Ameriška Domovi ima 71vfl/B’ E1? B GPk Ul— MO /W1 F- AMCRICAN IN SPIRIT fOR€l«N IN LANGUAG« ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1964 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXII — VOL. LXII Pridelek rdečih tudi letos ne bo zadoičal Letina je v Sovjetiji in satelitskih deželah let os na splošno boljša od lanske, vendar kljub temu ne bo pokrila potreb. DUNAJ, Avstr. — Na splošno 3e pridelek žita v Sovjetski zve-z' in satelitskih deželah precej k°ljši od lanskega, vendar po s°dbi poznavalcev gospodarskih razmer v tem delu sveta ne bo Zadoščal za kritje rednih potreb in bodo države sovjetskega blo-v tem pogledu zopet vezane na pomoč z Zahoda. Pridelek v Rusiji je za okoli milijonov ton večji od lan-s^e§3, toda je s skupno okoli ^30 milijoni tonami še vedno za Pr^ko 30 milijonov ton pod planiranim. Rusija potrebuje več zii;a^ kot ga je pridelala poseb-n° če hoče pomagati živinoreji, 1 ie lani zaradi izredno slabe eUne hudo trpela. Bolgarija tudi ni dosegla pla-^•ranega pridelka 2.3 milijona n in bo morala uvoziti preko P^dvidenih 300,000 ton pšenice. Češkoslovaška republika le-°s ni pridelala veliko več žita lani in se že dogovarja s anado o novih nakupih žita. Madžarsko časopisje letos o Pridelku žita nič ne poroča. La-M j® morala Madžarska kupiti 2lto na Zahodu. P°ljstka ima letos slabšo leti-110 kot lani in bo morala zato Uv°ziti še več žita, ker že lan-ska dobra letina ni krila vseh P°treb. Tudi Romunija se ne P°hvali z letošnjo letino. Jugoslavija je napovedovala velik pridelek žita, pa je po žet-Vl Priznala, da je ta veliko ^ujši in da bo morala zapro-“Pi za pomoč v Združenih drža-^ ■ Tu bi rada “kupila” vsaj 6“».000 ton pšenice. Novi grobovi Josephine Kmet Po dolgotrajni bolezni je preminula na svojem domu Jose phine Kmet, roj. Vidic, s 1714 Holyoke Ave., East Cleveland, v starosti 78 let. Pokojna je bila doma iz Velikega Koboka, fara Krka na Dolenjskem, od koder je prišla sem pred 60 leti. Bila je članica društev Sv. Ane št. 150 KSKJ, Slov. ženske zveze št. 47, društva Sv. Rešnjega Telesa in Tretjega reda sv. Frančiška. Družina Kmet je preje živela na East 118 St. pri Union Ave. Pokojničin soprog Jernej je umrl leta 1958. Tukaj zapušča žalujoče sine Bartholomewa in Petra, hčerke Mary, Josephine Miklich in Frances Maskal ter vnuke. Pogreb se bo vršil iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v petek zjutraj ob 8.30 v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, nato pa na pokopališče Kalvarija. 1 i ■ -----o----- Indija bo dobila pomoč iz Sovjeti je za oborožitev NEW DELHI, Ind. — O-brambni minister Chavan je objavil v parlamentu petletni načrt za okrepitev narodnih o-brambnih sil, izdelan na temelju obljub pomoči od strani A-merike, Anglije in Sovjetije. Rusi so obljubili med Chava-novim nedavnim obiskom v Moskvi, da bodo dali Indiji orožja in drugih vojaških potrebščin v skupni vrednosti 142 milijonov tekom prihodnjih pet let. Indija bo opremila tri od svojih 12 lovskih eskadri] z ruskimi jet letali MIG-21. Rusi so dalje obljubili Chavanu večje število lelikopterjev MI-4 in okoli 70 tankov. Združene države naj bi se bile obvezale, da bodo prispevale k oborožitvi Indije orožja in druge opreme v skupni vrednosti do 500 milijonov dolarjev. Ostarel in nepotreben? Winnipeg, Man. — m še po- Se n° veliko let, odkar je bil z§rajen “Daljni rani svarilni si-‘ na severnem robu našega ^0r>tiinenta, da bi Kanado in na-,° dezelo varoval pred nenadnim etalskim napadom. Izboljšanje radarja in odkritje njegove spo-sobnosti “gledati okoli vogla” ^apravlja Daljni rani svarilni lstem, znan najbolj pod okraj- avo DEW, do neke mere že zastarel. to skušajo v teh dneh opo-n”riti u,nijo, v kateri so včlanje-^ uPoslenci v kanadskem delu dif^ S's^ema> let groze prav te , s štrajkonv, če ne bodo nji-°Ve zahteve po višjih plačah skreiete- Amerikanci v aljaščan-e ern delu DEW imajo za okoli J^.t^tjino višje plače kot Kanadčani , -v svojem. Ti hočejo se-aJ iste plače, kot jih imajo A-teer^anci- Kanadska vlada se u upira, unija pa je zavrnila č^^^ahh predlog in njeni lštrajku. bodo danes glasovali o .SHOWEN& e činom a oblačno, dopoldne uznost dežja, popoldne pa se terrf08^0^110 razvedrii0- Naj višja Kardinal McIntyre je zapustil bolnišnico RIM, It. — Nadškof iz Los Angelesa v Kaliforniji kardinal McIntyre je včeraj zapustil bolnišnico, kamor so ga pripeljali, ko je od vročine in slabosti o-magal na otvoritveni seji Vatikanskega cerkvenega pretekli teden. Haifa neodvisna Preteklo nedeljo je znani o-tok v Sredozemskem morju postal neodvisna država, delavska stranka ste pritožuje, da z omejitvami. VALLETTA, Malta. — Po 162 letih britanske vlade je ostala preteklo nedeljo Malta, 122 kvadratnih milj obsegajoči otoček v Sredozemskem morju med Sicilijo’in Afriko, neodvisna država. Nova država nima niti ene tretjine milijona prebivalcev in komaj kako gospodarsko osnovo za samostojno življenje. Malta je bila od leta 1802 pa vse skozi drugo svetovno vojno eno najpomembnejših pomorskih oporišč Velike Britanije, gospodarice svetovnih morij. Tam je bil glavni stan in glavno oporišče britanske sredozemske flote, ki je kot sedaj ameriška šesta flota za svobodni svet čuvala tedaj Sredozemlje za Britanski imperij in ohranjala skozenj odprto pomorsko pot v Indijo in dalje na Vzhod. Britanski kolonialni imperij je propadel, Indija je postala neodvisna, razvoj letalstva je napravil Malto kot pomorsko oporišče zelo ranljivo. Angleži so se odločili dati otoku svobodo, pa si na njem ohraniti vojaško oporišče, v kolikor bi ga kdaj zopet potrebovali. Malta bo za to dobivala od Velike Britanije letno 150 milijonov dolarjev gospodarske podpore, ostala pa bo tudi dalje v britanski Skupnosti narodov. Na predvečer proglasitve neodvisnosti je prišlo do precejšnjih demonstracij in izgredov v glavnem mestu otoka. Pristaši vodnika delavske stranke Min-toffa so demonstrirali proti “o-mejitvam” neodvisnosti in proti prevelikemu vplivu, ki naj bi ga vlada nacionalne stranke pod predsedstvom Borga Oliverja dovolila katoliški Cerkvi. V Johnsonov tabor hite volivci od vseh strani CLEVELAND, O. — Ne damo dosti na odstotke, ki jih izračunavajo razni pozvedovalci o političnem razpoloženju med našimi volivci, toda nekaj so vendarle vredni kot političen barometer, ki pove, kako se naši volivci opredeljujejo. Zadnja po-zvedovanja pričajo o tem, da v Johnsonov tabor hitijo volivci od vseh strani. Od avgusta do danes je na primer število republikancev, ki so za Johnsona, naraslo za dobrih 10L , dočim Johnson ni od avgusta do danes dobil novih pristašev med demokrati in nevtralci. Zanimivo' ja dalje, da L. B. Johnson ni dobjl zadnje tedne novih volivcev med protestanti in Judi, pač pa med katoličani: njihovo število se je dvignilo od 67 L na 69 bf . Po pokrajinah je Johnson zgubil na jugu 47< glasov, zato je pa v vseh ostalih državah pridobil povprečno po 2' <. Če smo rabili besedo “volivec,” smo se zmotili. Johnson ni dobil novih glasov med volivci, ravno narobe: jih je zgubik Zato je pa na njegovo stran prešlo povprečno nad 10% volivk, kar jih je starih pod 50 let. Tako je trenutno 'razpoloženje med volivci in volivkami, se pa do novembra lahko še spremeni, kajti B. Goldwaterjeva volivna propaganda dela s polno paro, akoravno o tem piše malo naše časopisje, ki se je v glavnem postavilo proti senatorju. Prijetno darilo? PORTLAND, Ore. — Ko je bil predsednik L. B. Johnson zadnjič tu za podpis dogovora s Kanado o ureditvi področja reke Kolumbija in izrabi njenih Johnson pred Kenne-dyjem NEW YORK, N.Y. — Ugo-tavljalci razpoloženja volivcev trdijo, da so volivci v državi New York bolj naklonjeni predsedniku Johnsonu kot njegovemu bivšemu pravosodnemu tajniku Robertu Kennedyju, ki kandidira tu za zveznega senatorja. Johnson naj bi bil za okoli 10 točk pred Kennedyjem. Volivna borba med demokratskim kandidatom R. F. Kennedyjem in republikanskim K. Keatingom je zelo ostra. Povpraševal« javnega razpoloženja poročajo, da sta oba kandi- vodnih sil, mu je guv. Mark Hatfield poklonil iz mirtovega J data za sedaj še vštric, da pa lesa izdelano skledo polno me- za sedaj še ni mogoče dognati, zbora daljonov z napisom “LBJ for v kako smer se bodo volivci od-I President”. dočili v večjem številu. HURIKAN GLADYS 0GR02A NASELJA VZHODNE OBALE Hurikan Gladys, največji izmed šestih, ki smo jih doživeli letos, je še vedno kakih 220 milj jugovzhodno od Norfolka v Virginiji, vendar je malo pridobil na svoji brzini ter ogroža ves predel gosto poseljene atlantske obale vse od Cape Hatteras pa do Block Island, R. I. MANTEO, N.C. — Hurikan Gladys se pomika z brzi-no 8 do 10 milj na uro proti severozahodu in obstoja nevarnost, da povzroči večjo škodo na obali vse od Cape Hatteras na jugu pa do Rhode Islands na severu. Brzina vetra je dosegla okoli 85 milj na uro v njegovem osrednjem delu. Od njega gnani morski valovi poplavljajo obrežja v Severni Karolini in butajo s silno močjo na bregove vse tja do Cape Cod. Mesto New York je pozvalo v pripravljenost vse enote civilne obrambe. Rdeči križ pa je aktiviral 12 zasilnih uradov na področjih, ki so izpostavljeni nevarnosti. Hurikan Gladys je raztegnjen------------------------: na velikansko področje Pravijo, smo demokracijo aa bi čutih vetrove zunanjega # robu njegovega velikanskega vr- ROV0 VCSiG V i5117 St CIair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Vublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA: jCi Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« C* Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^££**,83 No. 184 Wed., Sept. 23, 1964 Rusko-kitajska meja sili na dnevni red Dolga desetletja sme živeli v prepričanju, da je strnjenost komunističnega sveta trša od granita. Kar je rekel Stalin, to so trdili komunisti od Šanghaja preko Evrope in Amerike do San Francisca. Pa smo živeli v zmoti. Današnji obračuni med Moskvo in Peipingom pričajo, da so se razpoke med obema prestolicama pokazale takoj po Stalinovi smrti. Že 1. 1954 so namreč vodilni kitajski komunisti začeli javno namigavati, da niso z razmejitvijo med Rusijo in Kitajsko zadovoljni. Oblekli so svoje stališče v teorijo, da je zemeljska površina napačno razdeljena med narode. Nekateri imajo rodovitne zemlje preveč, drugi premalo, potrebna je torej nova razmejitev. Na kitajsko nezadovoljnost ni nihče dal kaj prida, kajti zanjo se vsaj navidez ni zmenila niti Moskva. Vkljub vsem kitajskim namigavanjem je Rusija podpirala Kitajsko na političnem diplomatskem, gospodarskem in vojaškem polju, ne sicer popolnoma, pa vendar. Rusko podpiranje ni vplivalo na kitajske komuniste. Ostali so pri svojem, nakar je Moskva začela omejevati podpiranje kitajske sosede in stike z njo. Kako globoko se je ta spor že zajedel v rusko-kitajske odnose, priča časnikarska vojna med obema državama, ki je na novo izbruhnila ravno te dni. Iz nje izvemo, da je kitajski ministrski predsednik rekel že 1. 1957, da se je Rusija “polastila preveč zemlje” na vzhodu, jugu in zahodu. Morda je bila ravno ta izjava povod, da Moskva ni hotela pomagati Kitajski, da bi se dokopala do samostojne proizvodnje atomskega streliva. Predsednik kitajske republike Mao-Tse-tung je bil letos veliko bolj odkritosrčen in brezobziren do Moskve-Neki delegaciji japonskih socijalistov, ki ga je obiskala, je izjavil kar naravnost, da je Rusija z neverjetno brezbrižnostjo kršila celo vrsto mednarodnih dogovorov, sklenjenih po zadnji svetovni vojni in tako samo nadaljevala politiko nekdanjih ruskih carjev, ki niso poznali meje v svojem pohlepu po tuji zemlji. Mao je opozoril japonske goste posebno na to, da je Rusija pred več kot 100 leti zasedla vso Sibirijo vzhodno od Bajkalskega jezera, da pa Kitajska še ni spravila tega vprašanja na dnevni red. To ozemlje meri nad 1,500,000 kvadratnih kilometrov. Mao se ni zadovoljil samo s tem. Govoril je tudi o “te-ritorijalnih vprašanjih med socijalističnimi državami”. Ta opomba cika jasno na meje med satelitskimi državami med seboj in z Rusijo. Te meje so pa take, da z njimi niso zadovoljne tiste satelitske države, ki so pri razmejitvi kaj zgubile. Madžarska ni zadovoljna, ker je zgubila Sedmo-graško v koristi Romunije. Romunija ni zadovoljna, ker je zgubila Besarabijo in Bukovino v korist Rusije. Bolgarija še ni pozabila na Dobrudžo, Češka pa na kraje, kjer živijo Ruteni (Podkarpatska Rusija) in ki so sedaj pod Moskvo. Vzhodna Nemčija ni zadovoljna z izgubo Šlezije in Danziga, Poljska pogreša obširne pokrajine na vzhodu, ki jih je morala odstopiti Rusiji. Kitajske izjave pomenijo, tako trdi Moskva, hujskanje za splošno revizijo vseh mej, ki so nastale po zadnji svetovni vojni. V kitajski izjavi se zrcali poziv, tako trdi Moskva, naj vsi satelitski narodi mislijo, da bo prišel čas, ko bo Moskva morala pristati na nova pogajanja o novi razmejitvi. Očitno je Kitajska s svojo izjavo izrazila željo, da naj se evropske satelitske države povežejo s Peipingom, ako hočejo doseči svoje cilje pri bodoči novi razmejitvi. Da je Kremlj izredno ostro reagiral na kitajske izjave, si lahko mislimo. Moskovska Pravda očita kitajskim tovarišem “roparsko politiko”, hočejo naropati to, kar jim ne pripada. Pravda sicer prizna, da tudi ruski carji niso bili v preteklih stoletjih tankovestni v svojem prodiranju proti Vladivostoku, toda kitajski cesarji niso bili nič boljši. Sedanja velika Kitajska je nastala na podoben način kot sedanja Sovjetska Rusija. Ne bi mogli trditi, da so stalna trenja ob rusko-kitajski meji v vzročni zvezi s kitajsko izjavo, značilno pa je vendarle, da se vse skupaj vrši istočasno. Trenja se stopnjujejo najbolj na meji med ruskim Turkestanom in kitajskim Sinkiangom. O njih zvemo iz komunističnih virov le malo. Obširnejša in vsaj deloma točna so pa poročila, ki prihajajo v Indijo preko Tibeta. Drži tudi dejstvo, da do sedaj kitajsko-ruska obmejna komisija, ki životari že od novega leta, ni mogla urediti niti spornih zadev manjšega pomena. Vse to še ne more služiti kot napoved, da se bosta Rusija in Kitajska kmalu spoprijeli. Pove pa to, da smo sedaj točno tam, kjer smo bili pred 1. 1914, ko sta se ruski carski in kitajski cesarski režim borila za vpliv v vzhodni in srednji Aziji. V teku pol stoletja smo doživeli, da tudi komunistični režimi padajo pod isti vpliv nacijonalizma in. im-perijalizma. ki je diktiral svojo politiko nekdanjim reakci-jonarnim režimom. Tudi tu se je pokazalo, da je nacijona- lizem močnejša ideja od komunizma. Poldrug milijon kva-kratnih kilometrov azijske zemlje niso mačje solze; posebno za kitajske komuniste niso, ker jim plodne zemlje tako primanjkuje; vidijo jo pa pred seboj in ne morejo do nje. Novi predmet spora med Kitajsko in Rusijo je še premlad, da bi mogel sprožiti reakcijo na kitajske izjave v satelitskih državah, vendar nam na nje ne bo treba čakati dolgo. Romunija je že začela govoriti, da spadata Besarabija in Bukovina k njej in da ju želi imeti nazaj. Kar zna Romunija, bodo znale tudi druge satelitske države. Ako se pa take in podobne zahteve začnejo kopičiti in valiti, kdo jih bo mogel ustaviti? BESEDA IZ NARODA Slovenska šola pri Sv. Vidu “Božič v Sloveniji” Cleveland, O. — Kako živa je še volja slovenskih staršev v senklerskem okolišu, da bi se njihovi otroci naučili slovenskega jezika, je lepo pokazal zadnjo soboto zvečer občni zbor Odbora staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. Občni zbor je bil dobro pripravljen, zato je tudi potekel kar se da lepo in uspešno. Odborniki so podali izčrpna poročila o delu starševskega odbora 'V preteklem šolskem letu. Kot je znano, je naloga Odbora staršev v prvi vrsti skrbeti za reden dotok denarnih sredstev, potrebnih za nemoteno delo šole. Ravnatelj šole preč. g. J. Martelanc pa je podal staršem poročilo o vzgojnem in učnem delu učiteljskega zbora za lansko šolsko leto. Ob njegovem poročilu se je razvila obsežna stvarna ter zato hudo koristna razprava. Za danes priobčujemo tukaj samo sicer kratko, pa vendar zelo značilno poročilo predsednika Odbora staršev g. Vinka Rožmana, kakor ga je bil podal v soboto zvečer zbranim slovenskim staršem. Takole se glasi: Želi bomo samo takrat, kadar bomo sejali. “Ne pričakujte od mene, da vam bom govoril kot učen člo-velk. Ne znam. Vendar bi vam rad kot predsednik šolskega odbora na svoj način povedal nekaj besedi o naši Slovenski šoli. Naredili smo, kar smo mogli, in naredili smo vse to z veseljem. Vedno smo mislili samo na naše otroke in pred očmi smo imeli samo eno željo, da bi se mogli s svojimi otroki še dolgo po naše ražgovarjati. Ni bilo vse popolno, toda vedno smo imeli dobro voljo in najboljši namen. Če bomo vsi pomagali kakor doslej in če bo dobra volja ostala tudi v prihodnjem letu, se bodo naši otroci spet nekaj naučili. Čeprav je vse majhno in skromno, kar imamo, je pa le naše in ravno zato je še treba, da to ohranimo. Zahvaliti se moram kot predsednik Odbora staršev ravnatelju šole g. Martelancu, učiteljskemu zboru in vsem staršem, ki so šli šoli na roko; posebno še materam. Vsi vemo, da bomo želi samo takrat, kadar bomo sejali. Zato skupno sejmo še naprej v dobro naših otrok in nas vseh! Hvala vsem za pomoč!” Lepo poročilo g. predsednika je občni zbor sprejel z velikim veseljem in odobravanjem. Novi odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu Za novo šolsko leto so si starši Slovenske šole pri Sv. Vidu izvolili v soboto, 19. t. m., na svojem rednem letnem občnem zboru naslednji odbor: predsednik g. Vinko Rožman; tajnik Janez Sever; blagajničarka ga. Minka Slak; za odbornike pa gg. Toneta Megliča, Franca Tominca, Toneta Vogla in Jožeta Žnidaršiča. V nadzorni odbor pa sta bila izvoljena gg. Jože Likozar in Miro Odar. član odbora staršev je seveda tudi ravnatelj šole g. Jošt Martelanc. | Pred velikimi dogodki v Tokiu Foley, Minn. — “Obe gramofonski plošči z naslovom “Christmas in Slovenia”, ki jih' je izdal g. Nace BERGLEZ-BERAN, sta odslej v razprodaji izključno pri “Balkan Music Co.”, 6917 West CERMAK Rd., BERWYN (CHICAGO), Illinois. Vsi interesenti za ti dve božični plošči naj se odslej naprej obračajo izključno samo na ta naslov! Vse dobro iskreno želi ter lepo pozdravlja Rev. Nace Berglez Ljubljana vabi na večerjo Euclid, O. — Klub Ljubljana vabi svoje člane in prijatelje v nedeljo, 4. oktobra, na večerjo in ples v Slov. društveni dom na Recher Avenue v Euclidu. Igrali bodo Grabnarjevi fantje: Za večerjo bodo na izbiro pečene piške in pečena govedina. Začeli jo bodo deliti ob petih. Seveda bo na razpolago tudi kaj za suha grla. Klub priredi vsako leto le eno samo zabavo, zato je prepričan, da se bodo njegovemu vabilu odzvali ne samo člani in članice ter prijatelji in prijateljice, ampalk tudi drugi rojaki in rojakinje. Vsi ste prisrčno vabljeni, vsi ste dobrodošli! Štefi Koncilja, taj. IZ NAŠIH VRST Streetsville, Ont. — Spoštovano uredništvo! Ta mesec nam bo potekla naročnina za Ameriško Domovino, zato jo zopet obnavljamo za eno leto. Z listom smo zadovoljni in ga vsi prav radi čitamo. Vas pozdravlja Družina Kolenko Huron, O. — Spoštovani! Prav lepa hvala, da ste me opomnili, da mi bo naročnina potekla, saj sem tako pozabljiva. Jaz ne bi mogla biti brez Vašega lista. Zelo rada ga berem, posebno se- Celovec, Avstr. — Ko smo prisostvovali zaključni prireditvi olimpijskih iger v Rimu leta 1960, se je pojavila velika tabla z napisom: “Na svidenje v Tokiu leta 1964!” In že smo pred vrati teh iger, saj nas niti en mesec več ne loči od njih. Te igre bodo po vsej priliki naj večje in zlasti po u-spehih najimptozantnejše, kar jih do zdaj pozna športni svet. Samo malo 'poglejmo nazaj v to kratko štiriletno dobo in skoraj ne bomo mogli verjeti, kaj vse se je dogodilo v tem času na športnem polju! Kolikokrat so se športni poročevalci zmotili, ko so v svojih dopisih svetu oznanjali, da so te ali one športne panoge dosegle vrhunec, preko katerega ne bo mogel noben športnik! In kaj se je zgodilo? Skoraj bi smeli trditi, da so današnji športniki s svojimi uspehi postavili vse na glavo; da, naj večji optimisti ne bi mogli verjeti, da se je kaj takega sploh moglo zgoditi. In se je in se še bo, ker se sodobni šport-jniki dejansko držijo gesla modernih olimpijskih iger: “Citius, altius, fortius!” (hitreje, višje, močneje). Pa ne samo športni uspehi, temveč tudi športne naprave, ki jih grade za sodobne olimpijske igre, so nekaj edinstvenega. Cele športne palače nastajajo v Tokiu, veliki, krasni stadioni pričajo o podjetnosti prirediteljev in še polno je drugih naprav, ki so jih ravno za olimpijske igre zgradili, da ne govorim o modemih cestah, ki so jih zgradilil v smeri velikih stadionov. Vsak prireditelj hoče prekašati v tem pogledu svojega prednika, to je prireditelja zadnjih olimpijskih iger. In je v tem pogledu prav ista tekma kakor na športnem polju, kjer se hočejo zriniti vsi na prednja mesta. Ob tej priliki se spomnim priprav za olimpijske igre leta 1936 v Berlinu. Ko so tedaj prireditelji predložili Hitlerju načrte športnih naprav, jih je le-ta prečrtal, rekoč: .“Hočem, da bo berlinska olimpiada veli-častnejša.” Lahka atletika igra pri vsakokratnih o 1 i m p i jskih igrah glavno vlogo in jo tudi imenujejo kraljico športov. Kaj se je ravno v tej športni panogi doseglo v zadnjih letih, torej po zadnji olimpiadi, je brez vsakega pretiravanja res nekaj edinstvenega. Med najvažnejša srečanja moramo vsekakor prištevati dvoboje med Ameriko in Rusijo. Vsako tako tekmovanje moremo smatrati za svetovni dogodek prvega reda in to ne samo na športnem polju. Pred nedavnim sta se spoprijela ta ski napredek, ne glede na to, da imamo dandanes neprimerno več športov kakor nekdaj. To velja zlasti za nekatere športne igre, kjer je zaznamovati tak napredek, da človek misli, da sanja. Končno naj omenim še telovadbo, ki spada med naj starejše športne panoge. Tega, kar danes telovadkinje delajo, pred desetletji niti moški niso zmogli. Na moško telovadbo, ki so jo svetovni prvaki pritirali na tako visoko stopnjo, se bom pa ob priliki še povrnil. Ivo Kermavner V Tokiu po eni tirnici z letališča v mesto po 100,000 potnikov na dan Prejšnji mesec so preizkusili “Aleg”, 9 milj dolgo železnico z eno tirnico, ki povezuje tokijsko letališče z osrednjim delom mesta. Dvesto gostov se je peljalo s povprečno hitrostjo 60 milj na uro. Podobnih zamisli je bilo sicer že več, vendar je to prva redna prometna zveza te vrste. P° Kruppovi licenci jo je zgradile japonsko podjetje Hitači ob stroških 54 milijonov dolarjev. Sredi septembra je družba “Tokio Monorail” izročila po Alwe-govem sistemu zgrajeno enotir-nično železnico rednemu pro* metu. In pozneje? Za 9 milj dolgo vožnjo bodo plačali odrasli 250 jenov, otroci pa polovico manj. Vagoni nove železnice imajo U-dobne, oblazinjene sedeže. Za prevoz večjih kosov letalske prtljage so pripravili posebne vagone. Na novi progi bodo obratovali vlaki vsak dan od šestih zjutraj do desetih zvečer. Vsakih sedem minut in pol bodo peljali po enkrat v obe smeri. Graditelji so izračunali, da bo lahko prepeljala ta železnica do 100,000 potnikov dnevno. Dragi načrli za vrt v puščavi Prijatelji Sahare hočejo izkoristiti talno vodo, pogozditi puščavo. “Prijatelji Sahare” so se zbra- nosti izvedli v ZDA. Z izkuš- li v dvorani hotela “Balima” v Rabatu. “Drevje proti puščavi” je njihovo geslo, na njem so zasnovali načrte, po katerih bi pogozdili velika področja, kjer bi se čez čas lahko naselilo sto ali še več milijonov ljudi. Ali je zamisel stvarna, tehnično izvedljiva? Da bi se v Sahari, ki je površinsko enaka poldrugi Av- njami podprtega zaupanja tore] ne manjka, vprašanje pa je le> ali bo Baker zbral dovolj Pr^ stašev svojih načrtov za Saha- Za začetek bi ustanovili sa' barsko univerzo. Načrti so Vxl' pravljeni, 300 študentov bi se usposabljajo med drugim za tehnično plat pogozdovanja- straliji in je puščava že tisoče Južno od kraja, kjer bi stala u' daj, ko sem tukaj v Huron, O.,]nasprotnika v Los Angelesu, in bi mi bilo res dolgčas brez kjer so Rusi podlegli Amerikan-njega. Prisrčne pozdrave vsem cem. Ruske atletinje so bile za skupaj! Mrs. Steffi Paulich Noblesville, Ind. — Spoštovani! Lepa hvala za Vaše obvestilo za plačilo lista A.D. Pošiljam Vam ček za polletno naročnino. Ne moremo biti brez njega, saj nam prinese dosti novic od vsepovsod. ■ želimo Vam mnogo naročnikov in vse bralce spoznanje pred ameriškimi, toda v celotnem uspehu so bili A-merikanci prvi. In kakšne izredne uspehe so dosegli na tem telkmovanju! Sedaj si pa predstavljajmo, kaj vse smemo pričakovati v Tokiu, ko bo zbran ves športni svet: rezultate, kakršnih pred leti nihče ne bi pričakoval. Da bi še bolj jasno, kako velikanski napredek je bil lista lepo pozdravljamo! Lepe,dosežen na športnem polju, naj pozdrave tudi Vam vsem! Jožef in Kristina Metlikovec Reseda, Calif. — Spoštovano uredništvo! Ravno ko sem mislila poslati naročnino za Ame- riško Domovino, sem prejela zmagal isti s časom 54.2 sek. V navedem samo par rezultatov iz lahke atletike na prvi moderni olimpiadi leta 1896 v Atenah: 100 m je pretdkel Amerika-nec Burke v času 12 sekund (zlata kolajna). Na 400m je Vaše obvestilo. Nočem več odla sati z nakazilom naročnine, ker ne vem, kalko bi bilo brez tega priljubljenega lista. Želim Vam dosti novih in skoku v daljavo je skočil prvi 6.35 m za zlato kolajno. Disk je zalučal Amerika n ec Garett 29.25 m itd. Sedaj pa primerjajte te rezultate z današnjimi! vztrajnih starih naročnikov. V|Če bi tedanjim prvakom z zla-listu je res veliko zanimivega in timi kolajnami kdo povedal, da poučnega branja. Prijetno je bodo športniki čez dobrih 60 let talko hitro tekli, tako visoko in človeku, ko izve kaj o svojih starih znan.cih iz domačega kra-J daleč skakali in tako daleč meja in vesel je, da so ti še pri živ- tali disk, kroglo in kopje, kar Bivšemu odboru staršev je so-Tlenju. Najlepše pozdrave celot-!se dejansko dogaja, jih ne bi botni občni zbor izrekel soglas-! ne-rmi uredništvu, posebno pa smatrali za normalne. no razrešnico s pohvalo. J. S. IMrs. Mary Debevec. Alice Kokal Pa tudi v drugih športnih panogah je zaznamovati velikan- let, ponovno razcvetelo življenje? Do nedavnega bi se prizanesljivo smehljal, kdor se spozna na take reči, vsiljivemu radovednežu bi strokovnjak povedal resno in s poudarkom, ki ne trpi ugovora: “Ne!” Zdaj je drugače: v Sahari so odkrili podzemeljsko jezero, ki sega od južnih obronkov Atlasa dobrih tisoč kilometrov daleč proti zemeljskemu ravniku. To odkritje je dalo otipljivo osnovo sanjam o obnovitvi življenja v tem delu puščave, hkrati pa zbudilo upanje, da se skrivajo podobna jezera globoko pod puščavskim peskom tudi v drugih delih Sahare. Z elek tronskimi pripomočki, ki raču' naj o po zapletenih matematičnih obrazcih, Je mogoče ugotoviti presenetljivo natančno, ali je in kje je voda, in sicer do 1200 m globoko. Vzemimo, da bi uresničili sicer drago, vendar izvedljivo zamisel. Kaj bi gojili v Sahari? Poskusov v tej zvezi ne manjka, delali so jih tako v osrednjem delu puščave kakor na njenih obrobnih področjih. Obnesla se je cela vrsta rastlin: evkaliptus, tamariska, kruhovec — naše ime za baobab dovolj prepričljivo ocenjuje okus in vrednost njegovih plodov — vsekakor pa tudi dateljni, smokve in marelice. Torej življenje bi se lahko vrnilo v Saharo. Kako bi to dosegli, s kakšnimi tehničnimi sredstvi in koliko ljudi bi bilo potrebnih za tako zahtevno nalogo? “Prijatelji Sahare” niso zgolj zanesenjaki s prebujeno domišljijo, imajo tudi izkušnje. Richard Baker, glavni pobudnik te zamisli, sodi med največje strokovnjake za pogozdovanje. Pred mnogimi leti je ustanovi društvo “Ljudje in drevje”, ki deluje po svojih članih v več kot 60 deželah, ter je rešijo propada mnogo dreves in gozdov, razen tega pa je pomagalo pogozdovati v številnih pokrajinah po svetu. Baker je sodeloval s predsednikom Roosevel torn pri izdelavi načrtov za 1600 km dolgi gozdni pas čez ZDA, od kanadske meje.do Teksasa, hkrati pa je pripravi) večino načrtov za podobno zami- niverza, je zelenica, ki ji gr°z| nevarnost, da jo bo puščavski veter zasul s peskom. Prav tu nameravajo prepričati svet o iz' vedljivosti pogozdovalnega na' črta. “Prijatelji Sahare” upaj0’ da jim bo uspelo zbrati predvsem prostovoljce, ki bodo P°' magali spreminjati puščavo v rodovitno pokrajino. “Ta ali oni se bo javil,” Pra' vijo ‘Prijatelji Sahare’, “drug« bodo zamisel odklonili kot neuresničljive sanje ali kot pust0' lovsko zapravljivost, apet .kdo b° dejal, da je mnogo nujnejših reči. Ali imajo prav tisti, ki mislijo tako? Znano je, da puščava ne miruje, marveč se giblje. podatkih, ki so jih začeli rati pred 40 leti, se premah«16 povprečno za kilometer na le' to.” Puščava pa se ne seli P0' vsod enako in tudi ne vedno e' nakomerno na istem fcraju-Predlanskim je ugotovil Bake«’ da ponekod ne leze, marveč na ravnost dirja, saj se razširi tud« za 50 km na leto. Kitajski komunisti spre' menili besedilo rdeče himne .. MOSKVA, ZSSR. — RuslC komunisti so zelo razjezeni, vidijo, kako kitajski tovariši s« stematično rušijo vse, kar J1 spominja na Moskvo. Sedaj menda spremenili tudi besedi0 proletarske himne, ki je veljm3 za vse komuniste po vsem sve tu. Himna se je rodila v fran coski revoluciji 1. 1871 in do se daj ni imela konkurenta. so kitajski komunisti sicer ° držali melodijo, ne pa bese’ dila- Sedaj je le skupna rdeča zda; le kaj bodo kitajski komu^ t«? nisti postavili na njeno mes Seveda gleda tudi Moskv3, kako bi se Kitajcem maščeva a^ Ravno sedaj je po znanih kana^ lih sporočila svetu, da misli hiV skati narodne manjšine na tajskem proti komunističnem ^ centralizmu v Peipingu. Za00 krat širi nezadovoljnost med ) timi Mongolci, ki se ne p°' Čuti- jo preveč dobro pod kitajsk0 diktaturo. Potem bodo prišlo kitar vrsto narodne manjšine v ski provinci Sinkiang. Hujs nje proti režimu v PeipinSu . posebno težaven posel, kaj življenjske razmere .so na , od tisbk’ tajskem veliko slabše sel, ki jo bodo v bližnji prihod- ki vladajo na Ruskem Bolgarske, ruske in druge povesti “Ali ne morete iz pisma spoznati, kateri je pravi?” “V pismu stoji samo to, da Pride; to je vse.” “Pokažite mi pismo, oče.” “Ako jaz v njem nisem ni-čssar našel, tudi ti ničesar ne najdeš. Tam-le na mizi je”, °dvrne gospod svetnik nevšečJ no. Julika vzame list ter ga na-8lo prečita. “Saj že imamo, očka”, pravi. ‘Tu stoji, da je nialo trapast. Ako to pravi oče o lastnem svojem sinu, mora kiti že precej trapast, no, in P° tem je človeka vendar lahko takoj spoznati.” Kroutil pritrdi pomenljivo. Gospod svetnik iznenadejan Pogleda svojo hčer, zamežika, nabere ustnice ter dvigne ka-zalec, kar je pri njem, kakor vemo, pomenilo: “to se ume-je.” “Dekle”, pravi veselo, “ti k* bila dober jurist. — Meni Se zdi, da je drugi bolj trapast.” ‘Reci; bolj navihan”, pov-Zame naglo Leokadija, ‘kajti ako, kot je govoril ta, govori eanio človek, ki je že marsikaj Ugnal. Zato se pač ne more reo>. da bi bil prvi trapast.” “Veste kaj, očka”, vzklikne Julika veselo, “oddajte meni Vs° to zadevo — jaz sem vam Porok za to, da to doženem.” “Ti boš to dognala? Ko se ■)az kot bivši sodnijski svetnik tu ne spoznam, pa se boš ti?” ‘Pripeljita ju pred me in Pustite me ž njima brez sve-doka obravnavati.” Leokadija se zgrozi. Karelček je od strahu umiral, a postal je zopet malo pogumnejši, ko ni več videl sodnijskega sluge. “Julika”, je predstavljal gospod svetnik svoja gosta, “to je gospod šroub v dveh osebah, in to, gospoda, je moja hči Julika.” Julika se ozre — moj Bog, kako se je nenadno vsa izpre-menila! Doslej tako vesela, živa in šaljiva, sedaj pa jo je naenkrat oblila žarna rdečica, očesi sta se zaprli in usta odprla, da bi dala duška naglemu dihanju, ki ji je silno pričelo dvigati prsi — zakaj to? Takoj vam povem. Vsemu temu je bil vzrok gospod Jeli-nek, v katerem je spoznala tistega rešenika z leda, ki ga je bila gospa svetnikova o začetku te povesti omenila in na katerega ta nenadni sestanek nič manj ni uplival. Ne vem, koga je to bolj zadelo, samo to moram omeniti, da je prva misel Jelinkova bila ta, da ga gotovo več ne pozna, dasiravno si je to sicer vroče želel. Karelček se zelo nerodno prikloni. ‘ Bogme, to je dekle”, zašepeče. Julika se je že malo umirila. “Veseli me, gospoda. — Prosim, sedite!” “O, prosim, gospodična”, odgovori Jelinek galantno, a s tem ni prave pogodil. Moral se je delati trapastega, iz česar je sledilo, da se mora vesti kot popolnoma tuj človek. “Da, da, sedimo”, pristavi z robantim glasom, “mene noge bole”, “Samo naj bi te puščali s!in vrgel se je v naslonjač, da človekom”, veli, “ki pride j je glasno zastokal pod njego-Pred sodišče?” ‘Saj boste zraven v sobi in lahko poslušate”, pravi Julika, kateri se je ta misel baš fadi njene nenavadnosti sila Priljubila. Gospod svetnik je bil v zadregi. ‘še v pokoju si moram dati °d drugih pomagati”, je šepe-*aL '— “Naj bo torej, ti si ra-zumno dekle, govori ž njima.” ‘Zvoniček, kaj pa misliš!” Ugovarja gospa svetnikova. Zena”, je bil hladni odgo-Vor> “pelji gospoda Kroutila ^ sosednjo sobo in nalij mu kupico vina!” ^Kroutil se oblizne. “'Ah, ponižno se vam zahvaljujem, ve-espoštovani gospod svetnik, efa že dolgo časa nisem pil. Llostiva gospa, prosim, izvolite!” Dobro, da se je bil gospod ®vetnik obrnil k svoji hčeri, aiti pogled, s katerim ga je Pomerila Leokadija, odhaja-•^ča s Kroutilom, bi ga bil uničil. Julika, bodi previdna”, ji ^ rekel, “in če bo kateri iz-P^od njiju nevljuden, kar pK)-kliči nas!” Rodite brez strahu, oče.” v Julika sleče baržunasti kožušček, kateri ji je, mimogre-e rečeno, kaj lepo pristojal, ° loži klobuček, ki je zakrival Zalo čelo — ni čudo, da je Sospod svetnik s tako zadovoljnostjo obračal oči vanjo. ristopila je k zrcalu ter si Popravljala nekoliko po čelu izčesane lase, gospod svetnik Pf -i6 odprl vrata svojima ujet-Uikorna, rekoč: “Gospoda, Prosim!” Jelinek, ki je bil slišal ves Prejšnji razgovor, je že skle-nil’ kako bo ravnal. “Starega sem prekanil”, je dejal sam Pri sebi, “sedaj imam z mlado opraviti. Le čakajte, gospodič-Pa> delal vam se bom tako rapastega, da se vam bodo lasJ'e ježili.” Stroške volitev naj plačajo deloma tudi nekatere kompanije! CLEVELAND, O. — Tako mislijo ohajski demokratje, vsaj tisti, ki vedrijo in oblačijo’ v mestih in velikih industrijskih središčih. Ker imajo v rokah vse mestne občine, so ustanovili pred leti ohajsko mestno ligo in zvezo županov v našem okraju. Ti dve organizaciji sta neutegoma odkrili simpatije do ohajskih potrošnikov električnega toka in telefonskih naročnikov in prišli na idejo, da naj obe glavni kom-paniji, Bell za telefonsko službo in C. E. Illuminating Co. za električni tok, znižata svoje cene za toliko, kolikor imata dobička od znižanja federalnih davkov. Obe organizaciji pritiskata sedaj na PUCO (Komisija za podjetja javne službe), naj skuša pripraviti CEI in Ohio Bell Co., da znižata cene za telefonske usluge in elektriko, da bi tako tudi potrošniki imeli nekaj koristi od tega. Da bi bil pritisk čim večji, sta naprosili tudi republikanskega guvernerja Rho-desa za podporo. Rhodes jih je odpravil z lepimi obljubami, saj “vrana vrani ne izkljuje oči.” Vsekakor se nam zdi dobro, ka se je končno vendarle našel kdo, ki se poteguje za koristi potrošnikov v našem mestu. Bojimo se samo, da bo te vneme konec že začetkom novembra, ko bodo namreč opravljene volitve. Zato bi razumeli vsakega potrošnika, ki bi želel, da imamo jesenske volitve vsako leto. Škoda je le, da v gornjo akcijo ni vključena tudi dobava plina, saj je tudi kompanija, ki dobavlja plin, dobila svoj delež na znižanih federalnih davkih. Voditelji obeh organizacij trdijo po svojih strokovnjakih, da ji naši potrošniki na leto lahko prihranili kakih $1,0, kar za revne potrošnike vendarle nekaj pomeni. Johnson toliko prost pri rednih poslih, da se bo lahko pogovarjal s Hruščevim. Je pa še druga ovira. Hruščev želi, da ostane v ZN in da ne plača zaostankov. Naše državno tajništvo pa v tem pogledu noče popustiti. Zato v Helsinkih dvomijo, da bo Hruščev mogel izvršiti gornji načrt, kajti Amerika ne bo hotela spodbiti gospodarske osnove za ZN na ljubo razgovorom med Johnsonom in Hruščevim. Finske vesti pomenijo najbr-že samo to, da diplomatje zborujejo za kulisami in premišljujejo, kdaj in kako bi posadili oba državnika za skupno mizo. vo težo. Karel se je zagledal v Juli-ko in videlo se je, da je pozabil svojega položaja. “Jemine, kako je lepa”, je šepetal. “Ali se me bojite?” ga vpraša Julika. “Hehehe, kdo bi se vas bal?” “Potem pa sedite!” Karel sede poleg Jelinka, ki je medtem opazoval svojega izpraševalnega sodnika ter prišel do sklepa, da je še lepši nego takrat na ledu. A kako se je godilo ubogi Juliki! Njen pogum se je razkadil, namen razgovora, ki ga je bila sama izzvala, je bil že davno pozabljen — na drugo ni mislila, kot na tisto treno-tje, ko se je bila prvič sešla ž njim. Se li tudi on spominja tega? — Kaj rada bi to vedela. > ‘‘Gospod šroub”, pravi čez nekaj časa, “moram vam povedati, da smo se sina očetovega prijatelja zelo veselili.” Oba mladeniča se obenem zahvalita. ‘O prosim”, je dejal Jelinek in “o prosim” je ponavljal za njim Karel, a oni ga je na to tako pogledal, da se je kar prestrašil. “Tudi jaz sem se vas zelo veselil”, pravi Jelinek nerodno. “Oče je pravil, kako ste lepi:” Julika začudeno pogleda govorečega. ‘A jaz sem se vas bal”, povzame Karmel: “vi pa ste tako ljubeznivi, tako ljubki, da me je strah že minil.” “Tega se zelo veselim”, odgovori Julika. “Kako pa se počuti gospod oče?” ‘‘No, odgovorite gospodični”, izziva Jelinek Karla s predrznostjo, ki je imela zakriti njegovo zadrego, “vi vsiljenec; videli bomo, kako si pomo-rete.” (Dalje prihodnjič) Sedanji telefonski aparat se bo spremenil v hišno pomočnico NEW YORK, N. Y. — L. 1876 je A. G. Bell dobil patent za svoj prvi telefon. Od takrat se je telefonski aparat mnogo spremenil po obliki in načinu uporabe, toda v bistvu je ostal tak, kot si ga je zamislil Bell. Sedaj trdi kompanija Bell, da je sedanjemu telefonu odzvonilo. Ne bomo ga več vrteli, ampak pritiskali gumbe, kot na primer na računskem stroju za seštevanje. To bo pa še najmanjši napredek. Telefonski aparat se bo kmalu spremenil v hišno pomočnico, ako že ne v kaj več. S pomočjo telefonskih instrumentov bomo namreč mogli po telefonu ne samo govoriti, ampak opravljati cele vrste hišnih poslov: po telefonu bomo lahko prižigali in ugašali luči, zakurili štedilnike, vključili centralno kurjavo in izklopili hladilnike. Telefonski aparat nas bo dalje zvezal avtomatično z drugimi številkami, ako ne bomo doma. Kadar bo številka zasedena, nam ne bo treba več čakati, telefon sam nas bo poklical, kakor hitro bo številka prosta. Telefonske zveze bodo postale praktično neomejene. Vsakdo bo lahko poklical kar naravnost katerokoli številko na svetu. Seveda ne bomo deležni vseh teh dobrot že v kratkem. Bell kompanija pravi, da bo morala v par desetletjih investirati v vse te novotarije kakih $12 bilijonov. Dobrote ne bodo torej brezplačne. Druga “Mona Lisa” še bolj skrivnosten kot pri “pravi” Moni Lisi je nasmeh pri “številki dve”, ki jo kažejo v “Otis Art Institutu” (Los Angeles). Čeprav podoba nima podpisa, jo je skupina izvedencev leta 1948 “s 50-odstotno verjetnostjo” pripisala Leonardu da Vinci. Ta podoba je baje nastala nekaj let prej kot tista, ki jo hrani pariški Louvre. Ro mnenju poznavalcev je “številka dve” vredna dva milijona dolarjev. Menda jo bodo razstavili tudi v več evropskih mestih. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo kuhinjsko pomočnico od 4. pop. do 10. zvečer. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-6214 (X) Dekle dobi delo da bi varovala 4-letnega otroka in lahka hišna opravila, lep dom, in stanovanje. Kličite 449-0372 (186) Gospodinjsko pomočnico iščejo Za poln čas, s stanovanjem in hrano ter plačo po dogovoru v Gates Mills, Ohio. Kličite v soboto dopoldne tel. 423-3811. (187) Finci govore o sestanku Johnsona in Hrušceva HELSINKI, Finska. — Med tiste vlade, ki imajo stalno zelo dobre zveze s Kremljem, spada Finska. Finci ne morejo namreč imeti nobene -vlade, ki bi bila pri Moskvi slabo zapisana. Zato tudi večkrat vedo več o političnem položaju v Kremlju kot druge države. Sedaj na primer trdijo, da bo Hruščev o-biskal Združene narode predvsem z namenom, da se ob tej priliki sestane z Johnsonom. Hruščev bi rad govoril z Johnsonom, še predno se bo srečal z nemškim kanclerjem dr. Er-hardom. Na drugi strani ne bi bil rad v naši deželi, dokler nima za seboj konference s svojimi rdečimi prijateji, ki naj razčisti odnose med Moskvo in Pei-pingom. Ta konferenca bo decembru. Doba za obisk je torej precej omejena. Vprašanje pa je, ali bo ravno tiste tedne ill NELSONOV A ADMIRALSKA LADJA — Angleži o-hranjajo ladjo Victory z vedno novimi obnovami na spomin zmage admirala Nelsona nad Napoleonovim vojnim brodovjem pri Trafalgarju. Victory je bila v tej bitki Nel-sonova admiralska ladja. Na sliki jo vidimo v doku v Portsmouthu na Angleškem, kamor so jo pripeljali za obnovitev. MALI OGLASI Oddamo 4-sobno čisto stanovanje, spodaj, v okolici E. 67 St. in St. Clair Ave. Za pojasnila kličite EN 1-9435. Po želji tudi garaža. (186) Stanovanje v najem 3 sobe, gorkota, opremljene ali ne. Pripravno za eno ali dve osebi. 710 E. 152 St., ali kličite UL 1-2525. (187) V najem Oddamo 4 sobe s kopalnico, plinski furnez, na 1233 E. 58 St. —(186) V najem Opremljeno sobo s kuhinjo in kopalniso se odda na 5305 St. Clair Ave. — (23,28 sept.) V najem 3-sobno stanovanje s kopalnico na E. 63 St. zgoraj, blizu Carl Ave. ali v zameno za varstvo 4-letnega otroka po 6 ur na dan. Tel. 881-3519. — (23,25,28,29 sept) MALI OGLASI Lastnik prodaja Na 1217 E. 170 St., in Grovewood, dvodružinsko zidano hišo, 2 garaži, vse v najboljšem stanju. Kličite po 5. uri IV 1-5534. (186) Hiša naprodaj 6 sob, ognjišče, plinska gorkota, ekstra stranišče spodaj, vse v dobrem stanju blizu E. 74 St. BARAGA REALTY 731-7020 (184) Cleveland Heights 41/2 spalnic-, IV2 kopalnica, zelo udobna hiša, lot 50 x 175, s pohištvom ali ne. Lastnik gre ven iz mesta. Kličite YE 2-3911. —(187) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (X) Lastnik prodaja Na 1269 E. 59 St., 6-sobna enodružinska hiša naprodaj bljzu sv. Vida; bakrene cevi, garaža, alum, mreže, na novo dekorirana. Oglasite se po 5. uri. (X) V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE TETE Alojzije Škufca ki je no dolgi in mučni bolezni izročila Bogu svojo blago dušo dne 23. septembra 1959. Veliko ste na svetu trpeli, ko dolgo bolezen ste imeli. Bog v nebesih naj Vam bo plačnik, nam na zemlji tolažnik. Prosite pa za nas Boga, še nas da k Vam pripelje, ko zemljo bomo zapustili, da bi v nebesih se združili. Žalujoča MARY MARINČIČ por. LUZNAR, nečakinja, in več sorodnikov. Cleveland, O., 23. septembra 1964. Hiša naprodaj Da se uredi dediščina: opremljena, modernizirana 6-sobna kolonialna hiša, blizu Slovenskega doma na Waterloo Rd. EV 2-7571. (184) V najem Oddamo spalno sobo, souporabo kuhinje in perilnice ženski. Na 6406 Varian Ave. EN 1-3804. (187) V najem V najem se odda 4 čiste sobe, vse udobnosti, v pritličju, po zelo nizki ceni. Kdor želi imeti udobno stanovanje po nizki ceni naj se oglasi pri Mrs. Anna Železnik, 8818 St. Catherine Ave. Cleveland 5, O. Tel.: VU 3-8938. (22,23,25 sept) Posestvo za dohodek Naprodaj na 861 E. 73 St. I severno od St. Clair Ave. 4 j stanovanja, vsako 4 sobe. IV 1-8676 ali KE 1-6132. _____________________—(187) V fari Marije Vnebovzete E. 156 St., in St. Clair Ave., na novo prenovljena enodružinska hiša, lep lot. $11,900. V fari sv. Kristine V Euclid, hiša bungalow tipa, | polna klet, garaža, sadna drevesa, samo $16,900. RAY NAUSNER REALTOR 12522 Shaw Ave. PO 1-5070 WH 4-4411 V ■ ..JJ », (X85) »t »' PO SUHEM IN PO VODI — Nekatere avtomobilske tovarne v Evropi so začele izdelovati avtomobile, s katerimi se je mogoče voziti po suhem in po vodi. Slika kaže tak avtomobil s potniki, ko vozi po Bosporju pred Carigradom. V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Josepha Sternad ki nas je za vedno zapustil 23. septembra 1962. • Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno še ga usmili, raj nebeški mu odpri. Luč nebeška naj Ti sije, v mislih r.aših si vsak čas, srce naše za Te bije, Ti pri Bogu pros’ za nas! Žalujoči: FRANCES, soproga JOSEPH, sin FRANCES, hčerka ZET in SNAHA VNUKI in VNUKINJE in SESTRA v starem krapju. Cleveland, O., 23. septembra 1964. V BLAG SPOMIN OB DEVETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ PREDOBRI OČE IJOHN KOREN ki je izdihnil svojo blago dušo dne 23. septembra 1955. Zakaj odšli, predragi, ste od nas, samevamo brez Vas, in dolg je čas, pogrešamo ljubeči Vaš smehljaj, zaman. Vas, dragi, kličemo nazaj. V tihem grobu mirno počivajte, večno blaženost v nebesih uživajte, da tam bi bili enkrat vsi na vekov veke združeni. Žalujoči: , ANA LEMIRE, hči; ALBIN, sin; CHRISTINE, snaha; ALBIN, CHRISTINE, MARY ANN, vnuk in vnukinji. Cleveland, O., 23. septembra 1964. H. Bordeaux - L. Brus: RODBINA Roquevillardov ROMAN V otrplosti je občutil neke vrste blaženost. Nagon po ohranitvi mu je branil zatisniti oči, ko ga je objemal spanec, toda ni ga hotel več od-poditi. Gorska tišina, ki sta jo še poglabljala sneg in mesec, je polnila ozračje in se dvigala do zvezd. Tako se je s pokrajino vred pomikal v daljne dalje, medtem pa ga je za hip zmotil padec kovčega, ki ga je bil mehanično spustil iz rok. S kretnjo, s katero ga je pobral, je pregnal čar. Ko je začutil, da se more premikati le z največjo težavo, je spoznal nevarnost. “Saj bom umrl,” si je naenkrat dejal, “tu-le, sam v tej samoti!” Umrl! Edita, h kateri se mu je zdelo, da se vrača, je v trenutku zginila kot sirena na dno morja. Namesto nje mu je stopila pred oči domača pokrajina z Vigijem in z domačimi. “čakajo me!” Ali je bil ta klic iz otroških let čarodejno sredstvo proti smrti, ki je nadomestilo skušnjave in želje, da bi umrl? CHICAGO, ILL. Mladost mu je pomagala, da je zbral nekoliko moči. Drugo za drugo je dvigal noge, kot da bi jih vlekel iz blata, v katero bi se bile skoraj pogreznile. Vlekel se je bolj, kot pa hodil. Sedaj ga je prevzel strah in se je upiral nevarnosti, ki jo je slutil že ob svoji strani in ki ga je v tej samoti spremljala korak za korakom kot sovražnik, ki preži na njegovo popolno onemoglost. Vedel je, da so blizu prelaza ob poti lesena zavetišča, ki nudijo potnikom streho, če jih zasači nevihta ali mraz. Ko je ugledal eno, je zmanjšal svoj napor. Tedaj je opazil v vznožju Monte Leona slabotno lučko, ki jo je bilo zaradi presvetle noči komaj videti. Bilo je zelo majhno zavetišče, ki je čepelo pod velikansko gorsko grmado. Vrata so bila vedno na stežaj odprta in celo označena s svetilko. V trenutku, ko je ugledal cilj, je bil rešen. Nič več ni odmaknil pogleda od te lučke, ki mu je vlivala pogum. Kmalu je stalo pred njim visoko in široko poslopje iz klesanega kamna. Povzpel se je po stopnicah in vstopil. Psi so lajali iz svojih koč in naznanjali njegov pri- BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN—Choice Corner Location, center of Old Town. Over 2,000 sq. ft. room for Restaurant, etc. — 1563 N. Wells. — 944-5325. (185) RESTAURANT FOR SALE or Rent for small deposit. Good location across from large factory. Good income. — LA 2.1848. • (186) REAL ESTATE FOR SALE 2 FLAT 4 & 5 ROOM BY OWNER. — $15,500. Phone 935-9822. (185) INVESTMENT PROPERTIES BY OWNER IMMEDIATE SALE LAKE ZURICH — 3 Bedrm. Brick ranch style yr. round home. V\ acre improved lot. Beach and recreation area privileges. $13,500. 3 Bedrm. Brick ranch style home with garage $14,000. Vi Acre improved lot, 3 Bedrm. brick ranch style yr. home. Beach area privileges with gar. $14,500. Property wonderful for families. Phone AVenue 6-4869. (186) CHICAGO, ILL. HELP WANTED AUTOMATIC PUNCH PRESS OPERATORS OPENINGS ON 1ST, 2ND AND 3RD SHIFTS Excellent starting rates for experienced and reliable operators WILL TRAIN INEXPERIENCED MEN FREE INSURANCE SHIFT PREMIUM AND OTHER BENEFITS Phone, write or visit personnel Dept. Interviewing daily 8:30 AM to 5 PM Saturday until noon T E M P E L STEEL COMPANY MAGNETIC STEEL LAMINATIONS FOR THE ELECTRONIC & INDUSTRIAL INDUSTRIES 5431 N. Damen AR 1-8828 (186) HOUSEHOLD HELP WOMAN TO LIVE IN AND CARE for elderly lady. Light housekeeping. Some Nursing experience preferred. References required. RE 4-4101. G85) MALE HELP STOCK CLERKS h™" ' ORDER FILLERS »»w FREIGHT HANDLERS kavy To work in our Franklin Park warehouse. Must have own transportation. Bring in your Social Security card, selective service registration, high school diploma, classification and military discharge papers. Liberal Employe Discount Apply at MONTGOMERY WARD 10601 W SEYMOUR — FRANKLIN PARK 1 block west of the Sahara Inn on Mannheim Rd. Monday thru Friday 8:30 a. m. to 3 p. m. (184) hod. Toda na hodniku, ki je bil ves obsijan z mesečino, ni srečal nikogar. Ali ga bodo pustili v tako obupnem stanju pred vrati? že je hotel ves utrujen leči na kamen, kar se je spomnil navodila, ki mu ga je dal Piemontec. “Ponoči vstopiš, poiščeš sobo v prvem nadstropju, ne da bi koga kaj vprašal.” Odšel je po stopnicah, poskusil prva vrata, ki so bila zaprta, potem druga, ki so se odprla. Bil je v preprosti, a udobni sobi, v kateri je bila postelja s čistimi rjuhami in z zadostno odejo, umivalnik, nizka omarica, dva ali trije stoli in preproga. Nasmehnil se je od zadovoljstva. Da bi gostom ustregli, so celo postavili na omaro stekleničico ruma, kozarček in sladkornico. Žganje ga je okrepčalo. Pri pet in dvajsetih letih hitro pozabiš na nevarnost. “Saj sem kot tat,” si je šaljivo dejal in že jej znova cenil življenje. Toda ob tej misli je vztrepetal. Da, zares kot tat. Ni li bil obtožen tatvine? Spomin na sramoto mu je pokvaril veselje. Naglo se je spravil spat. Obilna odeja ga je blagodejno grela. Bil je tako utrujen, da je na mah zaspal; niti ni pomislil, da je to prva noč po odhodu z doma, ki jo bo prebil sam, daleč od Edite in izven Italije. Naslednje jutro se je zbudil prepozno, da bi pravočasno dospel v Brieg. Redovniki, ki jim je povedal o naporu svojega potovanja, so ga zadržali za en dan in mu kar najbolje postregli. Odklonil je voz, toda ponos mu je branil, da bi povedal vzrok. Ves dan je počival, misli so se mu raztresle in je skoraj na vse pozabil. V tej višini dveh tisoč metrov je bil otroško vesel, le zdaj pa zdaj ga je zgrabila žalost. Jedel je kot pravi požeruh, sprehajal se je okoli zavetišča, da bi si razgibal težke noge, božal je dolgodlake pse, občudoval je svetlikanje sonca na ledenikih in pestrost sneženih kristalčkov. Večkrat je dejal, kako bi rad dlje časa ostal v hribih, šel je zgodaj spat. Nihče ne bi bil mogel slutiti, da je pravkar zapustil svojo najdražjo ljubico in da se vrača v Francijo zato, da se bo dal tam zapreti. Sredi največje žalosti se pokažejo nepričakovane zelenice, ki nam jih pričara slabotnost naše narave, ki ne more dolgo vztrajati v žalosti, ali pa silen nagon po življenju, ki nas ohranja kljub naši volji. V torek zjutraj ob štirih je zapustil zavetišče. Pojedel je še košček kruha s sirom, ki ga je prejšnji večer vzel pri večerji s seboj, da ga bo imel za zajtrk. Tako mu je prigo-voril redovnik, ki mu je bila poverjena skrb za tujce. Polovico kruha je še shranil za na pot, ker se je bal, da mu od voznega listka, ki ga bo moral še kupiti, ne bo ostalo toliko denarja, da bo mogel v Sim-plonu skromno obedovati. Nikogar še ni bilo videti nikjer. Odšel je tiho, kot je bil prišel. Kot tisti večer, ko je prišel, so bile tudi sedaj vrata na stežaj odprta. Mislil je, da mu bo na samotni poti luna delala družbo, a ko je stopil na prosto, ga je zajela tema. Na stopnicah je začutil sneg. Moral je pohiteti, ker pot navzdol ni bila lahka. Med potjo se je obrnil, da je poiskal v senci č/no poslopje in ga še enkrat pozdravil. Nato je pogumno korakal dalje. Gorska tišina in samostanski mir sta Čudovito pomirili njegovo srce. Z odločnim korakom je jšel iskat dom, od katerega ga |j e bila odtrgala slučajna strast. Na drzen in romantičen način se je vračal v normalno življenje, tako kot se navadno od njega tudi oddaljimo, ter zadovoljno in pogumno prenašal svojo žrtev. Najbrž je že nekaj ur naletaval sneg, ker ni bilo gazi. Zaskrbljeno je korakal dalje, ker se je bal, da bo zgubil pot, ki ga je vodila mimo prepadov in takoj onstran vrha zavila v dva ali tri predore, vsekane v skale. Tema je bila v njih tako gosta, da je imel občutek kot slepec na dnu kleti. S palico, ki jo je držal v desnici, in z iztegnjeno levico, ki jo je oviral kovčeg, je tipal okoli sebe. Ob vsakem koraku se je pogrezal v luže vode, ki je curljala iz skal, in čutil njen hlad. Težave na poti so mu krepile pogum. Mladim ljudem je treba preskušenj in, če tako hlepe po ljubezni, je v tem mnogokrat več volje po življenju kot pa strasti. Zgubil je svojo srečo, da je bil kot berač, pa ni nič občutil, da je izgubil vse. Hrabro je kljuboval snegu, noči in strahu in ta boj ga je ogreval. Polagoma se je danilo, a videti ni bilo mnogo. Z vseh strani ga je obdajala bela megla snežink in ga oblivala, kot morje obliva otoček. Ta cesta, ki je tako slikovita in nudi krasen pogled na Bernske Alpe, na ledenik Aletsch in na veličastne in pestre razrastke rodanske doline, se mu je zdela kakor zavita v belo volno. Včasih se je kakih deset korakov od njega izločila j iz megle s snegom obložena smreka. Ko je bil mimo nje, ■je iskal novih točk, kamor bi j uprl svoj pogled. V tej zoprni enotičnosti je dospel v Brieg. Najboljši kup kuhanja i r 2, a meal Pomislite: Povprečna štiričlanska družina si lahko skuha obed električno za samo dva centa! Ugotovili pa boste, da je brezplamni električni štedilnik še boljši kup. KOT ŽARNICA. Brezplamna elektrika je naravno čista, ker nima plamena. Zavese, stene in stropi ostanejo lepi, lonci in ponve obdrže dalj časa svoj lepi izgled. LAHKOTNO ČIŠČENJE. Edino brezplamni električni štedilniki imajo najnovejšo — delo pri-hranljivo lastnost — samočistilne pečice! TOPLOTA NE GRE V IZGUBO. Brezplamno električno toploto oddaja gorilnik direktno posodi, v kateri se kuha hrana, ne pa okoli nje, da bi “kuhala” še kuharico. ZANESLJIVA TOPLOTNA KONTROLA. Električna toplota je natančna, točno kontrolirana. Toplota se nikoli ne menjava, samo če jo VI spremenite. VSE - ELEKTRIČNO, VSE - MODERNO. Električni štedilniki so prav to — električni. Elektrika opravlja vse delo, od kuhanja do kontroliranja toplote. SE VAM MUDI? Brezplamni električni štedilniki kuhajo tako hitro, kakor hitro more biti hrana pravilno kuhana. Noben štedilnik ne kuha hitreje. STANE MANJ PRI NAKUPU. Električni štedilnik stane manj pri nakupu od kateregakoli drugega avtomatičnega štedilnika. ZAJAMČENA POVRNITEV DENARJA. Mi vam jamčimo, da boste srečni z vašim novim električnim štedilnikom — ali vam vrnemo denar. Kličite 623-1311 za popolna pojasnila. Quamntee ILLUMINATING^^ Company Sorvlnf Tho Bppt HfltlM M| MU HiMfll To je bil konec njegove junaške dobe. Vožnja z vlakom je bila dolga in naporna, čeprav se je vedno bolj bližal domači zemlji. Ob šestih zvečer je prispel v Vivier, postajo pred Chamberyjem. Ker se je bal, da ga bo kdo spoznal, ko bo stopil z vlaka, je sklenil, da pojde peš po cesti v Aix, ki se vije pod kalvarijo Lemenc. “Edita!” je zavzdihnil in se tu ustavil. Razumel je, kako zelo so ga ti trije dnevi ločili od nje. Ker jo je ljubil, je bil žalosten. Potem se je naslonil na ograjo ob cesti, ki je vsekana v grič. Spoznal se je: pokopališče, dom. Najprej je obiskal mater. Pokopališče je bilo zaprto in ni mogel tja. Nato je zavil po vijugastih ulicah proti dom«. Ura je bila osem. Zeblo ga ie in lačen je bil: kam bi sicer šel, če ne domov? Srce m11 je močno bilo, ko je pritisnil na zvonec. Nova služkinja nui je odprla vrata in, namesto da bi brez besede vstopil, je moral vprašati z nerazločnim glasom: “Gospodična Roquevillard. Služkinja ga je peljala v predsobo. Bil je ponižan in strt, da bi zbežal kamor koli. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers WWIimiWiHllllllllli^'^lHW——W—B RUDY KR1STAVNIK COMPANY 5908 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103 Gradbena dela • Mizarstvo • Popravila hiš • Prenovitve stanovanj ■* Proračuni brezplačni • Vsa dela zavarovana. Kličite nas zvečer po 5. uri HE 1-1108 ali podnevi HE 1-0965^ 70 - LET nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. # • K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka. Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške pod" porne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351 >353 No. Chicago St. Joliet, Illinois ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ........................... Moj novi naslov: ............................ MOJE IME: ................................... PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO J