Učiteljski tovariš Iiflnni.sl£o politično glasilo J. V. V. - sekcife s a dravsko banovino v Ljubljani 0IUI1UC/ - VradnUtvo h, mprmvm, IJmbljanm, FranlUkamka mUcm tli. Rokopbmo na vrmlmm». Ncfrmnklranlh pUem na sprejemamo. Izhaja vak leirlek. Naročnina latna Mesečna priloga »vrosveia« teet*„«««oi». ..*.QQ Sresko Članov Članov + d M N učiteljsko društvo 1935/36 1936/37 1. Brežice .... 117 102 15 2. Celje..... 196 203 12 — 3. Črnomelj-Metlika . 94 86 — 8 4. Dolnja Lendava 95 78 — 17 5. Dravograd . . . 99 89 — 10 6. Gornji grad . . . 42 45 3 — 7. Kamnik .... 129 130 1 — 8. Kočevje .... 121 119 — 2 9. Konjice..... 66 66 — — 10. Kozje..... 53 48 — 5 11. Kranj..... 85 92 7 — 12. Krško..... 129 126 — 3 13. Laško..... 140 136 — 4 14. Litija..... 120 121 1 — 15. Ljubljana - mesto . 254 252 — 1 16. Ljubljana - okolica, — 7 vzhodni del . . . 93 86 — — 17. Ljubljana - okolica, — — zahodni del . . . 95 105 10 — 18. Ljutomer .... 127 127 — 8 19. Logatec .... 105 97 — — 20. Maribor - mesto . . 73 80 7 8 21. Maribor-desni breg 106 98 — — 22. Maribor - levi breg 94 91 — 3 23. Murska Sobota . . 123 99 — 24 24. Novo mesto . . . 89 96 7 — 25. Ormož..... 60 59 — 1 26. Ptuj ..... 153 152 — 1 27. Radovljica .... 115 108 -! 7 28. Slovenjgradec . . 46 46 - — 29. Slovenska Bistrica 63 55 - 8 30. Sv. Lenart . . 57 59 2 — 31. Skofja Loka . . . 63 61 — 2 32. Šmarje - Rogatec 73 66 — 7 33. Šoštanj .... 52 47 — 5 34. Žužemberk . . . 33 31 — 2 Skupaj . . . 3360 3262 50 148 II. K» a' a N Sresko učiteljsko društvo Štev. članov Zbor. udelež. v % Število zborovanj Število predavanj 1. Brežice .... 102 49 4 3 2. Celje..... 208 82 5 6 3. Črnomelj - Metlika . 86 63 5 9 4. Dolnja Lendava 78 53 5 5 5. Dravograd . . . 89 49 5 5 6. Gornji grad . . . 45 61 5 4 7. Kamnik .... 130 75 4 4 8. Kočevje .... 119 43 5 3 9. Konjice .... 66 70 5 5 10. 48 — — _* 11. Kranj..... 92 62 5 5 12. Krško..... 126 42 5 3 13. 136 52 4 4 14. Litija..... 121 50 6 5 15. Ljubljana - mesto . 253 47 6 5 16 Ljubljana - okolica, vzhodni del . . 86 74 4 4 17. Ljubljana - okolica. zahodni del . . . 105 76 6 5 18. Ljutomer .... 127 47 5 5 19. Logatec .... 97 46 3 3 20. Maribor - mesto 80 71 6 6 21. Maribor-desni breg 98 66 8 5 22. Maribor - levi breg 91 80 5 5 23. Murska Sobota . . 99 83 5 3 24. Novo mesto . . . 96 61 5 5 25. Ormož..... 59 — — _* 26. Ptuj...... 152 60 8 7 27. Radovljica . . . 108 56 7 7 28. Slovenjgradec . . 46 65 4 4 29. Slovenska Bistrica 55 80 3 3 30. Sv. Lenart . . . 59 60 4 4 31. Skofja Loka . . . 61 64 5 5 32. Šmarje Rogatec 66 60 5 5 33. Šoštanj..... 47 78 5 5 34. Žužemberk . . . 31 78 4 4 Skupaj . . . 3262 62 161 151 * Ni poslalo podatkov. NEORGANIZIRANO UČITELJSTVO Podatke o neorganiziranem učiteljstvu sta poslali le dve sreski učiteljski društvi. Po uradni statistiki je v banovini 4120 učnih oseb, in sicer 1540 učiteljev in 2580 učiteljic. Med temi 16 kontraktualcev, 44 dnevničar-jev, 64 zabavilj-otroških vrtnaric, 63 učiteljic žen. roč. del in 24 drž. veroučiteljev. Raznim ustanovam je dodeljenih 1809 učnih oseb. V sekciji je včlanjenih 3262 učiteljev in učiteljic. Izven naših vrst je torej 858 učiteljev in učiteljic. Naloga sreskih učiteljskih društev je, ugotoviti vzroke, zakaj toliko število učiteljev in učiteljic ni organiziranih. Napeti morajo vse sile, da se to število v tekočem letu zniža. DELO SEKCIJE. V ozkem okvirju letnega poročila mi ni mogoče navesti vsega dela, ki ga je med letom izvršila sekcija. Zato bom skušal spodaj na kratko in pregledno očrtati vsaj vsa važnejša vprašanja, ki jih je obravnavala organizacija v preteklem letu. Ker vsa ta vprašanja niso nova, marveč se pojavlja večina od njih na naših skupščinah že od leta do leta, bom opustil vse razloge in načela, ki nas tirajo, da stavljamo po neuspehih enega leta ta vprašanja avtomatično v naš program za sledeče leto. Poleg važnejših načelnih vprašanj je obravnavala organizacija številna vprašanja osebnega značaja. Poedinci so se obračali na sekcijo, bodisi po sreskih društvih, bodisi direktno s prošnjo za pojasnila in navodila v zadevah materialne in pravne prirode. Ugodeno je bilo po najboljših močeh vsakomur. Poleg navodil in nasvetov so prejemali poedinci pri sekciji v kompliciranejših primerih tudi koncepte ali celo čistopise vlog na višja upravna oblastva. Števila teh osebnih zadev mi ni mogoče točno navesti, znaša pa približno eno tretjino števila vseh vlog in dopisov, ki jih izkazuje opravilni zapisnik sekcije v preteklem letu 2354. Ostali v opravilnem zapisniku zabeleženi dopisi kažejo načelno delo sekcije, delo odsekov ter izvajanje stikov med sekcijo in sreskimi društvi ter izvršnim odborom. V zgoraj izkazanem številu niso všteti dopisi, ki jih je sekcija v istih zadevah, a v različnih oblikah pošiljala na različne naslove. Med letom je poleg tega na organizaciji iskalo nasvetov in navodil nešteto članov in članic osebno. Vso pozornost je posvečala sekcija rešitvi načelnih, za ves stan važnih vprašanj, ki zadevajo tako pravne kakor moralne in materialne interese članstva. Z vso intenzivnostjo pa je delovala in se zavzemala, dosledna sklepom in načelom banovinske skupščine, tudi za ureditev nujnih šolskih in prosvetnih vprašanj. Izvršnemu odboru je predlagala izdelane in utemeljene predloge za ugodno rešitev vseh onih zadev, ki sodijo v delokrog ministrstva, oziroma, ki jih je mogoče rešiti le z izpre-membo ali dopolnitvijo obstoječih zakonov. V kolikor je reševanje poedinih zadev sodilo v delokrog banske uprave, jih je predlagala na ta naslov. O važnejših pravnih in materialnih zahtevah in težnjah učiteljstva je v svojem delokrogu obveščala tudi uradne organe ter osebe, ki bi mogle po svojem položaju kakor koli pripomoči k ugodni rešitvi teh zahtev. Po svojih predstavnikih je vršila intervencije pri prosvetnih in drugih upravnih oblastvih. Zaradi potrebne informiranosti o učiteljskih težnjah in zahtevah in o potrebah narodne šole je pošiljala organizačno stanovsko glasilo vsem slovenskim senatorjem in narodnim poslancem. Z vsemi drugimi organizacijami drž. nameščencev, posebno pa z obema organizacijama nameščencev prosvetne stroke, t. j. s profesorskim društvom in meščanskošolsko organizacijo, je bila ves čas v najboljših prijateljskih odnošajih. Po tem splošnem pregledu o delu prehajam k posameznim vprašanjem. Finančni zakon. Vse svoje delo osredotoči organizacija vsako leto na finančni zakon, potom katerega skuša uveljaviti najvažnejše načelne zahteve za stan in šolo. Zato dejansko lahko že presodimo po sprejetju vsakoletnega finančnega zakona, v koliko smo s svojim delom uspeli. Katere so bile zadeve, čijih realizacije smo pričakovali s finančnim zakonom? 1. Stalnost učiteljstva. Zaradi izgube stalnosti sta prišla tako učiteljstvo kakor narodna šola v najtežji položaj. Spričo nesigurno-sti, v kateri živi in dela po izgubi stalnosti na službenem mestu, se učitelj v često težkih lokalnih razmerah ne more tako vsega predati svojemu delu, kakor bi bilo potrebno, da bi rodilo to delo čim večji uspeh. Za delo v šoli mora imeti učitelj potrebni notranji mir. Delo mora izvajati po načrtu, zasnovanem na daljši čas. Vsaka motnja v tem oziru znižuje učne uspehe v šoli. V pogledu stalnosti so interesi stanu in narodne šole docela enaki. Zato naša zahteva po vrnitvi stalnosti ni izraz nekakega stanovskega egoizma, marveč je globoko utemeljena v interesih narodne šole same. Zato tem bolj upravičeno pričakujemo, da bodo odločujoči činitelji uvideli potrebo po vrnitvi stalnosti učiteljstvu. V preteklem upravnem letu je prineslo celotno učiteljsko udruženje z vsemi svojimi edinicami vso težo svojega dela ravno na to vprašanje. Že na banovinskih skupščinah so bili podani širom vse države referati, ki prikazujejo nujnost stalnosti za učiteljstvo. Tak referat je bil podan tudi na naši banovinski skupščini. Naša sekcija je poleg tega v svojem stanovskem glasilu priobčila več člankov, ki obravnavajo isto vprašanje. Potrebo učiteljske stalnosti pa je prikazala sekcija tudi v vsaki konkretni vlogi, ki jo je, izvajajoč zaščitno akcijo, dostavila bodisi kralj, banski upravi, bodisi ministrstvu prosvete. Na vseh teh mestih je poudarjala potrebo, da se vsaka proti učitelju vložena ovadba najprej vsestransko preišče in šele potem, če se izkaže, da so v njej navedeni očitki resnični, izvajajo ukrepi proti učitelju. Izvajanje tega principa bi pomenilo praktično izvedbo učiteljske stalnosti na službenem mestu. Poseben utemeljen predlog za uvedbo stalnosti je predložila za finančni zakon. Kakor stalnost na službenem mestu, tako in še bolj boleče je zlasti za mlajše tovariše in tovarišice vprašanje stalnosti v službi. § 110. uradniškega zakona iz leta 1931. vsebuje določbo, da sme izdati pristojno oblast-vo odločbo o prestanku službe, če spozna, da je uslužbenec nesposoben ali neprikladen za službo, ali če to sicer zahtevajo koristi službe. Določba tega paragrafa ne zahteva prav nobene utemeljitve, ki bi jo morala vsebovati odločba o prestanku službe in iz katere bi bilo razvideti dokaz o nesposobnosti oziroma neprikladnosti, in v čem so podani zahtevki službene koristi. V resoru ministrstva prosvete se je prvič uporabil ta paragraf v letu 1932., ko je bilo brez podrobnejše utemeljitve odpuščenih več mladih profesorjev. Zaradi odpusta so vložili pritožbo na državni svet, ki je smatral, da je tudi pri uporabi tega paragrafa uradn. zakona potrebna utemeljitev in je zato odločbe o odpustu razveljavil. Še istega leta pa je bil predložen narodni skupščini zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. uradn. zakona, ki odreja, da je nepotrebna v takih primerih vsaka utemeljitev in da je dokaz nesposobnosti ali neprikladnosti ter koristi službe podan že z golim citiranjem § 110. u. z. Zato organizacija stremi od leta 1932. dalje dosledno za tem, da doseže za učiteljstvo tako stalnost na službenem mestu, kakor stalnost v službi sploh. Njen predlog za letošnji finančni zakon je zato vseboval določbo, naj se izpusti iz § 110. besedilo: »...ali če to sicer zahtevajo koristi službe« in naj se poleg tega doda nov odstavek, da je treba nesposobno in nepri-kladno za službo ugotoviti in sicer, nesposobnost s službeno oceno, oziroma zdravniško komisijskim pregledom, neprikladnost pa z rednim disciplinskim postopkom. Uzakonitev teh dodatnih določb bi pomenila za nas dosego stalnosti v službi. Da bi bila uzakonitev takega dodatka nujna, dokazujejo tudi vsi primeri odpustitev učiteljev iz državne službe, ki so bili izvršeni v teku leta tudi v naši banovini in ki so znani iz objav v tisku in v naših okrožnicah. S svojim delom smo zainteresirali za nujnost uvedbe učiteljske stalnosti prav vse odločujoče činitelje. Ko sta bila v decembru 1936 predstavnika centralne organizačne uprave predsednik Ivan Dimnik in podpredsednik Todor Dimitrijevič sprejeta pri predsedniku kralj, vlade g. dr. Stojadinoviču, je bilo med drugimi obravnavano tudi to vprašanje. Po vsestranski obrazložitvi nujnosti je predsednik kralj, vlade izjavil obema predstavnikoma organizacije, da je stalnost za učiteljstvo resnično potrebna in nujna. Po dolgih letih dela se nam je letos prvič posrečilo, da je prišlo to vprašanje do obravnave tudi v narodni skupščini sami. To vprašanje je načelo nekaj narod, poslancev, govoril pa je o njem tudi g. minister prosvete. Iz njegovega govora je razvidno, da uvideva potrebo učiteljske stalnosti, ki jo zahtevajo tudi interesi narodne šole, da pa so danes obče prilike take, da je trenutno uzakonitev stalnosti nemogoča. G. minister je tudi dostavil, da uzakonitev stalnosti tudi ne zavisi samo od dobre volje odločujočih činiteljev, marveč istočasno tudi od učiteljstva samega, ki mora izpolniti gotove pogoje. V istem smislu je podal g. minister izjavo tudi glavnemu odboru o priliki sprejema dne 29. aprila t. 1. Naše delo za dosego stalnosti torej tudi v preteklem letu ni uspelo. Ta neuspeh pa za nas ne znači, naj opustimo svojo zahtevo, nasprotno pomeni, da moramo z započetim delom tem intenzivneje nadaljevati, dokler slednjič ne uspemo, v kar moramo imeti najtrdnejšo vero. 2. Uredba o osebnih dokladah iz 1. 1935. Nepotrebno je podrobneje navajati, kako težek je naš materialni položaj. Težek je bil že pred uzakonitvijo zadnjih uredb o osebnih in rodbinskih dokladah državnih nameščencev in upokojencev, saj so bili naši prejemki že tedaj pod eksistenčnim minimumom. Zlasti so to občutile naše družine, posebno tiste s številnimi otroki za šolanje in najbolj one, kjer so morali pošiljati starši na deželi svoje otroke v mestne šole ter trošiti zanje v mnogih primerih pretežni del svojih prejemkov. Po izvršenem znižanju v letu 1935. se naš položaj, zaradi rapidnega porasta cen vsem življenjskim potrebščinam, trajno slabša z vsakim dnem. Brez pretiravanja lahko trdimo, da so v tej dobi poskočile cene življenjskim potrebščinam za 20 do 25%. Organizacija je zato intenzivno nadaljevala z delom za zboljšanje našega materialnega položaja. Stavila je predlog, naj se s finančnim zakonom ukinejo uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah, ki so izšle v letu 1935. V veljavi naj bi ostal le čl. 5. uredbe o osebnih dokladah državnih upokojencev, ki zvišuje prejemke staroupokojencem. V celoti naj bi se uveljavile uredbe iz 1. 1932., v katerih tudi ni vsebovana nikaka razlika med prejemki poročenih in neporočenih državnih nameščencev, ter je zato v njih v polni meri izvedeno načelo: za enako delo enako plačilo. Ta princip je treba ponovno uveljaviti tako iz materialnega kakor moralnega ozira, zakaj vsaka razlika, ki se ustvarja med nameščenci iste vrste, moralno ponižuje in jemlje tisto veselje in voljo do dela, ki je potrebno za dosego čim večjih uspehov. V decembru 1. 1936. so predstavniki učiteljske organizacije izročili predsedniku kr. vlade g. dr. Stojadinoviču posebno spomenico, ki izraža željo, da pristopi kralj, vlada nujno k reševanju materialnega vprašanja državnih nameščencev in ki so jo podpisale vse centralne organizacije državnih uslužbencev. Izrazila sta željo, da sprejme g. predsednik vlade poleg tega tudi še posebno deputacijo iz vrst predstavnikov centralnih nameščen-skih organizacij. Resolucije in spomenice, ki prikazuje nujnost izboljšanja prejemkov držav. nameščencev, so med letom sprejemale tudi druge, med njimi politične organizacije. O priliki sprejema pri g. ministru prosvete v mesecu aprilu tega leta je glavni odbor učiteljskega udruženja obravnaval z g. ministrom tudi to vprašanje. Pri tem je številčno prikazal tudi zadolžitve učiteljstva v posameznih banovinah. V svojem odgovoru je g minister priznal opravičenost nujnosti rešitve vprašanja naših prejemkov in je izjavil, da se kralj, vlada bavi s tem vprašanjem ter je pričakovati zvišanja uradniških prejemkov V mesecu maju je sprejel predsedniški zbor dravske sekcije v isti zadevi novo spomenico. Enako spomenico so sprejele v isti dobi tudi druge uradniške organizacije. V deputaciji z zastopniki ostalih stanovskih organVzacij dravske banovine jo je predal zastopnik sekcije dne 8. maja t. 1. g. banu. G. ban je ib tej priliki obljubil, storiti vse, da se naši Opravičeni želji ugodi. Pred zasedanjem narodne skupščine * mesecu juliju t. 1. se je obrnila sekcija do narodnih poslancev s prošnjo, da pokrenejo tudi v narodni skupščini to vprašanje. Kakor smo informirani, bo predložen od strani narodnih poslancev kr. vladi zakonski predlog za zvišanje naših prejemkov. Brez dvoma je, da je situacija, v katero smo zašli v materialnem oziru tako težka in nujna, da upravičeno pričakujemo odpomoči. Ta je tem nujnejša, ker v obstoječi gospodarski povezanosti ureditev naših prejemkov ne znači samo rešitev materialnega vprašanja javnih nameščencev, marveč se s to rešitvijo istočasno v znatni meri pomaga tudi občemu gospodarstvu. 3. Napredovanja. Že uradniški zakon od 1. 1931., s katerim smo zgubili učitelji avtomatična napredovanja, določa, da je možno napredovanje le na izpraznjeno mesto v višj: položajni skupini. Ker ob njegovi uzakonitvi takih mest ni bilo, zato smo že takoj čutili težo te določbe, ker so bila takrat napredovanja za vse leto ustavljena. Pozneje so se kljub tej določbi redno izvrševala vse dotlej, dokler se ni pričela izvajati vsestranska štednja. Ze finančni zakon za 1. 1936./37. je prinesel novo določbo, da je napredovanje v višjo skupino možno samo tedaj, če je budžetsko mesto prazno in kredit prost. Oba ta dva pogoja je prinesel letos tudi novi finančni zakon. S tem so napredovanja še veliko bolj otesnena. Da bi se mogla v obstoječih prilikah in spričo gornjih določb finančnega zakona izvajati napredovanja tako, da bi nihče od prizadetih ne imel povoda, čutiti se kakor koli zapostavljenega in prikrajšanega v svojih pravicah, je težila organizacija za tem, da se sestavijo rangne liste in da se izvršujejo napredovanja po teh listah. Zakon sam predvideva rangne liste, vendar se doslej še niso sestavile. Zato se stavlja organizaciji sama po sebi dolžnost delati, da se sestavijo te liste in da se izvajajo napredovanja točno po njih. To težnjo moramo zastopati tem bolj, ker smo prejeli v teku zadnjega leta vsakokrat, ko je bila objavljena kakršna koli, bodisi večja ali manjša skupina učiteljskih napredovanj številne vloge, v katerih se poedinci pritožujejo, da so napredovali mlajši od njih, oni sami pa so bili kot starejši in upra-vičenejši prezrti. Napredovanje je brez vsega najobčutljivejša točka vsakega poedinca, ki ne ustvarja le občutka ponižanja, marveč zadeva občutno tudi materialno. O načinu izvajanja napredovanj zadnjega časa in o posledicah, ki bi iz tega lahko nastale, je sekcija po svojem zastopniku osebno opozorila prosvetni oddelek kralj, banske uprave. Istočasno pa si je vzela za nalogo sestaviti sama zaradi svoje evidence rangno listo in je zato naprosila vsa sreska učiteljska društva, naj ji javijo vse tovariše in tovarišice s svojega teritorija, ki so vložili prošnje za napredovanje in pripišejo poleg vsakega imena tudi datum dospelosti napredovanja in datum vložitve prošnje. Do danes še nimamo vseh odgovorov. Čim pa jih prejmemo, sestavimo celotne liste ter bomo na njihovi osnovi lahko konkretno prikazali prosvetni upravi, kdo vse in na čigav račun je bil zapostavljen. Za napredovanje učiteljev v V. položajno skupino je v § 258. u. z. določen pogoj 30 let efektivne državne službe, 55 let starosti in odlična ocena v poslednjih 3 letih. Zaradi te omejitve ne morejo napredovati v V. skupino predvsem oni tovariši in tovarišice, ki so stopili mladi v učiteljsko službo. Četudi zadovoljujejo ostalim pogojem, zaradi tega, ker nimajo 55 let starosti, ne morejo v V. položajno skupino. Zato je sekcija stavila za finančni zakon predlog, naj se izpremeni ta določba tako, da zadostuje za dosego pogojev za V. skupino, da prebije učitelj v VI. skupini 3 leta in da znaša njegova povprečna ocena prav dobro. Izposlovanje kakršne koli, četudi povolj-ne rešitve na osnovi obstoječega zakona, kjer je napredovanje omejeno s pogojem prostih mest v višji skupini in s prostim kreditom, in ki dosledno stremi za izvedbo sistemizacije, bomo smatrali zgolj za začasno. Vse naše delo mora iti za tem, da se učiteljstvu vrne avtomatično napredovanje, ki ga je imele po starem zakonu. Četudi se nam določijo pri avtomatičnem napredovanju nekoliko daljši roki za dosego posameznih skupin, bi bila uvedba takega napredovanja pridobitev, ki bi nas trajno zadovoljila. Vsi naši predlogi, ki smo jih stavili glede napredovanja za letošnji finančni zakon stremijo zgolj za tem ciljem. Pri napredovanju naj omenim še § 263. u. z., na osnovi katerega moramo v zvezi s § 4. zakona o naknadnih in izrednih kreditih iz 1. 1933. čakati na dospelost vsakega na; predovanja 12 mesecev. Sekcija je na osnovi skupščinskega predloga predlagala za finančni zakon, naj se § 263. u. z. ukine. 4. Akontacija na pokojnine. Eden od delnih vzrokov, da kolegi in kolegice tudi po dovršenem 35. letu službe ne vlagajo prošenj z8 upokojitev je ta, da se jim istočasno z od- Inčbo O prestanku službe, oziroma z ukazom o upokojitvi ne izplačajo istočasno ze tudi nrvi pokojninski prejemki. Vecina teh uslužbencev je zato v tej dobi brez vseh sredstev ter zapada dostikrat dejansko v najhujše pomanjkanje. So primeri, da je moral čakati tak uslužbenec na nakazilo penzije po vec mesecev, da, tudi leto dni. kar se je dogajalo zlasti če je glavna kontrola osporavala odločbo o odmeri penzije. Taki primer, so se pojavljali tudi takrat, ce je uslužbencu prestala služba zaradi nepretrganega 12-mesec-nega bolovanja ^b,olovanja « mesecev v dveh zaporednih koledarskih letih. Zaradi bolezni i"n potrebnih sredstev za zdravljenje je bil umevno, položaj za te še težji. V zvezi s svojimi predlogi za finančni zakon si je prizadevala sekcija urediti to zadevo in to na način, ki bi državnega proračuna v ničemur ne obremenjaval. K § 12. z. o uradnikih bi bilo treba dodati dostavek, da ima uslužbenec, ki mu je prestala služba zaradi upokojitve, pravico do nakazila oziroma izplačila penzije do aktivnih prejemkov v procentualni izmeri, sorazmerno s številom v penzijo vštev-nih službenih let. Ta procentualni iznos bi se gibal od 50% plače in osebne doklade pri nameščencu, upokojenih z 10 do 20 let službe, in naj bi postopoma rastel do 95% vseh osebnih prejemkov, ki bi jih prejemali oni z nad 35 leti efektivne službe. 5. Maksimalno število učencev v razredu je bilo s prvotnim določilom zakona o narodnih šolah 50, oziroma 40 v razredu z večimi oddelki. Odredba § 30., odstavek 1. fin. zak. za leto 1933./1934. je prenesla pravico določevanja maksimalnega števila na ministra prosvete. Skladno s tem je izšla odredba, na osnovi katere se more deliti šele razred z nad 65 učenci. V svojem predlogu ža finančni zakon smo predlagali in utemeljili, da je treba uveljaviti v interesu uspehov narodne šole prvotno besedilo zakona o narodnih šolah. V predlogih za izpremembo k zakonu o narodnih šolah, na katerih smo delali na prošnjo kralj, banske uprave, pa smo prikazali potrebo, da se zniža tudi število, ki ga vsebuje prvotna določba šolskega zakona in sicer na maksimalno število 40 za razred z enim oddelkom in na 30 na razred z več oddelki. 6. Stanarina in kurivo. Po prvotni določbi zakona o narodnih šolah, vsebovani v § 84., so imeli vsi učitelji zajamčeno pravico do stanarine in kuriva, poročene učiteljice prav tako kakor neporočene. S členom 30., odst. 1. finančnega zakona za 1. 1933./1934. pa so poročene učiteljice to pravico izgubile. Z ozi-rom na to, da s to določbo ustvarjena razlika med prejemki poročenih in neporočenih učiteljic ne more imeti utemeljitve, je sekcija stremela za tem, da se z novim finančnim zakonom uzakoni prvotno besedilo šolskega zakona. 7. Oprostitev šolskih upraviteljev dela v razredu. Zakon o narodnih šolah je v svojem 113. § določal, da so šolski upravitelji na šolah z 12 oddelki osvobojeni dela v razredih. Finančni zakon za 1. 1933./1934. je v svojem 30. čl. prinesel odločbo, s katero popravlja prvotno besedilo zakona o narodnih šolah in odreja, da se oproste pouka v razredu šele oni upravitelji, ki imajo več nego 16 razredov. Tudi v tem oziru je predlagala sekcija uve-ljavljenje prvotnega zakonskega določila in svoj predlog podrobno utemeljila z administrativnimi posli upravitelja in s posli, ki jih stavlja nanj funkcija poslovodje krajevnega šolskega odbora. Odkar je stopila v veljavo uredba o vzdrževanju narodnih šol in je izšel tudi pravilnik k tej uredbi, je delo šolskih upraviteljev še večje in odgovornejše in je zato naš predlog še bolj utemeljen. Jasno pa je, da je upravičena tudi zahteva šolskih upraviteljev, naj se jim prizna zlasti sedaj ob povečanju dela in odgovornosti posebna funkcijska doklada. Zadevno določbo vsebuje naš predlog za izpremembo zakona o narodnih šolah. 8. Stanarina učiteljev pri banskih upravah. Dočim je bilo s čl. 40. fin. zakona za leto 1936./1937. urejeno vprašanje stanarine za učitelje, dodeljene pri ministrstvu prosvete, ki se jim je izplačevalo iz proračuna tega ministrstva, je dejansko ostalo nerešeno za učitelje pri kralj, banskih upravah, za katere je določal zakon, da se izplačuje stanarina iz bano-vinskih proračunov, a v bremene prihrankov za osebne prejemke. Ker je take prihranke v banovinskem proračunu nemogoče doseči, so kljub priznanju pravice do stanarine ostali banskim upravam dodeljeni učitelji brez nje. Zato smo predlagali, naj novi finančni zakon izpremeni prvotni tekst besedila in določi brez vsakih pogojev, da pripada banskim upravam dodeljenim učiteljem stanarina iz banovinskega proračuna in ravno tako iz istega proračuna stanarina sreskim šolskim nadzornikom dodeljenim učiteljem ter sreskim solskim nadzornikom samim. 9. Pogodbeni uradniki. — Vštetje časa za pokojnino. Prvotni tekst § 116. je določal, da se računa cas, prebit v službi države v svoj-stvu pogodbenega uradnika, za pokojnino, če je bi prestop iz pogodbene službe v državno službo neposreden, brez prekinitve Ta določba je bila s § 58. fin. 2ak. za leto 1932./33. ukinjena in se od 1. aprila 1. 1932. dalje čas pogodbene službe ne šteje več za pokojnino. S tem so vsi pogodbeni uslužbenci, ki čakajo po več let na državno službo, težko oškodovani. Sekcija je zato predlagala, naj se z novim. fin. zak. ukine § 58. fin. zakona za leto 1932./33. in naj se ponovno uveljavi prvotno 3. odstavka § 116. 10. Ukinitev 1% doprinosa k uslužbencem davku, ki ga plačujemo za brezposelne Je danes, ko spričo nizkih prejemkov občutimo vsak, še tako majhen izdatek, potrebna. O priliki lanske proračunske debate je omenil že sam finančni minister, da se bo ta doprinos ukinil. Zadeven predlog smo stavili tudi za letošnji fin. zakon. 11. Povišanje proračunskih mest za učitelje pripravnike. O delu in skrbi za brezposelne učiteljske abituriente boni govoril na drugem mestu. Tu naj navedem le, v koliko je stremela sekcija doseči znižanje brezposelnega naraščaja v zvezi z državnim proračunom. Po eni strani visoko število brezposelnih učiteljskih abiturientov, ki čakajo že leta in leta na službo, v dravski banovini jih je trenutno 719, po drugi strani pa nad 250 razredov brez učitelja, narekuje samo po sebi nujnost povišanja budžetskih mest za učitelje pripravnike. Predlagali smo zato, naj se v državnem proračunu kreira za vso državo 2000 novih pripravniških mest, katero število bi po našem računu trenutno zadostovalo, da bi se zaposlili po pretežni večini vsi brezposelni učitelji, in da bi se zadovoljilo potrebi narodne šole v naši, pa tudi v drugih banovinah. Da zainteresiramo čim širše sloje za nujnost rešitve tega vprašanja, smo skupno z odsekom za brezposelne učiteljske abituriente izdali še posebno spomenico in brošuro, ki je bila v dobi pred zasedanjem narodne skupščine in med zasedanjem poslana vsem odločujočim osebam. 12. Ureditev položaja učiteljev - vojakov. Učitelji, ki morajo na odslužitev kadrskega roka, so glede službene dobe občutno oškodovani. V smislu § 5. u. z. morajo pred nastopom kadrske službe podati ostavko na učiteljsko službo. Po odslužitvi kadrskega roka pa morajo često mesece in mesece čakati na novo postavitev. Poleg časa, ki ga prebijejo v vojni službi izgube za napredovanje in penzijo tudi čas čakanja na vrnitev v učiteljsko službo. Jasno je, da vsi, ki so na tem vprašanju prizadeti to izgubo časa in pa težke materialne razmere, v katerih se nahajajo do novega sprejema v državno službo, zelo težko občutijo. Sekcija je zato predlagala, naj bi se s fin. zakonom za 1. 1937./38. uzakonila določba, da se uslužbenec, ki mu je prestala služba zaradi odsluženja kadrskega roka po odslužitvi vojne obveze po službeni dolžnosti sprejme v državno službo z dnem, ki sledi dnevu odpusta iz kadrskega roka in to na osnovi podatkov njegovega centralnega usluž-benskega lista in dokaza o zadostitvi vojaške obveznosti. 13. Ureditev položaja učiteljem na Ciril Metodovih šolah. Do zadnjega časa učiteljem, ki so službovali na Ciril Metodovih šolah, ni bilo rešeno vprašanje vštetja službe na teh šolah za penzijo in odmero penzije. V enakem položaju so se nahajali številni učitelji, zlasti v dunavski banovini, ki so službovali svoj čas deloma v šolski, deloma v administrativni službi bivših verskih nacionalnih šol. Za ureditev tega vprašanja se je organizacija zavzemala že leta in leta, doslej vedno brez uspeha. Opetovano smo predlagali, da bi bilo treba dopolniti § 270. u. z. z novim dostavkom tako, da se prizna vsem tem učiteljem bodisi v učiteljskih, bodisi v administrativni službi označenih ustanov prebiti čas za penzijo in odmero penzije. Že lansko leto smo uspeli zainteresirati odločujoče kroge tako, da smo, četudi s finančnim zakonom ta zadeva še ni bila rešena, bili uverjeni, da bomo dosegli ugodno rešitev letos. Naše pričakovanje in pa prognoza, ki sem jo vstavil že v svoje lansko poročilo za banovinsko skupščino, se ]e uresničilo. V finančni zakon je prišla zadevna določba z veljavnostjo od 31. marca 1931, tako da se bo uredil položaj tudi onim upokojencem, upokojenim po letu 1931., ki jih to vprašanje zadeva. V zvezi s tem vprašanjem je skušala sekcija doseči, da bi se s fin. zakonom za leto 1937./38. uzakonila tudi določba, s katero bi se čas, prebit v narodno obrambnem delu po 1. 1919. na ozemlju bivše Avstro-Ogrske monarhije, štel v državno službo za napredovanje in penzijo. Uzakonitev take določbe je v socialnem in nacionalnem oziru utemeljena prav tako kakor določba, ki zadeva učitelje na bivših Ciril-Metodovih šolah in v službi bivših verskih avtonomij. 14. Kontraktualni učitelji in učitelji dnev-ničarji. V kakšen položaj so prišli ti učitelji v mesecu juliju 1936 in kako se je ta položaj v teku časa še slabšal, smo točno pojasnili v svoji okrožnici št. 770 z dne 11. nov. 1936, v kateri smo poslali sreskim učiteljskim društvom prepis obširne naše predstavke na kr. bansko upravo in ministrstvo prosvete. V tej in naslednjih naših predstavkah je orisan ves težak položaj kontraktualnih učiteljev in učiteljev dnevničarjev tako v socialnem kakor v pravnem pogledu. Predoeena je nujna potreba, da se izvaja praksa, ki jo je uvedlo ministrstvo prosvete leta 1921. s posebno odločbo, s katero je uvedlo dopolnilne izpite za učitelje, ki so došli iz Italije, a so tam polagali zrelostni in praktični učiteljski izpit šele po 8. decembru I. 1920. Naše stališče si je kralj, banska uprava osvojila v celoti in predlagala ministrstvu prosvete, naj se to vprašanje z zakonom definitivno uredi. Isti predlog je s točno stilizacijo dopolnitev, ki bi jih bilo treba vstaviti tako v zakonu o narodnih šolah, kakor v zakonu o učiteljskih šolah poslala izvršnemu odboru za novi finančni zakon. S posebno okrožnico pa ga je dostavila tudi prav vsem narodnim poslancem in senatorjem iz dravske banovine ter obema slovenskima ministroma s prošnjo, da se zavzamejo za ugodno rešitev tega vprašanja. Poleg tega je navezala stike tudi z drugimi činite-lji. Kljub vsej intenzivnosti dela je uspeh izostal. Uverjeni pa smo, da nam bo uspelo delo v prihodnjem letu. Ta optimizem naslanjamo na dejstvo, da je ureditev tega vprašanja v vseh ozirih prav tako globoko uteme- ljena kakor ureditev položaja učiteljev na Ciril Metodovih šolah. V zadnjem času se je od več strani jelo delati na to, da bi se uporabil tudi za kon-traktualne učitelje in učitelje dnevničarje, došle iz Italije, pravilnik o polaganju praktičnega učiteljskega izpita, ki ga je izdalo ministrstvo prosvete 1. 1930. za učitelje z nepopolno učiteljsko kvalifikacijo. Vsa stilizacija tega pravilnika pa je taka, da je v celoti izgubil veljavo že naslednje leto. Četudi bi mogoče zaradi posebnosti vprašanja kontraktualnih učiteljev trenutno uspelo rešiti to vprašanje na osnovi določb omenjenega pravilnika, obstoja nevarnost, da bi se kdaj pozneje, in to upravičeno, osporavala prizadetim učiteljem popolna kvalifikacija za učiteljsko službo v smislu zakona, kar bi bilo še mnogo težje, kakor pa je to danes. Smatramo, da se more vprašanje kvalifikacije rešiti zgolj z dopolnitvijo zakona in na noben drug način. V tej smeri bo šlo naše prizadevanje tudi v bodočem letu. Konkretno, katere člene zakonov in kako jih je treba izpremeniti, tukaj ne navajam, ker so prejela sreska društva okrožnico, v kateri so bili ti naši predlogi dobesedno navedeni. 15. Učiteljice ženskih ročnih del. Njihov položaj je izredno težak. Ker je izostalo v § 346. u. z. njihovo zvanje, ne more napredovati prav nobena. Število vseh učiteljic za ročno delo v banovini znaša okrog 70. V drugih banovinah jih ni in poučujejo ročna dela literarne učiteljice. Ravno to je vzrok, da ne najdemo pri odločujočih krogih pravega razumevanja tega vprašanja, ki postaja za prizadete od leta do leta bolj boleče. Tudi letos je sekcija, kakor vsa leta doslej storila vse, da bi dosegla uzakonitev zvanja za učiteljice ženskih ročnih del in pa njihovo razporeditev po skupinah. Da bi ne bilo prigovorov, da poučujejo to delo drugod literarne učiteljice, smo omejili svoj predlog za fin. zakon zgolj za učiteljice, ki se že nahajajo v državni službi in naj bi se samo za te skladno s § 45/3 u. z. določilo zvanje od X. do VII. skupine. Uspeli nismo. Z ozirom na to, da se leto za letom ponavlja isto delo, ki rodi vedno negativne rezultate, smo prišli na misel, da bi poizkusili na drug način. Ena od učiteljic ženskih ročnih del s potrebno kvalifikacijo bi morala zaprositi z osebno vlogo, da bi ministrstvo prosvete skladno z določbo § 347. u. z. uzakonilo njeno zvanje in izvršilo istočasno razporeditev po skupinah, tako kot se je to zgodilo tudi za veroučitelje narodnih šol. V primeru negativne rešitve bi poizkušali s pritožbo na državni svet. O uspešnosti te poti ne moremo dati nobenih izjav, ker bi bil to poizkus, ki bi ga bilo treba izvesti ter bi si zato niti organizacija niti učiteljce ženskh ročnih del same nikdar ne mogli očitati, da se je zamudila kaka prilika. Večje število učiteljic ženskih ročnih del je o tej možnosti informirano, do danes pa ni dala še nobena sekciji potrebnih podatkov v proučitev. V izpremembah, ki jih je sekcija predlagala k zakonu o narodnih šolah so vsebovani tudi členi, ki zadevajo učiteljice ženskih ročnih del. S sprejetjem teh izprememb bi bil njihov položaj urejen. 16. Novi disciplinski predpisi. S § 40. fin. zak. za leto 1936./37. so prestali veljati disciplinski predpisi po zakonu o narodnih šolah. Skladno z določbo citiranega fin. zakona je izdalo ministrstvo prosvete zakonsko uredbo, s katero stopajo v veljavo za učiteljstvo novi disciplinski predpisi, ki so jim za osnovo disciplinski predpisi zakona o notranji upravi. Še pred izdanjem te uredbe je sestavila učiteljska organizacija svoj detajliran predlog, ki prikazuje želje učiteljstva glede disciplinskih predpisov. O novih disciplinskih predpisih smo obširno pisali v »Učiteljskem tovarišu«. Brez dvoma značijo važno pridobitev za učiteljstvo, saj urejajo postopek in dopuščajo polno možnost zagovora in obrambe. V sodišču je tudi zastopnik organizačne uprave. V teku leta je bilo sodišče tudi sestavljeno. Kot zastopnik upravnega odbora je prišel v svojstvu sodnika v bansko sodišče tov.Lovro Korenčan. Četudi pomenijo disciplinski predpisi za nas velik korak naprej, vendar nas ¿iso v celoti zadovoljili. Mnogi naši predlogi, vsebovani v ministrstvu prosvete predloženem projektu, niso prišli do uveljavljen j a. Zato se postavlja samo po sebi v program našega dela, s točno obrazložitvijo opravičenosti naših teženj prepričati odločujoče kroge o tem, da je treba upoštevati pri disciplinskih predpisih za učiteljstvo svojstvenost učiteljevega dela in miljeja, v katerem se to delo vrši, in pa organizacijo prosvetne stroke. Zato bi bilo treba nove naše disciplinske predpise izpremeniti, oziroma dopolniti, ali pa izdati za učiteljstvo narodnih šol docela nove disciplinske predpise. Kaj nam je prinesel finančni zakon? Uspeli smo, da je bila priznana učiteljem, dodeljenim k banskim upravam, stanarina iz banovinskega proračuna, za kar smo se potezah. Za učitelje pripravnike je bilo ustanovljeno v novem državnem proračunu 800 novih mest za vso državo, s čemer se je vsaj deloma ustreglo potrebi. Vendar pa je to število tako majhno, da še dolgo ne bodo mogli do zaposlitve vsi brezposelni abiturienti in da tudi ne bo mogoče zasesti vseh praznih razredov po šolah. Položaj učiteljev, ki so služili v šolski upravni službi, verskih avtonomijah in šolah in občinskih šolah ter na šolah družbe sv. Cirila in Metoda je urejen, s tem, da se priznava čas, ki so ga prebili ti učitelji v omenjenih napravah in šolah, za dejansko državno službo in se je v tem smislu izpopolnil § 270. u. z. Ravno tako je bil rešen položaj za učitelje in učiteljice na srbsko pravoslavnih šolah v bivših pokrajinah Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Vojvodine, Slavonije in Hrvatske. Vse ostale naše zahteve in težnje so ostale nerešene. Novi fin. zakon je prinesel poleg tega tudi določbo, da izda minister prosvete uredbo z zakonsko močjo, s katero se razporede vsa mesta in šole, ki jih smejo dobiti učitelji z določenim številom službenih let v smislu § 101. zak. o nar. šolah. Gotovo je, da je ta uredba potrebna, ker bodo za marsikoga izostale neprijetnosti, ki so se doslej često pojavljale. Dogajalo se je, da je bil učitelj, često celo začetnik, postavljen v kraj, za katerega se zahteva najmanj 5 ali pa še več službe. Ko je pozneje Glavna kontrola to postavitev osporila in je ministrstvo dekret razveljavilo, je moral prizadeti vrniti tudi razliko v osebnih dokladah in stanarini, če je bil pomotoma postavljen v sresko mesto. Zlasti težka pa je bila določba, s katero uvaja novi finančni zakon v svojem 33 paragrafu delni celibat za učiteljice. Nejasne vesti, da se govori o uvedbi celibata, smo zaznali že preje. Nihče pa ni vedel povedati kaj konkretnejšega. Govorilo se je o splošnem celibatu za državne name-ščenke, to pa ne v zvezi s fin. zakonom, marveč v zvezi z izpremembo uradniškega zakona. Tako banovinske kakor centralne organizacije so si brezuspešno prizadevale, da bi zaznale o vsej stvari kaj določnejšega, na kar bi mogle nasloniti svoje delo, da bi se namera njenega obstoja v primeru resničnosti ne izvedla. Vest, da je stavljen narodni skupščini zadevni amandman, je prišla zato docela iznenada. Med članstvom širom vse države je nastalo veliko vznemirjenje. Sreska učiteljska društva, vse sekcije in centralna učiteljska organizacija so napeli vse sile, da bi ne prišlo do uzakonitve amandmana. Uspeha pa ni bilo. Akcijo proti uzakonitvi celibata so podpirala številna ženska društva. Po uzakonitvi je sekcija z delom nadaljevala. Pripravila je spomenico in jo predložila tudi vsem sreskim učit. društvom. Sreska učiteljska društva so na svojih zborovanjih imela kot posebno točko dnevnega reda referate, ki so pokazali škodljivost uvedbe celibata za učiteljice. Slično spomenico je sprejel dne 30. maja t. 1. tudi predsedniški zbor naše sekcije. V spomenici, ki jo je v celoti priobčil tudi »Učiteljski tovariš«, je jasno prikazano, da izvajanje celibata ne bi kratilo samo ustavno zajamčenih pravic in enakopravnosti učiteljicam, ki jih utesnuje v izbiri življenjskega druga, marveč da bi istočasno ne moglo v ničemer prispevati k zmanjšanju brezposelnosti med učiteljskim naraščajem, kar je bil, po utemeljitvah v narodni skupščini, glavni vzrok za uzakonitev celibata. Ker je ta spomenica po svoji vsebini obče znana, se ne spuščam v podrobnosti. Omenjam naj le, da smo ob njenem koncu prikazali nujnost, naj se ne pristopi k izvajanju določbe o celibatu, ki naj se o prvi priliki ukine, bodisi, da se izpremeni šolski ali uradniški zakon, bodisi z novim finančnim zakonom. Isto stališče smo vnesli tudi v izpremembe k zakonu o narodnih šolah, ki smo jih predložili kot svoj predlog prosvetnemu oddelku banske uprave. Z ozirom na neučinkovitost kompenzacije zaposlitve brezposelnih učiteljskih abiturientov z uvedbo delnega celibata za učiteljice in z ozirom na številne druge razloge, ki se pri podrobnejšem proučevanju tega vprašanja javljajo sami po sebi, smo uverjeni, da bo uspelo, doseči s sistematičnim in vztrajnim delom ukinitev zadevne določbe. IZPREMEMBA ŠOLSKEGA ZAKONA. V začetku druge polovice preteklega šolskega leta je pozvalo ministrstvo prosvete vse banske uprave, naj pripravijo do konca šolskega leta predloge za izpremembo zakona o narodnih šolah. Pravi povod za pokrenitev tega vprašanja so dale nejasnosti v zakonu, h kateremu kljub vsemu našemu prizadevanju ni bil izdan obči pravilnik, ki je predviden v § 181. novega zakona in ki bi rešil vprašanja, o katerih zakon ni mogel podrobneje razpravljati. Pravilnik bi moral predvidoma iziti v roku dveh mesecev po uveljavljenju zakona. Posledica izostanka občega pravilnika pa tudi specialnih pravilnikov in uredb je bila, da so se iste določbe v posameznih banovinah različno tolmačile in izvajale. Spričo nejasnosti je prihajalo poleg tega ministrstvo neprestano v položaj, da je moralo dajati banskim upravam različna tolmačenja k posameznim členom in poglavjem. Prosvetni oddelek kr. banske uprave je povabil k sodelovanju na izpremembah zakona tudi našo organizacijo. Temu vabilu smo se rade volje odzvali in naprosili istočasno tudi vsa sreska učiteljska društva, naj nam pošljejo svoje konkretne predloge. Pri sekciji je prevzel delo na izpremembi zakona šolsko-upravni odsek. Predvsem je upošteval vse predloge naših banovinskih skupščin in pa predloge za izdajo občega pravilnika k zakonu o narodnih šolah, ki ga je pred leti sestavila naša sekcija, potem pa ga je še dvakrat predelala. Zadnja predelava pravilnika se je izvršila v letu 1935./1936., ko je organizacija zopet napela vse sile, da bi ministrstvo vendarle izdalo pravilnik. Sreskim učiteljskim društvom smo poslali z okrožnico 1668 z dne 8. aprila 1937 v informacijo in orientacijo dokončno stilizirane vse tiste predloge za izpremembo zakona o narodnih šolah, ki so bili že opetovano sprejeti na naših banovinskih skupščinah. Medtem je sekcija s svojim delom nadaljevala. Poleg določil v projektu njenega občega poslovnika k šol. zokanu, je proučila tudi nekatere šol. zakone srednjeevropskih držav ter se opirala nanje, v kolikor so nekatere določbe dobro uporabljive tudi za naše prilike. Po prejemu izpreminjevalnih predlogov od strani sreskih učiteljskih društev je svoj predlog za izpremembo zakona dokončno sti-lizirala, ga razmnožila in ga predložila kralj, banski upravi, v vednost pa ga je poslala tudi vsem sreskim učiteljskim društvom. Isti predlog je dostavila tudi, izvršnemu odboru v Beograd. Predlogi sekcije za izpremembo zakona zadevajo vsa važna vprašanja šole in učitelj-stva. Predvsem streme za tem, da bi prestaja delitev narodne šole v osnovno šolo in višjo narodno šolo. Vseh osem let naj bi bila šola ena sama enota in naj bi se šteli razredi od spodaj navzgor. Poseben odstavek ureja tudi šolske olajšave. Poseben zakon predvideva šole za defektne otroke. Ker nastajajo pri izvajanju § 39. šol. zakona težkoče ter se v posameznih primerih branijo upravne občine kot lastnice šolskih nepremičnin izdati odstopno izjavo, na osnovi katere je edino mogoče izvesti pri sodišču zemljeknjižni prepis šol. nepremičnin od upravne na šolsko občino, je v predlogih sekcije vsebovan dostavek k § 39. Ta določa, da tvorijo šolsko imovino vse nepremičnine, ki služijo trajno šolskim namenom. Te postanejo last šolske občine ne glede na to, ali so bile šolskim namenom dovedene zaradi ponovne obveze ali prostovoljno od javnih korporacij ali od privatnikov. Z uzakonitvijo tega predloga bi prepis šolskih premičnin ne bil več ono često zelo mučno vprašanje, ki povzroča mnoge neprilike, pa tudi nepotrebna trenja. Da bi se to vprašanje rešilo na gornji način, smo se trudili doseči že več let o priliki izdanja finančnih zakonov, a doslej vselej brezuspešno. Naš predlog vsebuje dolge določbe o ambulantnih šolah, o dolžnostih upravne občine, o nabavi učnih knjig za vse učence, o šolskih proračunih, o manjšinskih šolah, v katerem poglavju je treba več jasnosti, kakor jo vsebuje sedanji zakon, predvideva za ročna dela tudi posebne učiteljice ženskih ročnih del ter jih navaja na večih mestih. Z uzakonitvijo teh predlogov bi, bile a predavanjih pedagoškega kongresa, popoldne izmenoma ogled najznamenitejših stavb in velikomestnega prometa ter svetovne razstave. V nedeljo 25. jul. izlet v zgodovinski Versailles. Odhod iz Pariza v sredo 28. julija ob 17.40 preko Strassbourga v Miinchen, kamor prispemo v četrtek 29. julija ob 7.20. Celodnevni ogled mesta in prenočevanje; odhod v petek 30. julija ob 7.45 proti Salzburgu, znanemu turističnemu biseru, ki si ga ogledamo za par ur, nato nadaljujemo vožnjo ob 12.45 proti Ljubljani, ki jo dosežemo zvečer ob 19.42. Vse podrobnosti glede prtljage, valut itd. so navedene v okrožnici, ki naj jo vsak udeleženec pazno prebere in se točno ravna po njej. Prehrana in nastanitev bo večinoma v internatih, ker bi z našimi skromnimi sredstvi sicer ne mogli tako dolgo ostati zunaj. Poskrbljeno je, da bodo stanovanja snažna, hrana pa tečna in izdatna ter da tozadevno ne bo nikakih pritožb. Udeležence ponovno opozarjamo, da nam čimprej pošljejo uradno dovoljenje za potovanje in nakazilo zneska za nabavo tujih valut, ki jih more nabaviti edinole vodstvo ekskurzije (za poedinca do zneska 5000 din) ter da poravnajo še zaostale obroke. Termin za vse to je nepreklicno do 6. julija. VODSTVO. Splošne vesti Vaien odlok Ministrstvo prosvete je objavilo dne 15. junija t. 1. pod O. n. br. 40.553 nastopno: Po čl. 22. pravilnika za izvrševanje uredbe o vzdržavanju narodnih šol O. N. br. 13.255/37 je predvideno, da lahko izvrše ban-ske uprave nabave poedinih potrebščin za vse šole v banovini. S tem se je mislilo prvenstveno na učila, katerih ni mogoče nabaviti v manjših mestih, dočim za ostale potrebe, katere je mogoče nabaviti v manjših krajih, lahko te nabavke izvrše šole same. Nekatere banske uprave nameravajo nabaviti v mestu, na sedežu banovine, učne knjige in ostale potrebščine, zaradi česar bi ostale knjigarne v manjših krajih brez glavnega posla in bi bil ogrožen njihov obstanek. Savez knjigarniških organizacij Jugoslavije je predložil ministru prosvete pod br. 893 z dne 8. junija 1937. spomenico, v kateri navaja škodo, ki bi jo utrpeli z navedenimi nabavkami knjigarnarji po manjših krajih v posameznih banovinah. Minister prosvete naroča pažnjo na zle posledice in naroča banskim upravam, naj postopajo po svoji uvidevnosti in prevdarku in pazijo na interes trgovcev po manjših krajih. Po tej naredbi ministra prosvete ni izključeno od nabavk nobeno podjetje, ki prodaja šolske potrebščine in lahko naročajo šolska upraviteljstva vse potrebščine tam, kjer jim je najbolj priročno in kjer dobe pravo blago po primernih cenah. II. VSESLOVANSKI MLADINOSLOVNI KONGRES bo 26., 27. in 28. avgusta v Ljubljani. Predavali bodo mladinoslovci iz Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske in Bolgarije. V okviru kongresa bodo naslednje razstave : 1. Reformnošolska iz Zlina. 2. Mladinsko higienična iz Češkoslovaške. 3. Domoznanska iz Češkoslovaške. 4. Povojna slovanska mladinska knjiga — priredi Mladinska Matica JUU v Ljubljani. 5. Pedagoška izdan j a Slovenske šolske matice. 6. Mladinska zaščita — priredi Unija za zaščito dece v Ljubljani. Prijavnina za udeležence 20 din. Udeleženci bodo imeli na podlagi izkaznice, ki jo prejmejo po vplačilu prijavnine, pravico do vstopa na vsa predavanja in razstave. Prijave sprejema: Pripravljalni odbor v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. — Jugoslavija. Predsednik: Dr. Karel Ozvald, s. r., univ. prof. Predsednik slov. odbora: prof. dr. M. Rostohar, s. r. Tajnik: dr. Jan Uher, s. r. Tajnik: Drago Supančič, s. r., strok. učit. Prijave za II. v. pedološki kongres naj se glasijo: Podpisani se prijavljam kot udeleženec za II. vseslovanski pedološki kongres, ki bo 26., 27. in 28. avgusta 1937 v Ljubljani — Jugoslavija. Želim prenočišče za 25., 26., 27. in 28. avgusta 1937 v hotelu od 25 din dalje, privatno od 20 din dalje, v internatu od 5 din dalje. Prijavnino 20 din sem poslal po položnici č. r. 17.471. Inozemci plačajo prijavnino po uradnem tečaju ob prihodu v Jugoslavijo. SPREMEMBA V GLAVNEM PROSVETNEM SVETU Prosvetni minister je razrešil predsednika Jugoslovanskega učiteljskega udruženja Ivana Dimnika dolžnosti člana glavnega prosvetnega sveta, upokojenega učitelja Svetisla-va Acimoviča pa je imenoval za njegovega naslednika v prosvetnem svetu. (»Jutro« 7. julija.) ZAZNAMEK POČITNIŠKIH TEČAJEV ZA UČITELJSTVO I. Počitniški pedagoški tečaj RK v Beogradu, od 5. do 31. julija 1937 (glej »U. T.«, št. 40.) II. Tečaj za prikrojevanje v Ljubljani, od 5. do 7. julija 1937 (glej »U. T.«, št. 41.) III. Tečaj za fino kuho v Ljubljani, od 3. do 12. julija 1937; tečaju je priključen nauk o serviranju (glej »U. T.«, št. 41.) IV. Učiteljski tečaj v Crikvenici od 7. julija do 14. avgusta 1937. (Ban. odbor PRK v Zagrebu.) V. Higienski tečaj v Makarski (Protitu-berkulozna liga v Osijeku od 7. julija do 4. avgusta, glej »U. T.«, št. 43.) VI. Tečaj za ročna dela z umetno obrtjo v Zagrebu od 2. do 28. julija 1937, (glej »U. T.«, štev. 43.) VII. Tečaj za ročna dela z umetno obrtjo na Rabu od 3. julija do 21. avgusta 1937, (glej »U. T.«, štev. 43.) VIII. Tečaj za učitelje kmetsko - nadaljevalnih šol: uvodni in metodični tečaj v Mariboru od 2. do 14. avgusta 1937. (Kr. ban. uprava v Ljubljani, glej »U. T.«, štev. 44.) IX. Tečaj za učitelje kmetsko-nadaljeval-nih šol: idejni tečaj v Mariboru od 16. do 21. avgusta 1937. (Kr. banska uprava v Ljubljani, glej »U. T.«, štev. 44.) X. Pedagoški tečaj v Mariboru od 15. do 22. avgusta 1937. (Pedagoška centrala v Mariboru, glej »U. T.«, štev. 43.) XI. Merkantilni tečaj od 5. do 31. julija in od 2. do 28. avgusta. (Kr. banska uprava v Ljubljani, glej »U. T.«, štev. 45.) — »Učiteljski tovariš« bo izhajal med počitnicami le vsak drugi teden. — VIL banovinska skupščina JUU sekcije za savsko banovino bo 11. in 12 julija 1937. v Zagrebu. — Počitniški pedagoški tečaj. Za pedagoški tečaj, ki ga priredi Pedagoška centrala v Mariboru v tednu od 16. do 21. avgusta, je pristopnina 20 din, ki se jo lahko pošlje na Pedagoško centralo — učiteljišče — Maribor, ali pa se jo plača ob prihodu. Čas za priglasitev traja seve do tečaja, vendar pa prosimo, radi evidence in preskrbe hrane in stanovanja, da se priglasite najpozneje do 5. avgusta osebno na PC od 10. do 12. ure ali z dopisnico z navedbo predvidene želje glede stanovanja in hrane. — Za učitelje je preskrbljenih doslej 40 postelj v Dijaškem domu, in sicer po 4 din, s celodnevno hrano vred pa 20 din, za učiteljice pa 15 postelj z zajtrkom vred po 10 din. Za dame se bodo na željo preskrbele po možnosti tudi privatna stanovanja. — Iz-borno hrano bi oskrbela Uradniška menza, in sicer 14 din za obed in večerjo (6 krat tedensko moenata) ali v Ljudski kuhinji, kjer je obed po 4,50, 7 in 8,50 din, večerja pa po 3,50 in 5 din. — Točna razporedba posameznih predavanj bo objavljena na tečaju. — Pedagoška centrala v Mariboru, poslovanje knjižnice med počitnicami. Ker je obisk knjižnice med počitnicami navadno zelo majhen, bo letos od 15. julija do 15. avgusta zaprta. Ako bi pa kdo v tem času nujno potreboval kakšno knjigo, naj se obrne na tajnika Pedagoške centrale, g. A. Koprivo. Odbor. — Učiteljski dom v Ljubljani, Zibertova 27, ponovno opozarja tovariše in tovarišice, ki imajo otroke za srednjo šolo, da jih pri-glase pravočasno za internat. Termin 15. julij. Stanovanje higienično. Hrana meščanska. Cene zmerne. Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Zahtevajte prospekt! — Učiteljski dom v Mariboru. Prosim vse one tovariše in tovarišice, ki nameravajo v prihodnjem šolskem letu izročiti svoje sinove v varstvo našemu zavodu, da jih pri-glase najkasneje do 15. julija t. 1. Po tem dnevu bomo sprejemali vse ostale priglašence po vrstnem redu, v katerem bomo prejemali prošnje za sprejem. Radi malega števila prostih mest je možno sprejeti le prav omejeno število novincev. — Kdor želi dobiti pismen odgovor, naj ne pozabi priložiti znamke! Upravnik. — Železniške legitimacije za državne upokojence in upokojenke. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Ob koncu leta 1937. prestane veljavnost železniških legitimacij za upokojence v platnicah sive barve. Državni upokojenci in upokojenke, ki prejemajo pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, naj naroče nove železniške legitimacije za leto 1938. zase in za svoje rodbinske člane že sedaj. Finančni direkciji naj pošljejo nove doprsne fotografije v velikosti 6 X 9 cm. Fotografije jih morajo predstavljati v civilni obleki. Na hrbtu slike je treba razločno zapisati rodbinsko in rojstno ime. Rabljene slike bo direkcija vračala. Poleg slike naj pošljejo upokojenci za vsako legitima- cijo 20 din v gotovini. Znesek morejo plačati tudi na čekovni račun finančne direkcije št. 10.011 po čekovni položnici, ki jo dobe pri davčni upravi za 25 par. Na položnici naj označijo, čemu pošiljajo denar. Za rodbinske člane veljajo žena ali vdova in zakonski otroci. Sinovi uživajo vozno ugodnost do polnoletnosti, hčere pa do omo-žitve, če jih starši vzdržujejo. Da so hčere samskega stanu, dokažejo upokojenci s potrdilom župnega urada, da jih vzdržujejo, čeprav zanje ne prejemajo več rodbinske do-klade, pa s potrdilom pristojne občine. Žena in otroci uživajo vozno ugodnost samo, če žive z uslužbencem v rodbinski skupnosti. Rodbinska skupnost obstoji tudi tedaj, ko žena ali otroci iz upravičenih raz» logov ne žive v istem kraju, kjer živi uslužbenec. Rodbinska skupnost se mora dokazati s potrdilom pristojne občine ali policijske uprave. Vsa potrdila, ki niso zavezana taksi, se morajo priložiti fotografiji. Dosedanje železniške legitimacije, izdane po pravilniku iz leta 1930., preden je stopil v veljavo občni pravilnik o voznih in prevoznih ugodnostih z dne 4. julija 1936., bodo morali državni upokojenci v januarju 1938 poslati finančni direkciji, da jih vrne direkciji državnih železnic. Svoje slike smejo upokojenci iz njih odstraniti. — Društvo upokojenega učiteljstva v Ljubljani je razposlalo položnice za vplačilo treh smrtnih primerov vnaprej (samski din 19"—, zakonci din 37'—) v smislu čl. 6. novoodobrenih pravil. — Pri Društvu upokojenega učiteljstva v Ljubljani bodo od 1. januarja 1938 oproščeni vseh plačil za posmrtnino člani, ki so pristopili v prvih štirih letih, t. j. od 1. 1912. do 1. 1915., vendar ostanejo s polno vsoto zavarovani. — Voditelje kmetsko - nadaljevalnih šol naproša odbor, da poravnajo svoje dolgove za brošurice in tako omogočijo, da se ta pre-potrebna akcija nadaljuje. — Maturantom državnega moškega učiteljišča v Mariboru iz leta 1912.! »Naša družina iz šolskih klopi« obhaja svoj srebrni jubilej v dneh 5. in 6. julija t. 1. v Mariboru. V ponedeljek zvečer se snidemo v Nabav-ljalni zadrugi. Pridite vsi in pripeljite s seboj gospe soproge! Tovariško pozdravlja Lojze Hofbauer — Hrastnik. — Maturantje ljubljanskega učiteljišča 1. 1907. ne pozabite na sestanek 10. t. m. ob 14. uri v Ljubljani. Tit. — Maribor 1927! Ženski in moški letnik obhajata obletnico v dneh mariborskega tedna. Najdemo se 7. avgusta ob 10. uri na vrtu Astorije. ž. —i Premeščeni so: Azarov Mihaela iz Trate v Reteče, Bušen Marta iz Sv. Križa v Mur. Soboto, Betriani Antonija iz Kočevja v Jur-klošter, Bratina Ljudmila iz Ptuja v Lovrečar (Varaždin), Černigoj Karel iz Olimlja v Podčetrtek, Čok Albert in Čok Klara iz Zagorja v Sevnico, Demšar Antonija iz Št. Vida v Št. Rupert, Drekonja Ciril iz Turnišča v Jarenino, Furlan Leopold iz Velenja v Srednjo vas, Gol-majer Bogdan iz Sv. Križa v Sevnico, Gril Dragica iz Trbovelj-Vode v Ljubljano, Hof-bek Edmund in Hofbek Marija iz Senovega v Dol. Nemško vas, Hrast Marija iz Cerkelj v Begunje, Janežič Franc in Janežič Terezija iz Police v Ljubljano, Keržin Franja iz Gor. Pirnic k D. M. v Polju, Korman Alojzija iz Vuhreda v Podbeljko, Kegl Vekoslav iz Reke v Hoče, Menard Viljem iz Podgrada v Novo mesto, Nanut Anton iz Svibna v Stopiče, Pe-trič Marija iz Gaberja v Orehovice, Petelin Alb. iz Škofje Loke v Ljubljano, Podreka Ivana iz Sv. Križa v Rog. Slatino, Pikuš Berta iz Dol. Lendave v Ravne, Rozman Franc iz Vokla v Cerklje, Sancin Josip iz Vodic v Št. Vid, Senica Anton iz Brežic v Beograd, Škerle Antonija iz Bevk v Krško, Šetinc Ljudmila iz Št. Vida v Log Zaplano, Terpin Josip iz Bevk v Ljubljano, Vouk Ivan iz Iga v Ljubljano, Vilhar Marija iz Zagradca v Črnuče, Vidic Albina iz Prevalja v Dravograd, Verk Marta iz Rog. Slatine v Sv. Križ, Žitko Marija iz Moravč v Pirniče, Žvan Andrej iz Koroške Bele v Ženavlje. —i Premeščeni so: Ambrožič Angela iz Dolnje Lendave v Ljubljano, Andolšek Ivan iz Dobrepolja v Ponikvo, Antonac Adela iz Št. Vida v Križevce, Beričič Julija iz Križevcev v Kupince, Bizjak Veronika iz Sulinca v Za-gradcc, Baukovac Matilda iz Sladkega vrha v Št. IIj v Slov. goricah, Bazelj Jakob iz Divoške Oravice k Sv. Urbanu, Bande Ana iz Dol. Tople Rebri k Sv. Miklavžu, Bahovec Josipina iz Sv. Lenarta v Trbovlje, Božič Frančiška iz Št. Jerneja v Zalog, Casar Vinko iz Dobrov-nika v Gančane, Duša Vekoslava iz Mizlja v Vidonce, Deželak Marija iz Rajhenburga v Teharje, Daneu Danilo iz Žažarja v Ruše, Drofenik Vekoslava iz Podkraja v Zameško, Dolanc Ana iz Št. Andraža k Sv. Katarini, Duh Jožefa iz Vel. Nedelje v Ljubljano, Er-ker Berta iz Dolža v Mali Slatnik, Frangeš Terezija iz Predanovcev v Poljčane, Gabro-vec Avgust iz Benice v Radmirje, Gruden Ana iz Konjšice v Prežganje, Golmajer Vida iz Sv. Križa v Selnico (Čakovac, Savska banovina), Hameršak Pavla iz Solčave v Št. Ilj pod Turjakom, Ivanec Ana iz Podstenice v Dol. vas, Jager Valter iz Kužlja v Majšperk, Jandl Franc iz Studenic v Slatino Radenci, Kimovec Franc iz Podgrada v Trbovlje, Koutny Vili-bald iz Kočevja v Banja Loko, Kuštrin Stanislav iz Dol. Slaveči k Sv. Juriju, Kitek Bogomira iz Višnje gore v Dol. Logatec, Korošec Genovefa iz Izlak k Sv. Katarini, Kralj Groz-dana iz Gančanov v Podovo, Krt Jože iz Guč-je vasi v Pilštanj, Knol Janez iz Fare vasi v Livold, Loparnik Zora iz Sv. Lenarda v Ljubljano, Loparnik Vladimir iz Sv. Lenarda v Ljubljano, Lutar Elizabeta iz Zg. Sv. Kunigunde v Podgrad, Mahkota Milan iz Hrastnika v Dol, Makorel Viktor iz Breznice v Do manjševce, Makorel Marija iz Breznice v Do-manjševce, Muler Anton iz Železnikov v Zalog, Mihelič Vilibald iz Hoč v Reko, Moškon Tatjana iz Kozjega v Bakovce, Novak Ana iz Blok k Sv. Gregorju, Natek Gizela iz Marenberga v Topolščico, Nachtigal Marjeta iz Kri-ževca v Št. Vid, Podnar Tomo iz Osilnice v Pilštanj, Petelin Melita iz Banje Loke v Konjice, Parfant Barbara iz Vidoncev v Novo cerkev, Potočnik Blaž iz Polšnika v Preddvor, Pucelj Bruna iz Sv. Miklavža v Pobrežje, Prah Alojzija iz Kaplje v Črno, Potisk Hilda iz Matk v Frankolovo, Perhavc Silvester iz Gore na Polico, Prah Marija iz Št. Janža v Vur-berk, Pretnar Ivan iz Dola v Hrastnik, Rak Evgenija iz Sv. Ožbolda v Ljubljano, Ravnikar Marija iz Svibna v Ljubljano, Röthl Vanda iz Šmarja v Šoštanj, Repič Ivana iz Cerknice v Stari trg, Robič Anton iz Sv. Petra pod Sv. gorami v Špitalič, Robič Marija iz Sv. Petra pod Sv. gorami v Špitalič, Rojnič Josip iz Ka-lobja v Dobovo, Starič Frančiška iz Stare Ose-lice v Dvor, Samsa Marija iz Izlak v Voj-nik, Štercin Cecilija iz Zaloga v Komendo, Šemrov Ana iz Rečice v Dragatuš^ Šetinc Marija iz Krškega v Bevke, Škrabl Alojzij iz Črenšovca v Brezno, Šušteršič Marija iz Bošta-nja v Ljubljano, Trček Ludovika iz Sel v Ljubljano, Tišar Zofija iz Sv. Jurija v Pod-velko, Tušek Cirila iz Podčetrtka v Donačko goro, Urbančič Justina iz Ajdovca v Lesce, Vanič Ana iz Dol. vasi v Ribnico, Viher Miroslav iz Pinc k Sv. Jederti, Zupan Friderika iz Preloke v Žalno, Zakovšek Jože iz Čateža v Ljubljano, Zupanek Jože iz Dobrne v Orlo vas, Zupan Jože iz Štrekljevca v Črnomelj, Žmavc Viktorija iz Starega trga v Trbovlje, Židanik Ivan iz Sv. Benedikta v Sv. Jurij ob P. —i Upokojeni so: Praprotnik Miroslav, Homec (Kamnik), Jaklič Pavla, Sv. Križ (Litija), Vode Angela, Kamnik, Železnikar Oro-slav, Znojile (Litija), Macak Amalija, Škofja Loka, Vaupete Angela, Ljubljana, Humek Marija, Maribor, Roje Andrej, Kranj, Završan Ljudmila, Dermelj Ludovik, Svetek Albina, Habih Ana, Fajdiga Marija, Mermolja Franc, Franke Darinka, Plesničar Pavel, Klavora Hinko in Zemljan Frančiška, vsi v Ljubljani, Betriani Božidar, sr. šol. nadzornik v Prelogu, Majer Drago, Sv. Marjeta (Laško), Časi Janko, Žice (Slovenj Gradec), Bezlaj Frančiška, Šmi-hel pri Žužemberku, Šmajdek Ivan, Št. Vid (Ljublj. okol.), Pertl Kvirin, Kapela (Ljutomer), Potočnik Ant., Podsreda (Šmarje pri Jelšah), Kalan Rudolf, Trbovlje (Laško), Ufek Štev. 1. in -L Ivan Vransko (Celje) Odlasek Marija Kamnik Žen Ivan, Soteska (Novo^ mesto) Bre-gant Zivko, Ruše (Šmarje), Javsovee Erlinda, Celje, Šibovec Marija. Domžale, Dolgan Marija, Planina (Logatec), Zupanek Barbara, Celje, Novak Otmar, Sv. Vid pri Cerknici, Az-man Gabrijela, Konjice. —i V V. položajno skupino so napredovali- Grčar A. Viktor, Dolgan J. Marija, Am-brožič A. Josip, Grudnik F. Franc, Jeraj F. Valerija, Jankovič P. Marija, Lesica J. Ivan, Musar I. Franjo, Mavric A. Karel, Plesničar J. Pavle, Roš F. Miloš, Raunicher N. Antonija, Sepaher A. Anton, Sadar A. Marija, Strigl A. Anton, Vukan N. Koloman, Zupanek J. Barbara. _i V VI. položajno skupino so napredovali: Ažman J. Ana, Pire A. Marija, Trošt J. Josip, Kenda I. Frančiška, Antonovič I. Cirila, Bačič J. Josipina, Bonča L. Marija, Be-nedičič J. Frančiška, Cujnik F. Mirko, Čerček J. Zora, Čok A. Klara, Češnovar J. Angela, Dereani V. Vida, Ferka F. Bogomir, Faganel L. Leopoldina, Fatur L. Julija, Gaberjevčič E. Zofija, Guna F. Marija, Gradišnik A. Stanislav, Hočevar I. Marija, Jelene F. Ivana, Kr-žišnik S. Cecilija, Kristan O. Zmagoslav, Kotnik V. Pavla, Kegl J. Vekoslav, Kalan A. Bogomila, Mervar F. Marija, Perhavc I. Vladimira, Prosen J. Cecilija, Prah E. Zora, Potočnik P. Antonija, Potokar J. Ivana, Pavlovac M. Milan, Petrovčič I. Petra, Petje I. Helena, Rihar V. Franja, Raček J. Adrijena, Rot J. Angela, Splihal I. Judita, Skok I. Gabrijela, Šket J. Angela, Šturm J. Ernestina, Šifrer Š. Mara, Štoviček K. Svatopluk, Trošt J. Justina, Trampuž F. Marija, Vivoda V. Zofija, Vard-jan A. Marija, Vrišer M. Helena, Vodušek M. Alma, Završnik R. Rudolf, Žukovac I. Franc, Živič F. Gabrijela, Žumer A. Pavla, Lešnjak F. Marija, Miklavič A. Anton, Mikulič O. Ida, Pirjevac A. Andrej, Šinigoj A. Julijan, Kos I. Pavla, Vidic J. Albina, Jaklič F. Vida, Povh I. Stanislav. —i V VII. položajno skupino so napredovali: Jeglič Ž. Merceda, Semlič F. Danica, Breže I. Emilija, Bovha J. Olga, Kosi I. Ema, Kamnešek J. Valerija, Dorber F. Ljudmila, Malešič J. Pavla, Peterlin F. Marija, Pohar F. Sonja, Porenič J. Ana, Pirnat F. Josip, Pre-šern A. Vida, Radej J. Kristina, Rojnik F. Elizabeta, Rupnik B. Marija, Sedej J. Antonija, Šepec J. Karel, Tratnik A. Joža, Tavželj J. Josip, Zupan J. Frederika, Ašič I. Alojzija, Beloglavec S. Makso, Erker V. Danica, Ha-senbihel V. Štefanija, Pivk F. Franjo, Hrovat Š. Ivan, Iglar R. Josipina, Kokol F. Urša, Kem-perle F. Rozalija, Krepeka A. Draga, Kegl V. Davorina, Mesojedec M. Bogdana, Moder A. Janko, Pohar J. Danica, Pip M. Rudolf, Sko-čir F. Stanko, Šeško J. Ivan, Turk S. Marija, Štrukelj J. Rafaela, Zidar M. Ana, Zupan F. Ivan, Živko J. Alojz, Brelih J. Oton, Arnšek P. Josipina, Belehar J. Anton, Blatnik J. Angela, Gostinčar S. Vida, Gojnič D. Ivana, Gospodaric A- Angela, Jazbinšek M. Ljudmila, Jurše A. Avlalija, Jovan L. Aleksandra, Ka-dunac A. Ivan, Lipovšek K. Slava, Petelin M. Mileta, Vrtovec F. Marija, Hrovat B. Angela, Hriberšek A. Emilija, Pečnik A. Dragotin, Lazar I. Ivan. —i V VIII. položajno skupino so napredovali: Hauptman I. Zora, Černelč B. Mihaela, Babnik I. Ivan, Frahm I. Vilko, Gorjup A. Justina, Gale F. Ana, Golež A. Elizabeta, Hvala D. Anton, Koželj M. Miroslav, Kokalj F. Franc, Knol M. Ivan, Kraševac J. Gustav, Luževič M. Jožefa, Kosi-Majhen L. Štefanija, Mikelič A. Vilibald, Mrlak F. Antonija, Novak A. Marija, Pahor A. Marija, Praprotnik M. Terezija, Ponikvar A. Stanko, Ravbar I. Hinko, Štefančič R. Jakob, Šavli I. Andrej, Terčak G. Bogomira, Zupan J. Jožef, Zadek N. Bogomir, Žalohar I. Ciril, Žolnir O. Bogdan, Močnik I. Milena. —i V IX. položajno skupino so napredovali: Bernot-Golob C. Franja, Jenčič M Vida, Kosi L. Ludvik, Rojnič I. Josip, Svetlič T. Daromil, Špendl A. Avgust, Jedretič F. Rudolf. Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, pr o sveti in JUJJ FRAN ERJAVEC SE VRAČA V LJUBLJANO Belgrad, 26. junija, m. Jutri bo na lastno prošnjo razrešen svojih dolžnosti sedanji referent za slovensko ljudsko šolstvo v prosvetnem ministrstvu g. Fran Erjavec ter se bo vrnil v Ljubljano na svoje stalno službeno mesto. Franc Erjavec, katerega po njegovih številnih spisih in knjigah poznajo vsi Slovenci, je bil v dobi najhujšega preganjanja naših ljudi po skrajnem prizadevanju premeščen iz Ljubljane daleč na albansko mejo v Vučitrn. Še danes se vsi naši bralci spominjajo njegovih znamenitih »pisem« s Kosovega polja. Samo ob sebi je umetno, da se je po nastopu sedanjega režima želel po več kot dveh letih in po težki bolezni, ki si jo je nakopal v izgnanstvu, vrniti zopet k svoji družini v skromni, a idilični dom, ki si ga je postavil na Kodeljevem. Zapostavil pa je svoje lastno ugodje ter se je požrtvovalno odzval nadvse težki odgovornosti polni službi referenta za osnovno šolstvo v prosvetnem ministrstvu. To službeno mesto je zahtevalo po velikem razdejanju, ki ga je povzročilo v slovenskem šolstvu divjanje JNS režimov, posebno krepke in sposobne roke. Prevzel je to mesto pogojno za tri mesece na splošno željo in prošnjo. Svojo težko službeno dolžnost je izvrševal s požrtvovalnostjo in pridnostjo z željo, da napravi red v naših ljudskih šolah. Po dolgih štirih letih je končno lani jeseni mogel misliti na svojo družino. Postavljen je bil za okrajnega šolskega nadzornika za ljubljansko okolico. Svoje mesto bi moral nastopiti po predpisih že tekom enega meseca po nastopu polnopravnosti njegovega imenovanja in to je meseca februarja. Kaj pomeni doba Erjavčevega referent-stva v prosvetnem ministrstvu, nam najlepše dokazuje divja gonja, kateri je bil izpostavljen od prvega dne do danes in ko si skušajo naši nasprotniki naslikati njegov odhod kot nekako »kazensko odstavo«, čeprav mora biti vsakemu znano, da je bilo njegovo službovanje v prosvetnem ministrstvu že prehodno. Jasno je namreč vsakemu, da je vlada nujno potrebovala na tako odgovornem mestu svojega človeka ter je Fran Erjavec sprejel to mesto z željo, naj bi bilo začasno. Kakor rečeno, je bila prvotno določena njegova služba samo za tri mesece. Na željo svojih stanovskih tovarišev in činiteljev našega javnega življenja je g. Erjavec vendar vztrajal na svojem položaju kot referent vse do danes in mu službene dolžnosti šele sedaj dovoljujejo, da se more po tolikih letih vrniti na svoj dom. Delovanje g. Erjavca v prosvetnem ministrstvu je bilo predmet mnogih napadov na eni strani, na drugi strani pa je izpolnil veliko nad, mnogo krivic je bilo v tem času popravljenih, mnogo učiteljskih krivic rešenih. G. Fran Erjavec je vestno in po svoji najboljši moči izpolnjeval želje svojih preje preganjanih stanovskih tovarišev in slovenskih staršev za pravično ureditev razmer v našem ljudskem šolstvu. Bil je uradnik, ki je program vlade in odgovornih političnih činiteljev tako izvrševal, da je zaslužil priznanje in zahvalo. Pred par leti je izšlo njegovo veliko delo »Komunizem in komunistična Rusija«, ki je plod njegovega pregnanstva na Kosovo polje. Sedaj pa se zopet vrača domov v naročje svoje družine, da se oddahne od napor- —§ Ročni katalog za šol. 1. 1937./38. izda Učiteljska tiskarna sredi meseca avgusta t. 1. Ker se bo tiskal ta priročnik z preurejeno vsebino z vsemi najnovejšimi predpisi v skrčenemu številu, priporočamo vsem tovarišem in tovarišicam, da si naročite to koristno knjižico čimprej. —§ Važno! Po določbah § 107. in 110. zakona o občem upravnem postopku — Služb, list št. 4. iz 1. 1931. — mora vsebovati vsaka odločba (razsodba), proti kateri je možna pritožba, pouk o pravnih sredstvih. Te določbe se glase: »§ 107. Odločba mora obsegati označbo strank, razložitev predmeta, postopanja, izrek in obrazložitev, kakor tudi pouk o pravnem sredstvu« itd. »§ 110./1. Pouk obvešča stranko, ali je zoper odločbo dopustno pravno sredstvo, v katerem roku, pri katerem oblastvu ga jc priglasiti in pri katerem vložit; ali pismeno ali ustno in s kolikšno takso « Uiiteliska tiskarna —t Vsaka šola mora imeti v s e potrebne tiskovine v zalogi, da ne nastane nepotreben zastoj v uradovanju. Izpopolnitev izvršite v glavnih počitnicah. —t Učiteljska tiskarna ima v zalogi vse potrebne tiskovine. Naroče se lahko že sedaj na termin — konec avgusta. —t Poštnine prosto pošilja Učiteljska tiskarna naročene zvezke, potrebščine vsem šolskim upraviteljstvom in krajevnim šolskim odborom. matica —mm Zagrebška »Istra« o »Našem rodu«. Pod tem naslovom »Osam godina Našega roda« piše »Istra« od 25. VI. 1937. med drugim: S tem šolskim letom je dopolnil slovenski mladinski list »Naš rod« osem let, odkar izhaja v Jugoslaviji. — »Naš rod« se je povečal letos za 64 strani in je po obsežnosti največja mladinska revija v Jugoslaviji. List je izhajal to leto v 20.500 izvodih, kar predstavlja za naše prilike naravnost rekordno naklado. V skladu s sodobnim razvojem književnosti in pedagogike, posebno pedopsihologije, je urednik lista s pomočjo velikega števila odličnih književnih in slikarskih sotrudnikov ustvaril izredno zanimiv vzgojni list, ki je tudi s čisto literarnega stališča na višini, kar ni vedno primer pri drugih mladinskih listih. V »Našem rodu« sodelujejo mnogi znani književniki in slikarji, tako da je »Naš rod« prvi list za otroke, kjer se je praktično pokazalo, da ne obstoje dve književnosti: za mladino in od-rastle, ampak da je umetnost ena sama in da je glavno prizadevanje dobrega lista ta, da je na umetniški višini. »Istra« prinaša tudi karikaturo urednika Ribičiča, ki jo je izdelal Fr. Gorše. —mm »Mariborski večernik« o »Našem rodu«. V rubriki Kulturni razgled prinaša omenjeni list v svoji številki od 17. VI. pod naslovom čez dva stolpca, oceno, iz katere posnemamo: Pred nami je VIII. letnik tega našega priljubljenega, pestro in slikovito urejevanega mladinskega mesečnika, ki ga izdaja Mladinska matica, ki izpolnjuje s tem pomemben delež svojega občekoristnega mladinsko kulturnega poslanstva. Vsega nahajaš v izobilju v stolpcih »Našega roda«: ljubke, prezanimive prigode, zanimivosti, poučna navodila ter pojasnila, vesele in žalostne zgodbe, prispevke naših najboljših mladinskih pesnikov in pisateljev, pa še nešteto drugih mikavnih črtic tja do »Dogodivščin Pepčka Rokodelčka«. Čast in priznanje uredniku, sotrudnikom ter izdajateljici tega prepotrebnega mladinskega mesečnika, ki vrši po sila posrečeni vsebini, izdatnem obsegu ter izredno visoki nakladi velik vpliv na našo šolsko mladino. Prav je, da si utre »Naš rod« pot v sleherno našo rodbino in sleherno knjižnico, ki hoče naši šolski mladini nuditi zanimivo, koristno in poučno čtivo. — V naslednjem odstavku govori list o organizaciji razprodaje, o nakladi itd., ugotavlja, da je »Naš rod« največja mladinska revija v državi in končuje z željo, naj bi »Naš rod« v dosedanjih smereh tudi vnaprej tako močno in uspešno pritegoval našo mladino nase. nega dela, izvrši še nekaj svojih literarnih načrtov in se pripravi za bodoče delo. (»Slovenec« 27. VI.) —1 O banovinski skupščini JUU sekcije za vardarsko banovino prinaša obširno poročilo »Politika« od 6. julija. V tem poročilu pravi dopisnik, da je skupščini prisostvoval tudi zastopnik prosvetnega ministrstva in da je bilo navzočih tudi mnogo Sreskih šolskih nadzornikov. — Skupščina je bila zelo burna, ker se je pojavila opozicija, ki je nastopala proti sedanji sekcijski in glavni upravi. Toda pri glasovanju o zaupnici je ostala ta opozicija v veliki manjšini. Zmagala je kljub velikemu pritisku vendar le stanovska linija našega udruženja. —1 Kongres profesorjev se je pričel 4. julija v Mostarju. (»Slovenec« 5. julija.) —1 Kongres učiteljev meščanskih šol se vrši v Zagrebu 4. in 5. julija. (»Slov. narod« od 5. VII.) —1 Odstavek v finančnem zakonu, ki omejuje pravice učiteljic, da bi se poročile z neučitelji, bo vlada baje umaknila in vrnila učiteljicam stare pravice. Tako poročajo nekateri zagrebški listi, vendar dostavljajo, da vest še ni potrjena z merodajnega mesta. Ko je skupščina pred štirimi meseci izglasovala ta amandman, se je dvignila med učiteljstvom velika burja. Učiteljice so trdile, da so bile s tem potisnjene med državljane druge vrste. (»Slov. dom« od 5. VII.) —1 Poročilo o ukinitvi amandmana o celibatu prinaša po zagrebških novostih »Slovenski narod« od 5. julija. —1 Pregledno tabelo učnih uspehov na naših srednjih in učiteljskih šolah konec šolskega leta 1936./1937. priobčuje »Slovenec« od 27. VI. —1 Vsi učenci naj dobe knjige in zvezke brezplačno. Društvo »Šola in dom« pledira v »Slov. narodu« od 25. VI. za uvedbo načela, naj učenci dobe knjige in zvezke brezplačno, kar naj bi oskrbela banovina, a stroške bi nosili krajevni šolski odbori. —1 Proti uvedbi službovanja kot volon-terji se izrekajo brezposelni profesorski kandidati. Poleg 700 brezposelnih učiteljev imamo v Sloveniji tudi 150 brezposelnih diplomiranih filozofov, ki se borijo za svoj obstanek, za skorjo kruha, se zavzemajo za nastavitve, a jih bočejo sedaj sprejemati v službo kot volonterje. S tem bi izgubili še to, kar imajo sedaj od instrukcij. (Razni listi.) —1 Angleščina uvedena na jugoslovanskih srednjih šolah. S prihodnjim šolskim letom se uvede na nekaterih, a s šolskim letom 1938./1939. na vseh jugoslovanskih realnih gimnazijah tudi angleščina kot obvezen predmet. Učenci bodo imeli prosto izbero odločiti se za učenje nemščine ali angleščine. (Razni listi od 5. julija.) Učiteljski pravnik —§ Pritožbe proti odlokom kralj, banske uprave (finančne direkcije) na ministrstvo prosvete, odnosno ministrstvo financ se morajo vložiti v 15. dneh po prejemu odloka direktno pri banski upravi (finančni dire"k-ci.ii) v smislu določb § 117. in 118. zakona o občem upravnem postopku. Stanovska organizacija JUU Iz izvršnega odbora —iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugo-slovenskog učiteljskog udruženja, Beograd. — Skoplje. — Sa godišnje skupštine sekcije za vardarsku banovinu šaljemo Vam drugar-ske pozdrave i želimo da do kraja istrajete u borbi za uzvišene ideale učitelja i njihove organizacije. — Pretsednik skupštine. Marko Cvetkovič. —iz G. Ivan Dimnik, Beograd, Kralja Mi-lutina 66. — Banjaluka. — Sa godišnje sekcij-ske skupštine pozdravljamo Vas i Hzvršni odbor želeči Vam uspjeha u požrtvovanom radu za dobro škole i našega staleža. — Pret-sjednik sekcije, Milan Stambolija. —iz Glavnom odboru Jugoslovenskog učiteljskog udruženja, Beograd. — Belopolje. — Učiteljstvo sreza belopoljskog pozdravlja glavni odbor sa željom da njegov nesebičan rad urodi plodom i triumfuje a na opšte dobro kralja drage nam domovine i jugoslovenskog učiteljstva. — Uprava. Iz druitev Poročila + JUU — SRESKO DRUŠTVO CELJE je zborovalo dne 5. junija t. 1. v Celju ob udeležbi 159 članstva. Tov. predsednik je uvodoma navajal zasluge pravkar upokojene tov. Djudmile Schreinerjeve, upraviteljice v Št. Jurju ob južni žel., katere delavnost med narodom in v šoli ter v stanovski organizaciji je dosegla toliko uspehov, ustvarjenih z ljubeznijo do dela in v vzglednem tovarištvu. Sledilo je poročilo o seji glavnega odbora JUU ter o sprejemu stanovskega predstavništva pri g. ministru prosvete. O seji upravnega in nadzornega odbora ter društvenih predsednikov sekcije za dravsko banovino je poročal tov. Hajnšek, o občnem zboru Slov. šolske matice tov. Gobec, »Učit. samopomoči« tov. Volavšek, Pedagoške centrale tov. Jagrovič. Književnica tov. Ruža Lucija Petelinova je predavala »O vzgojnem vplivu umetnosti«. Izvajala je, kako so šport, umetnost in gospodarstvo tri osnovne, življenje ohranjujoče sile. Ločujemo tri na njih utemeljene človeške tipe, pri tem družimo z umetnostjo verstvo, z gospodarstvom znanstvo. Ta opredelitev je lastna tudi vzgojitelju, ki mu vera v lastni tip ustvarja vzgojiteljevo osebnost, a pri tem naj ne podcenjuje vrednosti ostalih dveh sil. Umetnost je otrok ljubezni, vere in upanja, hranil jo je vselej narod iz lastnih grudi tudi v umetniku. Umetnost maj vodi, odpira in dviga. Umetnika ni treba oboževati, pač pa si ga osvojiti in doživeti. Med široke plasti naroda je najgloblje prodrla književnost, ki ji je orodje narodni jezik. Umetnost se daje človeku povsod, na vseh cestah, ob vseh iskanjih. Človek hoče biti srečen, zato občuduje vedno višje lepote. Vzgojitelj naj utrjuje v mladini zdrav okus, ki bo znal spoznavati in zavračati potvorbe in s tem kulturno ohranjati in dvigati narod. — Predavanje, ki je segalo problemu v globino in je bilo oblikovno na višku, je doseglo izreden uspeh. Izvoljeni so bili delegati za banovinsko skupščino tov.: Zdolšek, Žagarjeva, Pogačnik. nam. Požar, Jagrovič, Cerkvenik; za drž. skupščino tov.: Volavšek, Zdolšek, Pogačnik nam. Pivc, Pivčeva, Berglezova. V debati so bila delegatom dana navodila in stališče društva začrtano na naslednjih, soglasno odobrenih točkah: 1. Materialni položaj drž. nameščencev je zlasti glede na veliki porast cen življenjskim potrebščinam postal izredno težak. Pozivamo vse činitelje, da s takojšnjimi ukrepi oskrbe zvišanje naših prejemkov na višino, ki bo odgovarjala potrebam in nivoju dostojanstva nameščencev kot predstavnikov državnega ugleda in interesa. Vse letošnje učiteljske skupščine naj 6toje v znamenju naporov za izboljšanje našega ekonomskega položaja. 2. Da se ohranijo državljanske pravice učiteljstva ne glede na njegov spol, naj določbe amandmana v § 33. fin. zak. ne stopijo v veljavo. 3. Kot nadaljnje naše najnujnejše zahteve smatramo ureditev naše stalnosti in avtomatskega napredovanja ter ločitev prosvetne upravne od politične. 4. Priznavamo z zahvalo, da sta centrala kakor sekcija JUU zvesto služila brigi za naše stanovske interese, vztrajajoč pri tem na čisti stanovski liniji. 5. Vse edinice JUU naj do končnega uspeha omejijo svoje delo na zastopanje pravnih in materialnih interesov stanu, ki naj bodo čimprej povsem zavarovani. 6. Reorganizacija JUU, ki naj se preosnu-j'e v zvezo samostojnejših banovinskih sekcij, je potrebna glede na večjo delazmožnost organizacije, kakor glede na posebne potrebe šolstva in stanu Slovenije. 7. Knjige Mladinske matice naj v bodoče izhajajo pred sklepom šolskega leta, ker se je letos uvedena praksa nokazala za ponesrečeno. 8. Centrala kakor sekcija JUU naj društvom ne pošiljata od teh neodobrenih in ne-naročenih tiskovin in knjižnih edicij, s katerimi jih obremenjujeta s proračunsko nepredvidenimi izdatki. 9. Naproša se kr. banska uprava, da v smislu določb zakona daje učiteljstvu podeželja dosedanjo količino drv, oziroma enkratno denarno nakazilo t. j. odgovarjajočo vsoto za drva po krajevnih razmerah, da v svojih zakonitih prejemkih ne bo prikrajšano. Fran Roš, preds. A. Jagrovič, tajnik. + JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo dne 12. junija t. I. v Kočevju. Tov. predsednik Jelo Janežič otvori zadnje zborovanje v tem šolskem letu, graja odsotnost članstva in poroča, da bo odbor črtal vse one člane, ki trikrat neopravičeno izostanejo od zborovanja. K dopisom poroča: za ureditev blagajne se strogo izvaja sklep odborove seje, da se vsa zaostala članarina izterja, če treba tudi sodnim potom. Dalje poroča o poteku predsedniškega zbora v Ljubljani. Poročilo vzame članstvo na znanje. G. prof. Konrad Stražar ima predavanje: »Državljanska vzgoja v poeziji in prozi«. Govori o človekovem značaju, o vplivu na formiranje značaja; oriše zgodovinsko čustvo pri človeku, celo pri živalih. Poda citate Ivana Cankarja pri opisovanju domovine, očrta domovinsko ljubezen v njegovih delih.