TEDNIK TRBOVLJE, 28. FEBRUARJA 1963 Številka 10 LETO XVI V DANAŠNJI ŠTEVILKI B • TISK NAJ POMAGA OBLIKOVATI q | SOCIALISTIČNEGA ČLOVEKA — stran 2 • GRADAR — NOV PROIZVOD STT — stran 3 e PRVIČ POL MILIJARDE DIN REALI- ^ ZACIJE V TEVE »VARNOST« — stran 4 p ^ • RADEČE 30 km — str. 8 | [najnovejše SEJA OBČINSKEGA komiteja zk litija LITIJA — Danes bo v Litiji seja občinskega komiteja ZK, na kateri bodo razpravljali o poročilu o Izvrševanju sklepov zadnje občinske konference organizacije Zveze komunistov litijske občine. RAZGOVOR O METODAH DELA OO ZK ZAGORJE — Občinski komite ZK je v ponedeljek sklical sestanek sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Na sestanku so govorili o metodah dela osnovnih organizacij ZK in o nekaterih aktualnih nalogah. OBČINSKI STATUT IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI TRBOVLJE — V torek, 5. marca, bo v okviru javnih tribun razgovor o zasnovah občinskega statuta in negospodarskih dejavnostih, ki jih je statut obravnaval. Zbori volivcev v Litiji (ma) LITIJA - Občinsd ljudski odbor Litija je „k al zbore volivcev, ki bodo zaključeni 5. marca. Na zborih volivci razpravljajo o predlogu družbenega plana in proračuna občine Litija za leto 1963. Na nekaterih zborih volivcev razpravljajo tudi o osnutku novega statuta litijske občine. Računajo, da bo litijski občinski ljudski odbor že v prvi polovici marca razpravljal in sklepal o predlogu družbenega plana in proračuna za letošnje Jeto. Nov član združenja RUDIS (ar) TRBOVLJE - Na zad- SPET BO BOLJ VESELO NA TEM SVETU. Na 399. svetovni razorožltveni konferenci v nii seji je upravni odbor Ru-Litljl so bili namreč v nedeljo sklenili, da Je treba uničiti vse atomsko orožje, prav tako darske industrijske skupno-pa prenehati z njegovo izdelavo in z atomskimi poskusi. Na sliki: zbrani delegati med sti »RUDIS« iz Trbovelj konferenco. Več o konferenci berite na zadnji strani lista. sprejel v članstvo združenja Industrijo strojev in livarnoi Delo krajevnih skupnosti m V soboto seja ObLO Trbovlje (ko) TRBOVLJE - V soboto bo seja obeh zborov ObLO Trbovlje, Na njej bodo razpravljali in sklepali o načrtu odloka o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna občine za minulo leto, nadalje o načrtu družbenega plana In proračuna občine za leto 1963 ter o nekaterih ostalih aktualnih vprašanjih. VREME: NAPOVED -v Nad pretežnim delom V? Evrope se zadržuje po-iročje visokega zračnega Pritiska, ki se še nadalje |f kropi. Hladen zrak doteka =v Preko severne Evrope nad S Balkan in povzroča pre- i.t hodne pooblačitve. Zajel H ho tudi naše kraje in vpil-Va* Predvsem na vreme v ■ * Vhodni Sloveniji. V zadnjem čaeu je sklical ObLO Trbovlje več posvetovanj s koordinativnim svetom predstavnikov vseh krajevnih skupnosti v komuni. Razpravljali so v glavnem o problemih in nalogah krajevnih skupnosti. Razgovori so pokazali, da je prav letos precej odgovornih nalog, s katerimi se bodo morale spoprijeti krajevne skupnosti, tako v samem mestu kot tudi po vaseh. Ugotovljeno je, da so vse tri stanovanjske skupnosti v mestu precej napredovale, saj je samo lani obseg njihove dejavnosti v uslugah presegel vrednost 50 milijonov dinarjev. Za delo so pa znale pritegniti številne občane, a še vendar ne v zadovoljivi meri. Veliko slabše rezultate so pa dosegle krajevne skupnosti po vaseh. Te so se pri delu v glavnem omejevale na proučevanje in reševanje raznih problemov, kot popravila cest, gozdnih poti, urejevaiije šolstva itd. Letos bo potrebno te krajevne skupnosti kadrovsko okrepiti, ker bodo v tem letu prenešene na njihovo območje številne pristojnosti s področja socialnega varstva, stalne in občasne podpore itd. Pri vseh teh nalogah bodo pa morale krajev- »RUDIS« iz Trbovelj začelo povezovati dejavnost nekate-nim skupnostim na vaseh v ki so že v glavnem našle pra- r!h sorodnih gospodarskih or-velikl meri pomagati tudi vo pot delovanja. ganizacij v jugoslovanskem krajevne skupnosti iz mesta, -js merilu. Zbori volivcev daljnjega razvoja; po gospodarskih organizacijah pa § naj bi it zdaj proučili vse 9 M , , , ... . .. ,. , , izkoriščanje zmogljivosti za | $ Podobno kot v ostalih pravi,ah o predlogu druz- mo}nosti za maksimal„0 g g! treh zasavskih občinah so benega plana in proračuna dosego kar največje proiz- 9 " bili te dni tudi na podroc- zagorske občine za 1.1963. voJnje_ Na z6or„ v/Uvcn M. /« zagorske občine zbori Razprava je dokazala, da so yi{i „amreč meJ drugim 9 X volivcev. Za te velja pred- se občani živo zanimajo za tudi ugotovili, da bo mo- | ' vsem dvoje ugotovitev: nadaljnji razvo, gospodar- goig poraylti toilko • osem zborov volivcev ■ stva in posameznih gospo- sredstev kolikor jih bo g (med njimi "štirje v gospo- darskih organizacij m da ustvarjeno. Zato bo pome- £ darskih organizacijah) v Jim m vseeno, kako posa- nila velja prohvodn{a tHdi ?5 prvem sklicu m bilo sklep- mezne gospodarske organi- vefja sredstva za reševanje $5 čnih in ZuCL,e (taPrfdulc,o m tudi Vrste komunalnih vprašanj. 12 S na zborih so volivci bako izpolnjujejo planske Qy nesklepčnosti nekate- tt v razpravah o predlogu naloge. Lato je razumljivo, riy 2borov volivcev pa se iŠ družbenega plana in pro- da so npr. na zboru voliv- nehote poraja naslednje k računa zagorske občine za cev 1. volivne enote po vprašanje: ali niso prav vsi <5 , leto 1963 predlagali vrsto razpravi„ sklenili, da je občani soodgovorni za vse, 0h krepiti gospodarsko nista družbeni plan in I § občine. tnoc komune, za kar ,e proračun občine tako važ- % Vse kaže. da je doseda- treba tudi prvenstveno na- na dokumenta, da bi bilo k nji način obveščanja obča- menjati sredstva. Predlaga- umestno, da o njih razpravni nov o vseh važnejših zaje- « s° se, da naj bi vse go- lja kar največ občanov. £5 vab s pomočjo •Tribune spodarske organizacije čim- k Zagorjanov* povsem uspel "Prci izdelale načrte na- (ma) 5? in da je med drugim — ^ nedvomno tudi precej pri- k pomogel k uspešnosti zad- P njih zborih volivcev, na katerih so volivci raz- AKTUALNO Tisk naj pomaga oblikovati socialističnega človeka »Cernu na) tore! služi naš tisk, čemu naj služijo naši dnevni in drugi listi? Služiti morajo formiranju našega socialističnega človeka In razvijanju naših socialističnih odnosov, zato morajo biti k temu usmerjeni. Seveda, ne mislimo, da bi imeli nekakšno dirigirano časopisje, v katerem bi morali mi od zgoraj pregledati vsak članek. Toda, da bi naš tisk lahko ustrezal svoji nalogi, bi morala biti idejna stran na višji ravni. Novinarji bi se morah ideološko bolj Izgrajevati. Zveza novinarjev pa bi morala poskrbeti, da bi obiskovali potrebne šole. Jaz se slčer docela strinjam z mnenjem, ki je bilo tu povedano, da so v našem časopisju najslabše kulturne rubrike. V njih srečamo vsakršna stališča o umetnosti in drugih področji!: kulture... Po mojem mnenju so torej najvažnejši problemi našega tiska, ki bi Jih bilo treba rešiti, materialna h* idejna plat, razen njih pa tudi organizacija.* Na vprašanje, kako ocenjuje pisanje našega tiska o notranjih in mednarodnih dogodkih. Je tovoriš Tito dejal; »Prebiram glavne časopise, ki izhajajo v srbohrvatskem, slovenskem ih makedonskem jeziku. In opazit sem, da so prenatrpani tudi. s tistim, kar v njih ne bi smela biti. Ni mi bilo prav, da so te stvari tudi v »Borbi«, »Politiki* in drugih velikih časopisih. Čestokrat priobčujejo naši čnsopH po večkrat tudi fotografije obskurnih ljudi, raznih čombe-jev in njemu podobnih. Zakaj jih mora naš človek stekr-t gledati, skoraj nikoli pa ne vidi slike kakega delavca bT delovnega kolektiva? Prlobčevanje takšnih fotografij ima tudi širši pomen. Ce vidita delavec ali delovni kolektiv v časopisih svojo fotografijo, pomeni ta lahko za njiju velikansko spodbudo. Zato hi glede lego bilo treba nekaj spremeniti v našem tisku, toda ne samo zaradi oblike. Treba je videti, kateri so najpomembnejši ljudje, ki bi s svojo aktivnostjo in drugimi vrednotami lahko služili kot zgled in spodbudo za druge naše delovne ljudi In kolektive. Upoštevati je treba to, kdo Je zaslužen, zakaj v naših kolektivih so ljudje, M bi zares zaslužili, da bi nanje obrnili Kritika napak še ni vse V nedeljo ao se končale ku ee je to pokazalo pri kadio- končati mladinske Izredne pokongreenc mladi n- vanju v večerno mladinsko Sole, številne ske konference v vseh štirih politično šolo, ko je že po podobno. Razen zasavskih občinah. Namen prvem predavanju odstopilo s teh kom terme je bil pred vsem 15 slušateljev. V Trbovljah preveč sistematično, ugotoviti dejavnost v orga- par občinski komite predvsem Glede na to, da ata obe nizaciji in oceniti izvrševa- zaradi neizkušenih članov konferenci ▼ Hrastniku in __ nje sklepov, sprejetih na sploh ni bil v stanju, da bi Trbovljah dali precej podrednih letnih konferencah, organiziral politično šolo. Ra- livnih zaključkov na doseda-Značitno za zadnje koofdren- zen tega ee na področij ka- nje delo, velja poudariti, de ce pa je, da so predvsem drovanja v organizaciji Zve- bo v prihodnje osnovna nekritično ugotovile stanje, ka- ze mladine tudi čuti, da ee loga obeh občinskih komite-kršoo je v nekaterih akti- premalo sistematično skrbi za jev kot tudi vodstev v ort*-vih, nadalje neodgovornost kadre. V Trbovljah npr. že lih aktivih, da te zaključke mladih, predvsem aktivistov nekaj let nihče ne skrbi, kaj tudi uspešno realizirajo. in komunistov do dela v or- in kako delajo kadri, ki eo »»brskega prevoda tvm eLcstična m znajo ter svet za prosveto in šol-prisluhniti hotenjem mladih, stvo. V nadaljni razpravi so potem ae tudi mladina vklju- se udeleženci tribune zavzeli čuje v delo svoje organiza- za to, da bi tudi statuti de-eijir. lovnih organizacij vsebovali Na obeh konferencah so določila, ki bi dala. poseben kritično ocenili odnos dobr- poudarek izobraževanju na šnega dela mladih komuni- dejavnem mestu, stov do dela v mladinski or- Druga javna tribuna pa je ganizaciji. Nek delegat na razpravljala o telesni vzgoji, hrastniški konferenci je po- V razpravi je bilo podčrtano, udaril, da ee za. takšno stanje- da se mora delovanje občiu-krivi predvsem mladi. Pred- ske zveze za telesno vzgojo vzela v upravljanje stanovanjska skupnost Center. Vse G3 ROBU te je. v okviru prenosov pristojnosti aa krajevne skupnosti. Pri tem sc nehote poraja pesimistično vprašanje — el* bodo lahko krajevne skupna-sK zadovoljivo opravljale-vnem zaradi tega, ker eo vod- razširiti ter. da mora. občin- swjo nove „^0^, ie ven»o. stva predlagala ponekje avo- ska zveza za telesno vzgojo je člane za sprejem v Zvezo dobiti svoje mesto tudi v do-komunistov, zdaj pa ne vo- ločilih občinskega statuta. Za dijo računa kaj in kako dela- nadaljni uspešni razvoj teies-jo ti mladi komunisti. novzgojnc dejavnosti je pa Kadrovsko vprašanje Se potreben temeljit program in 2dal«<> «ii večurni V Hractni- natančen nruvrnm rnve&ticii Ida ee ponekod bore še r začetniškimi težavami lir da ne delujejo še tako, kot bi bilo potrebno. Ce pogledamo samo I delovanje posameznih servisov, vidimo, da so šele r piv 1 vojih in da doslej še n’s:> ■n MmiiiMiio^^n 11 ■*« ■ im«... thohi^M R***«!!- tistih rezultatov kot ■ bi jih morali. Povedati pa ve- I IJa, da Je »Komunala« doslej ■ kar v redu opravljala svojo I nalogp, Ima tudi kader ln ne- ■ kaj orodja. Kako pa krajevne skupnosti? Ali ne bi bito bolj umestne, da se utrdi HtjjJj osnovna dejavnost krajevnih gLA, skupnosti In da se jim šele potem saupajo nove naloge? jW Interpelacije odboml-kov BhHB LITIJA - Na zadnji sej. jBHBH obeh zborov občinskega LO Litija eo na začetku ee-je pri točki »Interpelacije odbornikov« postavili odborniki več vprašanj, tako gtc-de deta poravnalnih e vetov, , ... vzdrževanja cest, slabo £. opravljenega dela v zvezi si tuberkulinizadjo goveje živine, potrebe po izdaji dodat-nih dovoljenj za sečnjo leen (zaradi zime) in plačila ho-uM norarja za kuharice v šolskih mlečnih kuhinjah. Odborniki Huda zima in mraz nista prizanesla niti trboveljski cvetličarni in rastlinjaku. Medtem ko bodo debili odgovore na pašo lani v dobrih treh in pol mesecih porabiti za ogrevanje rastlinjaka le 5 ton premoga, stavljena vprašanja na pr> so ga letos pokurili nekaj nad 14 ton. Mimo tega Je bil tudi promet veliko slabši kot lani. hodnji seji. Bolj intenzivno vlagati sredstva za izgradnjo nove zasavske ceste SPOROČENO na 8 0 • 191 Letos bodo že četrto leto nadaljevali z gradnjo nove Zasavske ceste na odseku litija — Zagorje ob Savi. Za letošnja dela bo predvidoma na razpolago 400 milijonov din. Okrajni ljudski odbor Ljubljana bo dal na voljo za gradnjo nove Zasavske ceste 160 milijonov din, 40 milijonov din vsi štirje zasavski občinski ljudski odbori — Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi la litija, 200 milijonov din pa republiški cestni sklad, f, Računajo, da bodo z razpoložljivimi sredstvi in ob ponovnem sodelovanju pripadnikov JLA letos dokončen prebili novo Zasavsko ceste na odseku med Litijo In Trbovlje in Hrastnik, pač pa bo tudi pomembna za nadaljnji gospodarski razvoj v Zasavju, ki že zdaj temelji na povezovanju in proizvodnem sodelovanju nekaterih sorodnih gospodarskih" organizacij. Pozabiti pa ne gre tudi na važnost dograditve nove Zasavske ceste v zvezi z večanjem turističnega prometa ln z nadaljnjim razvojem turizma v Zasavju, za kar so dani vsi pogoji. Zaradi navedenih dejstev bo nujno treba doseči, da se v prihodnjih letih bolj intenzivno vlagajo sredstva za izgradnjo nove Zasavske ceste, da se kolikor je mogoče hitro — dogradi nova Zasavska cesta na vsem odseku od Ljubljane do Zidanega mosta in da začne služiti namenu. Zasavje ima zdaj dokaj slabo cestno povezavo z ostalimi področji Slovenije. To nedvomno vpliva delno tudi na nadaljnji razvoj samega gospodarstva, zlasti še zaradi tega, ker se železnica še ni v ce- loti prilagodila željam ln potrebam zasavskih gospodarskih organizacij. Do nedavnega so prepeljali v in iz Zasavja mnogo tovora s tovornjaki s prikolicami, zdaj pa je odpadla še ta možnost prevoza, ker so na cesti od Trojan do Zagorja ob Savi prepovedati promet s tovornjaki. Torej je bolj intenzivno vlaganje sredstev za izgradijo nove Zasavske ceste v naslednjih letih gospodarska nujnost! (ma) Gradar - nov proizvod STT V trboveljski Strojni tevar- Zagorjem ob Savi in na tem nj so se še nekaj časa pri- odseku uredili cesto r kade ms Id izvedbi tako, da bi bila nova Zasavska cesta med Litijo in Zagorjem ob Savi že letos usposobljena za promet. V naslednjih letih bo pa treba urediti še odsek od Zagorja proti Zidanemu mostu in od Litije do Ljubljane. Nova Zasavska cesta bo — ko bo dograjena na celotnem odseku — Izredno važna prometna zveza Zasavja z os ta to Slovenijo. Nova Zasavska cesta namreč ne bo pomembna samo za izboljšanje preskrbe s kmetijskimi pridelki s področja litijske občine v treh zasavskih občinah — Zagorje ob Savi, privijali na osvojitev proizvodnje novega izdelka, ki ga bodo proizvajali r sodelovanju z nemškim podjetjem »Ma- ti rogov e, naprave za kopanje jarkov, napravo za valjanje cest, priključek za transportno korito za prenašanje materiala, nakladalno lopatico itd. Vse to poganja en sam schinenbau ULM GmbH«, motor in pa hidravlika. Zn- Gre namreč za nov proizvod — imenovan »Gradar«, o katerem je povedal inž. Urflč med drugim tudi naslednje: Stroj »Gradar« v Jugoslaviji niti še nismo izdelovali in ga tudi ne uporabljali. Ta stroj je znatno lažji od buldožerja, tudi cenejši, in ima vrsto priključkov. Njegova glavna uporabljivost oziroma naloga je planiranje terena. Nanj pa je mogoče priključiti snežni plug, napravo za posipanje cest, napravo za vrtanje lukenj za telefonske radi naštetih prednosti bo •troj če posebej uporaben za delo v, gradbeništvu, pri komunalnih podjetjih in drugod. STT bo nov stroj »Gradar« izdelovala v sodelovanju z nemško tovarno. Od nje bo dobila nekaj delov, ki Jih za-enlrrat pri nas še ne izdelujemo. Nekaj delov bodo pa Strojni tovarni dobavili domači kooperanti. Računajo pa, da bodo v doglednem čašo tudi iz STT izvažali v n TRBOVLJE Lani so bila zaradi pomanjkanja sredstev ustavljena dela na novem zimskem kopališču v Trbovljah. Iz zanesljivih virov pa 'smo te dni izvedeli, da bo zimsko kopališče v Trbovljah zgrajeno najkasneje do konca aprila. Hkrati z gradbenimi deli bodo zdaj opravili tudi nekatera nujna dela v zaprtem kopališču. : g' j - ! HRASTNIK Turistično društvo Radeče je doslej že enkrat pripravilo posvetovanje o možnostih razvoja turizma na radeškem in zidanmoškem področju. Zdaj pa pripravljajo novo posvetovanje, na katerem bodo razpravljali predvsem o turističnih možnostih za novo sezono. ZAGORJE I Računajo, da bodo letos v Tovarni elektroporceiana Izlake ustvarili pri 325 zaposlenih 504 milijone din družbenega bruto produkta. Proizvedli bodo 350 ton elektropor-eelana in 195 ton instalacijskega materiala. ' 'I LITIJA Obrat »PRESAD« kmetijske zadruge Gabrovka — Dole bo letos dosegel za 13,2 % Nemčijo določene dele za ta stroj. Stro j»Gradar« bo veljal po dosedanjih kalkulacijah okrog 7 milijonov dinarjev. Letos bodo v tovarni predvidoma izdelali 10 lakih strojev, ki jih bodo dali na voljo domači industriji. Po popolni osvojitvi proizvodnje pa bo mogoče izdelati mnogo več strojev, saj predvidevajo, da bodo samo za domače tržišče izdelali letno najmanj po 50 strojev. Računajo pa že na večji fizični obseg proizvod« njihov izvoz, tako v Zahad-no Nemčijo ter v. države Afrike in na Bližnji vzhod. Stanc ŠUŠTAR nje kot lani. Računajo tudi/ da bodo letos dokončno uredili prepotrebno skladišče za embalažo pri tem obratu. Loške tovarne hladilnikov Bolj namensko investiranje • ELEKTROMOTOR Z 4/4 kW, 5,50 KM/380 V — 1450 obr./min. — 53.000 din • ELEKTROMOTOR Fz 4,2 kW, 5,7 KM/380 V — 1400 obr./mln. — 50.000 din • ELEKTROMOTOR Pz 5,2 kW, 7 KM/380 V — 1406 obr./mln. — 55.000 din NE MUČITE SE PRI DELU S PRIMITIVNIMI SREDSTVI — KUPITE SI ELEKTROMOTOR mLu£2£iw£IRAJTE SI SVOJE STROJE. NAS v7^I5°£L0.TOR VAM BO nadomestil manjkajočo DELOVNO SILO! RR*HRANITB SI TRUD IN STROSKE! nas motor • je izredno kvaliteten, • je lahko prenosljiv in enostaven za montažo, • je poceni, • poganja več strojev hkrati in ■ ® *e Je močno uveljavil v kmetijstvu. K*. •*>*•■. v. ZAHTEVAJTE PONUDBE PRI VSEH VEČJIH TRGOVSKIH PODJETJIH, NAŠIH PREDSTAVNIŠTVIH ALI DIREKTNO V KOMERCIALNEM ODDELKU — LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV, ŠKOFJA LOKA Ko so odborniki obeh zborov občinskega ljudskega odbora Litija razpravljali na zadnji skupni seji obeh zborov o poročilu o delu sveta za gospodarstvo v Lanskem letu, «o ugotoviti, da je sicer svet v preteklem letu spremljal ln analiziral izvrševanje plana v posameznih panogah gospodarstva in v posameznih gospodarskih organizacijah ter istočasno predlagal določene ukrepe zboru proizvajalcev in občinskemu ljudskemu odboru, da pa je pri svojem delu posvetil premalo pozornosti problemom okrog turizma, gostinstva in obrti. Rezultat dela sveta je med drugim tudi ureditev stanja v nekaterih litijskih gospodarskih organizacijah. Tako se jff" »Gradbenik« pridružil k plošnemu obrtnemu podjetja, ki sc je preimenovalo v Gradbeno podjetje »Litija«. »Avtoservis« pa se je pripojil k SAP Turistu iz Ljubljane. Na ta način je uspelo rešiti tudi vprašanje poslovnih izgub. Svet za gospodarstvo je na začetku lanske sezone imenoval posebno komisijo za pregled stan in -zoot išč in njihovega poslov'ni». Ta je delala skozi vso sezo- no, vendar je na tem področju še vrsto nerešenih vprašanj, ki jih bo treba činaprej rešiti. Zaradi tega je povsem umestna odločitev, da bo svet za gospodarstvo namenil eno od prihodnjih sej prav vprašanjem nadaljnjega razvoja turizma fn gostinstva na področju litijske občine. Doseči bo treba namreč, da se bo z ozirom na izgradnjo nove Zasavske ceste vlagalo znatno več sredstev v. ti dve panogi gospodarstva. Izboljšati pa bo treba tudi obrtno dejavnost. Nadvse umesten, pa je tudi pr-dlog sveta za gospodarstvo pr* občinskem ljudskem odboru Litija, da se naj bi v prihodnje sredstva občinskega investicijskega sklada namenjala predvsem za turizem, gostinstvo in obrt. j Prod vsemi delovnimi kolektivi na področju litijska občine je .tudi važna naloga — izdelati perspektivne programe razvoja posameznih gospodarskih organizacij. Industrijske gospodarske organizacije so to delo v preče15-nii meri že opi avile. Zdai na je vrsta še na ostalih litijskih gospodarskih organizacijah - L. | Uspešno delo Pred dnevi je slavil 41. rojstni dan tovariš Franc ZAVAŠNIK, direktor Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Litiji. Rodil se je v Zgornjem Tuhinju in se je v mladosti izučil v usnjarski stroki. Takoj po okupaciji je začel sodelovati z naprednim gibanjem in se 1942 leta aktivno vključil v vrste Prvič pol milijarde dinarjev realizacije v TEVE »Varnost« NOV. Po osvoboditvi je z enakim elanom kot v NOV opravljal številne dolžnosti. 1947. leta se je zaposlil v usnjarski industriji in z vztrajnim delom precej pripomogel k razvoju te gospodarske dejavnosti. V Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji je z osebnim prizadevanjem kot direktor od 1953. leta naprej ustvaril pogoje, da se je nekdaj malo poznan usnjarski obrat razvil v močno gospodarsko organizacijo za proizvodnjo znanega spodnjega usnja, zgornjega usnja, vseh vrst krzna in divjačine, krznene konfekcije in lahke obutve. Dal je zamisli za uvedbo novih dejavnosti, tako proizvodnje krzna vseh vrst in krznarsko - konfekcijske dejavnosti. Tem sc je 1958. leta pridružila še predelava kož divjačine, ki je zahtevala precej naporov, saj v naši državi še nismo imeli dotlej takega obrata. Vse te dejavnosti so se v tovarni močno uveljavile. Industrija usnja, krma, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Litiji se s temi izdelki uveljavlja z uspehom, tako na domačem kot na inozemskem tržišču. V tovarni pa so začeli zaradi racionalnejšega izkoriščanja odpadkov krzna in kož divjačine s proizvodnjo specialne krznene lahke obutve. Tak razvoj dejavnosti v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji je zahteval precejšnje sposobnosti In naporov. Vsega tega se je tovariš Franc Zavašnik kot direktor tovarne zavedal m s svojim vztrajnim delom pripomogel, da se je skoro nepomemben usnjarski obrat v Šmartnem razvil v veliko industrijo, ki ima vse perspektive za še nadaljni razvoj ter za še večjo afirmacijo na domačem in inozemskem trgu. Lani smo nekajkrat poročali o težavah, v katerih se je znašel kolektiv Tovarne eksplozijsko varnih elektro naprav »Varnost« iz Zagorja ob Savi. Že v drugem polletju lanskega leta so sprejeli v tej zagorski tovarni vrsto ukrepov, med drugim tudi za preusmeritev proizvodnega programa, da bi izboljšali položaj podjetja. Prvi rezultati teh prizadevanj in preusmeritve so zdaj že vidni. V tovarni so izdelali dva tipa električnih motorjev, in sicer z močjo 4,4 kW in 4,6 kW, ki jih izdelujejo za mariborsko Metalno. Pričeli pa so tudi s proizvodnjo magnetov, z nosilnostjo od 4 do 22 Ion. Do konca marca bodo izdelali za ljubljanski »Litostroj« 6 magnetov. Računajo, dg bodo letos ustvarili v TEVE »Varnost« v Zagorju ob Savi prvič pol milijarde dinarjev družbenega bruto produkta, oziroma točneje 517 milijonov dinarjev, ali kar 25 odstotkov več kot v lanskem letu. Predvidevajo, da jim bodo izdelki, vpeljani z novim proizvodnim programom, ustvarili polovico predvidenega družbenega bruto produkta. Letošnjih 517 milij. din družbenega bruto produkta bodo ustvarili z obstoječim* strojnim parkom, vendar z boljšo organizacijo dela. V TEVE »Varnost« so uspeli v zadnjem času utrditi proizvodni in razvojni sektor, zdaj pa bo treba — z ozirom na močno razširjen proizvodni program — okrepiti še komercialni sektor. "Ta sektor bo moral v TEVE »Varnost« svoje delo mnogo bolj usmeriti v raziskovanje tržišča, saj zahteva nov razširjeni program poseg v vsako tovarno v Jugoslaviji, v kateri bi bili interesantni proizvodi tovarne. Za samo proizvodnjo bo pa treba dobiti če nekaj kvalificirane delovne sile, hkrati pa zagotoviti za potreben kader tudi stanovanja. Omeniti tudi velja, da bodo letos v zagonski TEVE »Varnost« v primerjavi z lanskim letom povečali izvoz, in sicer na 8 milijonov deviznih dinarjev, čeprav tudi ta povečani izvoz ne predstavlja večjega odstotka v predvidenem bruto produktu tovarne za letos. Ko so lani v zagorski TEVE »Varnost« razglabljali o ukrepih za Izboljšanje stanja v tovarni, so se odločili tudi za trdno proizvodno sodelovanje z nekaterimi našimi podjetji. Na osnovi dosedanjih izkušenj so se zdaj odločili, da bodo proizvodno sodelovanje še širili in krepili. Nadvse ugodne rezultate je pokazalo doslej npr. proizvodno sodelovanje TEVE »Varnost« z »EM« (prej Hidromontaža-Tobi) Maribor, »Žičnico« Ljubljana in drugimi. Tovarna eksplozijsko varnih elektro naprav TEVE »Varnost« iz Zagorja ob Savi bo dala letos na trg še nekaj novih proizvodov, saj pripravljajo proizvodnjo elektromotorjev za žerjave, elek- trične hidravlične tlačilce,! brzinske motorje za dvigala in nekatere specialne stroje po naročilu. Med drugim pa so v prototipu tudi žerjavni motorji z močjo 13,5 kW in 17,5 kW, razvijali pa bodo proizvodnjo žerjavnih motorjev do moči 5ČkW. M. L. j Zagorjani, darujte kri! Občinski odbor RK Zagorje ob Savi pripravlja v dneh 12., 13. in 14. marca, vsak dan od 7. do 14. ure, v prostorih Zdravstvenega doma akcijo za prostovoljno oddajo krvi. Računajo, da bo letos darovalo kri najmanj 608 prostovoljnih krvodajalcev.-Za to akcijo zbirajo prijave sindikalne podružnice po gospodarskih organizacijah, zavodih In ustanovah, na terenu pa organizacije RK. Lani se je za prostovoljni odvzem krvi priglasilo 834 Zagorjanov, na oddajo krvi pa Jih je prišlo 438. Ob oddaji so 382 Zagorjanom odvzeli 116,5 1 krvi. Na občinskem odboru RK v Zagorju ob Savi računajo, da bo — podobno kot vsa leta doslej — tudi letos v celoti uspela akcija za prostovoljno oddajo krvi. Seminar za člane komisij »Q specializaciji posameznih poslovalnic v našem podjetju smo na zasedanju delavskega sveta res že razpravljali, toda dokončne odločitve o tem še ni,« je začel pomenek šef samopo- V sindikalnih - podružnicah na področju zagorske občine eo v teku priprave na občne zbore. Računajo, da bodo do konca februarja opravili občne zbore v Tovarni elektro-porcelana Izlake, železničarji z zagorske železniške postaje. Javni uslužbenci in zaposleni na Progovnem odseku. Verjetno ee bo tem do konca meseca februarja pridružila še kaka sindikalna podružnica. Ostale sindikalne podružnice pa bodo opravile of>čne zbore v mesecu marcu. Na občinskem sindikalnem svetu v Zagorju ob Savi računajo, da bodo na občnih zborih sindikalnih podružnic razpravljali med drugim tudi o gospodarstvu, organizaciji podjetij, o statutih delovnih organizacij in o družbenih planih gospodarskih organizacij in družbenem načrtu zagonske komune. Zadnjih sestankov izvršnih odborov sindikalnih podružnic eo ee udeležili tudi člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta Zagorje ob Savi, in sicer z namenom, da bi ee pogovorili o nekaterih aktualnih vprašanjih, zlasti še o izdelavi osnutkov statutov delovnih organizacij. Domenili so se, da bodo v delu sindikalnih podružnic posve- tili v prihodnjem obdobju vso pozornost izdelavi osnutkov statutov. Občinski sindikalni svet Zagorje ob Savi bo pe pripravil, ko bodo po vseh zagorskih delovnih kolektivih imenovali komisije za izdelavo osnutkov statutov delovnih organizacij, seminar za člane teh komisij. Dva nova izdelka za rudnike (r) TRBOVLJE - Strojna tovarna Trbovlje bo še letos poslala na tržišče nove motorje za zrak, primerne še posebej za rudnike železa. Nov motor bo mnogo varnejši od dosedanjih, te vrste motorjev pa doslej pri nas sploh še niso izdelovali. V tovarni tudi računajo, da bodo prav tako letos poslali na trg prve potisne valje, Id bodo služili v glavnem pri prestavljanju transporterjev na čirokočelnih odkopih v jamah. Izdelavo tega potisnega valja eo narekovale potrebe. strežbe na trgu F. Fakina v Zgornjih Trbovljah, tovariš Jože Bočko. v »Naša želja je, da bi bila v eni sami poslovalnici večja izbira določenega blaga,« je nadaljeval, »kar bo vsekakor v prid naših potrošnikov. Tako naj bi v poslovalnici pri Germu (preje »Železnina«) prodajali gradbeni in instalacijski material, poslovalnica pri »Delavskem domu« steklo in posodo ter poslovalnica pri »Molu« barve, lake in usnje. Kaj naj bi povedal o samopostrežni trgovini? Kot potrošnikom tudi meni ugaja bolj kakor klasičen tip trgovine. To je videti tudi iz nenehnega naraščanja pro- meta. Sedaj je povprečni dnevni promet okoli 200.000 din, skozi poslovalnico pa gre mesečno do 11.000 potrošnikov. To dokazuje tudi zviševanje letnega prometa: v prvem letu smo imeli 52 milijonov din, lani 60 fnili-jonov din, letos pa predvidevamo 62 milijonov din prometa. Glede na to, da nas je tu zaposlenih pet, odpade na enega na mesec 5 milijonov din prometa. Indeks glede na promet na eno osebo je v naši poslovalnici po republiških merilih 124, kar nas uvršča med prva mesta. Samopostrežne trgovine vse bolj ugajajo potrošnikom. Glavni vzrok za to je v dejstvu, da si lahko potrošnik zelo hitro sam postreže in da ne izgublja preveč časa pri čakanju, kot v klasičnem tipu trgovine. Naša naloga je pa, da nenehno povečujemo izbor blaga ter ga dopolnjujemo z artikli, ki jih potrošniki vse bolj rabijo. Podčrtati moram, da prodamo zelo veliko mesnih konzerv, marmelade, džemov, keksov, čokolade ter ostalih dobrin, kar vse kaže, da sc je občutno spremenila struktura prehrane, ker so prej ljudje kupovali le osnovne življenjske potrebščine« Da pa je tako, je potrebno' povedati, da je pravzaprav samopostrežba ena sama izložba m da se lahko potrošnik zelo hitro odloči kaj bo; kupil. j Največji promet je ob sobotah popoldne, ker je naša' poslovalnica dežurna in prihajajo občani kupovat k nam tudi iz spodnjega dela Trbovelj. Ne, tatvin pa ni, le tu in tam se kak otrok spozabi in vzame kako slaščico.« t j- ». j »Hiša na robu mesta« 2. marca v Svobodi — center Mirka Zupančiča drama »Hiša na robu mesta« bo gretja letošnja premiera v Ivobodi - Center v Trbovljah. Krstna predstava te ,drame je bila januarja 1962 J ljubljanski Drami in od ifckrat sc veliko igra po čega sveta, a se zdaj lomi in sc ne more sprijazniti z nervoznim, brutalnim in poslovnim naglim tempom živ. 1 jen ja in tretja, najmlajša, ki je nemima, kritična in ostra. Predstavnik te generacije je Vid, ki je zaradi vsega, kar se je zgodilo, postal upornik. Ne upornik, ki amaterskih odrih Slovenije, hoče anarhistično raztrešiti tlvtor »Hiše« jo mlad Slovan- zemljo, temveč neke vrste t*i literat, ki sc ukvarja z revolucionar človeške nara-'Čteraturo od leta 1949 kot ve. Vidova misel ni lastna .kritik, mislec io pisec. Napi- osebnost, temveč vzgoja člo-Sal je-nekaj esejev in kritič- veške osebnosti in morale. «iih analiz o sodobni poeziji Ni osveščene množice brez hi literarni sodobnosti. Leta osveščenih posameznikov. Ni B52 je objavil svojo prvo osveščene množice brez nor-‘dramo »Od jutra do večera«, mahi ih človeških pogojev, ki pa ni bila nikdar uprizor- Toda normalni standard ni poa. Njegovo drugo dram- tisto, kar je kramarski duh. sfco dalo »Sittiactia« je upri- Tak je Vid in taka je misel zarilo Celjska .gledališče, drame. Vid je namreč spoz-tretje »Rombino, -žalostni nal, da mora vpiti, če hoče. Moro« pa mesto gledališče da ga kdo sliši in posluša, • Ljubljani. da mora tisto, kar ima po- 1 V »Hiši« je avtor zatezal vedati. povedati ostro, oe-v živo tkivo našega čase, so- mana celo brutalno in brezni ega sebe in nas vseh, ki v obzirno, toda jasno in narav-tem času živimo. »Hiša« je n ost. umetniško in človeško realistična družinska drama. V njej- sc razgalijo in izpovedo tri generacije: meščanska. ki skuša ponosno vztrajati na mrtvi straži svojih , ,-izgubljenih družbenih pozicij in se skuša deloma pri- Iz Igre »Pričenjamo Sveti«, ki se Jo uprizorili trboveljski gimnazijci V marcu obetajo dober filmski spored odkritosrčno, pogumno, prizadeto. z bolečino in kljub bolečini. Predstava bo v soboto. 2. marca t. 1. v gledališki dvorani Delavskega doma ob 19.30 uri za abonma. Vstop- iagoditi času in razmeram, niče so tudi v prodaii. Avtor potem mlajša, ki se je udeležila osvobodilne borbe, v njej potno zaživela in si ; .ustvaril)) svojo vizijo bodo drame, kakor tudi žirija okrajnega Sveta Svobod bo- leri TRBOVLJE — V kinu 25. marca francoski barvni Svoboda U v Zgornjih Tr- kinoskopski film AFRODITA, bovljah bodo v mesecu.mar- BOGINJA LJUBEZNI in od eu predvajali nekaj dobrih 29. marca do 1. aprila itali-' filmov, tako domače kot 'tu- Janški barvni kinoskopski je izdelave. Od l.-do 4. marca t im JAZ LJUBIM, TI LIU-‘bodo vrteli odličen angležkl BIS V tem času pa bodo na film BETONSKA DŽUNGLA, sporedu še: angleški film od 8. do 11. marca ameriški LJUBEZEN ZMAGUJE sov-barvni CS film ZGODBA - Z jenski barvni film VLAK PE-NASLOVNE STRANI, od 15. L.TE NA VZHOD, italijanski do 18. marca uspelo nemrico film HFRKPLES IN KRA- ČELADO Ob nedeljah dopob-dan pa bodo vrteli posebna .filme za mladino, PROSVETNA DEJAVNOST NA DOBOVCU V preteklem letu je ob- Na osnovi izkušenj iz pre-.vi euki »klad za šolstvo v Za- teklfli let ee je pokazala po-Aorju ob Savi prvič uveljavil .treba, da »e sistem financirana! jela novega zakona o fi- n ja izpopolni tako, da bi zago- (Jan) DOBOVEC — Člani prosvetnega društva Dobovec so v tej sezoni prav marljivi, . saj so naštudirali že dvoie del. V januarju so so do prisostvovali predstavi V komedije - bar »Mi film GRA- LTTA' LIDIJE ter iugo^o- nr-,d«taviii občinstvu s ša-Trbovljah. * "* . SClNA STRAHOV, od 22. do vanslci film MAČEK POD igI£ ^Jezični dohtar Petelin«, zadnjo nedeljo pa so uprizorili dramo »§voti plamen«. Občinstvo je ,b:i® ■z obema predstavam* zadovoljno, zlasti pa še z drame »Sveti plamen*. 'Zadnji predstavi je prisostvoval tudi predsednik dramske komisije občinskega Sveta Svobod in PD Trbovlje. Ta sc je e uprizoritvi pohvalno izrazil, saj je treba upoštevati, da je bilo delo naštudirano v sorazmerno kratkem času. Razveseljivo pa je tudi dej- Nova načela za delitev sredstev za financiranje šolstva v občini Zagorje ob Savi bolj objektivno in tudi naj- mogoče izvesti. V letošnjem bolj ekonomsko utemeljeno, letu bodo krili vzdrževanje Posebno vprašanje pa je kva- šolskih zgradb izsrodstevna- _ __ H teta opravljenega dela pri jemnine, ki jo plačujejo pro- ;tTp' da "«ta*nastopUa med lUncinraju šolstva. Dmedenje tovU šolam primerna Orad- določanju višine sredstev za svetni delavci, ki stanujejo v tudi dv u5Uelj 1 . t:_ • __. ..___ j. »s____: __«.____________- - - « -- -» r— fMnMfns floisirtvn. SnloUlk olh.rV,»bi rP«% fitmnrv - •* izkušnje so pokazale, da kri- st ve za osnovno dejavnost in 'teriji, ki eo bili v veljavi do- da bi vzpodbujal uveljavljanj, niso bili najbolj idželo- nje samoupravljanja in družni in proučeni, zato 6e ni bil benega upravljanja v šolskih v celoti dosežen namen krte- zavodih. Ob vsem tem ne gre gorizacije čiri. Občinski sklad zgolj za povečevanje osebnih za šolstvo je delitev sredstev dohodkov, pač pa za to, da temelja na 20 odstotnem po- dobe prosvetni delavci enak v ečanju sredstev iz leta 1961,- potožaj kot zaposleni v dru-ter bo ee morali namreč v gib kolektivih, ki z vso od-tem obdobju upoštevati če govomostjo »amestono so- financiranje osnovne dejavno- šelskih stavbah. Ta ukrep sti. Predlagano je, »la naj bi se pomeni novost v ltoanciranju v ta namen zbirala sredstva šdlstva. nekateri predpisi zakona o l ivnih uslužbencih. Zato vi-šrna dodeljenih sredstev ni btta vedno v odvisnosti od večjih naporov kolektivov in hdljšlh uspehov (razvijanja svobodnih dejavnosti Itd.). 1 ^ ^rt*e 28 samo delen uspeh dos-danjega načina razdelje-v®nja aredkjtev je mogoče marsikje. Občinski tklad za šolstvo je namreč . sle uvajal kriterije za delitev sredstev. razen nekaterih iz- spodartjo in razpolagajo e sredstvi, ki so jim zaupana. Pri dodeljevani« sredstev kolektivom čok*'h zavodov pa je bil še posebej upoštevan enak položaj kolektivov va*h ■ zavodov, zadostna sredstva za opravljanje deavo Orati, javnost kategorizacije šol ter možnost v-olivahia na formulacijo načel in1 kriterijev za financiranje Stčetva ter samostojnost pri razpolaga-pa tudi šolski mju s sredstvi. pri občinskem Skladu za šolstvo, ob polletjih pa bi ae potem dodelila najuspešnejšim kolektivom šel. Oceno uspešnosti bi pa moral dati Zavod za prosvetno pedagoško službo. Tako bi se nagradilo delovne kolektive kot celoto za "kvalitetno Opravljeno delo. Sredstva za novogradnjo šel eo iz leta v leto različna, seveda v odvisnosti od razpoložljivih sredstev za negospodarske investicije. Da bi lahko občinski sklad za šolstvo razpolagal vsaj z minimalnimi sredstvi, bibiloprav, da bi -se zagotovila stabilnost pri dodeljevanju sredstev in da bi se tudi uvedlo .obračunavanje amortizacije od šol- Prosvetno društvo Dobovec bo do konca sezone aprizo- Ob novih merilih m zaradi rilo še eno veseloigro. Tudi večjega števila oddelkov se to dčlo bodo poskusili upri« bodo letos — v primerjavi z zori ti brez tradicionalnih letom 1962 — povečali izdatki kulis, saj se je že dotlej ro» za rodno potovanje šol za kazalo, da sodobna scena okrog H odstotkov. Za neka- Trav nič 'ne moti Obiskoval-tere ostale stroške (za odpla- cc-črto anuitet, obresti, vrnitve posojil, za Zavod za prosvetno pedagoško službo in Delavsko univerzo) pa bo potrebnih nadaljnjih ekoro 30 milijonov dinarjev, Tf tem pa niso -upoštevane potrebe J Klubski večer o gledališču - f, \ (ar) TRBOVLJE - Dramska sekcija Svobode-Centcr Ljudske knjižnice, Delavske- je pripravila predzadnjo sre-ga doma tn investicij. Ludvik Blatnik pravi ■ ™°.11560 bib dovolj pri- potrebnih za osebne -dohodke ljav, .Jcn‘ 08 dosledno uve- učnega oeebia ee je upravni samoupravljanja in odbor občinskega sklada za n"?ega upravljanja ter šolstvo odtočil za pokazatelj r.r.- M, . 718 financiranje po - učno obveznost. Menilo ‘i načelih. namreč, da je torinerllo naj- Ob ugotavljanju sredstev," sk:h stavb. Ta bi sc morala zbirati v občinskem skladu zs šolstvo, ta sredstva pa bi lahko najemal sklad kot posojilo. Na ta način bi zibrati letno okrog 30 milijonov dinarjev, kar pa za zdaj še ni Gostovanje v Svobodi II Trbovlje (ar) TRBOVLJE - V četrtek, 28. februarja, bo ob 19. uri. dramska skupina Svobode — Zasavje gostovala v domu Svobode II v Zgornjih Trbovlieh z dramo PLAMEN«. do v gledališki dvorani Delavskega doma klubski večer o gledališču. Na večeru, Iti ge jo obiskala predvsem mladina, so najprej prikazali! prizor iz drame' -Hiša na robu mesta«, potem pa govorili o zgodovini gledališča H Trbovljah, o gostovanju trboveljskih gledališčnikov v Zahodni Nemčiji in o večji »SV«FXX vključitvi mladih v dramak® sekcijo. .-I poštni predal 82Stalni pregledi nad vodo IGRA ZA DENAR I Tovariš uredniki V zadnjem času se je v Zasavju močno razmahnila igra, podobna tisti, ko so pred leti naši otroci dobivali ne vem koliko razglednic, sedaj pa denar. Pred nedavnim je dobil takšno pošto tudi moj sin. V pismu, ki mu ga je poslal nek znanec iz Dolenjske, 'so pravila igre in pa, kar je precej mikavno, da dobi, če pošlje na prvi naslov sto dinarjev in vsebino pravil petim drugim prijateljem in prijateljicam, v petnajstih dneh kar 312 .tisoč dinarjev. S tem denarjem, kot je napisano v pravilih, lahko prijetno preživi počitnice. Seveda sem nadaljevanje igre sinu prepovedal. Prvič zato, ker sem osebno proti kakršnim koli igram z denarjem, posebno takšnim, drugič pa čisto preprosto iz razloga, ker se mi zdi, da otroci (čeprav so tudi starejši menda vmes) ne spadajo v te igre. Pa tudi drugače je igra teoretično in praktično neizvedljiva, toda otroci se tega ne zavedajo, ker jih mika le, da bodo za sto dinarjev dobili tako veliko denarja. • A. M., Hrastnik ŠE ENKRAT O PAKETIH CARRE Tovariš uredniki Lansko leto je občinski odbor RK v Trbovljah razdelil med socialno ogrožene občane 200 paketov Carre, v katerih je bila moka, mlečni prah in mast. Pakete so morali socialno ogroženi občani dvigniti na občinskem odboru RK. V januarju ste v vašem tedniku pisali o primeru, da neka tovarišica iz stare kolonije v Zgornjih Trbovljah ni dobila v paketu vse, kar bi moralo sicer biti v n;em. Sama tovarišica ni mogla po paket in io po n,ega poslala neko drugo osebo, ki je podpisala, da je paket v redu prejela. Torej ni mogoče očitati občinskemu odboru RK Tr- bovlje kakršno koli nepravilnost v zvezi z zadnjo delitvijo paketov Carre socialno ogroženim občanom v Trbovljah. L. G. Trbovlje MLADINI FILM PREPOVEDAN! Tovariš urednik! Čeprav je v zadnjih letih minila poplava raznih filmov, neprimernih za šolsko mladino, pa še tu in tam zaide v naše kinematografe tak film. Spominjam se, da so uprave kinematografov takrat napisale na posebne lističe ali reklamne plakate »Mladini do 18. leta vstop prepovedan, za mladino film ni primeren« in podobno. Ob takih filmih pa smo navadno doživeli, da je bilo v kinodvoranah kar največ mladih ljudi. Zdelo se je, da je to opozorilo delovalo bolj kot reklama, ne pa kot prepoved. Če smb s filmsko vzgojo še nekje na začetku, pa bi morale uprave oziroma programski sveti pri kinematografih vsaj predhodno proučiti, kaj je in kaj ni primerno za določeno starost mladih ljudi. Zdi se mi predvsem umestno, da bi se v primerih, če film res ni primeren za šolsko mladino, razen napisov na programih oziroma plakatih, držali strogo načela, da šolska mladina ne bi videla takšnih filmov. Da temu doslej ni bilo tako, so krive blagajne kinematografov, kjer izdajajo karte šolarjem, čestokrat pod pretvezo, da so za starše. Razen tega tudi naši biljeterji niso dovolj ali celo nič energični v takšnih primerih. V prihodnje bi veljalo pri prodaji kart za filme s spre poved jot resnično gledati, da se prodajajo karte samo tisti mladini in ostalim, za katere je film primeren, ostalim pa seveda ne. Tudi kontrola pri vhodih v kinodvorane bi bila lahko strožja in učinkovitejša. S. Z., Radeče Vprašanje doma na Kleku rešeno Sanitarna inšpekcija je v posvetila »vodnim objektom, mesečno. V lanskem letu ie *?r“^flku nadzirala okrog 72 ki služijo za preskrbo prebi- bilo odvzetih 209 vzorcev iz objektov, predvsem komunal- valstva s pitno vodo. Razen raznih vodnih virov. V dvai-ne naprave, vodovode in terenskih pregledov je redno setih primerih je bila voda , FHrFJE ~ i inšpekcija odredila stalno fj kloriranje pitne vode. Na ' območju občine pa je tudi precejšnje število lokalnih in zasebnih vodovodov, ki jih Pl pregledujejo tako sistematič-O nedokončanem domu na Poudarjeno je bilo, da bi no. Lokalni vodovodi so brez Kleku je bilo že precej raz- se lahko z minimalnimi fi- lastništva, zaradi česar je Prav, končno je pa ostalo še nančnimi sredstvi dogradilo težko izdajati odreditvene vse pri starem. Nekaj časa še eno nadstropje, prebivalci odločbe za odpravljanje noje bila v doma gostilna, lani Kleka, naj M pa prispevali pravilnosti na njih. Tako ; so pa zaprli tudi ta lokal, nekaj lesa, samo gradnjo bi ostane precejšnje števHo vo- | tako da je dem sedaj prak- pa finansiraj delno ObLO ter dovodnih naprav brez prave- y tično neizkoriščen, saj je v morda tudi ostale gospodar- ga nadzorstva, domu sedaj Ie klubski pro- »ke organizacije v komuni. Primer slabe preskrbe z . slor- Podčrtano je bilo, da je Klek vodo je manjše naselje Drča 1 Ob razgovoru o ureditvi že, ^ „svojl ,e*J “**“*Sno Pri Dolu. Tu uporablja pre- J nekaterih perečih komunalnih rekreacijsko središče kamor ko sedemdeset ljudi Impro- vprašanj je prišlo nedavno času na-lra-’e hodiJ° viziranl studenec, iz katerega tudi do razgibane razprave o ?reWyaIf> Trbovelj, tako da vodijo vodovodne cevi v po- dokončni ureditvi doma na ie Potrebno resno pristopiti k samezne stanovanjske zgrad- Kleku V razpravi je bilo d*ton,ni reditvi tega vpraša- be- Studenec je zgrajen zelo podčrtano, da na Kleku kljub nJa' Eri tem w bi]“ vsekakor primitivno. Objekt nima umestno, da bi tudi mladina predpisanih dimenzij prispevala svoj delež, v načrtu zasaditev topolov cesti na Klek ter ureditev višje ležečih hiš. Bakteriolo-klopl za počitek. ška kontrola te vode je po- kazala, da je ta voda onesnažena z raznimi bakterijami. ___ ___ , ... . - ki lahko povzročijo težke rlh uredil oriielen vnstinekl Prebavnc motnje in druge lokal,*v zgoSpro^rS pa dobile svoje prostore vse družbeno-politične organizacije s tega območja. FO 'KAMERA JE ZABELEŽILA TrbovljeI TEDN1KO V\ POMENKI \ načrtom, ne bo v doglednem času zgrajen hotel, kot se je najprej predvidevalo, ker je le-ta veliko bolj potreben v samem središču mesta. Nadaljevanja del pri gradnji doma na Slivni (ma) LITIJA - Člani odbora za gradnjo novega tu-rističn ga dama na Slivni nad Vačami nadaljujejo s pripravami za gradnjo tega turističnega objekta. Letos bodo predvidoma uredili zasilno dovozno cesto do Slivne In dogradili turistični dom do pod strehe. 1 Turistični dom na Slivni bo Po dograditvi - kot vse kaže — vabljiva izletniška točka, za katero se že zdaj zanimajo turisti in planinci. Za gradnjo novega turističnega doma na Slivni nad Vačami so pokazali polno razumevanje tudi nekateri za- gorski kolektivi. Pa tudi Ljubljanska turistična zveza je obljubila sodelovanje pri gradnji In finančno pomoč. Ceste v upravljanju krajevnih skupnosti (ko) TRBOVLJE — 5. marca bodo prevzele v upravljanje vse ceste v komunj krajevne skupnosti. Doslej je čistila in urejevala ceste na območju občine »Komunala«. V zvezi s tem bo kmalu tudi razširjana sejo sveta za komunalne in stanovanjske zadeve, na kateri bodo med drugim razpravljali tudi o nalogah krajevnih skupnosti v zvezi s prevzemom nekaterih služb. Iz dejavnosti organizacij ZB v Hrastniku Na obmbčju hrastniške občine je vključehih v organizacijo ZB NOV 1028 članov, od tega je 40,05 odstotka žena. Delo občinske organizacije se je lar.i odvijalo preko sedmih komisij in predsedstva, hkrati pa se je izražalo predvsem v skrbi za borvS. V minulem letu je bilo zdravniško in rentgensko pregledanih 892 članov, nepregledanih pa je ostalo le 133 članov. Zdravniški pregledi so pokazali, da Je največ borcev bolnih na živcih (21,4 odstotka). V skrbi za zdravstveno stanje se je občinska organizacija usmerila tudi na to, da je svoje člane napotila na klimatsko zdravljenje v obmorske in višinske kraje. Glede na to, da je klimatsko zdravljenje v takšni obliki, kot je bilo doslej preko socialnega zavarovanja ukinjeno, bo potrebno več sistema-tičnejšega sodelovanja s pristojnimi organi pri zavodu. Eno najtežjih vprašanj, s katerimi se je ubadala organizacija ZB v Hrastniku, je bilo stanovanjsko vprašanje. Pri reševanju tega problema 60 pokazala precej razumevanja le nekatera hrastniška podjetja, med njimi tudi Steklarna. V letu 1960 je bilo ugodno rešenih 6 prošenj, leto kasneje 7, lani pa 4, alt skupno 17 v treh letih. Skrb za reševanje stanovanjskega problema Je bila doslej usmerjena predvsem za borce, ki niso bitlt zaposleni. Pa tudi mnoga podjetja bi morala pri tem pokazati več razumevanja, kot doslej. Za dom pa poudarjajo, da bi se dal smotrno "zkoristlti, mladina predpisanih dimenzij In leži X ...... — . - :, saj je v zemeljski kotanji, v katero V prlčak^Pomladl. Oglasnih desk, ld takole več ali manj samevajo v Hrastniku, Je polov ob se stekajo vse odplake od še precel'60, predvsem v središču, pa tudi niso v okras v mestu. O ionizacija RK v Zgornjih TrKljah najbolj delavna “• m aiH si prizadeva, da zgradi v tem naselju vodovod, vendar so (G. ] prebivalci pokazali premalo _h__. zanimanja, da bi tudi sami sodelovali pri izgradnji. ^Oje — Na obč sko okrevališče na Debelem RK vključili še več občanov, RKvZgor- rtiču in tako zbrala skupaj zlasti Še mladino, tn da bodo vprašanje združitve doseda- Minulo soboto so se zbrali na letnem občnem zboru člani Prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje — mesto, enega najstarejših gasilskih društev v Sloveniji. Prostovoljno gasilsko društvo Trbovlje — mesto bo letqp, v mesecu avgustu, proslavilo 75-letnico delovanja. Zelja vseh 42 članov društva je, dobiti čimprej potrebne gasilske prostore oziroma sodoben gasilski dom. Kljub dokaj zastareli opremi, ki ne zadošča vse hitrejšemu gospodarskemu razvoju niti ne aktivni varnostni službi, so člani lani uspešno sodelovali pri gašenju požarov in raznih elementarnih nezgodah, ki jih je bilo vseh skupaj devet. Pri tem je sodelovalo 82 njihovih članov. V obdobju med dvema občnima zboroma so imeli gasilci tudi nad 50 vaj, praktičnega oziroma pripravljalnega značaja, ter čiščenje orodja. Mimo tega so pa uvedli lani na pobudo ObLO ter v dogovoru z gospodarskimi organizacijami, ki nimajo svojih industrijskih gasilskih čet, dežurno dlužbo, ki naj bi Jo financirale gospodarske organizacije. Dejstvo pa je, da gospodarske organizacije slabo izpolnjujejo svoje obveznosti do društva. V razpravi je bilo načeto Zapreke rimarje so cepili proti gripi skoro 190.000 din. V tednu ob prenosu izplačil socialnih njih gasMtih enot v eno. Tu njih bili ugoto- proti TBC so *raU sko- podpor z ObLO na stanovanj- so bila mišljenja enotna, po- vili, da Jv *• organizacl- ro 45.000 din prostovoljnih sko skupnost posvetili temu udarjajoč, da so člani PGD ia med V Uspešnimi v prispevkov, ki so jih potem vso potrebno pozornost. Na Trbovlje - mesto za to, da se /lateendeli ker razdelili med najbolj ogrože- področju Zgornjih Trbovelj ustanovi v Trbovljah pokllc-* ’ icfc, f, J’ ne bolnike za TBC. Mimo je namreč 110 socialnih pod- na gasilska enota, ki bo so- je uspe^^ovaia s tus- drugegfl ^ p^pravju tudi več pirancev, za katere je doslej dobno opremljena in kos nimi etanovanjsko predavanj, za Novo leto obl- ObLO letno izplačal skupno vsem nalogam, da je pa po- sk upn ost/1 * Vsemi m rt o- skali nad 80 let stare social- 8 milijonov din socialnih trebno poiskati pot in način žičnimi «Sjami na te- W šibke občane in jih obda- podpor, za 35-letno " ,, Govorili pa so še o gradnj gjetivno delo v PGD Trbovlje Na občnem zboru so skle- doma za Mare ljudi. Občinski _ je pa bll izvol«en za mU, da bodo v organizacijo ljudski odbor namreč letno ^ poveljnika to plača za oskrbovance v do- renu. Obf De jim je uspelo pov^ število članov Ricr01«. Organih v Zgornjih "* i*61 uspešno iz- Trbovlji vršila je pi organi: ra nje p1 movih onemoglih okrog 4 mi-Avto cisterna TAM-4500 »J0116 700 ti60Č dinarjev. — Kot častnega poveljnika tovariš Slavko Hlastan, ki je tudi Sprejel skromno simbolično darilo. Sklenili so tudi, da bodo v Želja članov Prostovoljne-sodelovanju z ostalimi orga- ga gasilskega društva Trbov- Pripravila nizacije Rdečega križa in in pionirsko gasilsko enoto, imenovali za to posebno ko- od koder bi v bodoče črpali misijo. kader. — js Cesta ^'""•Knezdol (ko) - V okvi- u kod”^* ureditev," ki pred^ ** letošnje le-ceste gasilska zveza Trbovlje marca oz. aprila sodoben gasilski avtomobil, cisterno TAM -4500. Za nakup tega sodobnega vozila je prispevala Okrajna gasilska zveza 5,500 tisoč dinarjev ostalo pa ObLO Trbovlje. Tajnik občinske komi- holizma, saj je bilo lani sije za vzgojo m promet- ugotovljeno, da je večje-no varnost pri občin- mu številu nesreč botro skem ljudskem odboru val alkohol. Tudi na mo-Litija, tovariš Franc MA- pediste ne bo kazalo po-U, je takale odgovoril na zabiti, saj jih je vse več. Računamo, da bomo letos začeli z ustanavljanjem komisij za vzgojo in prometno varnost v gospodarskih organizacijah. nekatera vprašanja: Kakšno Je stanje cest In prometa v litijski občini? — Število motornih vozil nenehno narašča, saj je bilo npr. lani na novo registriranih 52 vozil, prav toliko je bilo prijavljenih tudi starih voril, ki so bila kupljena drugod. Povečuje se pa tudi turistični promet vse ceste na področju občine so makadamske in so bile zgrajene pred več leti. Zaradi precejšnjega prometa so močno obremenjene in se njihovo stanje vse bolj slabše, zlasti še zato, ker je vzdrževanje cest drago. Sredstev pa ni. ObLO bi moral zagotoviti sredstva za vzdrževanje 108 km cest IV. reda, pa uspe ^ ^________________________ zagotoviti le eno tretjino prometni vzgoji v gospo-potrebnih sredstev. darskih organizacijah, Pripravljamo pa tudi sprejem pravilnikov o Delo komisije v lanskem letu? — Komisija je bala la- na jveč zato, ker je med člani kolektivov precej koristnikov cest, preče j- ni delavna. Pristojnim pa je tudi št^ilo n^ organom smo poslali vr- ^ na P°“ M ddo m z sto predlogov za izboljšanje varnosti prometa. Kako sodelujejo obča- Pripravili smo več preda- ni pri zagotavljanju več-vanj po kolektivih in šo- Je varnosti v prometu? lah- “ v sodejova- _ ob&mi ^ MČeli v nju z AMD podružmeo £aSU v nekoliko 22£S“Er,SJK W-«i p« tomehanikov itd. Uredili smo izložbo, ki jo uporabljamo za našo propagandno dejavnost. Na vseh šolah so začeli z rednim poukom o prometni vzgoji. Za svojo dejavnost so dobile nekatere šole in kolektiv Predilnice posebna priznanja od republiške komisije za prometno varnost in vzgojo pri DSNZ LRS. In načrti za letos? — Letos bomo posvetili mimo drugega več pozornosti vprašanju alko- zagotavljanju večje varnosti v prometu. Letos pa bodo morali še mnogo bolj sodelovati pri preprečevanju alkoholizma med vozniki motornih vozil. Lani smo med občani izvedli anketo »Kaj mislite o dosedanjih ukrepih prometnih organov in kaj vse je še treba storiti za varen promet na našhi cestah?« Iz nje izhaja, da so občani pripravljeni sodelovati z nami, da zagotovimo večjo varnost v prometu! so preo-a to. Je V,, ^itev ceste občni zbor gasilcev Klelc_Iptrii,^80V0rnl čl" (MG) IZLAKE — Občnega ^teUi / Poudarjajo, zbora gasilskega društva Iz-da bl tn° 6pel"ati lake, so se člani in prijatc- cesto vi Prvotno pred- jjj ucleležili v velikem števi- videne v ’ n sicer do Pla-nlnskeš* , • Dd tu bi se **** na Vrhe (ma) ZAGORJE — 19. In 20. februarja so na zagorskem Rudniku rjavega premoga cepili zaposlene proti gripi. Od 2.000 članov kolektiva Je prišlo na cepljenje kar 1.941 zapo-slcnih. Neopravičeno Je Izostalo od cepljenja le 21 članov kolektiva. Del sredstev za Izvedbo akcije cepljenja proti lji udeležili v lu. Delo gasilskega društva Izlake je bilo uspešno in so cesta ^ na Vrhe ter bm tudi predlagani za odli- *** f «* kovanja štirje čjani, Hribar podmejt ^ »komunikacij- Jank0 Grošelj Stefan, Hri- ^Jele, 0 pwczano bar Stefan in Verbolc Franc, celotnost Praktično od Za ^doče delo so si zadali tržišča °> kmetijsko prodveem nalogo, da sc dru-območji Hgeje V zv^,1 bo kmalu /‘itn, štvo tehnično izpopolni, da končno urede spodnji Slab strokovnjak Jaka Spak se je poglobil v delo. Že drugi.mesec prepisuje fakture. Kaj naj bl drugega počel v podjetju, ld zahteva strokovnjake z najmanj petletno prakso. Inženir sicer je, vsaj po diplomi sodeč, toda kaj je diploma brez prakse. »Saj ta človek ni za nobeno rabo,« se je jezil direktor. »Samo fakture piše. Ml pa potrebujemo strokovnjake za vodilno mesto.« Jaka Spak Je to ve del in Je razmišljal o tem, na katero fakulteto bl se še vpisal, da bl dobil še prakso, kajti sicer mu bo potrebno celo življenje, tja do »penzlje« pisati fakture. »Glej te fakture,« je tožil računovodja direktorju, polne so riapak, a dela Jih človek s fakultetno izobrazbo.« gripi »o na zagorskem rudniku po sklepu 'osrednjega*"tto Btanelt dr h^8a akUva prostori gasilskega doma in nnnnnnrmr mTTTA T m r\ I lavskega sveta namenili iz sklada za kazni, ld ga Je mogoče Kleku, \t/**«> razpravljali da sc pritegne v članstvo kar JrKfcbJtiKllJb 1 U JJ 1 1 U! V 6* MPOrabUsfl li a preventivno dejavnosti o tem 1 največ mladine. »Vidim,« je kimal direktor. »Vsa ta formalna Izobrazba res nič ne pomeni. Človeka s prakso pač ne more nadomestiti nobena diploma.!« Mojster Peter, ki je vodil proizvodnjo obrata s poldrugo milijardo letne realizacije pa se je smehljal. Svojim sosedom je pripovedoval: »Vidite, brez mojstrov sploh nikamor ne morejo. Imamo Inženirja, a ta piše fakture. Za drugo ga sploh ne moremo uporabiti. Vidite, tako je s to stvarjo.« Tovarišica Minka, po poklicu trgovka, ki je že dolgo vodila prodajni oddelek, se je prijazno smehljala: »Tovariš Jaka, kako si vi sploh zamišljate poslovanje podjetja? S takšnimi fakturami sl samo kvarimo ugled pri odjemalcih. Kaj pa sl bodo ti mislili o organizaciji našega podjetja? Potrudite se malo, saj ste vendar inteligenten človek!« Tovariš Jaka sploh ni mogel pogoltniti grenkega okusa takih naukov. Sprejel je ponudbo šole za blagovni promet ln Je šel tjakaj poučevat predmete svoje stroke. Mojster Pepe, ld je namreč doslej poučeval, Je moral k vojakom. Tako bo lahko dajal družbi to, kar ona od njega pri« čakuje. Na njegoyo mesto so postavili tovarišico Majdo, ki je prišla iz gostinske'šole I T. j • It. 10 • 20.11.1963 0J .rl ; * I tl - 1 j? - rS •-• -,fvi .. :- ? ' 3fe y I IttifJ j -VOUK V TREH IZMENAH« Viktor edo« ono že uprizorili, zdaj — V lanskem letu um “ pa nam je tima prekrižala -usmerili -proizvodnjo na po- --------- račune. V mrazu peč nismo htštvene in galanterijske lz- Pergar, ravnatelj m«*u takouepeino vaditi. Sin delke, in tocer za 70 odetot-v n-4»^«h pri po- Ja»«z pripravlja »Midolovke«. kov. Ta procent predstavlja vedujc: - žtako je z uprizoritvami tudi ves naš izvor v ZDA, — Gradnja čok je nekako m PraetefflT Anglijo to Italijo Letos bo- epravljena do polovice. De- -2e lep čas ae ubadam -z rao potemtakem izvedli za sedaj Ja bilo tovestirano v mislijo, da bl zaigrali a^>ro- VOOOO dolarjev izdelkov v RMo te 40 milijonov dinarjev, stem za domom Partizana omenjene države. "OteSe -na i pa dm te naj- -Desetega boa ta«. Pri tem pa zastarele napove, v glavnem milijonov din. Kje ee pojavlja vprašanje fcnal- »b«*‘e, dri ote*ko6ajo delo, 4pb home dobili, je Se vpra- eev. Potreboval bi Jih nam- razmišljamo tu* t> veVen-danje. Gradbeni odbor je -na reč najmanj osemdeset. štrukelj! ■ prostorov to .gradnji •Bi izmel sej da je — In problemi? nove bale. Za to investicHo bi bito potrebno preko 100 m tl! jenov tl tn vrtov. Tvenutno za -to priprav! iamo -načrte, w koVkor pa bodo -zagotovi‘ena eredetva,' pa bomo prftoll z deli že prihodnje leto. Po re-ifcenatnikcHl se 'bo proizvodnja na »mani pe*voj5te, enako tudi izvoz. Hdttoiebrukci-jo uteme’to torno tudi * zadostno surovinsko bero 1* okolice, pa tudi delovne sile -J*asn ne bi primanjkovalo. ■AKTIVNOST_________________ Radeče In Radečanl v ts> dneh. Razmišljanj to Htj ■ banj je zdaj konec. »K La tke mu pojdemo,« vam pom do, pa vpračajte kogarkoli »Toda, kaj ml. Zldanmožžs nom se zdaj obeta že peta občina,« pridene v* »Jadrat nu« star očanec. V Radečah Je po starem. Luknjasta ce» sta od Zidanega mostu, no dograjena šola, sneg to vaš na postaji v Zidanem mostu: H r — H krajevni organizaciji , , Radeče so se priključile krajevne organizacije Hotemež, bi usklajevala predvsem kar Dobrava to Jelovo. Trenutno drovsko vprašanje vseh orga-sestavijamo poslovnik za de- nizacjj na območju Radeč, lo krajevne organizacije, taj- V zadnjem času eroo raz? ništva to sekcij. Letos smo previjali tudi o formi ranil ustanovni naslednje sekcije: krajevne skupnosti. Za enet» politično, gospodarsko, -za de- na so se ie zavzeli -v Zidar-upravlja- -nem -mostu, Hotentotu, Tk» bravi in Zebrttku-Mo&toee komisijo na društveno dejav- -v Jagnjenlci, Svibnem in Vr komisija saj Ivovem pa Je ne. Ilove žalsko poslopje -v Radečah M bilo treba Je letos r>ur> »-mv AUTJE Nrm, Viktorja Meserja, ta lirika odbora kralevne organIzaclje .SZUL Radeče, smo našli na njegovem delovnem mostu Tudi to so Radeče , da se z gradnjo flele —Brneti $» je. Ttoodveem v letošnjem letu, saj pomanjkanje mladih igmleev. pouk na naši šoli iz Ne vem, kje je temu vzroki-v dan nemogoč. Dela- -Mladina nima -veselja to sadno de v treh izmenah, te- tomanja do igranja. Ce po •Save pa so Je z dopolnilnimi človek ždi igrati, pa mora Hrami. Tudi pogoji za ostalo imeti veselje. Problem je tu-1lejavnost ea šoli so nopri- dl v denarju. Premalo ga eeml. Zdaj ob polletju ni- imamo. Kljub temu pa emo mne mogli biti zadovoljni * izkupiček igro -Kukavičje učnimi uspehi, čeprav lahko gnezdo« natnoolU. rokometa« odkrito ročem, da ee Je ko- tern za tekmovanje .v l«n« tektiv trudil, da bi mio boljše. Tudi uveljavljanje šolske reforme pri nas le postopoma napreduje. ZA IZVOZ -Ob-priključitrl Radeč -k ob- u tudi Sni Laško meni tovariš Per- Direktor -Peto« tovariš Zu- 76.644 DOLARJEV Kako poteka izdelava statutov v Hrastn iku (b) HRASTNIK — V Hrast- jdzadjah.ee ie imenovali ko- . nill Sane zbora proizvajalcev. Htku menije predvsem v me- midje .pa izdelavo -statutov, društva htženrfjsv in trind-seeu' marcu poživiti dete 'Poneked to tudi še zbir. a |tAVi sveta za .delo in zavoda okrog izdelave statutov de- *TB<1>TO “ eU*ete- Sklenili aapsslr.ua nje. Tudi brv t-lovnih organizacij. D tem, "*-'*** .V* niške srtedios scibo tatijuč:- kakšni naj b-e datoh ln kaj ZSkiSSSTmSSm naj vsebujejo, so razpravlja- gjje občinska komisija he ned‘vvni konferenci so se ra-~ M nedavnih občnih prejmem koordinator to vzeli, da krilo mladi prcirva- ] dajo^pOtodmoHtod tfrul Pantič-odetoutrje VA vpraša- oborih sindikalnih podružnic, mtoierjevalec dela peeamez- Jalcl usteaovHI krmltije «Un urediti tudi vprašanje «*ta o izvozu: nadaljnjega finansiranja nore osemletke v Radečah. , | Da eo-Jta dosedanji šoli-res težki pogoji, priča dejstvo, da ne številna učila, ki jih imajo drugod po kabinetih, natlačena -v prepolnih i razredih fcot na hodniku. Posebna soba je namenjena za zbornico, v njej pa se stiskajo še ravnatelj, računovodja in pisarniške moči. »ZA IGRANJE MORAŠ -IV večjih gospodarskih .oegar IMETI VESELJE« Janeza Pešca et. ni bilo treba iskati po Radečah. Nato smo ga v -pisarni« na šoli. — Za letošnjo sezono smo mislili, da bomo pripravili štiri dela. -Kukavičje ({ne- Tovarniške poslopja radeške »Pete« komisu. svojih pcdjel.lb, ki bed-. K izdelavi statutov delov- -usmerjale mladtoo zaidclopri nth organizacij .bede pri ter- statutih. Občni zbori so končani (b) HRASTNIK — Te dni Izv od nje, gospodarjenja pa so v hrast niški občini k on- ekonomskih enotah, izobra-fsli z letošnjimi občnimi fevsnju, hkrati pa so sc dc-zbori sindikalnih podružnic, legati seznanili tudi z vpra-Razprava in vsebina na le- Sanji okrog izdelave statutov tošnjih zborih je bita pestra delovnih erganiascij. Udelež-in zanimiva. Na njih so člani ha na ebčnih zborih je bila posameznih sindikalnih r»o- zadovoljiva. Na rudniku je družnte razpravljali pred- bilo prisotnih od 107 dclege-vsem o problemih okrog pro- tov kar 105. ŠPORTNI TEDNIK Dobovški pionirji na snegu Brzotumir v Hrastniku (m) HRASTNIK — Na brzotumirju, ki Je bil v Hrastniku in ki se ga je udeležilo 18 igralcev iz Trbovelj In Hrastnika, Je osvojil prvo mesto Šuster s 15,5 točkami pred Milenkovičem in Šlibarjem. Rudar: Moste 53:44 (rek) LUJBUANA — V tretjem kolu zimske košarkarske lige sta se pomerili ekipi Rudarja in Most iz Ljubljane, šele v zadnjih minutah prvega dela igre so prešli Trboveljčani v vod- stvo, ki so ga obdržali do konca igre. Drugi del igre je pa povsem pripadal igralcem Rudarja. Rudar: Virt 6, Simončič 14, Bola 4, Perpar 7, Tavzelj 18, Klenovšek 4. , (ri )DOBOVEC — Smučarsko društvo »Kum« Dobovec je v soboto, v okviru športnega dne šole na Dobovcu, pripravilo pionirsko prvenstvo v veleslalomu in skokih. V veleslalomu so bili pionirji razdeljeni v štiri starostne skupine, v skokih pa v dve. Pionirke so bile pa razdeljene v dve starostni skupini. V tekmovanju je nastopilo nad 50 pionirk in pionirjev, kar je več kot polovica vseh šoloobveznih otrok. Proga za veleslalom je bila-dolga 350 metrov in je imela 15 vratc. Rezultati — veleslalom: pionirji I (1953 in mlajši): 1. J. Knez 42,7, 2. E. Goštej 46.3; pionirji II: H P. Glavač 33,2, 2. I. Ravnikar 37,1; pionirji III: 1. M. Renko 30,4, 2. V. ■ Strgaršek 31,0; pionirji IV: 1. I. Skrtnar 28,1, 2. P. Jerše 29,4; pionirke I (1951 bi mlajše): 1. M. Medvešek 48,5, 2. N. Knez: 51,0. ! Skoki — pionirji (1951 in mlajši): 1. P. Glavač. 8,10 m, 2. M. Tofolini 9,5; pionirji II (1950 in starejši): 1...P. Jerše (10, 12), 2. V. Strgaršek 11. To tekmovanje je bilo hkrati tudi priprava za na- stop na zasavskem pionirskem prvenstvu, ki bo v Trbovljah. Marjan Ankerst v Hrastniku (cm) HRASTNIK — Minulo nedeljo je odigral na 36 deskah simultanko članski šahovski prvak Slovenije za leto 1962, Marjan Ankerst, iz Ljubljane. Po sedemurni borbi je zmagal v 25 partijah, 6 jih je izgubil, pet pa remiziral. Končni rezultat je 27, 5: 8,5 točk. Zmagali so Gojgič, Ojstr-šek, Babič, ing. Klenovšek, Rojnik, Zavrašek, remizirali pa Peršič, šušter, Milenkovič, Spltaler in Kušar. Zmaga Svobode II I (cm) HRASTNIK — V povratnem srečanju za prehodni pokal Sveta Svobod Hrastnik sta minulo nedeljo ekipi Svobode I in Svobode II razdelili točke. Glede na to, da Je v prvem kolu Svoboda II premagala Svobodo I z rezultatom 7:1, je prehodni pokal osvojila ekipa Svobode II, Id je osvojila 11 točk, moštvo Svobode I pa le 5 točk. Telesno kulturo pionirjem in mladini Tekmovanje »Telesno kulturo pionirjem in mladini« bo vsakoletna oblika vzpodbujanja in nagrajevanja organizacij, organov in posameznikov, ki bodo po razpisu dosegli trajne in največje uspehe na telesnokultur-nem področju pionirjev in mladine. V tem tekmovanju lahko sodelujejo pionirski odredi, mladinski aktivi, šolska športna društva, društva »Partizan«, telesnokulturne organizacije (aktivi, sekcije, klubi, družine itd.) in vse druge organizacije, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. Program tekmovanja Vse organizacije, ki se bodo prijavile za tekmovanje, same sestavijo programe, v katerih upoštevajo lastne pogoje in potrebe, predvsem pa naslednje naloge: — ustanavljanje novih in širjenje sedanjih pionirskih, mladinskih in šolskih športnih društev in klubov, vključevanje pionirjev in mladine v organizirano delo v društvih; — izpopolnjevanje materialnih osnov za telesnokul- tumo dejavnost: gradnja igrišč, rekreativnih prostorov, telovadnic in drugih objektov, nabava športne opreme itd.; — vzgajanje novih kadrov, predvsem mlajših, za potrebe društvenega in strokovnega dela; — sistematično zdravstveno pregledovanje in spremljanje telesnega razvoja in zmogljivosti mladine; — ustanavljanje centrov za posebno telovadbo za mladino s telesnimi okvarami, uvajanje korektivne telovadbe v šoje in vzgojno varstvene ustanove; — uresničevanje načel družbenega upravljanja in razvijanja mladinske samouprave v društvih in klubih kot pomembnega činitelia pri Vzgoji" in izobrazbi otrok in mladine; —* prirejanje telesnokulr turnih prireditev, nastopov in tekmovanj; — tekmovanje za šolski športni znak; — zboljšanje vsebine po-" uka telesne vzgoje na šolah " in šolskih športnih dni; — organiziranje letnih taborjenj in zimovanj in zbolj- smejaj, aa se je stresla okrašena palica: »Glej ga no, ali se piše ta doktor Nikjerguii?« Giorgio ni rasumel šale: »Ne, piše ee doktor Casella. Poglejte, tu je listek, H mi ga Je dal,« in dvignil ee je visoko, kolikor je mogel, da ga Je pomolil možaku pod no«. Zdaj Je postal vratar znatno prijaznejši: »Pa res ne lažeš? Čakaj, potem sl pa "morda ti tisti deček, kateremu smo pošiljali dobre Jedi?« — »Seveda, dve lepi postrvi sva dobila z Angelletto, pečenega piščanca In celo goro sadja.« Zdaj se Je vratar končno oiajaL »Ze vidim, da el pravi. Takoj bom gospodu doktorju sporočil tvoj prihod.« — In res Je Ml kmalu zdravnik na cesti, zgovoren in prijazen kot vedno. »Ali veš, zakaj sem te poklical sem? Ne? Torej ti bom povedal: ogledala d bova trgovine!« Kaj pa Je v njih posebnega?« Je zanimalo dečka. »Boš že videi,« je pomežiknil doktor, »pridi.« Ob polni izložM čevljev sta se ustavila In doktor je potrkal e svojo kratko palico po steklu: »Povej, kateri čevlji so ti všeč?« — »Meni? Všeč so mi vsi, ne potrebujem pa nobenih. Vedno sem hodil bos. Tudi v Sognonu, ln zakaj ne M še v Milanu?« — »Toda če hočeš Mti zdrav, moraš pozimi imeti čevlje,« Je vztrajal zdravnik. In šla sta v trgovino, iz katere Je prižel Giorgio v lepih novih čevljih. Potem sta obiskala še več trgovin, dokler ni imel deček na sebi gorko srajco, nove hlače z usnjenim pasom, volnen suknjič, debele nogavice in končno še kapo. Sele zdaj Je Ml doktor zadovoljen. Pri tem nakupovanju in izbiranju pa tudi ni imel nič manj veselja in užitka kot Giorgio, ld Jc večino teh stvari prvič sploh videl, kaj šele imel na seM. šanje njihovih programov š teiesnokultumimi dejavnostmi. Organizacije lahko programe razširijo še z drugimi oblikami dela in nalogami, s katerimi bodo prispevale k nadaljnjemu razvijanju te-lesnokultumega udejstvovanja pionirjev in mladine. . Cas in način tekmo- I vanja ’ Tekmovanje v okraju traja od objave razpisa do 31. avgusta 1964. leta. Razglasitev rezultatov tekmovanja, podelitev nagrad in priznanj za okraj Ljubljano bo 10. septembra 1964. leta. Tekmovanje v okrajnem merilu bo vodil _pkrajni odbor za tek-, movanje »Telesno kulturo pionirjem in mladini« pri Okrajni zvezi za telesno kulturo Ljubljana, kateri bo imenoval tudi svojo ocenjevalno komisijo. j Občinske zveze za telesno kulturo naj formirajo svoje odbore s predstavniki sv«: jih, zvez. Zveze prijateljevi mladine, Zveze mladine Slo-; venije, šolskih in zdravstvenih ustanov, zavodov za pro-j svetno-pedagoško službo, ak»i tivov učiteljev in profesor« j jev telesne vzgoje, zavodov za urbanizem in drugih; ki j jim je poverjena vzgoja pio-1 nirjev in mladine. Občinski odbori naj imenujejo tudi svoje ocenjevalne komisijes ; Okrajni odbor bo izdal, najkasneje do 15. marca 1961 podrobne prepozicije za tek», movanje in ocenjevanje uspehov. Hkrati bo odbor.j določil poslednji rok dostarj vitve poročil (preko občin-1 skega odbora) za okrajno tekmovanje. s y Vse organizacije, ki želijo tekmovati, se naj čimprej" prijavijo svojim občinskim * odborom pri občinskih zvezah za telesno kulturo. Nagrade In priznanje Za dosežene uspehe v tek-movanju »Telesno kulturo pionirjem in mladini« bo nagrajenih 20 najboljših k«’ lektivov in 10 najuspešneje* ših družbenih delavcev v okraju. Skupina višina na-1 grad za kolektive in po-. samaznike je 2,500.000 din.-"! Podrobna razdelitev nagrad) bo objavljena s pre-pozicija-mi. -i Občinske organizacije naj j za svoja področja razpišejo ’ lastne nagrade. j Okrajna zveza za telesno kulturo. Okrajna zveza pri«'! jatdjev mladine, Okrajni i komite ZMS, Svet za telesno 1 kulturo, Svet za šolstvo — i LJUBLJANA j | < VAŽ OB VE Š Č E VALE C Mali oglasi Prodam osebni avto znamke Obveščam, da nisem plačnik »Opel« tip 01ympija — Re- za dolgove, ki bi jih na- kord, leto izdelave 1954, v pravila moja žena Stefi odličnem stanju. — Naslov Simončič. — Stane Simom-v upravi lista. čič, Trbovlje, Ojstro 15. Prodam otroški italijanski OBČINSKI ODBOR RDEČE-voziček. — Informacije: Tr- V GA KRIŽA HRASTNIK vabi bovlje. Trg revolucije 5. vse občane, da se udeležijo krvodajalske akcije v čim večjem številu. Odvzem krvi bo po naslednjem razporedu: 6. marca od 6. — 15. ure v ambulanti Rudnik Hrastnik, 7. marca od 6. — 15. ure v ambulanti Steklarne Hrastnik, 8. marca od 6. — 15. ure v ambulanti Radeče. KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST PRI PODJETJU ELIT TRBOVLJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 1 ključavničar za vzdrževanje strojev; 2. 2 delovodja kovinske stroke; 3. 2 strugarja. Pogoji: Pod točko 1. visokokvalificiran ključavničar ali kvalificiran ključavničar z večletno prakso; pod točko 2. delovodska šola ali visokokvalificiran strugar z večletno prakso; pod točko 3. kvalificiran strugar. Prijave sprejema komisija za sprejem in odpust pri podjetju do 10. marca 1963. Stanovanje ni na razpolago. OBVESTILO Glede na bližajoče se volitve v nove občinske skupščine, je potrebno, da državljani urede svoje obveznosti in državljanske dolžnosti. Urad tajnika občine Trbovlje poziva vse občane, ki imajo volilno pravico in vse tiste, ki bodo do 31. marca 1963 iz-polnIH 18. leto starosti, da takoj preverijo na oddelku za notranje zadeve občine Trbovlje, soba št. 28/1, če so vpisani v volilni imenik. Vsi tisti občani, ki so se iz kakršnih koli vzrokov preselili v času od 31. marca 1961 dalje in niso prijavili spremembe stanovanja na prijavnem uradu ObLO prosimo, da to takoj store, v nasprotnem primeru bodo predlagani v upravno kaznovanje sodniku za prekrške. Vpogled v volilni imenik in prijavo stanovanja lahko vsakdo opravi vsak dan od 8. do 12. ure v sobi St. 20/1 do 1Q. marca 1963. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Tajnik občinskega ljudskega odbora Trbovlje Kino Delavski dom v Trbovljah: 28. febr. ameriški barv. CS film »Dvorska budala«; 1. do 4. marca franc, barv CS film »Salambo«; 5. do 7. marca ital. film »Vse v roku službe«. Kino »Svoboda — Trbovlje II« 1. do 4. marca angl. VV film »Betonska džungla«; 5. in 6. marca ruski cin. film »Ljubezen zmaguje«. Kino »Zasavje« v Trbovljah: 2. in 3. marca Ral. film »Rocco in njegovi bratje«; 9. in 10. marca amer. barvni VV film »Mož, Id je preveč vedel«. Kino »Svoboda II« v Hrast, niku: 2. do 4. marca franc, vojni CS film »Taksi za Tobruk«; 6. in 7. marca ital. VV film »Avantura«. Kino Litija: 1. do 3. marca ital. barv. CS film »Hericu-les in kraljica Lidija«; 5. in 6. marca ital. film »Zaljubljeni«. Kino Šmartno: 2. in 3. marca amer. barvni CS film »Od pekla do Teksasa«; 6. in 7. marca jugoslovanski film »Taka pesem vse osvaja«. GIBANJE PREBIVALSTVA HRASTNIK Poročili so se: Franc Zdovc, rudar iz Dola 17, in Pavla Hrastnik, pol jedel ka s » ' z . a * ti O H ^ i s <*> -s o > S CL < s v) „ < 00 :> koga, to je Paul popolnoma točno ugotovil, ona pa. sedaj vse zanika. Zanimivo je, da orožja nismo našli. Prišla- je iz New Castla. Medsebojni obračun dveh tolp, je zaključil z referivonjem in zaničevalno zamahnil z roko kot da je s tem te vse povedano in rešeno. — Ava Gringivotch, je na koncu dejal/ kot da bi hotel seznaniti tega: človeka, povsem sedeč svojega šefa, z edine zanimivo podrobnostjo, M jo Je utrdil. — Ava Gringwotch! je ponovil njegov šef s precejšnim presenečenjem. To ime lit priimek, kot da. ata mu bila že znana, kot da bi ta priimek nekaj zanj pomenil, ker so se njegove obrvi rahlo povzdignile. Nekaj se je moral spomniti. »Ava GHngwotch iz New Časti-.!«, je še enkrat ponovil, to Jer pogledal z vidnim pre* senečenjem in radovednostjo. Ona se je popolnoma, obrnila, proti njemu. Z očmi ga Je premerila, od- glave do peta« Opariti je bilo, da je presenečena. Za njo je stal visok, fizično dobro razvit, elegantno oblečen, mlad moški. Na njem: tli ničesar govorilo, da bi bil policaj. Njegov gias je bil mehak, zveneč in prijeten, popolno nasprotje od poticajevega. Skratka, tat človek je napravil na Avo velik vtis. — Mlssis Ava* Gringivotch, ali bi bili tako prijazni, da bi prilil za trenutek v mojo pisar, no? Vaš'primer me zelo zanima! Podzavestno- je pokimala z glavo, ne- misleč, da bo tako ln tako morala iti, bodisi s silo ati pa na kak drug način, v njegovo pisarno, če je te želel. Nate Je dal znak preiskovalen, kar je pomenilo, da bo sedaj on prevzel ta primer v svoje roke. Preiskovalec je pogledal na uro, se nasmehnil, še boljše volje je pa postal, ko je zagledal na vratih drugega preiskovalca, ki je prišel na njegovo mesto. Ze je- vstal- in začel počasi zbirati vsebino njene torbice, ki je bila razmetana po mizi, ko se je začela počasi vzdigovati tadl Ava, da bi odšla v šefovo plšamo. Vstala je to se nato hitro obrnila. Na miri je zagledala ponovno tisti rumeni košček papirja. Bala se je, da ga bo-za vedno izgubila. Toda po-lica j je delal počasi hr natančno. Oddahnila se Je šele. ko- je- videla, dd ga je dal v njeno torbico. Hitro Jo je vzela in odšla za šefom: Krna* ln za tem je sedela v lepi ln prijazni pisarni. Tu je bil popolni mir. — Sem John, John Kanne, mlssis Grini-wotch, se 11 je predstavil notica j In JI ponudil fotelj. — Izvolite; in prosim, da- se počutite, kol da bi bili doma. Ko je zagledal, da je močno presenečena, len je zaslišal a te njegove besede, je* htim dorlal: — Vse vam bom po jasnih Poznam vas, če se *■ ne motim. Sicer vas osebno ni nozmm, toda ... Prt teh' besedah le poidedal v tla. Va‘ njegovem 5 obrazu se je videlo, da se je spomnil nečesa, kar ga Je zabolelo. Gledala ga Jc to ni mogla razumeli, od kod-in kako naj bi jo on noznal, samo po priimku. Komaj je čakala, da ji bo to pojasnil. Toda ... Zaprosil jo je. naj mu najprej pove vse o sebi. Začela je pripovedovati- kratko o tem, kal se ji je pripetilo na nomoiu. Poslušal Jo je. Niti enkrat jo ni preklali. Ko je končala s pripovedovanjem in Je pričakovala, da ji bo zastavil kako vprašanje v zvezi z dogodkom-, ji jc nenadoma dejal: (Dalje prihodnjič) „ Niso se vrnili s Po tem dogodku je pobegnil najprej k sosedu Drnovšku ali Zajcu po domače. Nekaj; dni se je tudi zadrževal pri sorodnikih, Križ-tikovih ali Letejevih pod. Seni lenariom. Potem je dobil zveze in odšel v Ljubljano. Govorili so, da je od tam. odšel v partizane, drugi spet, da ne. Pogrešamo ga, a do zdaj o njem ničesar ne vem. Gotovo je tudi on mrtev. In tako sem izguoila pet sinov. Vse premoženje: posestvo, hišo, živino, vse; kar srna imeli, nam je bilo zaplenjeno Cez slabo leto, 4. avgusta. 1942, so prišli, šo po mene tir me odpeljali v zapore: v Ce! c: Od' tam so me čez peti dni zavlekli v ta jo-rišče Tann na Bavarskem, kjer sem os-.aia do 4. avgusta 1944. Med. potjo v taborišče .env na" nosiaji padla in st zlomila nogo. V taoo-rišču. pa taka veste; kako so ravnali z’ nami. Ko. sem ss: vrnila domov, sem našla raz--dejanje, in prazne stene. Moje edino uoa s te bil moj poslednji : otrok, moj šesti set Leon, ki je ob zlomu stare Jugoslavije pri*'■••P t nemško ujetništvo in je od tam ušel .•:■ partizanom. Ni sc še vmS domov, jc pa živ,-kot sem izvedela.« Kaj več. pa.bo. povedal še naš sosed Jernej Turnšek, po domače-Torrroževc: Tudi utr je takrat trpel. f-Dftc 4= septembra 1941. leta okrog-.deseti!«« ja prišel, k nam naki nemški orožnik s proii-ctjskim. psonr. Z. njim sta- bila kot tolmr.č Franc Arltar, rudniški gozrlar, z? lovsko, puško izr Stfitr Bartoli, rudniški ttookojenec. oba izr Trbovelj. S* seboj so vodili- Fran: a-* Kudra. Orožnik je napravil pri meni hišner prebskavo, Arhar: itr Bartoli pa sta ztmttj stra* žifa Kudra ;n' mene. Pb: preiskavi sem morati h Krvavičrrikoviat. Me* potjo rac je Franc Kud.tr prosti za. ckareto. Dal sam mu jo ne tedaj je: Arhar: rekel: vr.hr jc- nevarno, rte smeta govoriti,-bosta takoj ustreljena.« Prt Kudrovih je bilo okrog 30 vojakov zne: kinr poročhikom. Ta je- bil majhne, suhe postave, star: okrog petindvajset let in se-ni dosti menil za: to, kar se dogaja. Bila pa star tam -udi dva gestapovca, eden star okrofr trideset Ičt, črne polti, močne postave, druge-pa suh, malo upognjen Ljudjesoretii, dn se je pisal Kramberger. Oba gestapovca sta bila Slovenca. Kramberger- je-jedel hruške ur m* pri tem metal obgrizite, v obraz ter me me* drugim zmerjal: -Same svinje ste!... Vse bi postrelili!... Vi greste z nami, ker niste naznanili komunistovi« Med njinrt jc Ml tudi Franc Hrovat, čevljar, sin rudarja iz Trbovelj. Kolikor vem; 'e bil prej partizan, od koder je pobegnil u»-postal gestapovsko orodje. Alojz Kuder, edini od Krvavičnikovih, ki se je z begom v Ljubljano rešil, mi jc pred odhodom rekel, da je pa ta vsega kriv. Kot partizan se jc bil pri KrvavičnlkoviM večkrat zadrževal. Tako tudi nekaj dni pred aretacijo bratov Kadrov. Obleka; Ju jo je dotlej hranil pri njih, pa je vzel s seboj. Mislim; da je on gjavni krivec, ki je~ naznanil brate, da imajo skrito orožje in muni-cijo. Ko sem prišel k sosedovim, so. pri njih že končali s-preiskavo. Našli so samo. en bajonet« v hribu Krvavice pa okoli dvajset kilogramov smodnika. Govoriti so še o dvajsetih vojaških puskol* To je Franc Hrovat izvedel mondu od Dušana Krena, blapčiča pri Jožetu Novaku e Kleka. Tega :;o prav tako zaprli in je bil nato skupaj s Stankom K u dvom v Trbovljah ustreljen. Stefan Bar tol j in desetina vojakov je odgnala brate Kitder: Franca, Antona, Stanka, mene in Hrovata s seboj v Loke nad Tabo. rom. od koder so nas z avtom odpeljali v Trbovlje. Ostali na so šli čez Partizanski vrh. Spotoma so vzeli s seboj še Cirila Kudra, lot. je delal pri mežnarju Adamiču na Partizan-> s kem vrhu, in Jožeta Novaka, posestnika s Kleku,- (Dalje prihodnjič* i Odslej mir V nedeljo zvečer so vsi udeleženci 399. svetovne razorožit vene konference trdno zaspali, kajti bojazni pred novo svetovno vojno ni več. Ob 15,45 so namreč na Božičnih otokih (na otoku sredi Save v Litiji) uničili vse atomsko orožje. Nastalo je splošno veselje, ki so mu botrovali pečena raketa »Po-laris« (vol), daljinski dirigirani izstrelki (odojki), kuhana vodka in drugo. Pravzaprav je težko opisati litijsko razpoloženje. Bilo je pravo karnevalsko. Že zgodaj zjutraj so se začeli zbirati vsi tisti radovedneži, ki so hoteli biti priče tako pomembnemu dogodku za Litijo — 399. razorožitveni konferenci. In niso prišli zaman. Od 11. ure naprej, ko se je začel spored, pa do 16. ure, so imeli tudi kaj videti. Sprejem delegacij pred poslopjem svetovne organizacije »POPRL«, same delegate, ki so prišli na konferenco z različnimi prevoznimi sredstvi, četo pripadnikov svetovne organizacije (»rumene čelade«), ki so pozdravile visoke goste tudi s streli iz prač. Največje zanimanje je sko-ro gotovo vzbujala delegacija iz Albanije, ki je prišla na oslu. Francozi so prišli s »spačkom«, delegati iz Sau-dove Arabije na kameli, Kitajci z rikšami itd. Delegacija ZDA se je pred pričetkom konference' pripeljala s »podmornico« Nautilus po Savi. Po karnevalski povorki in po prihodu delegacije ZDA, v kateri je sodelovalo več skupin (najuspešnejša je bila skupina Gradbenika iz Litije, ki je predstavljala Skupni evropski trg) se je začela sama konferenca. Predstavnik svetovne organizacije »POPRL« je v uvodnem govoru naglasil izreden pomen konference in predlagal dnevni red za konferenco, s katerim so delegati v celoti soglašali. Da bi kar najbolj podkrepil predlog o potrebi konference in nujnosti uničenja vsega jedrskega orožja, je navedel nekaj tegob, ki tarejo prebivalce Litije zaradi atomskega izžarevanja. Statistično je ugotovljeno, da se večajo iz dneva v dan ločitve zakonov in da upadajo rojstva. Povsod primanjkuje denarja. Ni ga za oranje, niti za urejanje in posipanje cest. Zmanjkuje ga tudi za šole. Žarčenje vpliva na gostilničarje in vino. Da bi gostilničarji ohranili vino ga mešajo z vodo. Moške nosi atomsko žarčenje od gostilne do gostilne, doma pa žene prirejajo možem atomske sprejeme. Po , govorih predstavnikov Južno afriške unije, Kube, Saudove Arabije, Francije, Albanije, ZDA, ZSSR in Vatikana je konferenca sprejela zgodovinski sklep o splošni razorožitvi in o uničenju vsega atomskega orožja. Proglašena je bila splošna razorožitev in atomsko orožje je romalo v peč, kjer ga je čakalo dokončno uničenje. 399. svetovna razorožitve-na konferenca je bila tako’ končana, številni obiskovalci karnevalske Litije pa so ostali v' mestu ob Savi še dolzo v noč in se zabavali. Atomskemu orožju so štete zadnje minute. Še malo In rakete bodo zgrmele v atomsko peč, seveda samo na litijskem karnevalu. Sicer pa... VAŠA KRIŽANKA Skoro največjo pozornost Je na 399. svetovni razorožitveni konferenci v Litiji vzbujal delegat Albanije. Ta je v Litiji zasnubil brhko dekle In z njo odšel na razorožltveno konferenco. Sneg Res, ne pravijo zastonj, da so najlepši spomini na mlada In brezbrižna ter šegavo-sti polna otroška leta. Koliko norčavosti, koliko potegavščin se spominjamo vsi. In spominjamo se tudi, kolikokrat smo jih dobil po zadnji plati prav zaradi teh norčavosti In potegavščin. Dokazano je tudi, da se z leti vse spreminja. Oh, spreminja In še kako! Medtem, ko so nas v mladih letih večkrat naprašile naše mamice In očetje po tisti ubogi In že kar palice vajeni zadnji plati, nas sedaj, ko smo že odrasli In samostojni, tarejo druge nadloge. No, vzemimo na primer ta preljubi ln tako željni letošnji sneg. Padal ln padal je, da ga Je bilo veselje gledati. Otipavali smo ga, se obmetavali z njim, se pravzaprav po-otročlll, se sankali, smučali, delali z otroki snežene može ln kdo bi vedel kaj vse. Vse je bilo lepo ln prav, dokler ni padlo milo dežja In so ceste zamrznile, da so bito gladke kot ogledalo ln, da smo bili zadovoljni ln hvaležni telovadnim učiteljem, da so nas naučili malo akrobatike, da smo se vsaj za silo obdržali na nogah. Priznati pa moram, da smo popolnoma trezni krepko merili vsak dan cesto, Jo merili tako, kot da bi se ga pošteno nakresall. No, nadloga se Je začela. Kljub vsej pazljivosti smo včasih tudi Večkrat na dan z zadnjico poljubili sneg, tako trdo, da so nam kap zašklepetale kosti: »Le potrpi, saj bo komunalno podjetje vse lepo uredilo, skupaj s podjetjem za vzdrževanje cest!« No ln tako Je še sedaj vse po starem. Snega je dovolj, ljudi pa premalo, da bi ga odkldall. Pa pravzaprav s snegom še kar gre, le led je hud. No ln ko sem oni dan nergal čez podjetji, sem dobil takle odgovor, če Je čisto pravšen ne vem, ker me še sedaj bolijo kosti: — Ne nergaj, Jože Fmikula! Ali ne veš kako draga je sol In da je povrhu še monopol. Le kdo bi bil tako neumen, da bi cesto posipal s soljo?! Kaj boš stokal tl zaradi kosti, če avto-prevoznlška podjetja ne stokajo zaradi pokvarjenih avtomobilov ln polomljenih vzmeti! Umiril sem se fn sedaj, zahvaljujoč se obema podjetjema, ležim v bolnici ln premišljujem o monopolu ln o tistem lastniku »tička«, ki Je sfazonlral prvi del avtomobila zaradi ledu na cestt. Jože Fmikula Med pravilnimi reševalci križanke Iz zadnje številke je žreb Izbral za dobitnika lepe nagrade spet Marjana Korena Iz Radeč 70 pri Zidanem mostu. Reševalce prosimo, da nam rešitve križank pošljejo najkasneje do ponedeljka do 12. ure. Izžrebani reševalec bo prejel od uredništva lepo knjižno nagrado. VODORAVNO: 1. mesto v Sloveniji, 9. glavno mesto Gane, 10. hitri, 11. začetnici priimka in imena svetovno znanega nemškega skladatelja in pianista, 12. kratici svetovno znanega ameriškega avtomobilskega koncema, 13. domovina Agamemnona, 15. časovno obdobje, 17. Summag (fonetično), 18. iluzije, 19. žensko ime, 20. pozivi, 21. okrasni predmet za stanovanja, 23. ECO, 24. brezbožnik, 27. zamračitev sonca, meseca, 28. glas vrane, 30. oranje, 32. čebelji produkt, 34. pokrajina v Jugoslaviji. NAVPIČNO: 1. čuvaji ognjišča pri starih Rimljanih, 2. ime in priimek avtorja dela »Ciklamen«, 3. vede o urejevanju mest, vasi, 4. pravljica, 5. stran neba, 6. prebivalec ruske republike, 7. neznanec, 8. Verdijeva opera, 14. mesto v FLRJ, 16. čebelje želo, 18. ponovno, 19. rusko moško ime, 22. zrak, 25. ženska (ameriški indij anci), 26. moško ime, 28. grška črka, 29. nemška reka (fonetično), 31. avtomobilska značka Rima, 32. predlog. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: 1. Mar, 4. Učka, 8. umik, 9. mrk, 10. Semperit, 12. ar, 13. želva, 14. Ika, 16. uo, 17. oča, 18. Vika, 20. bar 21. uv, 2. Anton, 23. če, 24 Ria, 25. osat. r f * j - * t 1 * /» . \ v w % ti * L * * *