita od stropa in tal, ki so iz granita in opeke. Ob vsaki strani obeh rovov so vzdignjeni od tal hodniki za pešce. Ves tunel je obdan z lončeno opeko svetle barve, da odbija svetlobo, ki je prav vsled tega v rovu zelo ja-ka. Prostor med podom m stropom je visok 13 čevljev in 6 pesti, Širokost ceste pa je pri tleh, torej brez hodnikov, 20 čevljev, ravno zadosti za dva avta vštric. Rov je upognjen. Z obeh strani pada proti sredini za 4 06%, dokler ne doseše globine 35 m pod gladino vode, kjer se ulomi, o-stane za kakih 50 Čcvijev ravna in se nato dvigne na obe strani proti izhodom. Svetlo je v rovu kot podnevi. Vsakih 20 čevljev je v steni napeljana močna e-lektrična luč, na desni in na levi. S pomočjo ogledal in povečevalnih stekefse razliva svetloba na vse strani enako. Poleg teh velikih reflektivnih luči so postavljene še na vsakih 10 čevljev nad hodniki manjše in šibkejše žarnice za pešce. Kar človeka najbolj iznenadi to je vedno svež zrak, ki ga v tunelu ne zmanjka nikdar, b strani tehnike je bilo preskrblja-nje predora z zrakom zelo važno in kočljivo vprašanje. Računati moramo, da gre skozi predor vsako uro 46.000 avtov. To je ogromno število. In če pomislimo dalje, da vsi ti avti neprestano proizvajajo zdravju škodljive in smrdeče pline, iii povzročijo šibkejšim ljudem želodčne krče še tedaj, če samo vozijo mimo njih na prostem zraku, da dalje zamore avtov motor v teku 6 minut proizvajati toliko plina, da, če bi bil zaprt v garaži in bi tekal in če bi bilo zraven 20 ljudi, bi se vsled teh plinov vsi zadušili. Poizkušali in preštudirali so vse dosedanje ventilacijske naprave, ki jih imajo v rudnikih in po predorih Železnic, pa ni bil nobeden zadosten. Trebalo je ustvariti docela nov sistem. In inženirji so našli končno popoln in vsem zahtevam odgovarjajoč način prezračevanja. Rekli smo že, da je predor popolnoma okrogle, cevaste oblike. V njem samem se to vsled stropa in tal ne zdi. Med stropom in obokom ostane torej gotov del prostora, isto se zgodi spodaj, pod podom. In ta dva prostora so izrabili v namen ventilacije. Opremili so jih z se-salkami in ventilatorji, kateri neprestano črpajo in pritiskajo zrak iz in v predor. V vsakih 88 sekundah je po tem načinu zrak v predoru docela izmenjan in odstranjena vsaka nevarnost, ki bi jo nudili strupeni plini avtov. Zrak se izmenja 42 krat na uro in ne da bi povzročal kak poseben veter ali prepih. Vsako minuto vstopi in izstopi iz rova 3 milijone kubičnih metrov zraka. Na stropu in ob podu so vsakih 10 m velike odprtine, skozi katere uhaja sk var j en in u-smrajen zrak in dohaja svež. Tai izborna ventilacija je največji in najpopolnejši uspeh tehnike pri gradnji tega rova, te prometne žile med dvema milijonskima mestoma. Kar se je zdelo nekoč prav radi ventilacije nemogoče, je danes že v popolnem prometu. In prav po amerikansko je urejen tudi promet. Prideš ali se pripelješ z avtom na trg pred predor in tam stoji 6 kioskov. Vržeš vanje denar za 50 centov, dobiš listek za vhod ali prevoz in greš. Tik pri vhodu oddaš listič stražniku in potem te nihče več po njem ne vpraša. Stražniki so razpostavljeni po vsem predoru in stoje na hodnikih za pešce ter nadzorujejo promet. V slučaju kake nezgode so jim na razpolago svetlobna znamenja, ki je Amerikanec že docela navajen nanje in jih u-boga kot povelje. V takem slučaju se najprej ustavi promet pred predorom, nato se preišče zadeva, odstranijo zapreke in znova da znamenje, da je vse v redu. Ta, pod Hudsonom, največjo reko napeljana cesta je zopet ena zanimivost več v Ameriki. _ I. V. Uho za 2500 dolarjev Te dneve se je bral v chica-šluh listih sledeči oglas: «Pla-čam 2500 dolarjev oni osebi, ki bi odstopila svoje levo uho. O-peracija se izvrši tajno in od strani kirurgov-zdravnikov, ki jamčijo za uspeh. Oseba, ki meni žrtvovati uho. ne sme biti starejša kakor pet in dvajset let. Levo uho bo služilo neki gospe, ki se je pred dvema letoma ponesrečila z avtomobilom in pri tem izgubila levo uho.» Levo uho se torej v Ameriki ceni na 45.000 lir in skoraj gotovo se bo priglasilo toliko revežev, da bo lahko bogata gospa izbirala med ponujenimi ušesi. Štiri tedne mrtva v stanovanja . Pred meseci sta najela Adolf Fiillgraf in Peter von der Berg, prvi sadščičar, drugi sluga prazno sobo pri "gospe Lentz v berlinski Lindenstrasse. S pohištvom sta jo sama opremila in jo tudi sama pospravljala. Redno prvi dan v mesecu sta izročila gospodinji najemnino za sobo. Tako tudi 1. nov. Nato ju ni videla gospodi nia ves mesec. Nič se ji ni zdelo Čudno, saj ju je poznala kot resna in solidna gospoda. Ko pa 1. decembra le ni hotelo biti nobenega od nikoder, je naznanila zadevo policiji, ki je s silo vdrla v sobo in dobila oba ležati v postelji mrtva. Sodi se, da sta si bila, ker je bil v začetku novembra mraz, zakurila peč, ki je pa propušča-la ogljikovo kislino, ki je oba zastrupila. Trupli sta ležali kake štiri tedne v sobi in sta se bili že davno razkrojili. Politični polet Predsednik zveznih meksi-kanskih držav Calles je povabil polkovnika Lindberga, ki je prvi preletel Atlantski ocean, v glavno mesto Meksika. Lind-berg je -to vabilo sprejel in poleti iz New Yorka naravnost v Meksiko. Od tu se pa odpravi letalec na otok Havana, kjer se bo vršilo vseameriško zborovanje, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Coolidge. Zato pripisujejo temu Lindbergovemu poletu političen pomen. Iz tri in štiridesetega nadstropja \Voolworth Building je eno izmed najvišjih poslopij v New Yorku. Te dneve je skočil iz tri in štirdesetega nadstropja neki mož v globino. Višina je znašala sto in dvajset metrov. Samomorilec, mož srednje starosti, je telebnil na tla in bil seveda ta-coj mrtev. Kdo je bil samomorilec, se ni moglo dognati, pri padcu se je bil namreč tako poškodoval, da ga ni bilo več spoznati, pri sebi pa tudi ni imel nobene listine. Žurnalistika na vseučilišču Čehoslovaski naučni minister Hodža je izjavil v proračunskem odboru senata, da se u-stanovi z začetkom prihodnjega šolskega leta na vseučilišču za politične znanosti posebna stolica za žurnalistiko. Sociologija bo zavzemala med političnimi znanostnri na tem zavodu odločno mesto. Predavali bodo vse-učiliščni profesorji in strokovnjaki. Ob enem se misli na so- , delovanje aktivnih •parlamen-' ^ tareev in diplomatov. Predavanja se bodo vršila v češkem, slovaškem, nemškem in francoskem jeziku. Draga knjiga ^ ~ V Andersonovi galeriji v New Yorku se je izdražila knjiga še živečega pisatelja namreč mladinski spis slavnega angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga «The Smith Administration», knjiga, ki se je tiskala L 1891. v Allahabadu v Indiji, za 225.000 lir. Seveda eksistira samo šest izvodov te knjige. Znameniti starinar Rosenbach v New Yor-ku je bil oni mož, ki je žrtvoval prej omenjeno vsoto za to knjigo. Zakon na poskušnjo Te dneve se je v Zedinjenili državah Severne Amerike sklenil prvič «zakon na poskušnjo» in sicer z odobrenjem staršev obeh zaročencev. Poskusna zakonca sta Jozefina Haldemann-Julis, osemnajstletna hči zelo bogatega založnika v New Yor-ku, in Aubrey Roselle. Oče Joze-fine je izjavil, da se mladi par lahko formelno poroči, če in kadar se uveri, da sta ustvarjena drug za drugega, sicer se pa lahko ločita brez posebnih obredov. Boj zoper kobilice Angleška vlada je dala egiptovski vladi nekaj vojaških letal za boj zoper kobilice na razpolago. Ta letala so na poseben način opremljena in imajo v sredi velik zaboj, napolnjen s strupenim prahom. Kakor hitro se opazijo kobilice, se raztrese iz letala strup, ki takoj vpliva. V Zedinjenih državah Severne Amerike so se že vršili poskusi s tem prahom in uničile so se neštete množine kobilic. Tako v Ameriki kakor v Egiptu se pojavljajo od časa do časa nepregledne množine kobilic, ki tvorijo pravo nadlogo za poljedelstvo. Los Angeles proti nebotičnikom Mestni svet v Los Angeles-u (Kalifornija v Sev. Ameriki) je sklenil, da se ne sme graditi v mestu nobeno poslopje, ki bi bilo višje kakor petdeset metrov. Izjemo naj tvori edino le mesina hiša s svojim sto in petdeset metrov visokim stolpom. Mestni svet se je izrekel tudi za pospeševanje lastnih domov. V mestu so štiri petine vseh poslopij hiše za eno posamezno družino. Vsaka družina imej posebno enonadstropno hišo s primernim vrtom in dvoriščem. Los Angeles šteje dva milijona prebivalcev in 630.000 avtomobilov. Leta 1932. se bodo vršile olimpske igre "v tem mestu. Že sedaj je bil sprejet poseben zakon, ki prepoveduje z občutnimi globami hotelirjem in gostilničarjem višati v letih 1931., za časa razstave, in 1932. (za časa olimpijskih iger), najemnino za sobe in cene za prehrano. Z letalom na južni tečaj Letalec Byrd, ki je rabil za polet od Spicbergov do severnega tečaja in nazaj petnajst ur i ki je leto pozneje s tremi drugimi letalci preletel Atlantski ocean, namerava doseči južni tečaj z letalom. V ta namen popelje v letalu s seboj Eskime, severnjake iz Kanade. Teh ljudi se bo posluževal pri vožnji v čolnih, tako zvanih kajakih, pri lovu in pri potovanju s sanmi v prezimišča. Kemal paša se poroči Vsemogočni predsednik turške republike se poroči in sic<-r s sestro afganistanskega emirj, s princezinjo Hudro, ki se nahaja sedaj v Parizu in se se/i »-nja z zapadno-evropsko kulturo. Kakor znano je bil Kemal že poročen, toda od svoje prve žene se je ločil, ker se je le preveč mešala v politiko in s svojimi intrigami ovirala moža v njegovem ustvarjanju nove in moderne Turčije. Gozdni požar. V bližini mesta Sant'Anna v Kaliforniji so začeli veliki gozdovi goreti. Požar se je naglo širil in ogrožal mesta Sant'Anna, Bur-bank in Glendale. Od vseh strani so prihiteli ljudje, da bi vseuniču-joči zubelj zajezili, kar se jim je končno le posrečilo. Požar je divjal celih trideset ur in uničil gozd na površini 8000 ha. Skoda se ceni na dva milijona dolarjev. Kako je nastal ogenj, se ne ve, sumi se pa, da niso pogasili lovci žerjavice, okoli katere so se na lovu greli. BORZNO POROČILO Trst, 12. dec. 1927. ' Amsterdam 742-748, Belgija 256.50-200.50, Francija 72.47^-72.77',, London 90.01-90.21, NewYork 13.40-18.46, Španija 303-309, Švica 355.20-357.20, Atene 24.40-24.90 Berlin 437.50-443.50, Bukarešt 11.20-11.« 0, Praga 54.50-54.80, Ogrska 319-325, Dunaj 2571/8-2G31A, Zagreb :12j37-32.07. Uradna cena zlata 350.15, vojno-odškodninske obveznice 09.20. Avtomobilita crta Trst-Lokev-Dlvača-Senožeče PODJETJE BRUNELL1 Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 1. oktobra do 31. marca. Iz Trsta v Senožeče ob 1615. Iz Bazovice ob 1645. Iz Lokve ob 17 —. Iz Divače ob 1710. Iz Senožeč v Trst ob 7 30. I;: Divače ob 7-50. Iz Bazovice ob 8-15. Listki za tja In nazaj: Trst-Divača in nazaj L 13"—. Trst-Senožeče in nazaj L !(>•—. ZLATARNA Albert Pcvh Trst, Vin Mazziai 4G Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. Tržnifta posojilnico in hranilnica reglstr. zadruga z oinej. p<»ro5i*om uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogt za čekovni promet., ter jih obrestuje ir po 4°0 iw večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila tia vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Da raiMlaoo varustoe celice (-;afe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah le urad zaprt Štev. telef. 25-67. BaMSi ilm. nemili M lš NOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. f. Križanovska. I* ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po poŠti priporočeno L 7*4t. V inozemstvo L 8*60 oroti v naprej poslanemu znesku.-Roman je izdala iz založila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Stoka, Via Milano 37 v Trstu, - Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica. Carducci 4. Kraigher Josip, Postojna. Vezane t originalne platnice (cena L 10) »e dobi v knjigarni STOKA. i 1'vrSuje vsa tiskarska dela v najmoci-rnej^m st:lu kakor • S tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejiml stroji, ; • - ——--_ ——---• | črkami, Lynotype. stereotypijo tar rotacijskim strojem. : ; Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih cenah.; ...................................................................... jui. S. Francesco d'Assisi 20