Ameriška Domovi ima
’.•v«; ■
flt n/l' E RI e/l? Ul— HO/W1E
AMERICAN IN SPIRIT ČOREIGNIN LANGUAGE ONLY
NO. 116
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 14, 1966
SLOVENIAN
HORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Beli zapuščaj© sols v velikih meslih Severa
Beli dolarji zapuščajo mestne
Novi grobovi
Frank Kotnik
Včeraj zjutraj je doma na 1013 E. 77 St. umrl 79 let stari Frank Kotnik, rojen v Vrhnem Šole in se selijo V predmest-| Jezeru, od koder je prišel pred rte. Odgovorni iščejo vzro- 65 leti. Delal je pri White Moke za ta razvoj.	tor Co. do upokojitve pred 14
leti. Tukaj zapušča ženo Fran-NEW YORK, N.Y. — Glavno LeS) roj_ Bajt v vas Zevče pri
mesto dežele Washington j( Cerknici, sinove Williama, imelo še pred enim desetletjem I Adolpha in Hanka, hčeri Ame-belo večino tako v prebivalstvu ]io> Kikel in Ann Arko, 7 vnu-kot v svojih šolah. Sedaj prevla- koV) g pravnukov, brata Antona dujejo povsod črni, mestne obla-L jj,ma ter sestro Frances sti pa stoje pred vprašanji, ki Qkenk Brat Jacob je že poprej jim skoraj ne vidijo rešitve. Po- umrL Bil je član Loška Doline doben razvoj, četudi ne tako na- L Društva Slovenec št. 1 SDZ. gel in tako očiten, je mogoče °" p0greb bo v četrtek zjutraj ob paziti tudi v drugih veukih me- U.30 jz Zakrajskovega pogreb-stih na severu.	nega zavoda v cerkev sv. Vida
Značilen je razvoj v	0b devetih, nato na pokopališče
York City, kjer so dognali vedno Kalvarija. Truplo bo položeno hitrejši beg belcev iz mesta in na mrtvaški oder danes popold-mestnih šol. Tak razvoj je ugo-1 ob petih
tovljen vse od leta 1957, ko so se začeli zavzemati za integracijo šol, če treba tudi s prevažanjem šolarjev iz belih področij mesta v črne in črnih v bele. Skozi vsa ta leta je odšlo letno
Anna Rose Mihalič V Euclid Glenville bolnici je umrla v nedeljo ponoči 83 let stara Anna Rose Mihalič z 20771 Lake Shore Blvd., preje z Ad-
, on , or; Ann i disen Rd., roj. Bilicic v vasi povprečno med 20,000^do_ 25,000 |Bi]icjc ^ Hrvaškem> od koder
belih iz mestnih šol. Po zadnjih podatkih je bilo v mestnih šolah New York City skupno 1,065,920 otrok, od tega 211,706 Portoričanov, 302,287 črncev in 551,927 “drugih”.
V letu 1964 je število Portori-
je prišla v ZDA 1. 1920, vdova po 1. 1951 umrlem možu Michaelu, mati Mrs. Frederick (Katherine) Križman, Michaela in Petra, 12-krat stara mati, 5-krat pramati, sestra pok. Katherine Polovic in Barbare (Jugo-
čanov naraslo za,22,820, črncevIslavija). Bila je članica društva
za 13,727, “drugih” pa se zmanj šalo za 24,824.
Odgovorni niso edini o vzrokih tega razvoja. Nekateri .opozarjajo na splošno selitev iz mest v predmestja, ki je opazna IKalvarijo, po vsej deželi, drugi kažejo posebej na poskuse šolske integracije s pomočjo prevažanja šo larjev in razbijanja “sosednih” šolskih okolišev.
Sv. Nikole br. 14 HBZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.30 v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9.30, nato na
žino v Nashoti, Wis., kot edine sorodnike. Pogreb bo iz Želeto-vega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue jutri, v sredo, ob 8.15 v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo. Pokojna je bila članica Hrvaške ženske dobrodelne zveze v Milwaukee. Kaplan od sv. Pavla bo nocoj ob 7.30 molil v pogrebnem zavodu za pokojno sv. rožni venec.
Mary S turn
Po 7 mesecih bolezni je umrla 79 let stara Mary Sturn s 4876 Waldamer Rd. v Willoughby, kamor se je preselila pred 14 leti s 1225 E. 169 St., roj. Znebel Markovščini v fari Brezovica, od koder je prišla v Ameriko 1. 1908 in kjer je zapustila sestri Job an o in Rozino. Pokojna je z možem Andrewom praznovala lani 21. novembra 60-letnico svoje poroke. Zapustila je moža Andrewa, roj. v Gradišču. Bila je mati Mary Winter, Jane Som-rack (Willoughby Hills), Josepha, pok. Edwarda in pok. Ru-dolpha, 10-krat stara mati, 7-krat pramati. Bila je članica Društva V boj št. 53 SNPJ, Waterloo Grove No. 110 W. C. in Podr. št. 41 SŽZ. Pogreb bo iz Žele-tovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.30 v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
Johson vabi diplomate ZN v goste
Joseph P. Vikovich
Včeraj zjutraj je nenadno umrl na svojem domu na 1386 West 110 St. 48 1st stari Joseph P. Vikovich, ki je preje živel na 1199 Addison Rd. Bil je mož Dorothy, roj. Holzer, oče Catherine Ann, brat Veronice Weis-(Ariz.), Johna, Steva in
ser
BCr.folški v Vietnamu zahtevajo reforme in gmmz rdečega upora!
SAMSON, J. Viet. — Katoličani Južnega Vietnama sa v ne-1 cerkev SV- petra deljo korakali v vojaško organi-1 nat() na Kalvarijo, ziranih skupinah skozi glavno mesto Saigona, skozi Pleiku v Osrednjem višavju in skozi dru-
Mary Strumbly. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek ob osmih i ob devetih
Agnes Chaus
Včeraj je po dolgi
bolezni
...v iv,	, J umrla v St. Vincent Charity
ga večja sredisca dežele m zah-	stara Agnes Chaus
tevali izvedbo ^mok^nh ^-1	^ gt Clair Avenue, roj
form in o ocn ..	,	. Podgorski v Kanscani na Hrva--'
skovanja z rdečimi do končne	^	^	^ y ZDA-,
zmage nad njimi. Samo v Saigo- p igi3_ zapustila je nečakinjo njim
Zapustila je
Donno Beranek in njeno
nu jih je bilo v sprevodu okoli 60,000.
Tekom svojega pohoda so vzklikali v zboru proti komuniZ' mu in Ameriki, ki Vietnamu v boju proti rdečim pomaga. Objavljena je bila v tem pogledu rep. — Novo izvoljeni predsed-posebna resolucija, ki zahteva ni Balaguer ve dobro, da ima na izvedbo demokratičnih reform desni tekmece v vojaških vrstah, in intenzivnejše vojskovanje ki ga bodo skušali zriniti z o-
proti rdečim.	blastl’ na levi Pa take> ki mu bo*
,	,	.	-i do nagajali ob vsaki priliki. Za-
Nastcp katolikov je napravil I krat se mu zdijo dominikan_
močan vtis zaradi odločnosti m\&. generaB bolj nevarni Zato discipline, pa tudi zaradi jasne-k. jih rad ,tim preje ukrotiL Ker ga stališča. V tem pogledu je bil la ve> da je sam preslab> jšče pravo nasprotje Združeni budi- podpore pri Boschu. Z njim se je stični cerkvi, ki se /ene o sre- I menda že parkrat sestal in ga
de aprila, da bi vrgla vlado Ky-lrosil za politično podporo,
ja in se pri tem zaganja v Zdru- Bosch menda ni načelno sovražene države, ker ji pri cm no vgn ^hemu sodelovanju z Bala-
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je predsednik Johnson povabil za ta torek v goste vse diplomate ZN z njihovimi soprogami. Povabljeni niso samo diplomatje držav članic, ampak tudi držav, ki imajo pri ZN samo opazovalce; to so Vatikan, Zahodna Nemčija, Južna Koreja, Južni Vietnam, Monako in Švica. Povabljenih je tudi 18 višjih uradnikov ZN. Bo to velik diplomatski sprejem, .podoben pravi diplomatski borzi, kolikor bodo to dovolile udeleženke, ki jih bo po številu več kot udele žencev. Poleg števila bo seveda odločala tudi zgovornost.
Sprejem ima seveda političen cilj. Johnsonu očitajo, da preveč misli na Vietnam in premalo na ostali svet. Zato išče stikov z za kar mu nudi organiza-
Sotijalislitna zveza se ni voljna podrejali Zvezi komunistov
Na k o n gresu Socialistične zveze delovnega ljudstva pretekli teden so se nekateri njeni vodniki zavzeli za njeno večjo neodvisnost.
BEOGRAD, SFRJ. — Pretekli teden je imela Socialistična zveza delovnega ljudstva svoj kongres. Na njem je seveda govoril tudi Tito in poudarjal potrebo po edinosti in odgovornosti, pa seveda tudi o demokratičnem centralizmu. Mož je vedel, da v vrstah Zveze nekaj vre in da je vse polno tovarišev, ki mislijo, da Zveza ne sme biti samo za priprego Zvezi komunistov.
Tito je hotel ravno to, kajti rekel je, da med obema organizacijama ne more biti nobenega “dualizma”. Pa sta se takoj oglasila dva njegova ožja sodelavca z juga, tovariš Koliševski, predsednik Socijalistične zveze, in Cerkvenkovski, član izvršilnega odbora komunistične stranke.
Koliševski je rekel, da med o-bema zvezama ne morejo odnosi temeljiti na načelu “mlajše” in “starejše” organizacije, da mora biti torej njegova zveza ravno-pravna z zvezo komunistov. To je bil za Tita gotovo hud poper. Še hujšega mu je pripravil Crvenkovski z izjavo, da se morajo v Socijalistični zvezi uveljaviti tudi “nekomunisti”, ako hoče zveza sploh ostati pri življenju, in da mora to veljati posebno za zvezine organizacije na deželi.
ZVEZNO VRHOVNO SODIŠČE OMEJILO PRAVICE POLICIJE
Zvezno vrhovno sodišče je objavilo včeraj hude o-mejitve pravic policije pri zasliševanju osumljencev v njenih rokah. Sodišče je s 5:4 odločilo, da velja 5. dopolnilo zvezne ustave o zavrnitvi odgovora, ki bi lahko povzročil samo-obtožbo zasliševanega, takoj ob njegovi aretaciji.
WASHINGTON, D.C. — Predno sme policija prijetega osumljenca začeti zasliševati, mu mora točno povedati, kakšne pravice ta ima in kako jih lahko čuva. Prijeti lahko zavrne vsak odgovor, dokler mu ne dovolijo, da pokliče odvetnika, če pa si tega ne more preskrbeti sam, dokler ga mu sodišče ne določi. Policija tako dejansko skoro ne more uporabiti nobenega priznanja tekom zasliševanja po aretaciji, če ne more dokazati, da je osumljenca poučila podrobno o vseh njegovih ustavnih pravicah v zvezi z zaporom. Mnenje večine sodišča je for-
muliral vrhovni sodnik E, Warren. Sodnik Harlan je to odločitev ostro obsodil, prav tako so se izjavili proti njej člani Vrhovnega sodišča Clark, Stewart in White. Sodnik Harlan je dejal, da je ta odločitev Vrhovnega sodišča “nevaren poskus” v času, ko rastoče število zločinov povzroča resno zaskrbljenost. Po njegovem je to nov “pravni nauk” brez primera, ki se pristransko nagiba na stran obtoženca.
Sodnik White je dejal: “V neznanem ktevilu slučajev bo odločitev sodišča vrnila morilca, posiljevalca in drugega zločinca na cesto ponavljat zločine, kadarkoli mu bo to všeč. Kot posledica ne bo pridobitev, ampak izguba na človeškem dostojanstvu.”
reagiral na to najnovejšo politično potezo poljskih komunistov.
Ameriško-kifajski odbor io proučeval odnose Združenih držav do Kine
dru^l cija ZN lepo priliko.
Tiralica preganja bivšega diktatorja Nkrumaha
“Iščemo Kwame Nkrumaha,” dodana je njegova slika, vse skupaj je objavljeno v uradnem policijskem listu mednarodne policijske zveze Interpol, ki išče vse velike lumpe tega sveta. V objavi, je tudi povedano, da je Nkrumah obdolžen tatvin in izsiljevanja. List dobivajo policijska ravnateljstva vsega sveta.
Radovedni smo, kako bodo to novico prebirali prijatelji bivšega ganskega diktatorja, kot so Tito, Naser, Ben Bella, Sukamo ipd.... Kaj, ko bi kdo med njimi tudi enkrat prišel na oglas v u-radnem listu mednarodne policije?
Gomulka bi rad razcepil
zbor poljskih škofov
VARŠAVA, Polj. — Tovariš Gomulka bi rad na vsak način ukrotil kardinala Wyszynskega. Sedaj je prišel na novo idejo. Javno je svetoval poljskim škofom, naj smatrajo za svojega voditelja nadškofa Komineka iz Vroclave, ki je menda tudi kandidat za kardinalski klobuk. Komunistično časopisje stika sedaj po Kominekovih govorih, da bi v njih odkrila čim več gradiva za komunistično stališče, da je Kominek bolj vnet za mirno sožitje kot kardinal Wyszynski. Politični opazovalci pravijo, da zbora poljskih škofov še ni nihče razbil, pa ga tudi komunizem ne bo. Nadškof Kominek še ni
SAN FRANCISCO, Calif.
Nad 60 javnih delavcev vseh poklicev, praktičnih in znanstvenih, je ustanovilo “neodvisno” društvo za študiranje odnosov med Ameriko in Kitajsko. To je že stara ideja senatorja Ful-brighta; verjetno je tudi on pripomogel, da se je društvo ustanovilo. Namen društva je študij odnosa med Ameriko in Kitaj sko v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti.
Društvo je politično nevtral no, ne bo pa zahtevalo od svojih članov, da njemu na ljubo spre- jpri
Balaguer, Bosch in Garda stikajo glave
SANTO DOMINGO, Dom. Balaguer okleva, da sprejme naša federalna administracija je med generali in polkovniki, bo
če j o pomagati.
SHOWERS
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno z dežjem in malo hladnejše. Naj višja tem peratura 76.	{	, j
guerom, toda javlja pogoje. Zahteva, da mora Balaguer najprej e napraviti red v vojaških vrstah, kar je tudi Balaguerova želja. Bosch bi rad dosegel, da Balaguer takoj odstavi in kaznuje vse tiste oficirje, ki so se v zadnji aprilski revoluciji znašali nad levičarji. Oficirji, ki so uganjali teror nad Boschevo dominikansko re volu cijonarno stranko, morajo zapustiti aktivno vojaško službo, to je Boscheva zahteva.
Boschev predlog, akoravno ga na tihem odobrava. Misli, da so vojaški krogi še zmeraj velika sila, ki je sam ne more premagati brez pomoči čet OAS. Tu pa se začno težave, ki so jih zakrivili vsi.
Balaguer in Bosch sta v vo-livni dobi izjavila, da bosta zahtevala, da se čete OAS umaknejo še pred 1. julijem. Na istem stališču je tudi dosedanji začasni predsednik Garcia. OAS sama je tudi rekla, da toi bilo prav, da gredo čete čim preje domov. Sedaj bi pa radi vsi ti politični faktorji zahtevali ravno to, kar so preje odbijali: da naj čete OAS ostanejo do nadaljnega v Dominikanski republiki.
Naravno je, da je vsakemu med njimi težko, da prvi ugrizne v to kislo jabolko. Kdor bi prvi ugriznil, bi se zameril vsaj vsem levičarjem v dominikanski prestolici, tega tveganja pa noče nihče prevzeti na svoje rame. Da bo zmešnjava še večja, tudi
pod vplivom naših levičarjev rekla, da je najbolje, da pridejo naše čete čim preje domov. Med državami Latinske Amerike jih je pa še zmeraj nekaj, ki trdijo, da je bila vsa akcija OAS v Dominikanski republiki nepotrebna in ponesrečena; te bodo seveda silile na umik čet.
Balaguer se zato nahaja v škripcih. Ve, da bo verjetno on moral reči, naj čete OAS ostanejo in da bodo drugi samo kimali. Sam se bo pa težko branil tako proti tistim dominikanskim levičarjem, ki ne marajo čet OAS, in proti dominikanskim generalom, ki jih tudi ne marajo. Zato bi bilo pametno, da ibi se predsednik Johnson ne dal preveč prositi in svetoval svetu OAS, naj pusti čete v Santo Domingu.
Vendar pa ni treba obupati, treba je imeti samo nekaj več bolitičnega poguma, pa bo šlo, tako mislijo politični opazovalci v Santo Domingu
Ko bo Balaguer napravil red
Iz Clevelanda in okolice
Požar poškodoval le del 1. nadstropja Baragovega doma—
Požar v Baragovem domu, o katerem smo poročali včeraj, je poškodoval le stanovanje v prvem nadstropju spredaj, voda pa je napravila škodo na stropu dvorane na cestni strani. Škoda je precejšnja, pa še ni točno ocenjena. Klubovi prostori so nepoškodovani in odprti. Zadušnica—
Jutri bo v cerkvi sv. Križa na Lake Shore Blvd. in E. 200 St. sv. maša za pok. Matta Hodnika ob 5. obletnici smrti.
Seja upokojencev—
Klub slovenskih upokojencev :;a sentklersko okrožje ima v četrtek, 16. junija, ob dveh pop. sejo v SND, v navadnih prostorih. Po seji prigrizek. Vsi člani in članice vabljeni!
Otvoritev pralnice—
Jutri bo uradna otvoritev no-:	samopostrežne avtomatične
pralnice na 6001 St. Clair Ave. Več v oglasu!
Rev. John Grigonis odšel—
Rev. John Grigonis, nekdanji kaplan pri Mariji Pomočnici na Neff Rd. in zadnja leta pri Sv. Križu na Lake Shore Blvd., ki je skrbel za katolike v Euclid Glenville bolnici, je odšel v Norwich, Conn. Prenekaterim rojakom je v Euclid Glenville bolnici prinesel duhovno tolažbo.
Popravek—
Odbor staršev Slovenske šole
Sv. Vidu je v društvenem menijo svoje gledanje na rdečo! koledar ju po pomoti nastavil Kitajsko. Predsednik društva je večerjo za 21. januar, ko priredi
profesor kalifornijske univerze Scalapino, ki je bil tudi zaslišan
Slovenska pristava “Pristavsko noč”. G. Jože Likozar, predsed-
pred senatnim odborom za zuna- j n;k odbora staršev, se vsem pri-njo politiko. Društvo bo imelo zadetim zahvaljuje za razume-mesečno kakih $20,000 stroškov,
verjetno mu ne bo težko, da jih nabere.	,
Ali bo društvo res kaj vplivalo na našo politično javnost, bo-mo-videli pri jesenskih volitvah. Takrat bodo zagovorniki fede-radne politike do rdeče Kitajske zagovarjali Johnsona in njegove kandidate, nasprotniki jih bodo pa napadali. Oboji se bodo sklicevali na zaključke novega društva, seveda samo takrat, kadar jim bo šlo v račun. Mnenje društva bo poparilo marsikatere trditve na obeh straneh in tako dalo volivcem priliko, da slišijo še tretjo plat zvona, ki bo najbrž najbližje stvarnosti.
moral misliti tudi na to, da napravi red med levičarji. Komu nistični voditelji so namreč že napravili načrt, kako odtrgati oc Boscheve dominikanske revolu cijonarne stranke vse tiste, ki bi lahko postali komunistični sopotniki. Komunisti so namreč že začeli širiti med levičarji glasove, da jih je Bosch “izdal” in da bo sedaj držal z Balaguerom in kapitalisti in seveda z ameriški mi imperij alisti. Za to taktiko so menda posebno vneti komu nisti Castrove vrste in tisti, ki simpatizirajo s Peipingom. Tako bo kmalu prišel tudi Bosch v škripce. Pravi pa, da Balaguera ne bo napadal, ako se Balagueru posreči, očistiti armado reakcionarnih oficirjev.
Tako bo Dominikanska republika lahko vesela, da 1. julija praznuje dan inavguracije svobodno izvoljenega predsednika, glavni igralci te politične igre bodo pa pod veseljem na obrazih skrivali skrbi v srcu. ,
vanje.
L. Ponikvar oproščen—
Porota zveznega sodišča je včeraj spoznala D. J. Greena, bivšega predsednika Local 1317 Unije pristaniškega delavstva za krivega poneverbe $11,548.38 unijskih sredstev in ponarejanja zapisnikov, oprostila pa je bivšega podpredsednika iste unije Leona J. Ponikvarja, starega 25 let iste obtožbe.
Vlomilec — morilec?—
Policija išče morilca 19 let stare Louise Manak s 3138 E. 135 St. Imenovana je bila umorjena v nedeljo zjutraj. Policija je najprej prijela dva njena znanca, pa prišla do zaključka, da ta nemara z umorom nimata nobenega opravka, ampak da je dekleta verjetno umoril kak
Moskva objavila program obiska De Gaulla
MOSKVA, ZSSR. — Program ' vlomilec, ki ga je iznenadila. V je sledeč: General pride 20. ju- stanovanju namreč manjka de-nija v Moskvo, kjer ga bodo dva narnice umorjenke in televiz'j-
dni častili in mu dali priliko, da se razgovarja s člani politbiroja. Potem bo 7 dni potoval po Sibiriji in Rusiji od Novosibirska preko Leningrada, Kijeva, Volgograda nazaj v Moskvo, kjer bo gost predmet zadnjih slovesnosti. Dne 1. julija bo že zopet v Parizu.
ski sprejemnik.
Romney pred Johnsonom
DES MOINES, Iowa. — The Des Moines Sunday Register je povprašal volivce, koga bi volili, če bi bile sedaj volitve in bi kandidiral Johnson proti republikancu Romneyju. Večina se je odločila proti Johnsonu za Rom-neyja.
Povprašanje je pokazalo tudi, da bi sen. R. F. Kennedy pri volitvah sedaj porazil predsednika
Sen. Robert F. Kennedy ne bo več dobrodošel
JOHANNESBURG, J. Af. — Vladni list je objavil poročilo, v katerem je označil obisk sen. Roberta F. Kennedyja v Juž. Afriki za “cirkus” in “tragedijo” ter posvaril državljane, naj ga ne vabijo na ponovni obisk.
Ne gledajo za zaposlitvijo
WASHINGTON, D.C. — Tudi v času visoke zaposlitve je v naši deželi nekako polovico ljudi, starih nad 14 let, ki so brez zaposlitve, seveda ne zato, ker jo ne morejo dobiti, ampak zato, ker jim ni do nje.
Johnsona in tudi guv. Romney-
ja.

KHERIŠKA DOMOVINA, JUNE 14, 1966
•csfccSšfca
6117 St. Clair Ave. — HKnderson 1-0631 — Cie vel an d, Ohio 44103
National and International Circulation
IXblhhod daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBS CRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 lor 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
*>83
No. 116 Tues., June 14, 1966
Nevarnost komunizma se podcenjuje
Danes sta v modi besedi dialog in miroljubna koeksistenca. Zlasti komunizem se jih pridno poslužuje in skuša predvsem katoličanom dokazati, da je to edina rešilna pot za Kristusovo Cerkev. Res je danes mnogo kristjanov, ki ljubkujejo z raznimi “gibanji za mir”, se grejo “progresi-ste” in pomagajo tuliti z volkovi, ko skušajo ti v ovčjih oblačili vdreti v hlev Cerkve.
Če hočemo biti odkriti, moramo priznati, da je take “naprednosti” v krščanskih vrstah predvsem kriv praktični materializem, ki se boji vsake žrtve in se predaja malomeščanski udobnosti. Verniki na splošno niso razpoloženi prostovoljno sprejeti trpljenja in borbe, ki ga ta revolucionarni čas terja od nas. Zato poudarjajo mirno koeksistenco v upanju, da bodo na ta način rešili svoj lastni mir, uspavali svojo vest in naprej uživali svoj visoki življenjski standard. Prav iz tega razloga poskušajo v korist miru, ki v resnici ni noben mir, napraviti še zahodno Cerkev za molčečo Cerkev.
Seveda je težnja nevarna, saj izhaja od upanja ali zmotne domneve, da je komunizem spremenil svoje cilje in metode. To pa ni res! Nikakor ne drži, da hoče brezbožni komunizem skleniti miir z Bogom in dati njegovi Cerkvi svobodo. Bili bi otroško naivni, če bi ob vsakem nasmehu ali taktičnem popuščanju načelnih trdnih komunistov že verjeli v konec preganjanja. Tisti, ki trdijo, da se je položaj Cerkve bistveno zboljšal, se motijo ali pa nas zavestno varajo. Poglejmo samo dejstvom v oči!
V Sovjetski zvezi so prav v zadnjem času zaprli 1,500 cerkva. Ločitev Cerkve od države je bridka šala, saj se vtikata partija in vlada na čisto področje cerkvene jurisdik-cije ob vsaki priliki. Cerkvi vsiljeni hlapčevski dušni pastirji so pohujšanje brez konca. Staršem so vzeli pravico do krščanske vzgoje; število novih duhovnikov skušajo čim bolj omejiti.
Pri tem preganjanju ne gre za to, koliko litrov krvi se prelije, temveč za sistematično zadušitev vseh bistvenih organov Cerkve, za popolno iztrebljenje vsake verske oblike. To se dogaja tako temeljito, tako premišljeno in s tako nepopustljivo doslednostjo, da moraš — hočeš nočeš — pripisati ta nezaslišani upor proti Bogu nadnaravnemu vzroku. Po besedah enega vzhodnoevropskih koncilskih očetov se da komunizem razložiti le kot kolektivna obsedenost po hudiču.
Na zadnjem zasedanju 2. vatikanskega koncila je bilo okrog 60 škofov iz dežel s komunističnimi režimi. Nemalo izmed njih je stalo pod nevidnim pritiskom. Bali so se razgovorov, odklanjali izjave, bežali pred družbo. Njihova usta so ostala zaprta, a njih molk je bil uničujoča obtožba.
Sedanja taktika preganjalcev je v tem, da pustijo politično v miru pastirje in tolčejo po čredi. Zato izpuščen škof ali škof, ki so mu dovolili priti na koncil, še ni noben razlog za svobodo Cerkve. Dokler Cerkev ni svobodna, ostaja prostost škofov navadna goljufija. Komunistične oblastnike je treba soditi ne po njihovih besedah, marveč po dejanjih. In ta dejanja so še naprej naperjena k popolnemu uničenju Cerkve. Dokler se to očitno ne bo spremenilo, Cerkev ne bo mogla sklepati z Moskvo nobene pogodbe, ne da bi izgubila zaupanje zatiranih. Zaupanje zatiranih pa je bolj dragoceno kot kaka kompromisna rešitev z zatiralci.- Nismo proti razgovorom z Moskvo, če jih vodijo pametni ljudje. Toda napravili bi težko pogreško, če bi take razgovore pripravili z mrtvaškim molkom o preganjanju Cerkve. To bi bil strel v hrbet naših bratov. Samo resnica nas more osvoboditi.
Mnogo se govori zadnje čase o ekumenizmu, o zopetnem zedinjenju v veri. Toda kako naj pride do njega, če pa so mnogi znotraj katoliške Cerkve, ki ogražajo njeno notranjo edinost. Prenagli reformatorji mislijo že, da morajo obsojati celotno miselnost iz časov pred Janezom XXIII. Tako si je določena skupina prisvojila papeža, ki je umrl za edinost in mir. Gesla za to neokusnost so prišla iz Moskve in jih je bilo brati v vseh levičarskih časopisih po svetu. Kakor je Hruščev izvedel destalinizacijo, tako je Janez XXII!. Cerkev depaceliziral, to se pravi, jo očistil nazorov, ki jih je imel papež Pij XII., nekdanji kardinal Evgen Pacelli.
Mnogi katoličani so ta strup brez pomislekov pogoltnili. Niso pomislili, da ko komunisti izigravajo Janeza proti Piju, postavljajo Kristusa proti Kristusu. Popolnoma zakrivljeno tolmačijo dobroto Janeza XXIII. Celo iz okrožnice “Mir na zemlji” so izcedili zaključek, da je sodelovanje s komunizmom sedaj primerno, dasi i1o ne sledi ne iz črke in ne iz duha okrožnice.
Hudič poskuša znova vdreti v božje svetišče in zanesti ljulko zntede med božje ljudstvo. Mi verujemo v bivanje hudiča, ki je neutruden preganjalec Cerkve. Isti satan, ki je šel nekdaj v Juda, ki je bil eden izmed dvanajsterih, si more danes kot nekdaj podvreči posameznike, družine, or-
ganizacije in svetovna gibanja, da nadaljuje s svojim nepopustljivim bojem proti Bogu.
Ali ni mar prav v komunizmu moči spoznati Luciferjevo oholo zamisel ustvariti na zemlji raj brez Boga? Ali ni prav komunizem mojster v laži, kot njegov duhovni oče satan, ki ga sveto pismo imenuje Oče laži? Samo satanskemu razumu lahko pripisujemo njegove silne uspehe, ki jih doživlja od l. 1917, ko je zmagal v Rusiji.
Zato moramo zavzeto moliti za vse tiste kristjane, ki se udeležujejo rdeče igre: naj jim Bog odvzame slepoto z njih oči, saj zmedenost duhov je velika. Moliti pa moramo tudi s Cerkvijo: “Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju zoper hudobnega duha. Ukroti naj ga Bog ter ga pahne v pekel, ki je namenjen njemu in njegovim privržencem!”
Po “Kat. Glasu”

BESEDA IZ NARODA



i
1
I
Zlata maša v Eveletba
f
1
ill i iii -
NASHWAUK, Minn. — Zgodovina Cerkve v Minnesoti je tesno povezana z našim narodom. Tu so utrjevali njene temelje slovenski misijonarji: Baraga, Pirc, Čebulj, Lavtižar, Lampe, žužek, Buh. Tu sem so začeli v prejšnjem stoletju prihajati naši ljudje za kruhom. Mnogi samo začasno, da si prihranijo dovolj, da so mogli s prihranki rešiti zadolžen grunt, drugi za stalno, da si tu ustvarijo nov dom. Bili so skromni v svojih zahtevah, pridni kot mravlje, varčni dostikrat preko mere. Izgaravali so se v železnih rudnikih pod zemljo, ki so pili neusmiljeno njihove mlade moči, dostikrat do onemoglosti. Prinesli so s seboj svojo vero, ki je bila trdna dovolj za redno domače okolje, v tujini pa so se ji večkrat ta zamajala. Naš narod je bil v tem pogledu bolj srečen kot mnogi drugi, ki so pošiljali svoje sinove sem za kruhom.
Z izseljenskimi transporti so prihajale družine, ki so bile dovolj močne in zdrave v korenini: iz njih je izšla vrsta duhov. skih poklicev. Ti mladi idealni fantje so postali vsaj za svojo generacijo reševalci našega življenja v Ameriki.
Najvidnejša duhovska osebnost v Minnesoti ob prelomu stoletja je bil nedvomno misijonar Buh. Pripeljal ga je v Ameriko Baragov pomočnik Pirc. Buh je bil iprvi organizator slovenskega dušnega pastirstva v Minnesoti, vsaj na Železnem o-krožju. Njegova dobrota in požrtvovalnost je povezovala vse slovenske naselbine v eno samo veliko slovensko župnijo. Pa je mož skrbel, da dobe naši ljudje svoje lastne duhovnike: duhov-ski naraščaj iz naših slovenskih rudarskih družin je bila rešitev. In eden izmed idealnih fantov, ki se je pod vplivom misijonarja Buha odločil za duhovski poklic. je bil monsigor JOHN JER-SHE, sedaj župnik edine slovenske fare v Minnesoti (Holy Family Church, Eveleth, Minn.)
Zunanji okvir življenja msgr. Jersheta je dokaj enostaven: Rodil se je 3. marca 1891 v Dvoru pri Žužemberku na Dolenjskem. Oče mu je umrl, ko je imel komaj dve leti. Mati ga je komaj 10-letnega pripeljala v Ameriko, najprej v Monastique, Mich, naslednje leto pa se je preselila na Ely, Minn. Tu je fant zbudil pozornost s svojimi talenti pri misijonarju Buhu, ki je poslal 12 let starega fanta v opatijo St. John’s (Collegeville, Minn.) v šole. Tu je bil posvečen v duhovnika 14. junija 1916.
Prvo službeno mesto je bilo pri katedrali v Duluthu z delokrogom na škofiji. Leta 1919 je postal župnik na Biwabiku in
Aurori, leta 1930 pa je bil poslan za župnika na Tower, Minn., kot naslednik župnika Ferjančiča. Leta 1956 je prevzel veliko slovensko faro svete Družine na Evelethu. Leta 1961 je postal monsignor.	,
To je zunanji okvir tega slovenskega duhovnika. V ta okvir pa je znal vklesati lik pravega duhovnika, ki dela tiho in neopazno, pa vztrajno in požrtvovalno osvaja srca in jih navezuje na Kristusa.
Točno pol stoletja je vršil to božje poslanstvo. Na dan svoje zlate maše, 14. junija, ta dobri mož odhaja v pokoj. Leta in delo mu rahljata zdravje. Ko vidi, da ne bo mogel svoji veliki fari nuditi, kar v teh časih od njega pričakuje, je prišel do te velike odločitve. Tudi ta odločitev kaže veličino monsignor j a Jer-šeta. On odhaja, njegovo delo bo pa ostalo in rodilo bogate sado-
J. D.
P, Salezij Glavnik, umrl
SO. CHICAGO, 111. — Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so na god Marije Pomagaj, 25. maja, pokopali p. Salezija Glavnika OEM, troj iškega župnika in gvardijana.
Pokojni je znan tudi mnogim ameriškim Slovencem, saj je bil 12 let pri Mariji Pomagaj v Le-montu. Pokojni je bil rojen v Hajdini pri Ptuju 12. dec. 1899. Njegov oče je bil organist. V frančiškanski red je stopil med prvo svetovno vojno, 13. jan. 1917. Preoblečen je bil v Brežicah. Med noviciatom je bil v Brežicah hud potres, ki je stari samostan skoraj popolnoma razrušil. Takrat so noviciat premestili v Nazarje, kjer je pokojni končal svoje leto poskušnje. V mašnika je bil posvečen 26. a-prila 1925. Kmalu po novi maši je odšel v družbi p. Kazimirja in p. Aleksandra Urankarja v A-meriko. Takoj so ga dali k samostanski šoli, kjer je poučeval mladino. Kmalu je postal du hovni vodja novincev ali magister. Poleg tega je bil dalje časa urednik Ave Maria in Koledarja. Ko se je leta 1929 vršil v Lemontu vseslovenski Katoliški shod, je bil p. Salezij določen za tajnika, pripravljalnega odbora. Bil je tudi v komisiji za sestavljanje resolucij kongresa. Med njimi je bila resolucija za Baragovo beatifikacijo. Takrat je bila tudi ustanovljena Družba sv. Cirila in Metoda, Slomškove bratovščine za zedinjenje vzhodnih kristjanov. P. Salezij je bratovščino vodil. Določil ji je poseben prostor v listu Ave Maria.
Leta 1937 so frančiškani v Ljubljani iskali magistra novincev. Za to odgovorno službo so izbrali p. Salezija in so ga pozvali domov. Vrnil se je in je službo sprejel. Noviciat je bil takrat v Kamniku. Ko je bil leta 1941 Kamnik od Nemcev zaseden, so noviciat nastanili v novomeškem samostanu. Odgovorno službo je vestno in z velikim uspehom vršil dvanajst let. Tako so skoraj vsi patri v frančiškanskem komisariatu v ZDA izšli iz njegovega noviciata, oni v Ameriki rojeni in tudi oni, ki so pribežali v komisariat po vojni. Vsi se pokojnega dobrega
p. Salezija s hvaležnostjo spominjajo.
vprek so se pritoževali nad nadležnim mrčesom in star možiček
Po vojni je postal predstojnik je začel z rožnim vencem; in ta-
v Kamniku, kjer je moral iti skozi velike težave in neprilike. Uredil je lepo in skrbno samostansko knjižnico, ki šteje nad 16,000 knjig. Zasledil je tudi v platnicah neke knjige stari pergament, na katerem je dragocen rokopis.
Zadnja leta je bil župnik in predstojnik v enem naj lepših samostanov v Sloveniji: pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, ki je nekako duhovno središče vsega okraja. Tu je tudi slavna božja pot. Samostan je priredil za duhovne vaje za duhovnike. Bil je tudi urednik in izdajatelj za vodstvo Tretjega reda sv. Frančiška. Vse življenje je bil marljiv kot čebela in poleg tega vzoren duhovnik ter vzgleden redovnik. Vse življenje pa je bil malo bolehen. Zadnji čas ga je večkrat napadla srčna hiba. Ravno se je hotel malo oddahniti ter popraviti, zato je šel na lepo Koroško, v Pliberk, kjer je poročena njegova sestra. Prav dobro se je že počutil in je napravil romanje k Mariji v Krko na grob sv. Eme. Tam je 18. maja zadnjikrat maševal v svojem življenju. Ves srečen se je vrnil v Pliberk in tisti večer je dobil kmalu po osmi uri hud srčni napad. Poklicani zdravnik mu je prisodil kvečjemu še kakšno uro življenja. Pa se mu je stanje še malo zboljšalo, da so ga lahko prepeljali domov k Sv. Trojici. Tu ga je bolezen zopet napadla. Iskal je pomoči v mariborski bolnišnici, od koder so ga 24. maja mrtvega pripeljali nazaj. Ob smrti je imel tudi častno službo pro v. definitorja.
Pogreb je bil veličasten. Vse obrede s sv. mašo in pridigo ter molitve na pokopališču je opravil mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, asistirali so mu stolni prošt dr. Jožef Meško, stolni dekan, Franc Hrastelj in stolni kanonik dr. Schoendorfer. Pogreba se je udeležilo 50 duhovnikov in redovnikov ter o-gromna množica vernikov. Na grobu se je poslovil od pokojnega bivši provincial p. Benjamin Tomšič. Dobri p.' Salezij! Počivaj v miru božjem in še meni pripravi prostor poleg sebe!
P. Odilo OEM
la Svde Višarje
(Konec.)
Šest let kasneje sem bil zopet tam gori; menda kot za nagrado, ker sem prvo gimnazijo po-vršil s še kar dobrim uspehom. V kakšni zvezi so skrbni oče zopet spravili skupaj romarski vlak, res ne vem, spominjam se pa, da je bila udeležba romarjev velika. Slučajno je isti dan prišla tudi ena koroška procesija romarjev, med katerimi sem videl mnogo žensk z rutami in s klobuki počez. Govorili so skoro popačeno slovenščino s trdo izgovarjavo; oče so rekli, da je to “pukeltajč”. Jaz sem pa trdil, da je slovenščina, pomešana z nemščino; menda ja, saj sem bil že pred drugo gimnazijo. Dobri mož je bil kar nekam užaljen, pa so me zavrnili, naj molčim; bili so pa vidno ponosni na fan-ta-študentka. Romanja ne bom opisoval; le naslednje mi je pa ostalo v dobrem spominu.
To pot sem prenočeval v cerkvi na oltarni stopnici. Ker sem že pri večerni pobožnosti ministriral s kadilnico v roki, me je mežnar, ki me je poznal, nagradil, da sem smel se vleči na oltarno stopnico ali štapno — je rekel. Očeta kot že starega znanca, je pa povabil s seboj. Romarji so prenočevali — spali in smrčali v lepi tihoti vse vprek po cerkvi; celo na stranska oltarja so posedli, tudi v spovednice so se skorajžili. Jaz nisem mogel zaspati, bolhe so me grizle, da je bilo groza. Slišal sem soseda, ki je tožil isto in trdil, da so italijanske sorte, da so tiste zlasti lačne slovenske krvi, katera je menda sladka, med tem ko je nemška kisla. Vse-
ko smo jih v polsnu natepali, dokler v zvoniku niso začeli narahlo potrkavati lepemu jutru v pozdrav.
Nenaspan in neumit sem zjutraj že ministriral pri prvi maši in prejel tak tudi sv. obhajilo; menda mi Bog ni zameril, saj sem spoved opravil že doma, predno smo šli na pot, kot nam je bilo naročeno. Stregel sem tudi pri glavni maši; med pridigo sem ponosno sedel na oltarni gornji štapni in opazoval obhajilno mizo, katera me je posebno zanimala. Bila je iz močnega, črnega marmorja in podprta z enako močnimi stebriči ter je obdajala lepi oltar s čudodelno podobo od vseh strani. Pa tisti dan pri pozni maši ni prišla do veljave. Bila je taka gneča, da sta dva duhovnika obhajala kar po cerkvi navzdol in romarji so stoje in lepo prejemali sv. obhajilo; no — kaj takega pa še ne, sem si potihem mislil — in to na Svetih Višarjah, sem se zgražal. Res — za tiste čase nekaj nenavadnega; ipa tako lepa in tako močna višarska obhajilna miza.
Ko smo se v cerkvi okrepčali duhovno in se zunaj cerkve krepčali tudi telesno za pot v dolino, so se sredi sončne opoldanske ure začeli kopičiti oblaki, nič dobrega ni obetalo. Zapihal je hud veter, zabliskalo se je in zagrmelo, da je bilo groza! Zajela nas je prava gorska nevihta z dežjem, sodro in debelo točo, vsul se je dež, treskalo je in grmelo, da je strašno odmevalo od skalnih pečin, vmes pa tulil veter in nabijal dež — nekaj strašnega je bilo. Vse se je zakadilo v cerkev in pod nad-strešja gostišč; lilo je od streh in izpod oblakov, ki so se kot velika reta razprostrli nad nami. Veliko nas ni moglo v cerkev ali pod napušč in bili smo mokri do kože; menda sem zgledal kot kužek, če ga vržeš v vodo. “Sedaj pa imaš,” so mi rekli oče, ko so vsi zaskrbljeni, ko je malo ponehalo, me našli in sem kar trepetal od mraza in sem bil popolnoma premočen prav do kože. “Sedaj pa imaš, kar si iskal, ko se me nisi držal, kot sem ti naročil, pa vzemi za pokoro!” Presneta pokora — sem si potihem dejal; kje se bom zdaj posušil? Ker vlak ne čaka, smo kar v dežju morali v dolino — tri ure hoda! — in premočen do kože! Res je bila huda pokora! Pa saj nisem bil sam; s pokloftanim klobukom in s cajhasto oblekco so zlasti hlačke kar opletale in šumele, ko sem z drugimi stopical ves truden navzdol v skrbeh, da bomo pravočasno na vlaku, ker ta ne čaka. Eden bolj kot drugi, zlasti ženske, smo zgledali kot strašila v turščici, koruzi na njivi. Pa nihče ni tožil; saj romar — božjepotnik mora biti pripravljen na vse — Bogu v čast in za pokoro!
Naslednje leto 1914 je prav sredi romarskih tednov strašen dogodek, ko je bil v Sarajevu umorjen Slovencem zelo naklonjen avstrijski prestolonaslednik Ferdinand z dobro soprogo, čez noč prekinil vsa romanja ter se je vnela prva svetovna vojna. Sv. Višarje so se znašle kmalu sredi bojnega hrupa. Ukinjene so bile romarske pobožnosti; in previdni očetje frančiškani, ki so takrat duhovno oskrbovali Marijino svetišče, so pravočasno spravili milostno podobo na varno; najprej v Žab-nice, nato v Celovec in slednjič v Maribor. In ko je dolgoletni zaveznik Italija napovedala Avstriji vojsko, so bile Sv. Višarje med prvimi tarčami laških havbic in topov. Septembra 1915 so 'porušile cerkev in bližnja gostišča; kar je ostalo, je pa uničil ogenj — Višarska Marija s Sinkom je pa pravočasno “na tuje šla”. Od cerkve in zvonika je o-stalo le nekaj zidovja in kame-nita oltarna miza; lepi oltarni nastavek in vse bogato okrasje
uničeno. Ostala pa je pod ruševinami lepa obhajilna miza, niti težke granate je niso omajale. Po vojni so cerkev in zvonik ter gostišča obnovili. Milostna podoba — Višarska Marija se je vrnila v svoje svetišče ob kresu leta
1925	ter je bdela nad svojim gorskim domom, da je bil dostojno pripravljen za končno slovesno posvetitev, katero je 1. julija
1926	izvršil goriški nadškof Sedej ob asistenci 20 duhovnikov in navzočnosti ogromne množice vernih romarjev.
Med drugo svetovno vojno so svetišče zaprli avgusta 1943 in milostno podobo odnesli na varno v žabniško cerkev; Sv. Višarje so pa ostale nepoškodovane. Prejšnja cerkev kot tudi gostišča so bila ipokrita s lesenimi škodlami. Sedanja — pozidana, kot je bila poprejšnja — pa je pokrita z bakreno pločevino, le zvonik je dobil obliko piramide. Gostišča so tudi vsa lepo obnovljena in pokrita z opeko. Za 600-letnico 1960 so pred cerkvijo zgradili lepe udobne, dolge stopnice vse do župnišča. Cerkev je dobila lepo električno razsvetljavo. Na zunaj pa so uredili razsvetljavo z močnimi lučmi, ki osvetljujejo lepo gorsko svetišče, da je cerkev vidna sredi nočne tišine in samote daleč naokrog, kot bi Mati Božja vabila: “Pridite k meni, ki ste trudni —-obteženi in zaskrbljeni, pri meni in pri mojem božjem Sinu boste našli mir — tolažbo in pomoč!”
Ko sem pred leti obiskal Koroško, Tirolsko, Salzburško in bližnjo Sev. Italijo, je razumljivo, da sern si zaželel tudi na Sv. Višarje. Zdi se mi, da sem Višarski Mariji tudi dolžan zahvalo, da sem se odločil za službo oltarja in da sem pri vsem, kar je bilo vm.es, vedno kar čutil Njeno varstvo in pomoč. To pot pa je šlo hitro; z vzpenjačo smo se v osmih minutah dvignili k Višarski Mariji na obisk. Pot iz. Žabnic je zelo strma, pa seveda krajša. Nazajgrede smo šli peš, da vsaj delno opravimo romanje. Stikali smo za planikami, ker nam je bilo rečeno, da se po pečinah dobijo tu pa tam; pa nisem bil tako srečen. Pač pa smo imeli dovolj prilike obirati debele borovnice, rdeče jagode in maline, katerih je bilo dovolj med skalovjem ob strmi gorski stezi.
Sv. Višarje so se nam vsem tako priljubile, da so me prosili, da bi 40-letnico mašništva vsaj malo obhajali pri Višarski Mariji, čeprav daleč od novomašnega oltarja in bi bili navzoči vsaj trije, kateri so me spremljali k prvi sv. maši. Obljubil sem jim; in če Bog da zdravje in srečo, bom obljubo izpolnil ter bova z drago mi sestro za njen god obnavljala lepe spomine na mojo prvo romanje v njenem varstvu.
In to je bil povod, da sem se pridružil Baragovim romarjem, v kateri družbi bom tudi jaz o-biskoval svete kraje od Lisbone do Fatime — preko Rima in vse dalje do Sv. Višarij. Tam gori se bom ločil od njih ter jim naročil pozdrave Brezjanski Mariji ter vsem dobrim Slovencem, mimo katerih se bodo vozili v Baragove kraje. Jaz se bom pa pridružil svoji skupini, da v njiho-v družbi — saj so mi naj dražji — obiščem tudi znane mi kraje po Koroškem, Solnograškem in Tirolskem — tudi z lepimi in hvaležnimi spomini.
Rev. Leo Kristanc,
El Cerrito, California.
Dne 1. septembra 1939 je Hitler svetu sporočil, da so nemške čete prekoračile poljsko mejo. Kakor znano, je bila vojna strateško končana v 18 dneh, torej 3 dni preje kakor sem predvideval ... Vladimir Vauhnik v knjigi “Nevidna fronta” v prodaji pri: Slovenska Pisarna, Baragov Dom, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103, Sloven-
ska Pisarna, 618 Manning Ave., s številnimi angelčki in ovčka-j Toronto, Ont. Canada, League mi pod tronom — krasno delojof C.SA., P.O. Box 32., Brook-tirolskih rezbarjev — vse je bilo lyn> n.y. 11227.
XMEEI5KA BOUOYJm.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
JAVNO MNENJE
V kolonah teh strani smo skozi več let skušali v tej ali drugi obliki izraziti samostojno mnenje, cesto nekoliko drugačno od navadnega kimavstva. Poskušali smo zavzeti lastno stališče in povedati svoje mnenje o pojavih med nami, ki se nam niso zdeli zdravi in pravični. Imeli smo kritično mišljenje o ustanovah, ki so naše in nam je naložena dolžnost, da jih ohranjamo in vzdržujemo. V zadnjih desetih letin je bilo mnogo prilik, ko so ljudje zahtevali, da objavimo konstruktivno kritiko o marsičem.
To smo delali, ker smo se zavedali, da imamo kot člani svetne države in udje božje države pravico do samostojnega mišljenja, opazovanja ter kritičnega gledanja na odločitve, ki so zadevale nas, naše življenje in delo, a so bile narejene brez našega soglasja in cesto proti volji mnogih. Tudi pravica pravilne informiranosti je bila često zanemarjena.
Ko govorimo o pojavih med nami in o ustanovah, imamo v mislih ustanove, ki so ogrodje naše slovenske skupnosti, in o načelih, po katerih so te ustanove vodene. Gre torej za javno mnenje o našem sožitju, o našem delovanju, o našem življenju.
Danes vemo, da smo prav ravnali. Tudi kat. Cerkev nam to potrjuje po sklepih II. Vatikanskega koncila, ko smo laiki postali delujoči in odločujoči člani Cerkve. Jezuitska revija “America” je v svoji št. 2970 prinesla Uvodnik “z ljubeznijo naslovljen škofom”, v katerem razpravlja o javnem mnenju v Cerkvi, s katerim bo cerkvena hierarhija morala v bodoče računati in ga upoštevati. Izvleček iz tega u-Vodnika se glasi:
“Javno mnenje v Cerkvi je tukaj in bo ostalo, je rekel časnikar John Leo. Postalo je otipljiva stvarnost in noben predstavnik oblasti tega ne more ne obiti ne zmanjšati. Navadno bo o-rodje te nove sile tisk, včasih pa tudi direktna akcija. Noč in dan se moremo prepirati o tem, v katerem primeru je javno mnenje življenski del na pozorišču sedanjosti, čeprav se more njegova oblika spremeniti in more njegova melodija postati bolj ali manj prikupna.
Javno mnenje v Cerkvi zadeva škofe, redovne predstojnike in končno vse, ki imajo oblast delati odločitve glede življenja, delavnosti, oseb in ustanov. To dejstvo modernega življenja bo lažje razumljivo in sprejemlji-bo, če pogledamo, kako mora isto silo upoštevati predsednik 2D pri vodenju borbe v Južnem Vietnamu.
Pred časom so bili škofje kot upravniki in učitelji v svojih škofijah odgovorni sv. očetu in rimski kongregaciji. Danes bodo pa morali svoje delo zagovarjati tudi pred uredniki listov in pred skupinami, ki bodo morda korakale pred škofijskimi palačami noseč napise.”
Ker problem živo zadeva tudi nas Slovence zlasti v teh dneh, se bomo k njemu še povrnili v bližnji prihodnjosti.
Junij 1966
“Mesec in leto popolne zvestobe. In koeksistenca? Leta 1945 ni bilo govora o koeksistenci. V kraških jamah, v kočevskih in teharskih gozdovih je Prhnela domobranska kri, zapuščena sama zase; na teh krajih so strohnela prodana, le prodana Protikomunistična telesa, in tu So onemela s krvjo in s prstjo Zasuta le nekomunistična usta. In če ta usta niso smela črhniti besede v obrambo, zakaj bi mo-
rali po dveh desetletjih hotenega puntarstva pisati mirovno pogodbo z nespremenjenim nasprotnikom? Narte Velikonjev zagovor pred 20 leti bi mogli spremeniti po 21 letih v obtožbo proti krivcem njegove usode: “Nalašč se motijo v taktiki, v prepričanju pa ne.” In če kri pomorjenih še v skupnih grobovih ni bila deležna mirne koeksistence, zakaj naj bi po 21 letih življenje preživelih koeksi-stiralo s krivci pobitih? (Duhovno življenje, junij.)
Letošnje romanje v Midland
Slovenci iz Ontarija vsako leto romamo. Romamo, da na grobovih mučenih molimo za žive in mrtve. Na božji poti postanemo z njimi — s pobitimi in mučenimi — zopet ena družina, božja družina.
Letošnje romanje v Midland bo v nedeljo, 19. junija. Sv. maša bo ob 12h. Nekaj ur pred mašo bo spovedovanje. Popoldne po kosilu bodo običajne pobožnosti križevega pota, litanije in govor. Na svidenje na božji poti!
Tudi srebrno mašo bomo imeli
V nedeljo, 26. junija, bo v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo zapel srebrno sv. mašo preč. g. Karel Wolbang, C.M. Tako bo obhajal med rojaki, med sobrati in prijatelji 25-let-nico mažništva. Opoldne bo zanj ter njegove prijatelje, pevce in mašne strežnike pripravljeno v cerkveni dvorani kosilo. Že vnaprej lepe čestitke z najboljšimi željami gospodu srebrnomašni-ku.
P.
G. France Turk — novomašnik
Slovenci smo dali Kanadi novega mašnika. Znani g. France Turk je bil posvečen v duhovnika v soboto, 4. junija 1966. Posvetil ga je -torontski pomožni škof F. A. Marrocco v cerkvi župnije sv. Edwarda, Willow-dale, Ont. Prvo sv. mašo je imel v isti župniji skupaj s somašnim bratom Martinom in profesorjem Alojzijem Ambrožičem.
Novomašnik je sin Antona in Marije in je doma iz Novega mesta. Med rojaki je daroval prvo sv. daritev na letovišču v nedeljo, 12, junija, ob somaševanju še osmih drugih duhovnikov. Njegov mašni pridigar je bil dr. Filip Žakelj iz Buenos Airesa, ki se je prejšnji teden mudil v Torontu. Po sv. maši je novomašnik vodil procesijo sv. Rešnjega Telesa.
Mašniško posvečehje je v gotovih potezah podobno zakonu, ko mož obljubi ženi — obljubi v Bogu — zvestobo: Za ženo in za otroke, ki mu jih bo dala, bo živel in skrbel, vodeč jih tako po solzni dolini v naročje Očeta. Ta obljuba zvestobe pa za moža pomeni mnogo odpovedi, mnogo zatajevanja, ker pomeni: živeti za druge in nase pozabljati. Nekaj podobnega je mašniško posvečenje. Mladi mož obljubi zvestobo Cerkvi, kar znači dvoje: pokorščino škofu in predanost božjemu ljudstvu. Zrel mlad mož se daje, se posvečuje, Cerkvi se zaobljubi. Samo božji mož bo mogel biti zvest obljubi, bo mogel delati za božje ljudstvo. Duhovnik je mož, ki pozablja nase, da drugih ne zanemarja; njegova svetost rodi svetnike; njegova jasna misel vodi ljudi; njegova caritas lomi odpor grešnih. .
Dragi France, s teboj na tvojo duhovniško pot gredo tudi naše molitve, da bi ta pot bila srečna zate in za liste, katerim boš po-1 stavljen za pastirja. K. S.
Pridi na
VIL Slovenski dan
Vsak teden doživljamo nedeljo — Gospodov dan —, a se je še nismo naveličali, čeprav so vse nedelje več ali manj enake ali vsaj zelo podobne. Tudi kru- j izseljenstvu
ha se človek nikdar ne preobje, vedno je dober. Enkrat na leto pa imamo narodno nedeljo, slovenski praznik, slovenski dan.
Tudi ta ne more biti vsako leto popolnoma drugačen. In tudi, če ni, ni odveč, kdo bi se ga naveličal. Pridi torej na letošnji SLOVENSKI DAN, ki bo že SEDMI, in to prvo nedeljo v avgustu.
Na to naše praznovanje vsako leto vabimo predstavnike kanadskih oblasti in tudi prijatelje iz drugih narodnostnih skupin.
Vsakemu se dobro zdj, da tudi drugi vedo za nas in da nas poznajo. Zato je važno, da nas je takrat, ko nas opazujejo, veliko skupaj.
Povabili bomo tudi naše verske predstojnike ter člane in Vodnike vseh slovenskih organizacij, ki se kakor koli trudijo za slovensko stvar, da bomo ena velika družina. Vzdrževati narodno skupnost delavno in kulturno zavedno, se pravi skrbeti za dobre državljane, da so ti izobraženi in razgledani.
Slovenski dan bo prilika, ko nastopi mladina:	z narodnimi
plesi, s petjem, s telovadbo. Tudi tej mladini in vsem, ki se trudijo z njo, smo dolžni z obilno udeležbo pokazati hvaležnost in ji dati navdušenje. Ta mladina je naše nadaljevanje.
Končno smo vsi potrebni, da v zmedah' sedanjih dni odnesemo vsaj en dan v letu s seboj misel, ki dviga in sveti in vodi... kvišku, k soncu, k svetlobi....
Slovenski dan je res samo kultur no-narodna prireditev.
Vsem, ki se zanjo trudijo, prinaša samo znoj in trud, delo in skrbi. Finančno navadno še stroškov ne pokrije. Idealizem pripravlja Slovenski dan, idealizem naj privabi tudi udeležence.
Pripravljalni odbor
venski dom — sredi Buenos Airesa. V dvorani tega doma je bil postavljen oltar za sv. mašo. Proslavo je začel dr. Leopold Ei-letz, ki je za uvod poudaril, da s to javno proslavo Slovenci v v svojem imenu in v imenu nesvobodnega naroda v domovini izjavljamo in dokumentiramo, da sprejemamo vse sklepe II. Vatikanskega vesoljnega zbora za svoje, da jih bo ves naš narod v zdomstvu in v domovini izvršil do vseh potankosti.
Po uvodnem govoru je imel sveto mašo direktor dušnih pastirjev msgr. Anton Orehar ob asistenci g. Jožeta Horna in g. Jureta Rodeta. Med sv. mašo je imel govor msgr. Orehar, v katerem je pojasnjeval koncilske sklepe. Pel je zbor Gallus pod vodstvom dr. J. Saveli j a. Po sv. maši so duhovniki ostali pred oltarjem, ker je bilo takoj zborovanje.
Prvi je govoril izpred oltarja tajnik NO za Slovenijo in podpredsednik Slovenske krščanske demokracije g. Miloš Stare. Pokazal je na naloge, ki jih je koncil naložil državnikom, politikom in javnim delavcem. Njemu je sledil predsednik Slov. K. A. g. A. Geržinič o splošni krščanski obnovi človeka. Predsednik društva Zedinjena Slovenija g. B. Fink je prikazal naloge, ki jih je koncil dal laikom. Predsednik S.K.A. g. R. Jurčec je opozarjal na naročilo koncila umetnikom. Govorili so še: g. Marijan šifrer, ga. Marjana. Marno-va in g. Jernej Dobovšek v imenu mladine.
Na vse navzoče je proslava naredila mogočen vtis, kakor poroča tednik Svobodna Slovenija. Take mogočne proslava zmorejo Slovenci samo tam, kjer nastopijo vse sile: duhovščina povezana z laiki, ko duhovna, kulturna in politična misel nastopajo roka v roki kot sestre. Slovenci v Buenos Airesu so nam lahko vzgled.	Por.
Slovenci proslavljajo II. vatikanski koncil
Z mesecem majem letos je bilo zaključeno sveto leto, čas veselja in zahvale po II. vatikanskem koncilu. Tudi Slovenci se vključujejo v svetovno družino, ki vesela praznuje in se veseli nad uspelim delom koncila. Rojaki v velikem Buenos Airesu so imeli na binkoštni dan veliko skupno proslavo II. Vatikanskega koncila.
Zbrali so se v velikem številu v Slovenski hiši -— njihov slo-
so'vladali pokrajini od leta 1960.
Politični opazovalci napovedujejo, da bo imela konservativna zmaga verjetno sledeče posledice:
Poslabšanje odnosov med francosko govorečim Quebecom in zvezno vlado v Ottawi. Konservativci zahtevajo avtonomijo za Quebec.
Konservativci se ne bodo gnali za podržavljen) e industrije in za obsežnejše socialne reforme, ki jih je uvajala liberalna vlada Lesage-a.
Trdijo, da utegnejo zahteve konservativcev v Quebecu imeti neugodne posledice tudi na splošne kanadsko-ameriške odnose.
SCaj pasnem kens^vailv-
m zmaga v
MONTREAL, Que. — Zmaga konservativcev pri zadnjih pokrajinskih volitvah je marsikoga iznenadila, najbolj menda samega Lesage-a, tki je upal s svo-
Nemčija želi dolarje in ameriško vojaštva
Zahodna Nemčija hoče imeti ameriške čttfe na svojih tleh, otepa se pa stroškov za nje.
WASHINGTON D.C. — Ameriške čete v Nemčiji spadajo med najbolj izvežbane v naši narodni obrambi. Razume se, da bi jih McNamara rad porabil v Južnem Vietnamu. Nad to mislijo se pa razburja politika Zahodne Nemčije, ki trdi, da hoče naša administracija porabiti vojno v Vietnamu za umik naših divizij iz Nemčije.
Svoj sum opira na izjave nekaterih vidnih Amerikancev z Eisenhowerjem na čelu, da je sedaj v Evropi mir že toliko ustaljen, da ni treba, da bi Amerika imela v Nemčiji več dizivij kot, katerakoli evropska država. Zunanja politika ZDA skuša Nemce potolažiti, toda zahteva od njih, naj kupijo vsaj toliko orožja v ZDA, kolikor imamo stroškov z našimi divizijami v Nemčiji. Nemci priznajo, da so se obvezali, da kupijo orožja za $1.3 bilijon, toda pravijo, da toliko ameriškega orožja sploh ne potrebujejo. Washington je baje pripravljen dovoliti Nemcem, da kupijo pri nas tudi druge “koristne predmete”, toda ne takih, ki bi jih morali na vsak način kupiti v Ameriki.
Človek bi še razumel, vse to mešetarjenje za dolarje in divizije, ako ne bi ameriška kri tek-
jimi tihimi reformami utrditi (
svoj položaj v pokrajini. Pode- la v Vietnamu. Zato bo mešetar-
želje, ki je skozi dve desetletji podpiralo pokojnega vodnika Union Nationale Dulessisa, je sedaj pomagalo k zmagi njegovemu nasledniku Johnsonu.
Johnson sicer nima več kot 55 poslancev proti 51 liberalcem, ki
j en j e z Nemčijo gotovo rodilo dosti slabega razpoloženja do Nemčije. Čudno se nam zdi, da Nemci tega ne uvidijo. Le zakaj delajo Johnsonovi administraciji sitnosti ravno takrat, ko je administracija zmeraj bolj napada-
na od ameriške javnosti? Bi morali pomisliti, da so oni bolj navezani na ameriške simpatije kot Amerika na nemške.
Ceausescu se ne da ugnali
BUKAREŠTA, Rom. — Pred dobrimi 10 dnevi je generalni tajnik ruske komunistične stranke Brežnjev odgovarjal v Bratislavi na zahteve tovariša Ceau-sescuja. Preteklo soboto se je oglasil Ceausescu na shodu v Pi-testi. V svojem govoru ni povedal kaj več, kot je že rekel v znanem svojem govoru 7. maja. Njegov govor pa po ovinkih potrjuje, da komunistični zunanji in vojni ministri, ki so se sestali zadnjič pretekli teden, niso dosegli v spornih predmetih nobenega sporazuma.
Romunija ostaja še zmeraj pri tem, da je treba NATO in Varšavski pakt pokopati in da naj ruska vodilna vloga v komunističnem svetu dobi novo podobo. Rusija naj bo kvečjemu prva med enakimi, pa ne več. Nastop tovariša Ceausescuja v Pitesti pomeni, da Rusija ne bo mogla v debatah z generalom De Gaul-lom nastopati kot voditeljica bloka evropskih satelitov.
Pretekli torek je tudi Tito porabil priliko, da je napadel NATO in Varšavski pakt, kar so mu zamerili v Moskvi in Washingto-nu. Posebno v Washingtonu so ga opozorili, da ima zelo kratko pamet, kajti pozabil je na čase med 1948-1956. Ako ne bi bilo takrat NATO, bi bil Stalin zmlel
Tita in njegov režim brez težav v puh in prah.
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Punch Press Operator
Podnevi. Dobra plača, vse koristi. United Stamping Co. 1557 E. 40 St. telefon 391-9536.
(119)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Teol Ge.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYD83TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
m TURRET
LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
BOLNICA? — Slika kaže ‘“Bavarsko restavracijo Louisu, kjer je nameščena moderna bolnica.
v SL
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
od 8.15 do p. do 5. pop.
ali kličite
341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(117)
Nova pota za sporazum o ciprski krizi
BRUXELLES, Belg. — Grčija in Turčija sta držali besedo. Oba zunanja ministra, grški in turški sta porabila zasedanje NATO za priliko, da sta se na tihem kar dvakrat sestala in govorila o ciprski krizi. Dogovorila sta se pa samo, po kakšni poti naj bi bil sporazum dosežen. Odločila sta se za načrt: turški in grški diplomat, ki ju bosta imenovali obe vladi, se bosta sestajala v nekem mestu, ki še ni izbrano, in se tam pregovarjala o usodi Cipra.
Da je prišlo do tega dogovora, imajo zasluge ameriški in angleški diplomat j e, ki so tekom sej NATO pritiskali na Grčijo in Turčijo, naj se vendar začneta naravnost pogovarjati o Cipru. Nihče pa pri tem ni pozabil na težave:	nadškof Makarios bo
skušal preprečiti vsak sporazum, ki ga ne bo on blagoslovil. Grška in turška javnost bosta vsaj v začetku nepopustljivi in sovražni vsakemu sporazumu. Upajo pa, da bo čas zagladil nekaj teh ovir.
— V naši deželi je v rabi preko 370,000 milj raznih vodov za olje.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE
Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, najvišja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, po kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.
(2 bloka južno od Lorain A ve.)
(119)
Delo za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
MALI OGLASI
Olepšajte svoje domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating
1171 E. 61 St.
HE 1-0965.
Brezplačen proračuni	Delo zejamčenol
17 akrov
kompletno opremljena farma, kot nova, 7-sobna hiša, 600 čv. cestnega pročelja, 600 čv. ob reki, več poslopij. Upoštevanja vredno. Kličite 7-935 County Wide Realty Inc., 8712 Mentor Ave., Mentor, Ohio, BL 5-3476, WH 6-0968.	(117)
ZUL1CH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, v dobrem stanju, je naprodaj na 988 E. 77 St. Kdor se zanima naj kliče MA 1-4800.	(117)
AMERIŠKA DOMOVINA,
(XXX

XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
IX IIT1
TRYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
Večer se je nagibal k noči, gostija pa ni hotela vzeti konca.
Poleg kabinetov je bila tik kuhinje soba. Ves večer je bila zaprta, ko pa se je bližala noč, je gospodična Kr use jeva odprla vrata in prosila goste, naj vstopijo. V njej je bila pogrnjena miza kakor o božičnih praznikih na Bjorndalu. Pod različnimi jedili se je kar šibila in to v času, ko sta v deželi vladala
vojna in pomanjkanje. Okoli mize je postalo živahno, kajti vsak je moral ob dolgi mizi postreči samega sebe.
Okoli mize je nastala vesela gneča — otajali so se celo tisti, ki so se doslej držali nekam leseno; gotovo nista zgrašila svojega učinka tudi žganje, ki so ga pili pri jedi, in močno pivo. V jedilnici in v prostorih poleg nje so se razgovarjali v večjih in manjših skupinah, in kakor
CHICAGO, DLL
MALE HELP
TOOL AND DIE MAKER
2ND SHIFT
We are looking for a man who has experience in die sharpening and repairs; in return, we can offer a good starting rate and an excellent fringe benefit program. Call or stop in at our Employment Office.
JOHNSON SERVICE CO.
518 N. Jefferson
Milwaukee, Wisconsin Telephone 276-9200
An. Equal Opportunity Employer	(118)
ENGINEERS
From the Center of the Earth ... to Outer Space This Is Our Area of Interest...	/
WHAT IS YOURS?
Texas Instrument Science Services Division applies geophysical and space science technologies to problems mnging from world-wide petroleum exploration to detection of nuclear blasts.
The Science Services Division presently has immediate openings for:
It & D ENGINEERS
AND
' PHYSICISTS
Research and development positions in field data acquisition and analysis; systems design, integration, and installation. Fiejects include: A.S.1V. Systems; Underwater Acoustics; Space Time Information Processing; Geophysics Requires BS, MS, or Ph.D in EE, physics, applied math, •or geophysics.
R & D Systems Engineers
TO DO COMPUTER SYSTEMS RESEARCH INVOLVING WORK IN THE FOLLOWING AREAS:
GENERAL PURPOSE , COMPUTER ORGANIZATION
HYBRID COMPUTERS FOR THE MOST ECONOMICAL SOLUTION TO SOPHISTICATED PROCESS
MAN-MACHINE INTERFACNG DATA DISPLAY
Requires Advanced Degree’s In E.E. or Related Field.
Systems Experience Desirable, Applicant Must Have
Above Average Scholastic Record.
Excellent benefits including company-paid retirement and profit sharing plans and educational assistance programs.
PLEASE SEND CONFIDENTIAL RESUME TO
JIM GREY — DEPT. A. D.
SCIENCE SERVICE DIVISION
TEXAS INSTRUMENTS
INCORPORATED
P. O. BOX 5621 DALLAS, TEXAS 75222
An Equal Opportunity Employer j
l \
so pravili pozneje — je mešetar Rader v modernem kabinetu govoril sam s seboj.
Rumeni kabinet je bil urejen kot ena izmed sob v mestnem domu Tereze Holder j eve. Tu so sedele najimenitnejše gospe, če niso bile ravno na poti skozi druge sobane, da bi malo popazile na svoje može ali pa da bi
CHICAGO. ILL.
Male & FEMALE HELP
‘Man or Woman to Sell Real Estate’ Free Schooling — Will train for State License — New & Old Properties — High Commission. Split. All Modern Office, 4930 Diversey, Dodson, AV 2-1605.	(118)
MALE HELP
ENGINEERS
DESIGNERS
DRAFTSMEN
With experience in Design and Drafting of Industrial Building Process Plants and/or Waste Treatment Facilities.
MANY POSITIONS AVAILABLE IN NEW HINSDALE OFFICE OF PROMINENT NEW YORK CITY ENGINEERING FIRM CHALLENGING WORK OPP. FOR ADVANCEMENT EXCELLENT SALARY Call (312) 325-2000 or send resume to
Mydroieclmic Gsrp.
120 E. Ogden Avenue
Hinsdale, 111.	(118)
REAL ESTATE FOR SALE
2 - 6’s; 1 - 4; De Luxe Brick 7 yrs. old. Asking $49,500 — Vincent Cebulak 3417 N. Central AV 3-1234
“NEVER BEFORE OFFERED” Lge. fam. resid. 8 mis., 4 bdrms. 1!£ baths, low1 taxes. St. Edwards. Nr. Schls & Churches. $4,000 JU 8-0676.
INCOME PROPERTY Priced to sell - $19,250. — 1 Vz story bldg. — 5 rm - 4 rm - 3 rm. Good income — 2 car brk, garage — New Gas Heat — 41’ lot. Low Taxes. Phone PO 7-5049.	(117)
6 RM. BRK. BUNGALOW — Pan., Cab., Kitchen, Liv. rm., mod. bath, gas heat, close to schls, churches. Taxes $110.00. Vic. 1800 North, 3600
odkrile nekaj, o čemer bi pozneje lahko malo poklepetale. Zaradi spodobnosti so igrale ‘Thombre”, v resnici pa so klepetale, in večinoma s pritajenim glasom. Tu so prerešetale vedenje očeta Daga in ženina in celo Adelajde so se temeljito lotile. Zlasti njena obleka jim je bila neizčrpen vir za razgovore. Zdela se jim je neprimerno dragocena za žensko, ki je prišla iz tako tesnih razmer kot ona, poleg tega pa ni bila niti staromodna niti ni bila prav po sedanji modi; seveda le zato, ker je hotela biti Adelajda vedno nekaj posebnega. In poleg tega ni bila bela, marveč modra. Najhuje pa se jim je zdelo, da se Adelajda ni držala sedanje mode in ni nosila obleke ob vratu zaprte.
Spričo doneče godbe in zadovoljnih glasov v sobah so se čutile gotove in kar preodkrito so govorile o Adelajdini obleki, o tem, da je z vsemi preveč plesala in da niso na njej opazile niti najmanjšega znamenja
V blag spomin
OB TRETJI OBLETNICI — ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG — OČE IN STARI OČE IN BRAT
Joseph Doles
ki je odšel k Gospodu 14. junija 1963. leta
Tebi, dragi soprog, oče, sitari oče in brat, ki si se moral za vodno ločiti od nas, želimo miren počitek v svobodni ameriški zemlji. — Ohranili Te bomo v ljubečem spominu do konca življenja, v molitvah pa prosili Stvarnika, naj Te obilno poplača za vsa dobra dela, ki si jih storil za nas.
Zdaj hladna zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije, nam na solza lije iz oči, ker Tebe več med nami ni
Žalujoči:
SOPROGA — OTROCI — VNUKI IN VNUKINJE IN BRATA
Cleveland, 14. junija 1966.
West. $15,000. CA 7-2143.
(118) i
kakega nagnenja do moža, in celo to, da so jo po obedu komaj da videle v njegovi bližini. Šle so tako daleč, da jim je bilo žal mladega Daga, ker je dobil za ženo Adelajdo Barrejevo; saj pa je tudi bil ves večer zamišljen in resen. Nihče ga ni bil videl, da bi se bil smehljal — in to gotovo ne brez vzroka. V svoji vnemi, da bi Adelajdo grajale, so odkrile, da je predober zanjo, govorile so o njegovi postavi, njegovi drži, njegovi resnobi — in čisto so pozabile, kar so prej o njem izjavljale; zdaj se jim je zdel lepši in postavnejši kot Adelajda, in vrhu vsega je bil še bogat. In vendar se je Adelajda kretala kakor kraljica ...
V blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, NAŠE DOBRE MATERE
Jennie Novak
ki je po težki bolezni izročila Bogu svojo blago dušo dne 14. junija 1962
Žena ljuba, mati mila, prezgodaj nas si zapustila. Kako srečni bi bili mi vsi, ko 'bi še pri nas živela Ti.
Zdaj v nebesih Ti stanuješ, z sinom k nam pogleduješ. Prosita za nas oba Boga, da vsi k Vama pridemo v nebo.
Še vedno žalujoči:
FRANK NOVAK, soprog SIN, HČERE, VNUKI, VNUKINJE, SORODNIKI
Cleveland, O. 14. junija 1966
Barvamo ztmaj in znotraj,
izvršujemo vsa hišna popravila, Za brezplačen proračun, za vsa naročila, pokličite 361-891«.	(119)
L’	> ........ v *. . "...
'
w m -;vi:
' ’
'

ZA VARSTVO MOSTU — Stari top pred Verrazano mostom, ki veže Brooklyn s Staten Islandom, je le spomin na stare čase s svojimi kroglami, lepo postavljenimi v vrsto.
VELIKA OTVORITEV
A. & A. Laundromala
SAMOPOSTREŽNE PRALNICE
na 6001 St. Clair Avc.
v sredo, 15. junija 1906
od 7. zjutraj do 11 zvečer.
BREZPLAČNE KOŠARE VSAKIH 15 MINUT PEPSI COLA - KAVA
Pridite in seznanite se z našo moderno pralnico!
jiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiimiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimG
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. |
Premoženje------------------------$16,300,000.00 %
Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500 \
Veljavna zavarovalnina____________$39,700,000.00 |
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaš: okolici izpolnite I izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K. S, K. J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME ...
NASLOV

MESTO ................................................................
DRŽAVA .................................L'.l............... CODE
^tmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii11!11
rtv VJ. 1	V '■	■ .	•
V blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE SMRT1 NEPOZABNE SOPROGE, MATER® IN STARE MATERE
Lepoldina Terpin
ki je zatisnila trudne oči 14. junija 1954.
V hladnem grobu pod drcvc-soti večno sniva ji srce; dušo njeno pa k nebesom angel zlat odvedel je.
Zdaj ljubezen večno uživa, ki odpira sveti raj; naj v miru tu počiva, večna luč ji sveti naj!
Pa nekoč se bo zbudila gledala bo paradiž, večno bo Boga hvalila, ki za nas je nosil križ.
Žalujoči ostali:
ERNEST, soprog; ALEXANDER, sin;
VERA, snaha:
DONALD, LINDA, ROBERT, vnuki Cleveland, Ohio, 14. junija 1966.
■ ■■	' .	. w"-'’ j La

ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov; ________________________
Moj novi naslov: -----------------
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO