Poštnina ptstes ▼ gutovtiiL
Leto XVI., 16$ V
x — 1 •«
m*
i &
1US35'
Ljubljana, sobota, 20. julija 193$
Cena 2 Din
u pravmštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica S. — relefon «L 8122, 3123, 3124. 8125, 5128. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 8. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
SC. UL — relefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica AL
2. — relefon st. 190. Računi pri poŠt ček. zavodih: LJubljana 8t_ 11.842, Praga Oslo 78.180, vVlen 4t 105.241
Naročnina znata mesečno Din 2&— Za inozemstvo Din 40,—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Telefoi 3122, 3123, 3124, 3125, 312». Maribor Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica Mer. 1. Telefon SL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Poljska na prehodu v novo ustavo
Poljska republika je prestopila važ« no mejo. Potem ko se je uzakonila no« va ustava, ki do temeljev menja dose« danji notranji red v državi, se je raz« pustil stari parlament, kateremu bi bila ob koncu leta potekla normalna doba, in pripravljajo se nove volitve po no« vem volilnem redu. S tem prehaja Polj« ska v novi ustavni red, zakaj volilni sistem je prav posebno značilen del nove državne uredbe. Ni le eden od volilnih redov, kakor se izpreminjajo povsod, v vseh državah v težnji, da se najde čim boljši in popolnejši način, kako dati političnemu razpoloženju prebivalstva čim adekvatnejšo parla« mentarno predstavništvo, hkrati pa za« gotoviti konstruktivnim potrebam in eksekutivni oblasti dovolj jako silo, da ne podležejo majhnim ciljem strankar« ske borbe. Sistem nove poljske ustave je podelil izvršilnemu državnemu ob« Iastvu ogromno moč na škodo narod* nega predstavništva. Ali ne le to: vo* lilni sistem je urejen tako, da je poli« tične stranke skoro povsem izločil iz volilnega udejstvovanja. Zato ni čuda, da je razpust Sejma zbudil v vsej po« litični javnosti veliko nejevoljo, ki si išče izraza v sklepih, da najmočnejše dosedanie stranke proglašajo abstinen« co pri bližnjem volilnem aktu, pred« vsem socialistična levica in narodno* demokratska desnica.
Vse to so notranje zadeve poljske republike. Vendar moremo reči, da po pravici vzbujajo interes tudi v inozem« stvu, zakaj od notranje uredbe je v ne« majhni meri odvisna tudi smer zunanje politike. Na Poljskem ima to danes dvakrat važen pomen. Nova ustava, ki se z novim volilnim sistemom in novim parlamentarnim predstavništvom na najvidnejši način uvaja v življenje, je tako rekoč življenjsko delo pokojnega maršala Pilsudskega. je njegova zami« sel in — lahko se reče — nadaljevanje njegovega režima preko groba. Ali prav v tem je težak problem. Kdor je bil vnet in prepričan pristaš starega mar« šala. mora reči. da se je nova ustava uvedla v življenje ravno še v pravem momentu, da more nadomestiti veliko izgubo maršalove aktivne osebnosti. Toda kdor je nekoliko oddaljen motri« lec poljskega notranjepolitičnega raz« voja, nagiba bolj k naziranju, da pri« čenja sedaj kritična doba. ki bo mo« rala pokazati, ali je mogoč isti režim, ko je odšel s pozornice njegov inioia« tor in predstavitelj, ali so njegovi po« litični prijatelji in učenci dovolj močni in sposobni, da nadaljujejo maršalovo delo z zagotovljenim uspehom. Trdi se sicer, da pokojni maršal zadnje leto ni več aktivno vršil državniških poslov, pa da so spričo tega njegovi prijatelji imeli dovolj prilike, da se uvedejo v samostojno vodstvo. Toda tudi v tem primeru ni vseeno, ali je maršalova mogočna osebnost prisotna vsaj v ozadju, tako rekoč kot tiha garancija, da sistem ne začne kolebati.
Vsekako je ta garancija sedaj minila in vodje maršalovih sotrudnikov imajo pred seboj nalogo, da se izkažejo vred« ne velike dediščine. To se zdi vselej na prvi pogled laže kakor pokaže praksa. Nikakor ni na mestu, da bi se že sedaj spuščali v razmotrivanja o tem, saj bo imel nadaljnji politični razvoj dovolj zgodaj priliko, da da odgovor na mter« esantno vprašanje. Vendarle naj ne ostane neomenjeno, da je celo v veli« kem bloku, ki se je stvoril v podporo režimu Pilsudskega, del politikov ne* razpoložen nasproti novemu volilnemu sistemu.
Poglavitni interes z naše strani pa se obrača k vnanjepolitičnim posledi« cam, ki so zvezane s problemom stabil« nosti novega političnega sistema na Poljskem. Drugi dogodki so obrnili se« daj pozornost nase, ali ko je pred ne« davnim vnanji minister Beck potoval
v	Berlin, se je znova zastavljalo vpra« šan je, prav s teh vidikov, ki smo jih tu naznačili glede notranje politike. Ali bodo dediči politike Pilsudskega vztra« jali na njegovi poti in aH bodo mogli uspehe navezati na svojo stran, kot jih je stari maršal? Beckov poset daje na to pozitiven odgovor. Toda hkrati se prav sedaj poroča, kako sistematično se nadal juje kljub paktu z dne 24. ja« nuarja 1934 nemška notranja propagan« da zoper sedanje nemško«poljske meje. Obnova nemške oborožitve, zlasti pa obnova nemške vojne mornarice bo huda nreizkušnia za medsebojne odno« šaje med sosedoma. Ali se bo maršalo«
vi	m dedičem posrečilo ohraniti zlato srednio not med Nemčijo in Soviet« sko Rusiio. med obema velikima blo« koma. ki se kliub vsf»m drugačnim stremljenjem tvorita v Evrooi? Zvesta tradiciii Pilsudskega, proglaša poliska diplomacija. da se za kolektivne parole in prizadevanja evronske nolitike ne bo brigala, marveč da bo slej ko prej nie« no stremlienje ostalo omejeno na ^a« ščito specialno poljskih interesov. Ta« ka politika se zdi na prvi pogled jako
Ekspoze finančnega ministra
Pričetek razprave o dvanajstina h v Narodni skupščini — Skraj ni postopek za proračunsko debato — Glasovanje v ponedeljek
Beograd, 19. julija, p. Za današnjo sejo Narodine skupščine jc vladalo veliko zanimanje. Poslanci so bili zbrani skoraj polno-številno, seji je prisostvovalo tudi nekaj senatorjev. Galerije so bile polne in je bilo med občinstvom zlasti mnogo predstavnikov gospodarskega življenja, ki so prišli, da ču-jejo ekspoze finančnega ministra o smernicah finančne in gospodarske politike vlade.
Seji je predsedoval predsednik Čiric. Takoj po običajnih formalnostih je povzel besedo finančni minister dr. Dušan Letica, ki je v nad eno uro trajajočem govoru podal najprvo računski pregled predloženih dva-najstin in nato utemeljeval posamezne določbe finančnega zakona, v kolikor se nanašajo na finančne in gospodarske zadeve-Minister je med drugim izvajal:
Januarja meseca so bili likvidirani re-volving krediti v višini 314 milijonov francoskih frankov. S to operacijo se je osvobodilo naše gospodarstvo težkega bremena, letno kakih 30 milijonov Din. Sedaj potkazujejo objave Narodne banke faktično pokritje dinarja. V zvezi s to operacijo je bilo tudi znižanje obrestne mere in s tem v zvezi so prišle tudi uredbe o maksimiranju obresti. Da se olajša nabava sredstev za splošno gospodarsko življenje, se je izvrši'a pod finančnim ministrstvom koncentracija velikih državnih pooblaščenih bank: Narodne banke, Državne Hipotekarne banke, Poštne hranilnice in PAB, ki so brez naporov in brez poriva na širše občinstvo poskrbele za plasman prvega dela milijairdnega kredita za javna dela.
Od teh del, ki so že v teku, pričakujemo, da se bodo nekoliko ublažili tidarci in posledica gospodarske stiske.
Čim bolj bomo mogli razširiti javna dela, tem lažje se bo z ostalimi ukrepi poglobila naša gosnodarska moč in bomo lahko brez huiše škode tako doleo vzdržali, da se bodo med narodi razvili dobri gospodarski odnoša;|i
Davčna' vprašanja
Odmera pridobnine po določbah paragrafa 7 dobro znane davčne zakonske novele iz leta 1934 sloni večinoma na fiktivni davčni podlagi. Zaradi tega so bili izdani ukrepi, naj se počaka z izvršitvijo pritožb davčnih obvezancev, da jih na ta nsčm obvarujemo pred prevelikimi eksekutivnimi ukrepi.
Davek od njiv kot glavne kulturne vrste našega kmetijstva in od vinogradov, kjer jih ie tr*ba smatrati za mono-■ktflturna zemljišča, je znižan za 20 %. S tem je letna davčna zadolžitev kmetovalca znižana za dobrih 100 milijonov Din.
V	krajih, kjer ja bila izvršena nova katastrska izmera (v Srbiji), so črtane davčne razlike napram prejšnji obdavčitvi, kar znaša letnih 60 milijonov.
V	letošnjih banovinskih proračunih so banovinske doklade v večini banovin znatno znižane. Cela vrsta taks je ali ukinjenih, ali pa jim je stopnja znižana. Trošarina na pogonska sredstva je črtana. Delni nadomestek za nastaJe izgube v banovinskih dohodkih tvori uvedba novih ali pa nekoliko razširjenih že uvedenih trošarin, ki občinstva ne bodo bogve kako obremenjevale.
Cela vrsta koristnih določb v finančnem zakonu bo brez dvoma naletela na priznanje vsega našega gospodarskega življenja. Kr. vlada je tudi to pot imela pred očmi celokupnost našega kmetijstva in je sprejela sklep, naj se za prihodnje davčno leto zemljarina zniža za dobro tretjino od normalne davčne kvote, v kolikor gre za njive in vinograde, kjer so edini vir kmečkega dohodka. Poleg navedenih sto milijonov bo ta ukrep znižal letno davčno zadolžitev kmetijstva za nadaljnjih 166 milijonov Din.
Če primerjamo osnovo zemljarine, kakor je bila določena in odmerjena prvo leto po sprejetju davčnega zakona vidimo, da je bila znižana za 50%.
Poleg teh olajšav, ki bodo vplivale na višino kmetijske zadolžitve to in prihodnje leto, je hotela kraljevska vlada olajšati tudi davčne dolgove, ki so se nabrali v prejšnjih letih, in sicer tistim,
ki jih je gospodarska kriza največ zadela, namreč kmetovalcem in malim obrtnikom na deželi. Zaradi tega se nahaja v zakonskem predlogu določba, da se za davek za zemljišča, ki ni bil poravnan do konca 1932. leta, dovoli odplačilo tako, da bo rok za relativno večje dolgove trajal celo 15 let.
Obvezniki pridobnine odslej ne bodo več plačali davčnih obresti od vseh tistih poslovnih terjatev, ki niso obremenjene s hipotekami ali niso deponirane pri podjetjih, obvezanih na javno polaganje računov.
V okviru družbenega davka so izvršene normativne operacije, predvsem za to, da se razbremeni davčnopravno stanje, kakor je obstojalo pred februarsko novelo leta 1934.
Manjšim in srednjim davčnim obve-zancem prinašamo tudi to pot izdatne olajšave eksekutivnih stroškov Pri davčnih dolgovih iznod tisoč dinarjev so znižani za celih 50%. Njihova najmanjša mera. ki ie bila dozdaj 10 Din, ie znižana celo na en sam dinar. Z znižanjem teb minimalnih postavk eksekutivnih stroškov na eno desetino bo pridobilo zlasti podeželje, kjer ima denar najvišjo veljavo in kjer se izdatek desetih Din že močno pogreša.
Zakonodajno pooblastilo
Že v prejšnjem finančnem zakonu je dobil ministrski svet pooblastilo, da sme sprejemati uredbe z zakonsko močjo zaradi ureditve in olajšanja gospodarskih razmer v državi. Naša država je imela že priliko spoznati umestnost in koristnost te določbe. Na njeni osnovi je do začetka t. 1. izšlo 22 uredb. Čeprav se pri takem sprejemanju zakonskih norm brez dvoma pojavljajo napake, ki bi se z rednim zakonodavnim postopkom laže preprečile, čeprav se v takih zakonskih uredbah pojavljajo pogosto predmeti brez potrebne jasnosti in dognanosti, zahtevajo vendar naši časi tako zakonodavno delo, Diktirajo ga potrebe naše dobe tudi v drugih, parlamentarno superiornih državah, in sicer zato, ker je na eni strani parlamentarni mehanizem prepočasen in ker se na drugi strani pojavljajo nujna in rešitve potrebna vprašanja, ki tvorijo v celoti film, kakor ga vsi vsak dan doživljamo.
Poleg socialnih in gospodarskih vprašanj, s katerimi se mora ukvarjati ves svet in torej tudi mi, pa imamo še svoja posebna notranja vprašanja in probleme, ki zanje zahtevamo prvenstvo,
nujnost in rešitev. Ta vprašanja in obilica interesov, ki so z njimi povezani, zahtevajo za njihovo naglo in čim pravilnejSo rešitev kvonrm, ki mora biti mnogo bolj gibčen, kakor je Narodna skupščina v svoj. polni sestavi. V skupino naših posebnih vprašanj, M je zanje potreben kratek postopek, da bi ee mogla naglo rešiti, spadajo tudi naši notranjepolitični problemi: reforma volilnega zakona, društvenega in tiskovnega zakona. Vlada zahteva pooblastilo za rešitev teh treh vprašanj, toda s pridržkom, da z ministrskim svetom soglašata posebna odbora, ki ju bo ifz svojih vrst izvolilo narodno predstavništvo.
Na kraju svojega govora je finančni minister predlagal v zmislu § 43 poslovnika, naj bi načelna razprava trajala največ tri plenarne seje Narodne skupščine, ker mora do 1. avgusta sprejeti dvanajstine in finančni zakon še senat.
Vladna večina je sprejela izvajanja finančnega ministra z odobravanjem.
Predsednik dr. Oirič je nato predlagal, naj se razprava pospeši tako, da bo končana najkasneje v ponedeljek zvečer. Zato naj se vrši specialna debata po skrajšanem postopku. skupščina pa bo imela po potrebi tudi nočne seje. Vladna večina je predlog sprejela. V specialni debati bo torej govoril k vsakemu ministrstvu in k finančnemu zakonu samo po eden govornik pro in kontna.
Nato je bilo prečrtano poročilo ve ine in manjšine finan nega odbora in se je pričela debata. Seja je trajala do 20. Prihodnja bo jiutri ob 8. zjutraj.
Nenadna kriza grške vlade
Vlada je odstopila zaradi zahteve generala Kondylisa, da se izločijo ministri, ki so proti obnovi monarhije
Atene, 19. julija, r. Grška vlada je danes docela nepričakovano podala ostavko. Vzrok nenadne krize je v sporu, kije nastal med člani vlade glede obnove monarhije. Takoj po 6vojem povratku s potovanja po Italiji in Jugoslaviji je podpredsednik vlade in vojni minister general Kondilis posetil predsednika vlade Tsa'-darisa in mu izrazil željo, naj bi se še pred svojim nameravanim odhodom v Nemčijo izravnala nesoglasja med monarhistič-nimi in republikanskimi ministri, da b: general Kondilis kot podpredsednik vlade v času predsednikove odsotnosti ne imel težkoč.
General Kondilis je po poročilih listov zlasti zahteval, naj se izločita iz vlade notranji minister Ralis in minister za socialno politiko Kirkos, ki sta nasprotnika obnove monarhije. Tsaldaris je to zahtevo odklonil z utemeljitvijo, da bi taka sprememba v vladi pomenila opredelitev vlade za monarhistični potoret. Po njegovem mnenju pa mora vlada ostati 6trogo nevtralna in prepustiti svobodno odločitev grškemu narodu. General Kondilis je zagrozil zaradi tega z ostavko.
Predsednik vlade Tsaldaris je danes dopoldne ob 11. sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je general Kondilis ponov-
no sprožil to vprašanje. Ker ni prodrl, je podal ostavko, z njim pa seje solidarizi-ral minister za kmetijstvo Teotokis. Zaradi tega so vsi ostali ministri stavili predsedniku vlade svoje položaje na razpoloženje.
•
Popoldne ob 3. je Tsaldaris odšel k predsedniku republike Zaimisu in mu podal ostavko celokupne vlade. Predsednik republike je ostavko sprejel, obenem pa poveril Tsaldarisu mandat za sestavo nove vlade. V političnih krogih sodijo, da bo Tsaldaris obnovil sedanji kabinet brez generala Kondilisa in dosedanjega kmet-skega ministra Teotokisa ter da bo kriza vlade rešena v najkrajšem času.
Atene, 19. julija. AA. Listi poročajo, da se bo sedaj vrši) plebiscit mnogo prej, kakor je prejšnja vlada določila, verjetno že meseca avgusta.
Nocoj ob 19. so se v vili Maksimosa sestali predsednik vlade Tsaldaris, finančni minister Pezmazoglu in • prometni minister Petros. Iz okolice predsednika vlade trde, da je bil nocoj dosežen kompromis med Tsaldarisom in Kondilisom in da bo Kondilis ostal tudi v novi vladi. O pogojih tega sporazuma pa ni ničesar znano.
Kulturni boj v Nemčiji9
Pred razpustom katoliških organizacij — Napoved kon-, finacij katoliške duhovščine
samo na Prusko- To se bo težko posrečilo, ker pripravljajo slične odredbe, kakor jih je izdal Goring, tudi ostale dežele. Zatrjuje
Berlin, 19. julija, v. Vsa nemška javnost spremlja z veliko pozornostjo borbo nemške vlade s katoliškimi organizacijami, ki poskušajo podzemno nadaljevati delo razpu-ščenega centruma kot politične organizacije nemških katolikov. Nesporno je, da velika večina Nemcev zlasti pa protestantski del z odobravanjem pozdravlja energične mere predsednika Goringa. ki se splošno smatrajo kot odgovor vlade na protestno noto Vatikana proti kršitvi konkoTdata. To razpoloženje še pojačava pisanje nemškega tiska, ki zelo ostro napada oni del katoliškega duhovništva, ki se še vedno ne more odreči politiziranja. To pisanje se v ostalem omejuje predvsem na komentarje izjave Goringa, da bo z vsemi zakonitimi sredstvi nastopil proti duhovščini, ki izrablja svoj svečeniški položaj za politične namene.
Katoličani se branijo pred napadi hit le r jevskih listov, češ da ne morejo pristati na izvestne nar. socialne principe, ker so v odločnem nasprotstvu z načeli katoliške vere Obenem poskušajo omejiti nastali konflikt
modra in še bolj pametna, ali le pre« često se izkaže kot zelo riskantna.
Novi politični sistem bo vsekakor utrdil za prvo dobo sedanjo orientacijo poljske zunanje politike. Toda nadalj« nja usoda Evrope, nadaljnji razvoj mednarodnih evropskih odnošajev mo« re prinesti ma-cikake nreokrete. ki bi mogh' položaj Poljske občutno orizade« ti Mislimo n. pr samo na prevlado nemške vojne mornarice na Baltiškem morju! Morda ni prerirano. ako posta« vimo možnost, da bi novemu nolitične« mu redu. ki se sedaj uvaia n? Poljskem, mogla prav z zunanienoliti-mega pod* ročja naiorej in naikre^ke^e nastati e« zadovoljna opozicija Dokler se more Beck ponašati z uspehi, dokler se na«
petost ne prenaša v področje, kjer je Poljska prizadeta, toliko časa pač ni nevarnosti. Toda položaj v Evropi je labilen, po!jsko«nemški interesi se prav gotovo stvarno temeljito križajo; maj« hen povod more ;prinesti zaokret in hen povod more prinesti zaokret in kažejo kot samio navidezni. A iz take situacije more opozicija, ki je sedaj potisniena popolnoma v stran, črpati novo dinamiko, nov pogon
Poljska prehaja v stadij, ko se mora pokazati, ali more še vztrajati dikta« tura. ko je diktator rvlšel s nolitične nozornlee S te<*a vidika ie nien oro« bi em tudi splošni evropski proMem, katerega nauk bo poučen še za marši« katero državo.	-
se, da je razpust katoliških mladinskih organizacij že gotova stvar in da imajo te organizacije samo še milostni rok, da se even-tuelno preorijentirajo. Dejansko so katoliške mladinske organizacije v Nemčiji pri svojem delu danes že tako ovirane, da morejo nastopati samo še pri čisto cerkvenih svečanostih in še to večinoma le v okrilju cerkvenih zidov. Nemške oblasti so se zadnje čase vrgle s posebno vnemo na vprašanje vzgoje in organizacije mladine ter podpirajo z vsemi silami razvoj »Hitlerjeve mladine«, ki je morala izvojevati marsikatero težko borbo s katoliškimi mladinskimi organizacijami.
V zadnjem času se opaža tudi vse težji pritisk vladnih krogov na katoliške strokovne in delavske organizacije, ki pričakujejo sedaj vsak dan, da bodo razpuščene. Spričo vseh teh odredb je opažati med nemškimi katoličani stalno naraščanje ner-voznosti in nerazpoloženja proti obstoječemu režimu. Med njimi se širijo najrazličnejše vesti, tako n. pr- da bo odslej politična policija nadzorovala tudi božjo službo ter kontrolirala vse pridige duhovnikov. V zvezi s tem se napoveduje tudi konfiniranje cele vrste bivših politično eksponrranih duhovnikov na podlagi zakona o zaščiti države.
Pariz, 19. julija. AA. Marta Hanau, ki je Izidajala finančni list »Gazrcette de Franz« in ki se je svojčas proslavila s svojimi finančnimi škandali, je umrla v zaporih v Fresnesu.
Tokio, 19. julija. AA. Davi so v japonski prestolnici čutili močan potresni sunek. ki pa ni napravil, kolikor je dozdaj znano, nobene škode. Potresni sunki se ponavljajo po 20 do 25 minutah.	g
Poslanik Balugdžič upokojen
Beograd, 19. julija. AA. S kraljevim ukazom je na lastno prošnjo upokojen izredni poslanik in pooblaščeni minister v Berlinu živojin Balugdžič.
Beograd, 19 julija, p. Dosedanji jugoslovenski poslanik im pooblaščeni minister v Varšavi Branko Lazarevič bo imenovan za poslanika v Berlinu. Vlada je zanj že zahtevala agreman pri nemški vladi.
Intervencija posL Turka
Beograd, 19. julija, p. Narodni poslanec g. Rajko Turk je poslal finančnemu ministru predstavko glede pobiranja 15-odsto-tne takse pri zasebnih podjetjih, ki se ba-vijo s prevozništvom s tovornimi avtomobili. Ta taksa bi se smela v smislu predpisov pobirati samo takrat, če se vrše vožnje redno na določenih progah in ob istem času. Davčne uprave pa jo pobirajo tudi za izredne in slučajne vožnje. Zato prosa g. poslanec finančnega ministra, naj izda davčnim upravam potrebna navodila, da se pobiranje te takse pravilno uredi.
Albanija v strahu za svojo neodvisnost
Tirana, 19. julija. AA. Rimski poročevalec »Tempsa«, je objavil v svojem listu Članek, v katerem obravnava italijansko - albanske odnošaje in ugotavlja, da bo njen mednarodnopravni položaj na novo urejen v smislu italijanskih želja. Glede na to je objavil albanski list »Besa« poročilo, v katerem pravi, da je milanski list >Corriera della Sera« posnel »Tempsov« članek, ne da bi napram njemu zavzel svoje stališče.Zato nastaja vprašanje ali niso morda italijanski službeni krosi zares enakega mišljenja kakor francoski novinar. Vsekakor obstojajo med obema državama sporazumi, ki 30 zasnovani na načelu enakopravnosti ter popolne neodvisnosti obeh pogodbenih strank. Oni, ki bi hoteli skaliti dobre odnošaje med Italijo in Albanijo, niso iskreni pristaši miru in razmerja med obema državama, ki je tako dragoceno ne le za njiju, marveč za vso južno Evropo Neodvisnost Albanije je bila priznana in potrjena že 17. decembra 1920, ko je bila Albanija sprejeta v Društvo narodov, nato pa še 9. novembra 1921 posebej od zastopnikov Velike antante. Na konferenci veleposlanikov je bilo tedaj ugotovljeno, da bi vsako kršenje albanske neodvisnosti pomenilo nevarnost za mir in ravnotežje na Balkanu.
Francoska vojna akademija proslavila spomin kralja Aleksandra
Pariz, 19. julija, d. Na vojni akademiji v Saint Cireu so danes slovesno obhajali zaključek šolskega leta. Gojenci zadnjega letnika so bili imenovani za častnike. Po stari tradiciji se ob zaključku vsakega šolskega leta vrši posebna vojaška šlav-nost, ki jo posvetijo vselej spominu na kakega velikega vojskovodjo ali politika. Letos so bile slovesnosti posvečene spominu na pokojnega jugoslovanskega vladarja kralja Aleksandra. Iz Beograda so prispeli pod vodstvom kapetana Kneževiča v Saint Cire gojenci jugoslovenske vojne akademije, ki so se udeležili te slavnosti.
Norosadska vremenska napoved ca soboto: Hladno v severni polovici države, ponekod nalivi.
Dunajska vremenska napoved ca soboto: Nestalno in spremenljivo vreme, sicer pa večinoma jasno in spet toplejše. ______
Proti poten]u
I je najbolj k sredstvo
-' ^ Dobiva se v
■	dragerijfch in
parimnuijab.
Odgovor na laži
Pod naslovom sNajpodlejši jezuitizein proti grafiearjem« je mariborska socialdemokratska »Delavska Politika« objavila fantastično poročilo o konfliktu med slovenskimi tiskarnami in Savezom grafičnih delavcev. Nismo imeli namena odgovarjati na zavijanja in laži v tem članku, saj že desetletja poznamo staro lajno, ki so jo naši mariborski marksisti podedovali od svojih staro avstrijskih učiteliev in ki jo zavrte ob v^nlrem delovnem konfliktu, »ko se nadejajo kakega političnega profita za sebe. Zanimivo je le to. da se s to nelojalno taktiko naenkrat strinjajo tudi gospodje diktatorji stavske organizacije, ki drugače ne najdejo lepe besede o marksistih. Šli so namreč in ponatisnili pamflet»Delavske Politike« ter ga v obliki letakov razširjali po Ljubljani. Ker pa bi na ta način morda vendarle ntegnil biti kdo zaveden v zmoto, kdor ni sledil razvoju konflikta v slovenskih tiskarnah. se nam zdi potrebno na kratko zavrniti glavne izmišljotine v tem pamfletu. V kolikor se nanašajo na splošni konflikt med tiskarnami in vodstvom «tavske organizacije, jih bo zavrnilo Društvo tiskarnarjev, ako se mu bo zdelo potrebno. Mi se hočemo omejiti le na nekatere ugotovitve, ki se tičejo Jutra^ in Narodne tiskarne.
Pred vsem moramo pribiti zonetni dokaz slabe vesti pri stavskih voditeljih. Tudi v tem svoiem najnovejšem pamfletu n» povedo. zakaj so že 14 pred iztekom veljavne delovne po?odbe brez napovedi vzroka in brez postavitve kake zahteve začeti sabotirati redno izhajanje »Jutra« in »Slovensko-ga Naroda«, dočim so pri vseh drugih listih delali normalno. Ravno tako tudi sedai ne povedo, zakaj so onemogočili, da hi »Jutro« izšlo na praznika 29. in 30. junija, dočim so drugi listi mocli iziti, še danes ne vemo vzroka te sppcialno proti »Jutru*: naperjene sabotaže. Še danes ne vemo, zakaj
ravno v Narodni tiskarni prelomili delovno pogodbo in oni sami to tiskarno i«-prli.
Ravno v teih pa je jedro zadeve, vso drugo je postranskega pomena. Ker nam slav-
ski voditelji takrat niso hoteli povedati, kaj naj storimo, da bodo z našimi Tisti postopali enako kakor z drugimi, marveč so sabotažo brez pojasnila nadaljevali, se je moral pojaviti sum, da so vzroki vse drugi, ne pa stanovski ali organizacijski. Ker voditelji stavcev trdovratno molče tudi sedaj na vse naše pozive, naj vendar vsaj naknadno pojasnijo svoje proti »Jutru« izdane ukrepe, ie to dokaz njihove slabe vesti in ob enem dokaz, da je bil naš sum utemeljen in da so res nameravali uničiti »Jutro« ali ga vsaj oslabiti Kakšni so bili vzroki, to naj s svoiimi diktatorji razčistijo oni tiskarniški nameščenci, ki so bili zaradi takega postopanja pahnjeni v nesrečo.
Z ozirom na to bistveno vprašanje so vsa zaviianja in zmerjanja v letaku le brezupen poskus, da bi se voditelji stavske organizacije otresli svoje težke krivde in odgovornosti. Zato naj zavrnemo le še eno goro-stasno važ. Da bi javnosti pokazali, kako pri sporu prav nič ne gre za kako eksistenčno borho. smo navedli zaslužke »Ju-trovih« strojnih stavcev, iz katerih vrste je v glavnem prihaiala sabotaža na komando voditeljev proti »Jutru«. Javnost se je upravičeno začudila, da se pri takih zaslužkih (3200 do nad 4f)00 Din na mesec"), govori o eksistenčni borbi. Da bi odvrnili pozornost od teh zneskov, so si sedai izmislili. da so bili nekateri uslužbenci Narodne tiskarne plačani samo no 60 do 100 Din na teden. To je srda laž. Najmanjša mezda tiskarn iškega hlanca je znašp.la brez nadur 270 Din na tedfn in najnižje plače vlagalk 25(5 do 75 dinarjev torei več od zaslužkov nižjih državnih nameščencev s šolami, izpiti in odgovornostmi.
Kaj misli narod
Vtisi poslancev iz volilnih okrajev — Vprašanje obnove
staroradikalne stranke
Beograd, 19. julija, č. V Narodni skupščina je danes zelo živahno. Skoro vsi poslanci so že zbrani in popoldanska razprava o dva-najstimah se je pričela pred polno zbornico. Poslanci, ki so po večini teden dni in še več bili v svojih domačih krajih, so se vrnili z zanimivimi vtisi. Mnogi tožijo, da je v širokih krogih ljudstva premalo zanimanja za politična vprašanja, ki se sedaj postavljajo na dnevni red, več pa za gospodarska in socialna, glede katerih pričakuje ljudstvo odločilnih ukrepov, odnosno vsaj dokazov, da se bo začelo z energičnim reševanjem.
Interesantno je, da srbski poslanci, ki so pripadali prej radikalni stranki, ne tajijo, da bo obnova stare radikalne stranke, četudi v kaki spremenjeni obliki, ponekod zelo težka stvar. Velik del onih, ki so na terenu ostali zvesti staro-radikalnemu glavnemu odboru, je ostal pri starih nazorih in bi se le težko pomiril s tem, cla se odreče dosedanjemu svojemu gledanju na državni problem. Tudi okrepitev staro-radikalske stranke s prevzetjem prijateljev dr- Korošca in dr. Spaha se ne odobrava povsod. Bolj bi večini prijala stara koalicijska ideja, ki je slonela na načelu, da si radifkalska partija osigura glavno moč v državi s pomočjo manjših strank, katere honorira z lokalnimi političnimi koncesijami. Ravno tako se čujejo iz vrst pristašev dr. Spahe observacije proti spajanju z radikali ker je v teh krogih privlačnost zagrebške fronte mnogo jačja. Kako mislijo pristaši g. dr .Korošca, v beograjskih parlamentarnih krogih ni mnogo znano. Z zadoščenjem beležijo prijatelji bodoče radikalske zajednice zatrdilo ljubljanskega organa g. dr. Korošca o popolni solidarnosti s programom radikalske stranke-
Kot demanti raznih govoric o nesigurno-
sti načrta za obnovo radikalske stranke se smatrajo informacije, ki jih danes objavlja vladin organ »Vreme«. List trdi, da so pogajanja za osnovanje Radikalske zajednice zaključena in da vlada med vsemi tremi vodstvi popolna harmonija v vseh osnovnih vprašanjih notranje in zunanje politike. Sedaj gre samo še za izvršitev storjenih sklepov in se v tem oziru razgovori nadaljujejo. Pri tem obstoji tudi tendenca, da se pride do sporazuma s Hrvati, Akoravno je torej, po zagotovilu »Vremena«, že vse gotovo, poudarja list na koncu vendar, da so vsa trj vodstva složna, da z organizacijo nove stranke ni treba preveč hiteti.
O programu nove stranke poroča »Vreme«, da bo tvoril osnovo program, kakor ga je glavni radikalski odbor izdelal 1. 193i3.
Včeraj je prišel v Beogr»d predsednik radikalskega glavnega odbora g. Aca Stanojevič in se vršijo konference, da bi se eventuelno sklical širši glavni odbor, da oceni dosedanjo akcijo za ustnovitev stranke- Stanojevič se baje poda te dni tudi v Zagreb, kjer se bo skusil sestati z dr. Mačkom.
Aca Stanojevič v Zagrebu
Zagreb, 19. julija, n. Ob 16.30 je prispel v Zagreb Aca Stanojevič z nekaj spremljevalci ter zdravnikom, specialistom za očesne bolezni. Na kolodvoru so ga sprejeli novinarji, ki pa niso mogli ničesar konkretnega izvedeti razen tega, da je bivši radikalski voditelj prišel v Zagreb zaradi svoje očesne bolezni. Dejansko se je s postaje takoj odpeljal na kliniko in je bil pri specialistu dr. Botteriju celo uro. Nato se je nastanil v hotelu Esplanade.
Uradniška skupina obtožencev v nasičkem
procesu
V četrtek je sodišče zaslišalo one obtožence v našički aferi, ki jim obtožnica očita, da so se dali podkupiti in so izdajali uradne tajnosti.
Obtoženi so: lj Ivan Vlahovič, svetnik v ministrstvu za poljedelstvo; 2) Žika ži-vanovič, uradnik Petrovaradinske imovne občine; 3) Milan Pihler, gumarski svetnik v Zagrebu; 4) Zvonimir Turina, uradnik agrarno-pravnega oddelka v ministrstvu poljedelstva; 5.) Ranko JLjubinkovič, višji teh. nadzornik v Srem. Mitrovici in 6.) Stevan Gojkovič, bivši sekretar v trgovinskem ministrstvu.
Obtožnica jih obdolžuje, da so v času od leta 1929. do 1934. izdajali tvrdkam »Našički«, »Podravini«, Gutmarmu in drugim veliko-šumskim posestnikom razne rešitve, zakonske predpise in druge važne paredbe, za katere so izvedeli v svoji službi in bi jih morali čuvati kot tajnost, vse to pa so delali v namenu, da koristijo sebi ali drugim.
»Politika«, pišoč o tej razpravi, doda je svojemu poročilu tole umestno opazko: »Za magnati, skozi kojih roke je prošlo sto in sto milijonov dinarjev in je bila usoda desettisočev delavskih rodbin, za celo vrsto onih, ki jih obtožnica obdolžuje, da so deloma kot inozemci, deloma kot tuji psišleki brezobzirno razsipali denar, podkupi jajoč vse od cestarja pa do gospodov v črnem žaketu, samo da se naš mali človek, čigar usoda je pač taka, ne zave, kako nesramno ga pljačkajo, pojavlja se prvič tu v tem procesu, ki po svoji obsežnosti menda nima primere na obtožni klopi — beda«.
Prvi je bil zaslišan Ivan Vlahovič, ura-. dnik v ministrstvu poljedelstva. »Politikam ga označuje takole: »Vlahovič stopa pred sodišče kot prva žrtev korupcije. Ima 49 let, rodom je z otoka Hvara. Desetletja je hil vesten .in pošten državni uradnik. Imel je celo svetlo prošlost. Med vojno je bil zaradi svojega nacionalnega delovanja obsojen kot veleizdajalec na
smrt. Le prevrat ob koncu svetovne vojne ga je rešil vešal. Sedaj stoji pred sodiščem in odgovarja radi umazanih dejanj, ki jih zakon kaznuje s težko ječo«.
Obtožnica očita Vlahoviču, da je 8.-IX. 1928 prejel od Adolfa in Filipa Schlesingerja 5000 Din, kancem leta 1928 pa ra-dio-apa.rat, in sicer zato, ker je to leto kot takratni sekretar ministrstva poljedelstva izdal »pravilno« rešitev v stvari superrevizije subjektov agrarne reforme in ker je odobril fingirane kupne pogodbe, ki sta jih Schlesingerja baje sklenila z raznimi optanti iz Madžarske.
Vlahovič je odločno zanikal, da bi kdaj prejel od Schlesingerja 5000 Din. Pri svojem zagovora je vztrajal tudi potem, ko mu je predsednik predočil Schlesimgerje-vo beležnico, v kateri je črno na belem zapisano, da je Vlahovič dobil izplačanih 5000 Din. Kar se tiče raznih odlokov in rešitev, ki so bili izdani na korist »Našič-ke«, »Podravine« in drugih, je obtoženec zatrjeval, da ni izdal nobene rešitve na svojo pest, ker v to tudi ni imel nobene pravice, marveč samo na ukaz svojih predstojnikov kakor načelnika šuflaja, ministrov dr. Andriča ,dr. Frangeša, Dake Popoviča in Andre Staniča. To velja tudi glede optantov. Kar se tiče radijskega aparata, ni Schlesinger poslal tega darila njemu, nego njegovi ženi.
Vlahovič je bil nato soočen z Adolfom Schlesingerjem, katerega je predsednik opozoril, da Vlahovič odločno taji, da bi kdaj od njega sprejel 5000 Din. Ta vest je Schlesingerja docela zmedla. Sprva je izjavil, da je vendar dal Vlahoviču oni denar, nato je rekel, da se ne ve več spominjati, končno pa ni izključeval možnosti, da je 5000 Din dal komu drugemu, v beležnico pa je zapisal Vlahovičevo ime. Nazadnje pa je vse svoje prejšnje izjave preklical in zopet zatrjeval, da je dal Vlahoviču onih 5000 Din in sicer v gostilni Kohn.
Beležke
»Domoljub" o situaciji
Za »Slovencem« je objavil daljne razmišljanje o položaj«, ki je nastal po vsto-•pu dr. Korošca v vlado, sedaj tudi »Domoljub« pod naslovom »Pred težkimi nalogami«. V svojem članku je prišel »Domoljub« med drugim tudi do naslednjih zaključkov:
»Z največjim zadoščenjem je ljudstvo zaznalo, da ee je po dolgih letih preziranja in krivičnega preganjanja pojavil na krmilu države zopet 'mož ljudskega zaupanja in naš voditelj dr. Anton Korošec. Napačno pa bi bilo, ako bi pričakovali, da bo z nastopom nove vlade takoj vse, kar na6 teži, popravljeno in urejeno. Državni grunt je tako zavožen, da bo treba leta in leta resno delati, preden bo mogoče popraviti vsaj najhujše napake. Vsak trezen človek bo to u videl, v tem pogledu moramo vsi zaupati svojemu voditelju dr. Korošcu. On bo storil za nas vse, kar bo mogoče in če bo videl, da ne more uspeti, se bo rad 6am odpovedal svojemu odgovornemu mestu in gotovo zopet rajši šel v internacijo ali pa v ječo, kakor da bi sodeloval pri stvareh, ki bi utegnile biti v škodo ljudstva.«
Socialisti proti sreskemu volilnemu sistemu
Socialistično nemško glasilo »Volksstim-me« objavlja razmišljanje o reformi volilnega zakona in prihaja do naslednjih zaključkov: »Zahteva nekaterih, da je treba uvesti čisti sreski sistem, kar naj bi bila tudi edina res dalekosežna sprememba v novem volilnem zakonu, je po svoji vsebini nad vse reakcionarna. Taka revizija volilnega zakona bi pomenila največjo po-tvarjanje volje volilcev.«
».Predvsem se pojavlja vprašanje, ali se hoče že vnaprej vztrajati pri politiki razbijanja organiziranega političnega življenja. Politične stranke so sredstvo za izvajanje ljudske discipline in zanašajo v politično življenje neko urejenost. Ako ni političnih strank, potem tudi ni nobenega nadzorstva nad poslanci. Poslanci gledajo v tem primeru na svoj poslanski mandat kot na svojo zasebno zadevščino, ki jo lahko tudi po svoje izrabljajo.«
»Zdrav strankarsko-politični sistem pa nikakor ne more počivati na temeljih volitev po srezih, pri katerih prevladujejo pri volitvah poslancev lokalni interesi, krajevni vplivi itd. Sreske volitve bi pri nas vsekakor uničile in onemogočile stranke z načelnimi pogledi dočim bi se okrepile verske in plemenske stranke.«
S čistimi sreskimi volitvami bi bili izgubljeni vsi manjšinski glasovi. Tako n- pr. lahko dobi kaka stranka v vsakem srezu po 500 glasov, torej v 400 srezih 200.000 glasov, ne da bi dobila v Narodni skupščini kak mandat, ker ne bi imela v nobenem srezu absolutne večine. Na ta način bi bilo 200.000 volilcev brez slehernega poslanca, dočim bi imelo nekaj tisoč volilcev v posameznih srezih z absolutno večino svojega poslanca. Zaradi tega je tudi uvedla povojna demokracija povsod, kjerkoli je prišlo do izraza, sistem državnih list, ki jih postavljajo stranke. Zaradi tega zahtevamo v imenu pravice in enakopravnosti vseh državljanov, da se uvede tudi pri nas sistem državnih list.«
Kulturne hišne revolucije v Zagrebu
V Zagrebu 6o sedaj na dnevnem redu hišne revolucije proti šefom raznih kulturnih institucij. Tako je spravila borba zagrebških igralcev proti upravniku Narodnega gledališča g. Konjoviču na noge velik del Zagrebčanov, ki se danes zanimajo za razvoj prilik v gledališču bolj, kakor kdaj poprej od osvobajanja sem. Ta vojska še ni dobojevana, pa se je že vnela nova proti upravniku etnografskega muzeja Ivanu Franiču, kateremu očitajo, da nima potrebnih kvalifikacij za ta odlični položaj. Cela vrsta kulturnih organizacij z Joigoslavensko akademijo na čelu je poslala ministru prosvete obširno resolucijo, v kateri zahtevajo, da se izmenja upravnik etnografskega muzeja g. Franič, ker nima za svoje mesto potrebnih kvalifikacij.
G. Franič je kot bivši železniški uradnik položil šele jeseni leta 1931, diplomski izpit na fil. fakulteti ter traja njegova akademska kvalifikacija šele tri leta. To bi zadoščalo, pravi resolucija kvečjemu za postavitev na mesto suplenta na eredinji šoli, ali pa za mesto uradniškega pripravnika v muzeju, kjer bi moral po treh letih položiti predpisani asistentski izpit. Ne glede na to pa je bil g. Franič postavljen za upravnika etnografskega muzeja vIU./l. kot bivši višji železniški uradnik, ki si je pridobil to skupino s srednješolsko matuTo po starem uradniškem zakonu. Konec lanskega leta je prijavil g. Franič svojo doktorsko disertacijo, katero pa je umaknil 24. XI. 34., ko je bil obveščen od referenta dT. Ferda šišiča, da disertacija ne odgovarja pogojem za doktorski tepit.
Zanimivo je, da je g. Franič znan v Zagrebu kot eden izmed odličnih zagrebških radikalov, ki je že mnogo delal za radikal-sko stranko med Zagrebčani. Pojavlja se vedna znova na nekih visokih položajih in nazadnje ga jeJevtičeva vlada spravila v etnografski muzej. Ker ima g. Franič dobre zveze tudi s staroradikalskim glavnim odiborom, dobiva boj proti njemu tudi zanimiv politični prizvok.
»Angleška mornarica je za staro železo"
London, 19. julija, g. Po veličastni paradi angleške mornarice v Spitheadu so se sedaj v angleškem tisku javili za besedo rečmi strokovnjaki, ki trdijo, da velaik del lepih bojnih ladij ni več za drugega, kot za staro železo. Večina ladij je zastarelih in so jih že zdavnaj prekosile moderne bojne ladje, ki jih gradi Nemčija, V člankih se naglasa, da je bilo pri paradi zbranih samo 11 oklop-nih ladij in 25 oklopnih križark, pri paradi v juliju 1914 pa okoli 60 velikih ladij in 55 ikrižar&
Stofisoci žrtev pri kitajskih poplavah
Hankau, 18. julija w. Po kitajafkih virih •e potrjuje, da so iz rek Joiiako in Jank-cenkjanga v provinci Hupeh potegnili do« •edaj 14.000 trupel, število smrtnih žrtev v provinci Hupej pa znaša po neorficijelnih kitajskih cenitvah 50 do 100 tisoč. Nekatera poročila jz okraja Tiemen vedo celo pevedati, da so poplave samo tamkaj zahtevale 100.000 človeških žrtev.
Berlin, 18. julija. AA. DNB poroča iz Šan-gaja: Položaj v poplavljenih krajih ob Rumeni reki postaja čedalje slabši. Zaradi novih nalivov se je reka razlila čez vse ozemlje do Vejsanskega jezera v pokrajini
Kjangsuj. še nedavno cvetoče pokrajine so se izpremenile v jezera. Na stotisoče ljudi zapušča svoje domove in beži v gorovje. Oblasti so začele graditi 60 km dolg nasip južno od Vejsanskega jezera. Pri gradnji je zaposlenih nad 100.000 delavcev. Oblasti upajo, da bodo s tem preprečile nadaljne poplave. Boje se, da se bodo poplave razširile tudi na pokraiine Šantung in Hopej.
Gospodarstvo
Gospodarske vesti
= Stanje hranilnih vlog pri slovenskih hranilnicah. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so znašale ob koncu junija t. 1. hranilne vloge na knjižice in po tekočih računih pri 29 re-gulativnih hranilnicah v dravski banovini 1065. milijona Din nasproti 1070.4 milijona Din»ob koncu maja in 1072.2 ob koncu letošnjega januarja. V teku junija so se torej vloge skrčile za nekaj nad 5 milijonov Din, pri čemer pa je treba upoštevati, da so meseci pred pričetkom letine za hranilnice običajno slabi, ker potrebujejo kmetje denar za poljska dela in dvigajo baš v tem času svoje prihranke. V teku maja pa so navzlic temu pokazale nekatere hranilnice celo prirastek vlog, druge pa zopet padec.
—	Naša trgovinska bilanca s češkoslovaško je postala aktivna, češkoslovaški državni statistični urad objavlja podatke o češkoslovaški zunanji trgovini v prvem letošnjem polletju, iz katerih je razvidno, da se je češkoslovaški uvoz jugoslovenske-ga blaga letos (predvsem zaradi večjega u-voza pšenice v prvih mesecih leta) precej dvignil, v prvem letošnjem polletju je Češkoslovaška uvozila iz Jugoslavije za 159 milijonov Kč blaga, dočim je lani znašal uvoz le 64 milijonov; pa tudi češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo se je povečal od 115 na 130 milijonov Kč. Dočim je imela lani češkoslovaška v prometu z našo državo za 51 milijonov Kč aktivno bilanco, beleži letos pasivni saldo v višini 29 milijonov Kč. Kakor smo že nedavno poročali, je imelo zboljšanje našega izvoza v češkoslovaško za posledico, da se je zmanjšal naš klirinški dolg nasproti češkoslovaški. Kako se bo nadalje razvijala naša trgovinska bilanca s češkoslovaško, je trenot-no še težko presoditi. Vsekakor je računati s tem, da češkoslovaška ne bo več mogla iz Jugoslavije uvažati večjih količin pšenice. Povečanje češkoslovaškega uvoza blaga iz Jugoslavije pa ni pripisati samo večjemu uvozu pšenice v letošnjem letu, temveč tudi večjemu uvozu svinj. Letos je v prvem polletju češkoslovaška uvozila iz-Jugoslavije 27.800 svinj nasproti le 8726 v lanskem prvem polletju. Tudi uvoz svinj iz Madžarske in Rumunije se je letos znatno dvignil.
= Devizni predpisi za uvoznike filmov. Finančni minister je izdal odlok, po katerem uvozniki in zakupniki filmov ne morejo protivrednosti za kupnino ali za zakupnino nakazovati v inozemstvu na način, kakor to velja za vplačilo uvoženega blaga. Odslej se morajo predhodno obrniti na finančno ministrstvo s prošnjo, ki ji morajo priložiti vse dokumente, ki so po deviznem pravilniku potrebni za nakazilo v inozemstvu, vrhu tega pa še pogodbo o nakupu fila ali o zakupu filma in končno spričevalo državne filmske centrale v Beogradu odnosno izpostave v Zagrebu, da so fakture in pogodbe originali odnosno da zakupna cena ali kupnina resnično ustreza dejanski vrednosti filma. V bodoče bodo uvozniki filmov lahko nakazovali kupnino ali zakupnino le na podlagi dovoljenja finančnega ministrstva.
—	Znatno povečanje prometa v naših pomorskih lukah. Zaradi razvoja tujskega prometa se je zadnje mesece promet v naših pomorskih lukah znatno dvignil. To-naža v luke došlih ladij je znašala v februarju 1.01 milijona ton (lani 1.04), v marcu 1.25 milijona ton (1.32), v aprilu se je že dvignila na 1.64 milijona ton (1.41), v maju pa kar na 1.84 milijona ton (1.63). Dočim je v marcu letošnji promet zaostajal za lanskim, se je v aprilu in maju prav občutno povečal v primeri z lanskim prometom.
= Dotok ruskega zlata v Nemčijo. Nemška Reichsbanka, ki je leta 1934. izgubila pretežni del svoje zlate rezerve, tako da se je ta skrčila na malenkostno vsoto 70—80 milijonov mark, izkazuje v najnovejšem izkazu od 15- julija prvikrat zopet znatnejše povečanje. Zlata in devizna rezerva se je namreč dvignila za 12.5 na 102.3 milijona mark, in sicer zaradi dotoka ziata iz Rusije, ki je svoje obveznosti nasproti Nemčiji za uvoženo blago poravnala z oddajo zlata.
= Ameriški bombaž izgublja tržišča. V prvem letošnjem polletju je znašal izvoz bombaža iz Zedinjenih držav 2.12 milijona bal nasproti 3.06 v lanskem prvem polletju, 3.48 v predlanskem prvem polletju in 4.22 milijona bal v prvem polletju 1932. V treh letih se je torej izvoz ameriškega bombaža skrčil na polovico, kar je posledica okolnosti, da ameriški bombaž vedno bolj spodiiva bombaž izvenameriške provemience. S tem pa Zedinjene države tudi vedno bolj izgubljajo svoje prej prevladujoče stališče na svetovnem trgu bombaža.
= Olajšave za inozemske velesejme. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična vozna cena pri povratku vsem obiskovalcem jesenskih sejmov, in sicer v Libercu od 18. do 25. avgusta, v Smirni od 22. avgusta do 11. septembra, v Bratislavi od 25. avgusta do 1. septembra, v Leipzigu j od 25. do 29. avgusta, v Lvovu od 31. av-
gusta do 15. septembra, na Dunaju od L do 8. septembra, v Bariju od 6. do 21. septembra, v Solunu od 8. do 20. septembra, v Gradcu od 14. do 22. septembra, v Inns-brucku od 14. do 22. septembra irt v Milanu od 22. do 28. oktobra. Olajšave veljajo* za vse vlake in razreda z izjemo četrtega.
= Mednarodni podunavski sejem. V času od 25. avgusta do 1. septembra se bo vršil v Bratislavi 15. mednarodni podunavski sejem. Uprava za prireditev sejma je poslala našim gospodarskim krogom, preko kompetentnih organizacij vabilo, da sodelujejo na tem sejmu .
Borze
19.julija.
Na ljubljanski borzi je deviz a Nevvvork danes nekoliko popustila ,V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 8.73—g.85 .V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.7850, v angleških funtih po 234-50, v grških bonih po 31 in v španskih pezetah po 5.85. Na zagrebškem efektnem tržišču se je vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 370 (v Beogradu po 370—370.75). Promet je bil še v 6°/o begluških obveznicah po 63 (v Beogradu po 65.75—65.90) ter v delnicah PAB po 288.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 29(52.43 — 2377.03, Berlin 1750.63 — 1764.51, Bruselj 733.47 — 738.54, Curih 1424.22 — 1431.29. London 214 69 — 216.75 Ne\\vork 4303. 67—4340.98, Pariz 288.14 _ 289.58. Praga 181.26 — 182.36. Trst 358.06 — 361.14.
Curih. Beograd 7. Pariz 20.2325. London 15.10, Newvork 304.75, Bruselj 51.5o. Milan 25.2250, Madrid 41.90. Amsterdam 208. Berlin 123.10.Dunaj 58.40, Stockholm 77.85, Ko-benhavn 67.40, Praga 12.72, Varšava 57.80.
Efekti
Zagreb. Vojna škoda 369 — 370, za julij — sept. 370 bi., za nov. 369 — 370. 7% in-
vest. 80.50 _ 81. 4^ agrarne 45.50 — 46,
7% Blair 67.50 — 68. 8% Blair 79.50 bi., 7% Drž. hip, banka 73.50 — 75, 67c be-gluške 63 — 63.50, Narodna banka 5775 — 5850,PAB 227. — 230, Trboveljska 10Q b!-, Šečerana Osijek 130 — 135.
Beograd. Vojna škoda 371.75 — 372.25, za nov. 371,50 — 372.50. 7% in vest. 80 — 81 (80.50) 4% asrrarne 46.75 — 47.25 (46.75 — 47), 6% beeluške 65.75 __ 66 (65.75 — 65.75) 7% Blair 68 — 68.50 (68), Narodna banka - (5780) PAB 22S.50 - 230.
Dunaj: Staatseisenbahnaesell- 24.40, Alpi-na - Mont 11.20.
Blagovna tržišča
ŽITO.
Chicago, 19. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 84.25, za sept. 85, za dec. 86; koruza; za sept. 75.75, za dec. 64.625.
-r Novosadska blagovna borza (19. t m.) Tendenca za koruzo prijazna, sicer pa je nespremenjena- Pšenica nova: baška, ladja Tisa, 79 kg za julij 126 (za avg. 131, za sept- 134, za okt. 137); ladja Bege j 79 kg, 124 (129), 132, 135); baška in banatska ladja Dunav, 78 kg. 123 (128, 131, 134); sremska ladja Dunav. 77/78 kg 116>50, (121.50, 124.50, 127.50); gornje baška in gornje banatska, 79 kg 120 (125, 128, 131); baška, 78/79, 118 (123, 126, 129); banatska 78/79 kg 117 (122, 125, 1/28); sremska in slavonska, 78 kg 110 (115, 118, 121). Rž: baška 100—102. Ječmen: baški in nemški novi, 64 kg 79—80. Oves: baški, srem-ski, slavonski novi 80—82. Koruza: baška 76—78, okol. Sombor 76—77 banatska 73— 74, sremska pariteta Indjiji 73 _ 74. Moka; baška »Og« in »Ogg« 190—210, >2« 170— 190, »5« 150—170, »6« 130—150, »7« 110— 120, »8« 85—90.
+ Budimpeštauska borza (19. t. m.) Tendenca omahljiva. Pšenica: za okt. 14.96 — 14.97: koruza: za julij 11.80 — 11.81, za maj 11.97 — 11.98.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 18- julija. Tendenca staina. Zaključni tečaji: za julij 6.68 (prejšnji dan 6.52). za okt. 626 (6.19).
+ Newyork, 18. julija- Tendenca stalna. Zaključni tečaji za: julij 11.97 (12.01), za okt. 11-65 (11.68).
OSTRA BRITV ICA - NIZKA CENA!
NAČET BLADES
. »ca nekako enim letom je prinesel NAČET zares dobro poceni britvico. Vsako rezilo vsake britvice v vsakem zavojčku je stvarno ostro in dolgotrajno. Prikladno za vse aparate za britje s 3 klinami.
Maši kraii tn ljudje
Zlati iubl?ei CMD
Družba sv. Cirila in Metoda praznuje letos zlati jubilej svojega dela za narod. 2e je bilo nekaj govora o njenem delovanju, toda vsekakor bo treba še marsikaj izpre-trovoriti, ko bo naša odlična in zaslužna šolska družba polagala obračun svojih uspe-hov, prizadevanj, pa morda tudi neuspehov. Glavna skupščina C M D bo letos 15. septembra v Ljubljani. Spored skupščine same je običajen, ni pa še določen program svečanosti. ki naj bi bile ob proslavi zlatega jubileja prirejene.
V Auerspergovi palači je dala mestna občina na razpolago sobe, kjer se vršijo priprave za jubilejno razstavo naše šolske družbe in vse?a njenega obrambnega dela. štirje risarji so na delu, a Oskar Delkin pripravlja velik relief, ki bo najnazorneje predočil stanje narodnostne borbe na slovenskih tleh. Nadalje je gotovo, da se bo v začetku septembra vršil v Ljubljani idejni tečaj, v katerem bodo srednješolski omla-dini predavali o narodno obrambnem delu.
Čeprav ne oznanjajo pompozne fanfare, da praznuje CMD zlati jubilej, se vendar najdejo rodoljubi in organizacije, ki navzlic krizi najdejo sredstev, da podpro družbin sklad. Za zgled so novi ne navedle podružnico CMD v Splitu, ki je pravkar poklonila 2.000 Din. Lahko pa izdamo tudi skrivnost, da se je našel neznan dobrotnik, ki je poklonil S.fjOO Din. Javljajo se podružnice kakor tudi posamezniki z manjšimi prispevki. Naj bi ti zgledi podžgali vse one, ki poleg denarja premorejo iskro narodne zavesti, da se v letošnjem jubilejnem letu spomnijo naše častitljive šolske družbe in jo podpro po večno veljavnem geslu: Mal položi dar, domu na oltar!
Josip Ažman
V četrtek je umrl na Lescah upokojeni šolski upravitelj gosp. Josip Azm-a.n. Dosegel je lepo starost 77 let. Spominjali smo se u-glednega moža letos sredi februarja, ko je praznoval s svojo gospo Anico zlato poroko.
Pokojnik je bil po rodu z Brd pri Ra-dovljici. Bil je sin u-glednih mestnih staršev, rodil se je 1858. Ko je dovršil učiteljišče, je služboval kot učitelj v Gorjah pri Bledu, v Krizah pri Tržiču in nazadnje 38 let na Breznici pri Žirovnici. Tu je bila večji del po njegovi zaslugi zgrajena nova šola, poleg katere Je uredil vzoren, daleč naokrog sloveč šolski vrt s kr-asno drevesnico, iz katere je vsako leto dajal preizkušena drevesca bližnjim in daljnim okoličanom. Nadalje so njegov šolski vrt krasile najlepše cvetlice, ki mu jih je pomagala gojiti soproga, sestra pokojnega blejskega župana Petemela. Njegovi učenci, sedan ji brezniški gospodarji, se bodo gotovo še dolgo hvaležno spominjali nekdanjega svojega vzgojitelja. Pokojnik pa ni bil samo izvrsten učitelj, vrtnar in sadjar, marveč tudi v šoli odličen pedagog. Učiteljstvo. kateremu je bil dober tovariš in zlasti mlajšemu iskren svetovalec, ga bo ohranilo v častnem spominu. Cb mrtvaškem odru moža. ki ie z delom za narod izpolnil svojo življenjsko dobo. delijo premnogi spoštovalci žalost z neutolažljivo vdovo. K ve"nemu počitku bodo Josipa Ažmana položili v soboto ob 16. na Lescah. Na i mu bo lahka srčno ljubljena domača gruda!
Žrtev strihnina
Ljubljana, 19. julija.
Štepanjski orožniki so končali poizvedovanju o zastrupljenju javorške prevžitkari-
ce Frančiške Žagarjeve. Zet pokojnice Janez Jere je le težko dajal izgovorjeni užitek, saj je Zagarjeva imela pravico od njega zahtevati 21 mernikov žita, 60 kg težkega prašiča. 6 klafteT bukovih drv, 500 butar, pa še celo vrsto podrobnosti. Časi so hudi, hribovito naselje Javor rodi mnogo sadja, toda žal ne vsako leto. Vprav letos je spet nastopila katastrofa in Janeza Jereta so trle skrbi, kako bo dal Zagarjevi primemo odškodnino za užitek. In zdaj pravi, da je njegov sin Frenk, ki je bil v 'Ameriki, brez njegove vednosti zastrupil starko. Res je sin priznal, da mu je neznanec dal strihnin. Ko je starka v žila one kroglice, je živela še dobro uro- Pomagala je zetu zdevati snope v kozolec, slabost jo je napadala in veno-meT tarnala: »Kaj neki mi je Frenk zavdal? najbrž mišnico! Žganje v tistem glažku je bilo rjavkasto in hudo gTenko. Ko sem spila, mi je še ponujal, pa sem ga zavrnila: — Zadosti, oh, še to je preveč!... — Nato so jo popadli silni krči. Zgrudila se je in vzdihnd-la: »Po udih me grabi, srce se mi krči!« Nato je otrpnila.
Morilec France Rupar je zmeden
Ljubljana, 19. julija
France Rupar z Zgornje Brezovice, ki je letos 6. maja zvečer ustrelil svojega mlajšega brata Antona, je stal danes pred velikim senatom. Razprava, ki Ji je prisostvovalo mnogo obtoženčevih rojakov, je pokazala, da je France Rupar zmeden in da ga morajo zaradi duševne razkrojenosti preiskati psihijatri. Na vprašanje predsednika je odgovarjal večji del zmešano. Dolžil je zlasti mater, da je rajši imela brata, a njemu da je hotela zavdati. Tu in tam se mu je pri zasliševanju posvetilo in je povedal tudi kaj pametnega. Zlasti je izpovedal, da se je zanimal za hipnoti-zem. Spominja se, da je bral v neki takšni knjigi: Zdrav človek ima zdravo in veselo dušo. Če pa je v hiši večen prepir, ne moreš biti z*l.rav... Kako je bilo kritičnega večera, tega se nesrečni France ne spominja dobro, žejen je bil in hotel je v čumnati vzeti mleka. Tedaj je brat Tone skočil s postelje nadenj, ga prijel za vrat in mu potisnil prst v usta.
—	Ali ste mu prst odgriznili ?
—	Menda sem mu ga res. Nevem pa ne natančno.
—	Kolikokrat ste ustrelili na brata ?
_ Ne morem natanko povedati. Vem, da
sem streljal in da se je brat zgrudil. Tuli to še pomnim, da sem se oblekel in odšel v krimske gozdove. Ti6ti večer sem bil hudo bolan. Taval sem okrog. Potem sem v Ljubljani bral v listih, kaj sem storil in kako me iščejo. Pa sem šel na6odnijo.
—	Mar vam ni bilo hudo, da ste brata ustrelili ?
—	Morda!... Toda poglejte, koliko je mrtvih. In nikdo ni za to kaznovan. Ene obesijo, drugi se sami obesijo. Pa v vojnah, kako streljajo in niso kaznovani. To ni pravično !
čim dalje se je razvijalo zasliševanje, tembolj zmedeno je odgovarja! France Rupar. Pripovedoval je o nekem patru, ki mu je v gozdu prinesel silno lep pušeljc. In nekega vola je srečal v gozdu in je volu povedal, daje neumen. Na predsednikovo vprašanje, zakaj se ni oženil, ko so domači silili k temu, je France pohlevno odgovoril, da ni bil tako kunšten. Obširno je pravil, koliko 6trahu preživlja. V gozdu
PSI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti ziutraj na prazen želodec čašo
prirodne Fsranz Josefove grenčice
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1335.
ee še polhov ni bal, ali odkar se mu je prikazal tisti pater, ga je venomer 6trah.. . Takoj po govoru branitelja dr. Ravnihar-ja je senat odredil, da psihijatri preiščejo Ruparjevo duševno stanje.
šestletnica stolpa na Boču
šest let je minilo, odkar so zgradili danes že tako znameniti stolp na Boču. Spominjamo se tega gododka, ker je tako močno zvezan s popularnostjo te gore.
Danes izredno obiskana gora je bila s stolpa takorekoč šele odkrita. Boč je čez
noč zaslovel po zaslugi poljčanske podružnice SPD in nekaterih marljivih njenih članov, ki so si takoj po ustanovitvi nalo-
žili na rame težko nalogo. O lepem razgledu s slovitega stolpa se je že mnogo pisalo. Vsak, ki ga je obiskal, se je lahko prepričal, da hvala ni pretirana. Nešteto dokazov zadovoljstva nad izleti najdemo zabeleženih v vpisni knjigi, ki jo hrani planinska restavracija pod vrhom Sv. Miklavža (627 m). Tam so idii;čne planjave, ki ostanejo slehernemu obiskovalcu v najlepšem spominu.
Boč sprejme, od kar ima stolp, vsako leto 4 tisoč do 5 tisoč obiskovalcev, dočim jih prej vse leto ni bilo niti 10. Največji obisk je vsako leto ob obletnici zgraditve stolpa. Agilna podružnica SPD priredi tedaj prijetno planinsko zabavo. Tako bo tudi v nedeljo 21 .t. m. in bo Boč gotovo tudi tedaj privabil stare svoje obiskovalce in še mnoge nove ljubitelje narave.
Za odpravo nočnega dela v pekarnah
Ljubljana, 19. julija.
Večina banskih uprav je pri uredbi o reguliranju delovnega časa stala na stališču, naj se ukine nočno delo v pekarnah. Ker pa odredbe niso enake zaradi različnih razmer v posameznih banovinah, so želeli delodajalci in delavci, naj bi prišlo do enotne uredbe za vso državo. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je sklicalo, kakor znano, posebno anketo, ki naj definitivno reši to vprašanje. Pred nekaj dnevi se je ta anketa vršila v Beogradu. Udeležilo se jo je okrog 40 delegatov Zveze živilskih delavcev, ki ima svojo centralo v Zagrebu in ki je zastopala pekovske pomočnike iz vseh banovin, številno so bili zastopani tudi pekovski mojstri iz vse države. Sodelovali so pri anketi tudi predstavniki skoraj vseh ministrstev, banskih uprav, vseh inšpekcij dela, centralnega higienskega zavoda, mno
gfh Občin, vseh delavskih dbornfc, uradov za socialno zavarovanje ter zastopniki protituberkulozne lige in zveze mest. Anketo je vodil načelnik ministrstva za socialno politiko g. Dušan Jereanič, ki je v obsežnem poročilu pokazal zgodvino b<-r-be za nočni mir pri nas in v drugi i h državah s psebnim poudarkom, da eo bile spre jete tudi mednarodne konvencije za uvedbo in varstvo nočnega počitka v obratih.
Odpravo nočnega dela zahtevajo pri nas banske uprave, vse mestne občine, centralni higienski zavod, zveza mest in pro-tituberkulozna liga. Posamezne banovine so na svojem področju z naredbami prepovedale nočno delo ter uvedle tudi sankcije. Uprava primorske banovine je osvoji prepovedi nočnega dela v pekarnah poročala takole: Poslodajaleem ni z odpravo nočnega dela napravljena nobena škoda, ker se produkcija ni zmanjšala in ker lahko spravijo kruh še vedno pravočasno na trg. Z odpravo nočnega dela v pekarnah so bili v Splitu zadovoljni vsi mojstri. V socialnem pogledu je odprava nčnega dela mnogo koristila delavcem in delodajalcem. Podobno so poročale tudi druge banovine.
Komisije uprave mesta Beograda, ki so se v zadnjih letih večkrat bavile z razmerami v pekarnah, so ugotovile, da je v Beogradu 3Q0 (£*> odstotkov) pekaren, ki ne odgovarjajo tehničnim in zdravstvenim predpisom. Komisije so pri tem tudi ugotovile, da so službe v pekarnah silno naporne, ker delavci nimajo počitka in tudi ne primerne hrane in primernih stanovanj.
Predstavnik centralnega higienskega zavoda je izjavil, da je v največjem interesu narodnega zdravja takojšnja prepoved nočnega dela v pekarnah po vsej državi. Nočno delo je vzrok velikanskega števila
KAJONAZMORE?
P.osim, da pazite prihodnje dni na to mesto in redne številke! Iznena. deni boste, kaj vse je SORELA v stanu.
rse je Ak
A
tuberkuloznih ne samo med delavci, temveč tudi med konzumenti. Higienska kontrola v pekarni je mogoča samo pri odpravi nočnega dela.
V dveh dneh diskuzij je nastopilo mnogo govornikov iz vrst po6lodajalcev. Zagrebški poslodajalci so predlagali, naj se ne odpravi takoj nočno delo v pekarnah, temveč uvede prehodno razmerje, da bi se delo v pekarnah začelo ponoči in trajalo do opoldanskih ur ter se lahko vršilo 12 ur. Delavski zastopniki so se izjavili proti temu predlogu, ker se drugod po svetu uvaja ne samo 48 urni tedenski delovni čas, temveč celo 49 ur dela na teden in nikakor ne gre, da bi pri nas uvajali za pekovske pomočnike 72 urno tedensko delavno dobo. Ker so se za odpravo nočnega dela izjavile najvišje zdravstvene ustanove, zveza mest in drugi faktorji, se pričakuje, da bo ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja prepovedalo nočno delo v vseh pekarnah.
Krvavo maščevanje zavržene ljubice
Narednika Alojza Majcena je ustrelila njegova 14letna ljubica, ker jo je podil od sebe
Novi Sad 19. julija.
V četrtek popoldne se je v Novem Sadu krvavo maščevala zavržena ljubezen. Komaj 14 let stara Jovanka Radnovačka je ustrelila svojega 301etnega ljubimca narednika pilota Alozija Majcena. V ulici Zemljana čuprija je Majcen pred nekaj tedni najel opremljeno sobo ter se naselil tam z nenavadno mladim dekletom, o katerem je gospodinji pripovedoval, da je njegova žena. Gospodinji in sosedom se je zdel par že od začetka sumljiv in ni nihče verjel, da bi imel že kakih 30 let stari narednik tako mlado ženo. Iz stanovanja pa so se mnogokrat slišali hudi prepiri. Neki ženi v hiši je Jovanka tudi potožila svoje gorje. Pripovedovala ji je, da jo ljubimec podi od sebe, ker hoče spet živeti s svojo pravo ženo. V ponedeljek popoldne sta se Alojzij in Jovana spet prepirala, naenkrat pa je za-donel strel vojaške karabinke. Iz sobe je pritekla Jovanka vsa oškropljena s krvjo in kričala: «cUbila sem ga!» Narednik Alojzij Majcen je ležal na postelji s prestreljeno glavo. Moral je biti takoj mrtev. Ustrezen je bil iz neposredne bližine.
Na policiji je Jovanka sprva samo tarnala: «Joj, joj, kaj sem dočakala!« — Tako se je moralo zgoditi! Polagoma se je toliko pomirila, da je lahko povedala žalostno povest svoje mlade ljubezni in svojega zločina.
Lani do božiča je živela v Skoplju pri svoji materi, ki je šivilja. Mati in hči sta se preselili v Skoplje iz Petrovgrada. Ko je bila stara komaj 13 let, se je spoznala z zrakoplovnim narednikom Alojziiem Maj-cenom. ki je takrat služboval v Skopiiu in se slučajno seznanil z njeno materjo. Kmalu je prišlo med Jovanko in Alojzijem do intimnih odnošajev in ko je bil Alojzij pre-
meščen v Novi Sad, je dekle vzel s seboj. Sprva se je izdajal za samca, pozneje pa je povedal, da ima ženo nekje v Zagrebu. Kmalu po naselitvi v Novem Sadu je moral po službenih opravkih nazaj v Skoplje in ko se je vrnil, je Jovanki povedal, da je v Skoplju našel svojo ženo, ki je pevka v neki kavarni. Razodel ji je tudi, da se bo žena vrnila k njemu in da se naj Jovanka zaradi tega vrne v Skoplje k svoji materi. Dan za dnem jo je odganjal, zmerjal in pretepal. Tako ravnanje je bilo vzrok krvavevga maščevanja.
Velike poneverbe v bolnišnici
Pred petrovgrajskim okrožnim sodiščem se je pričela razprava proti Dušanu Krakanoviču, bivšemu ekonomu tamoš-nje banovinske bolnišnice, njenemu bivšemu knjigovodji in nekemu trgovcu. Vsi trije so obtoženi zaradi poneverbe nad 165.000 Din. Zaradi razkošnega življenja so ekonoma že dolgo sumičili, da ponever-ja denar, a so pri revizijah našli vse njegove knjige v najlepšem redu. V redu so bile knjige tudi pri zadnji reviziji, nekemu članu pregledne komisije pa se je zdela sumljiva postavka o nabavi velike količine graha. Vprašal je neko bolniško strežnico, kdaj so zadnjič jedli grah, in ker je dobil za odgovor, da niso kuhali, graha že več ko leto dni, so pregled razširili tudi na poslovanje skladišča in knjigovodstva. Na ta način so ugotovili, da sta ekonom in knjigovodja vpisala v knjige izmišljene nabave, potrdila pa jima je poskrbel njun pajdaš - trgovec.
reL 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24
Danes ob 4., 7% in 9*4 uri. VELEFILM ARKTIKE
E S K f M O
GLOBOKO ZNIŽANE CENE
HLADNA DVORAN
resded
Nov literarni portret T. G. Masaryka
V pravkar izišli drobni knjižici Karla Čapka «Mi če ni s T. G. Masarykom» (Fr. Bo-rovv. Praha) izpopolnjuje znameniti češki pisatelj in kritik z novimi, trdnimi potezami duševni profil T. G. Masarvka. Knjižica je nekak epilog trem zvezkom Čapko-vih »Razgovorov z Masarykom», ki zavzemajo v obsežni literaturi o največjem Cehu zadnjega stoletja skoraj edinstveno mesto. »Razgovori« so že prevedeni v angleščino, madžarščino in francoščino; le mimogrede naj znova omenimo, da bi slovenski prevod močno obogatil našo dokaj skromno literaturo o Masarvku.
Karel Čapek opisuje v omenjeni drobni knjižici »Molčanje z Masarvkom«, kako so nastali ti »Razgovori«, ki so nekaka izpoved prezidenta Masarvka in ena najzanimivejših podob njegovega življenja in mišljenja. Predvsem ugotavlja, da je M-asa-rvk vse prej kakor zgovoren človek. »Razgovori« z niim niso nastajali sistematično, t. j. po vrstnem redu in tako zaokroženi, kakor so v omenjenih treh knjigah Čaoek je moral sestaviti krasni mozaik teh »Razgovorov« iz neštetih drobnih zapiskov Naj posnamemo iz knjižice o molčečem, nezgo-vornem Masarvku samo dve anekdoti, ki svetlo označujeta Masarvkovo osebnost.
Kako je prišlo do tega. da ie pričel ^pek misliti na zanisovanje razgovorov z Masa-rvkom? Nekega dne ie sedel n rezi d en t s svojimi gosti v Topolčiankah. Pripovedo-
, vali so si najhujše doživljaje v svetovni vojni. Masarvk je svoj najtežji trenutek opisal takole: Iz Petrograda, ki je bil ves v revoluciji, so ga bili poslali v Moskvo, češ da je tam mirneje. Brž ko je bil v Moskvi izstopil, je slišal streljanje. Krenil je peš v hotel, toda pred postajo ga je zaustavil kordon vojakov. Rekli so mu, da ne sme dalje. Kljub temu se ie nekako izmotal in prišel na trg. Z obeh strani so stali nasprotniki in streljali iz karabink in strojnih pušk. »Grem,« j-e pripovedoval, »a pred menoj stopa človek, zdajci steče in smukne skozi neka vrata, ki so mu jih napol odprli. Bil je hotel Metropol. Urno skočim za nj:m, toda meni so zaloputnili duri pred nosom. Pričnem tolči po vratih in kličem: «Kaj počenjate, odprite!« «Ali ste naš gost,« je vzkliknil vratar. «Sicer vas ne moremo oustiti, imamo vse zasedeno.« N?sem hotel lagati in sem odločno zakričal: «Ne delajte neumnosti, odprite mi!« Vratarja je osupnilo in mi ie odnrl.« Ta izjava: nisem hotel lagati (v položaju, ko mu je nevarno pretila smrt> se je zdeln čanku tak značilna, da jo ie bil zanisal. PoHei je pričel misliti na stalno zaoisovanje Masarvkrvil. iziav in spominov v nrostem razgovoru ra mizo ali na sprehodu. Tako je nastaklo delo. ki bo-7anj — o tem smo preverjeni — hvaležni še nozm? rodovi.
Mi<sirvV ie te zamsfce nre«ledaval in izpopolnjeval. Z njegovimi dostavki in s po-
novnim pregledavanjem in izpopolnjevanjem so čedalje bolj rasli. Nekega dne je Čapek kar protestiral:
«To ne gre,« je dejal, «saj imate s tem skoraj več dela kakor jaz!«
»Kaj zato«, je rekel prezident.
«Toda, kako naj bo s honorarjem?« je vprašal Čapek, tehtajoč v roki obilno narasli rokopis.
Masarvk je samo zamahnil z roko.
Prihodnjega dne sta bila skupaj na sprehodu.
Nenadno pravi prezident: »Že vem, kaj napravim s honorarjem, ki mi ga odstopite. Poznam neko vdovo, ima tako lepe, snažne otroke: vedno sem ji hotel kaj dati — sedaj bom imel za to nekaj svojeg- denarja.«
Ali ni to kakor ono značilno za moža, ki je učil življenjsko filozofijo? Tu vidimo v luči dveh drobnih prigod, da jo je tudi živel. Lepo govori marsikdo, a dela drugače, zlasti če gre za »drobna vprašanja« m če je v igri posebna korist.
Masarvk je velik tudi v majhnem.
Prezident nerad govori, a tem rajši misli — pripoveduje Čapek. Vidi se, da je njemu »beseda konj« in ne narobe, kakor pravi znani rek. »Marsikomu zadošča vse življenje neka zalog stavkov, sodb ki formulacij in jih ima vedno in za vsako priliko pri roki. Masarvk trdovratno išče izrazov, obtiči v govoru, izgovarja besede, kakor bi jih tehtal, ali izražajo docela točno in polno to. kar ima v mislih.« »Nima rad verbalizma; izogiblje se vsemu, kar se v govorjenju in mišljenju rodi iz golega igračkanja z besedami, izogiblje se metafori, analogiji, opisu in zlasti še pretiravanju.« »Po svoji bolezni je rekel: Biil sem vesel, da mi ni bilo
treba z nikomur govoriti. Tako sem vsaj mogel tem bolj misliti.« Ne mara, če kdo govori o rečeh, ki jih je prej čital v znani knjigi. Zelo rad posluša strokovnjake, toda mrzi tiste, ki govore o rečeh, glede katerih nimajo zadostnega znanja. Zanj govoriti pomeni govoriti resnico. Zato govori tako premišljeno, in kadar piše, piše jasno, preprosto, stvarno; skrbno pazi, da ga govorjena ali pisana beseda ne zanese na stranpot. Za semi njegovimi besedami si moramo misliti tiho ozadje, tok večnostnih misli: «Vsaka beseda je kakor člen v nosilnem sistemu spoznanja, vere in ljubezni«, pravi Čapek in končuje: «Čitati Masarvka, citati ga harmonično, tudi to je govor in molčanje. Govor o vsem časovnem, o tem, za kar nam gre. In tiho premišljevanje o tem, kar je večno. Kdor na to ne misli, ga ne bo nikdar popolnoma doumel.« —o.
Češki glas o Levstikovem »Dejanju«. V
brnskih »Lidovih Novinah« je izšlo 16. t. m. poročilo o romanu Vladimirja Levstika »Dejanje« (izdala Vodnikova družba). Kritik dr. Rajmund Habfina piše o tej knjigi »Glede na pesimistična razmišljanja o začasnem zastoju v srbski literaturi, ki so izšla iz peresa Desimira Blagojeviča 6. julija v beograjski »Pravdi«, je treba povedati, da se ni bati za razvoj jugoslovenske literature, dokler izhaja k> taki spisi kakor je Levstikov roman. Njegovo »Dejanje« rešuje osrednji problem fašizma in odgovarja nanj povsem negativno.« Na to češki kritik označuje vsebino in pravi, da nad »demorali-zujočo silo gmotne in težke fašistične moči zmaguje čistost in moč vesti, kakor je sploh treba videti v zmagi moralnih sil veliko vrlino Levstikove tvorbe. V kolikor pa gre za vidno učinkovanje nravnih sil. doseza Levstik tako spretnost, da se na nekaterih stra-
neh njegovega spisa ne moreš ubraniti sugestije da je ta močna psihološka analiza potekla iz peresa Dostojevskega. Tudi nje-, gov polni in svojski slog sodi med pozitivne vrednote njegovega spisa. Vse to nam daje povod, da opozorimo uredništvo Jugoslovenske knjižnice, ki se je ustanovila pod pokroviteljstvom Češkoslovaško - jugoslovenske lige v Pragi, naj se pri izbiri kvalitetnih prevodov spomni tudi tega spisa«. Tako sodi češki kritik.
»Naprej zastava Slave« kot — šlager. Zagrebška »Večer« je priobčila 18. t. m. daljši članek z naslovom »Slovenska himna kao šlager«. Pisec dokazuje z reprodukcijo not, da je operetni skladatelj Bernhard Gruen uporabil v svoji najnovejši opereti »Wo war ich heut' Nacht«, ki so jo nedavno uprizorili v dunajskem Raimundovem gledališču, Davorina Jenka napev himne »Naprej zastava slave« kot banalni šlager »Ich schrieb ein kleines Briefhen . .« Skladatelj je celo ohranil isto harmonizacijo. Ker je »Naprej zastava Slave« del jugoslovenske državne himne, je to postopanje Bernharda Gruena vredno tem večje obsodbe. Gruen je skladatelj operete >Češkj muzikantje«, ki je bila uprizorjena v Zagrebu z dokaj lepim uspehom. »Večer« piše: »Mi hočemo samo konstatirati«, da je g. Bernhard Gruen, kompozitor operete »Češki muzi-kanti«, profanirao slovensku himnu, djelo Davorina Jenka, a da mi to za topao prijem, s kojim smo dočekali njegovo djelo. do-ista nismo zaslužili. Kakovo bi stanovište zauzeli primjerice Cesi, kada bi naš jedan kompozitor uzeo meludiju »Kde domov moj« i načinio iz nje neki plesni komad; podmetnuo banalni tekst.« Strinjamo se s to obsodbo, mislimo pa, da ima Bernhard Gruen. čeprav je spisal opereto »Češki mu-zikantje«, z narodnimi Čehi le malo ali nič skupnega. Preveč ga izdaja ime in mesto njegovih premier: Dunaj . .,
Domače vesti
*	Osebna vest. G. univ. profesor dr. Ramovš Franc je bil izvoljen za dopisnega člana Poljske akademije znanosti v Krakovu.
*	Priznanje za zvesto službo. S kraljevim ukazom so odlikovani s srebrno kolajno tkalski mojster Josip Jošt in tkalki Leopold ina Berlot in Ivana Resni k pri tekstilni tvornici Mauthner dd. v Litiji.
*	Zdenka Zikova, članica državne opere na Dunaju, ki se je mudila pretekli teden nekaj dni v Ljubljani, je odpotovala z avtomobilom v Dubrovnik. Tam pripravljajo dva njena koncerta s spremljevainjem dunajskega pianista Ericka Melera. Koncerta bosta na vrtu hotela »Imperial«.
Obiščite obrtno razstavo v Radovljici od 21. julija do 15• avgusta 1935•
*	Glavni akcijski odbor jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov bo imel 23. t. m. svojo plenarno sejo v Beogradu. Seja bo razpravljala o zakonu o minimalnih mezdah, o uveljavljenju zakona o delavski zaščiti, o delovanju ustanov socialnega zavarovanja, delavskih zbornic in borz dela ter o svojih akcijah- Za vse te točke so že določeni referenti. Na sejo so povabljeni zastopniki ministrstva socialne politike in narodnega zdravja in centralnega tajništva delavskih zbornic.
*	Upokojitev. Upokojena je učiteljica Olga Gomzi v Loškem potoku.
*	Planinsko slavje na Boču- Redek je bil turist, ki se je pred 1. 1929. odločil za pot na Boč, saj ni bilo razgleda. Kar pa so na njem postavili blizu 20 m visok razgledni stolp, je Boč dobil privlačno silo. Ob šesti obletnici blagoslovitve stolpa bo 21. t. m. ob 10. pri Sv. Miklavžu služba božja za planince, nato pa prijateljski sestanek ob godbi in petju Živkovega septeta.
ZA POČITNICE
Vas naučimo fotografirati in gratis posodimo foto aparat — le da pri nas kupite
FILME
katere imamo na zalogi vedno sveže po konkurenčnih cenah.
FOTO TOURIST — LOJZE ŠMUC, Aleksandrova 8.
*	Mistifikacija zagrebških listov. V ponedeljek je »Jutro« objavilo poročilo »Berliner Tageblatta«, ki je trdil, da so se nameravali Jevtičevi pristaši zbrati na Oplencu ter o polnoči 'kreniti proti Beogradu, da ga zavo-jujejo- Kdor le količkaj pozna naše razmere, je moral vedeti, da je to poročilo objavljeno kot kuriozum in kot doprinos k spoznavanju, kako se inozemstvo informira o dogodkih v Jugoslaviji. Sedaj pa oitamo telegram »Berliner Tageblatta« kot najnovejšo brzojavno informacijo raznih zagrebških listov — iz Ljubljane in to tako stilizirano, kakor da gre za neka senzacionalna razkritja »Ju bra«, V »Obzoru« je ta brzojavka izšla cef D s podnaslovom »informacije Jutra«. 2,aprosiili smo zagrebške redakcije, da popravijo svoja netočna poročila, ker ne bi hoteli, da se take informacije pripišejo ■našemu listu, ki sme za sebe pač trditi, da je resen informativen organ. Ako so zagrebške redakcije nasedle svojemu ljubljanskemu korespondemtu, bi bilo dobro, da ga opozorijo, če ne že na dolžnost lojalnosti napram drugim listom, pa vsaj na dolžnost lojalnosti napram lastni redakciji, kateri je korespondent obvezan dati točna in resnična poročila.
■je Za obnovo starodavne glagoljaške škofije. V zvezi s konkordatom je prišlo na dnevni red vprašanje obnove nekdanje ninsko-biogradske škofije. Duhovniki za-darske nadškofije so poslali ministrskemu svetu, ministrstvu pravde in papeški nun-ciaturi v Beogradu naslednjo brzojavko: Glagoljaško duhovništvo zadarske nadškofije pričakuje upravičeno, da bo s konkordatom obnovljenaja starodavna ninsko-beo-gradska škofija s sedežem v Biogradu na moru.
SOLNČNE OPEKLINE
edravi najsigurneje KAMILA KREMA in olje. Za solnčenje neprekosljivo.
•fr Angleške vojne ladje. Križarki angleškega sredozemskega brodovja »Delhi« in »Durham«, ki sta bili usidrani v splitskem pristanu od 11. t. m., se odpravljata v hrvatsko-primorske vode. Križarska »Delhi« bo od 20. do 29. t. m. v Rabu, križarka »Durham« pa v Crikvenici. Admiralska jahta »Brioni«, ki je bila v Makar-ski od li. do 17. t. m., je odplula v Dubrovnik, kjer ostane do 29. t. m. ko bodo vse tri vojne ladje odplule na Malto.
*	Prijave za mladinsko kolonijo Kola ju-juslovenskih sester za mesec avgust se sprejemajo 20-, 22. im 23. t. m. v društvenih prostorih na Rimski c. št. 9. vsakokrat od 3. do 6. popoldne .
*	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu javlja, da je od 19. t. m. naprej samo g. Florijan Zimmermann pooblaščen pobirati članarino.
*	Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu (v poslopju gimnazije). Vpisovanje dnevno na šmihelski 6. Od 28. do 31. avgusta na šoli. Zahtevajte prospekte.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7 in 9'A uri WILLY FORST v filmu
PETER VOSS, TATMILJONOV
Vstopnina v parket 3.50 Din
Iz Ljubljane
u_ Zborovanje železniških staroupoko-jencev. V restavraciji pri »Levu« ee je vršilo včeraj popoldne dobro obiskano zborovanje železniških staroupokojencev, k.i jih je povabilo vodstvo organizacije, da jim poda poročilo o deputaciji, ki so jo, kakor znano, nedavno poslale vse organizacije železniških upokojencev v Beograd. Gilavna točka spomenice, ki jo je delegacija predložila na merodajnih mestih, je bila prevedba železniških staroupokojencev med upokojence po novem zakonu, ker so stare pokojnine tako minimalne, da veterani naporne železniške službe in njih vdove ne morejo kriti z njimi niti najnujnejših življenjskih potrebščin. Predsednik shoda je bil g. Blaž Korošec, ki je podal izčrpno poročilo o delovanju organizacije. O uspehih deputacije v Beogradu je poročal g. Viktor Gr.il, ki je posebno poudarjal, da je prometni minister dr. Spaho obljubil vso svojo pomoč za rešitev teženj železniških upokojencev. Oglasili so se tudi mnogi člani organizacije, ki so drastično opisovali moreče skrbi železniških staroupokojencev. Zborovalci so 6e razšli v na-di, da zadnja deputacija nebo ostala, brezuspešna, kakor so bile že mnoge.
u _ Na Vrhniko se odpeljemo jutri ob 7.30 zjutraj z glavnega kolodvora. Poklonili se bomo pred Cankarjevim spomenikom. Popoldne bo narodnoobrambni sestanek pri razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Kopanje, zabava. Kolesarji, ob 6.15 zjutraj pred Nunsko cerkvijo v Ljubljani. — Orga-nizatorno-propagandni odsek. S. j. e. u. m
u — Društvo »Soča« matica v Ljubljani naznanja vsem članom in prijateljem, da priredi 11. avgusta ob priliki svoje lo-let-nice veliko narodno poletno veselico na senčnatem vrtu Narodnega doma. Zaradi tega prosimo vsa bratska in druga ugledna društva, da blagovolijo to upoštevati ter da za ta dan ne določijo zase kake zabavne in druge prireditve.
u — Razmestitveni pregledi se izjemoma še sprejemajo od 21. do vštevši 23. t. m. V nedeljo 21. t. m. se jih sprejme od 9. do 11. ure, sicer pa ob navadnih uradnih urah. Vsi, ki jih še niso vrnili, se ponovno pozivajo, da jih sigurno vrnejo v navedenih dneh.
u'_ Vojaški pregled živine v Ljubljani
bo na Ambroževem trgu v soboto, dne 27. t. m. ob 8. zjutraj. Lastniki, ki imajo konje ali vole, katerih vojaška komisija še ni pregledala, se pozivajo, da jih za gotovo privedejo k pregledu, sicer bodo kaznovani po obstoječih vojaških predpisih. Kdor še ni prejel poziva za pregled, naj pride ponj v vojaški urad na Ambrožev trg št. 7/1. — soba 3.
Zvočni kino Dvor
Telefon 2730 Danes ob 4., 7. in 9. uri
vesela opereta
VIES1E1LA SIRCA
Vstopnina v parter 3.50 Din
Iz Celja
časno napredovanje mezd v mestu ln na
deželi. Prav tako izkazujejo saano štiri panoge (kmetijstvo, javni promet, trgovina in gozdno-žagarska industrija) istočasno nazadovanje v mestu in na deželi. Vse ostale industrije pa kažejo prav nasprotne razvojne tendence med mestom, in deželo — znak, da mezdno vprašanje pri nas ni urejeno.
e— Emigrantom v Celju in okolici. Od
podružnice Branibora najavljena manifestacija se ne bo vršila, pač vabi »Soča« na manifestacijski sestanek na dvorišču Filipčičeve gostilne v ponedeljek 22. t. m. ob 20. Pridite!
e— Odsek Jadranske straže na Ostrož-nem pri Celju uprizori v nedeljo ob 20. na vrtu gostilničarja g. Velenška dramo iz svetovne vojne »A njega ni«. Uprizoritev bo na prostem. V primeru slabega vremena bo igra v nedeljo 28. t. m. ob 20. Vabljeni!
e— Dobrodelni koncert preložen. Za jutri napovedani dobrodelni koncert celjske železničarske godbe v mestnem parku v korist slepega skladatelja g. Interberger-ja je preložen na avgust.
. e_ Umrl je v celjski bolnišnici 70 letni posestnik Josip Kranjc iz Zlateč pri Novi Cerkvi. Blag mu spomin!
Nova damska godba
s petjem slovenskih narodnih pesmi gostuje vsak večer v
KAVARNI „L E O N"
u— Sleparije s čudodelnimi praški in saharinom. Včeraj smo na kratko poročali o nekem neznancu, ki je v Florijanski ulici prodal zavitek koruznega zdroba za saharin, danes pa nam javlja policija podoben primer goljufije, ki jo je brez dvoma zagrešil isti storilec. Neki 2& do 30 let star človek, oblečen v sive pumparice in rjavo jopico s kratkimi rokavi, je prišel k Angeli Mehletovi na Mestni trg in ji ponujal v nakup 2 zavoja saharina za 450 Din. Po kratkem barantanju je ceno znižal na 200 Din, a ko je Mehletova pozneje razvila papir, je v njem spet našla samo koruzno moko. Kakor kaže, je v Ljubljani na delu prevajen slepar, ki po načrtu išče žrtve med lahkovernimi meščani, še zanimivejša in značilnejša pa je zgodbica, ki si jo je izmislila neznana slepar-ka na račun trgovca Ivana Samca z Mestnega trga. Pred dnevi je elegantno oblečena ženska visoke postave prodajala po št. Vidu in tam okrog nekakšen prašek, katerega uporaba po njenem zatrjevanju kodra lase. Prašek je prodajala v škatlicah z vabljivo etiketo: »Ela.n. Das Dauer-locken - TVtunder«, zahtevala pa je po 25 Din za komad. Ko je skušala blago spraviti v denar, je navajala, da je samo agentinja Samčeve tvrdke, ki garantira za uspeh, a če se lasje po eni škatlici v resnici ne nakodrajo, tvrdka povrne kupnino. Tako se je te dni v resnici zglasila neka ženska iz št. Vida s prazno škatlico v Samčevi trgovini in je razburjena zahtevala denar nazaj. Policija se zdaj zanima za elegantno damo, ki s Samčevo tvrdko seveda ni v nobeni poslovni zvezi.
e— Obrtniški zbor v Celju. Ob priliki občnega zbora Osrednjega društva jugoslovenskih obrtnikov iz Ljubljane, ki bo 15. avgusta v času obrtne razstave, bo tudi zbor obrtnikov iz dravske banovine, na katerega so povabljeni obrtniki iz vse države.
e—- Delavske mezde v' Celju in okolici.
Mezde delavstva v območju celjske ekspoziture OUZP so v drugem tromesečju v glavnem narasle: v mestu Celju za 0.51 Din, v okolici pa za 0.06 Din dinevno. Temu je vzrok sezona, zakaj sezonski delavci so poprečno bolje plačani od stalnih. Sezona je v mestih izrazitejša kakor na deželi in zato je povišanje mezd mestnega delavstva tudi večje kakor podeželskega. Prirastek povprečne zavarovane mezde je čisto sezonskega značaja. Nasproti lanskemu letu je povprečtna zavarovana mezda manjša. Povprečja dnevna zavarovana mezda znaša za vse delavce v mestu 25.35 Din. v okolici pa 20.72 Din, Mestni delavec zasluži torej povprečno četrtino več kakor podeželski. Samo štiri panoge (tekstilna, predelovanje lesa. gradnja že-"ic in občinski obrati) izkazujejo isto-
e _ Cenjeno občinstvo izvoli oprostiti, da
je urejanje izložb trajalo nekoliko dalje. Jutri bo pa vsem očito, kar je danes še skrito. Otvoritev drevi ob osmih. Vljudno vabim na ogled. Valentin Hladin, Celje.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Rože z juga« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Socialni čut so pokazali lastniki mariborskih trgovin s čevlji ob Gosposki in Slovenski ulic teT Aleksandrovi cesti s tem, da so dali pobudo za odpiranje trgovin ob 15. in sicer do 31. t. m. in od 10. do 30. avgusta t- L, kar bo nameščencem v dnevih vročine prav dobrodošlo.
a— Predstojništvo mestne policije poziva vse lastnike orožnih listov za orožje, da plačajo takoj 50°/o banovinsko takso na vse lastnike orožnih listov in posestnih listov za orožje, a plačajo takoj 50% bano-vinsko takso na vsak komad orožja, t-j. 25 Din za komad.
a— S personalnimi vprašanji se je pečalo vodstvo Mestnih podjetij na svoji zadnji seji. Napovedujejo se nekaitere ureditve plač-
a— Nezgoda znanega reporterja. G. Viktor Kovač je po nesrečnem naključku padel v Splavarski ulici na tla in si poškodoval glavo in levo roko. Zaitekel se je v splošno bolnišnico.
a— Banovinska cesta Sv. Peter-iLožane se bo nadaljevala ter je kredit 100.000 Din že dovoljen. Tudi odcepek proti Gruševi m Kumu bo v kratkem izgrajen.
a— Alkoholne pijače se ne bodo smele točiti in prodajati vojaškim obveznikom od 24, do 27. t. m. ter od dne 29. t. m. do 1. avgusta 1935-
a_ Nov športni klub. V kratkem prične delovati v Mariboru novi športni klub SK Sparta.
a— Nov brod bo pričel prevažati ljudi čez Dravo ob znanem kopališču »Kaitra«,
a— Premog izginja. Posestniku Filipu Pu-šauerju, ki ima svoj premogovnik v Segi pri Poljčanah, so neznanci odpeljali dva voza premoga.
a_ Utonil je v Muri 121etni posestnikov sin Franček Kavaš, doma iz Ižakovcev.
a— Obešenega na podstrešju so našli v Hermancih 46-letnega viničarja Andreja Vogrinca.
a_ Samokres ni igrača. Posestnikov sin
Framc Lipovec iz Sp. Krapja si je radi neprevidnega ravnanja s samokresom prestre-lil levo dlan.
a— Vlom sredi mesta so včeraj ponoči izvršili neznani zlikovoi. Razbili so izložbeno okno trgovca Karla ter odnesli razno blago v vrednosti nad 2000 Din«
Iz Tržiča
č— Nesreča kolesarke. Nedavno se je peljala Tončka Venišnikova proti postaji. V Spodnji Preski pa je po nesreči padla s kolesa, pri čemer sj je zlomila desnico in prebila lobanjo nad levim očesom. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico , kjer se bo zdravila dalje časa, ker so poškodbe hude.
Iz Trbovelj
t— Knjige Slovenske Matice so dostavljene članom. Novi člani še prejmejo letošnje knjige, če se priglasijo pri poverjeniku učitelju g. Slokanu.
Iz Ptuja
j— Ptujski harmonikarji so na turneji priredili prvi koncert v Daruvaru, kjer so jih navdušeno sprejeli. Zbor šteje 21 Ijud-skošolskih učencev, starih od 6 do 14 let, pod vodstvom učitelja g. Baše. Koncertna dvorana je bila nabito polna. Preteklo nedeljo so imeli koncert v kopališkem parku in so morali mali harmonikarji več točk ponoviti. S turneje, ki še nadaljuje, se vrnejo 21. t. m.
j— Napredoval je v VI- položajno skupino tukajšnji upravitelj bolnišnice in hiralnice g. Milan Florjančič.
LAPORJE. Laporska župnija priredi v nedeljo 21. t.m. spominsko proslavo v spomin vseh, ki so izgubili v vojni življenje. Popoldne ob 15. bo na prostem pred cerkvijo uprizoritev »Miklove Zale«, na novo dramatizirane od g. Petančiča. Pred igro bosta govor in petje, na prejšnji večer pa kTesovan-je- Sodelovala bo vsa župnija. Ker bo nastopalo pri igri okoli 100 oseb, se pričakuje velik obisk. Pričakujemo tudi Mariborčane (vlak ob 2.13).
Naročite — eitafte „LJUBLJANSKI ZVON"
Prenovljeno kopališče v Mekinjah pri Kamniku
se o tvori v nedeljo 21. t. m. (plavalni bazen s prijetno, vsled cirkulacije tempe-rirano, čisto vodo, z vodno drčo in drugimi atrakcijami, otroški bazen, tople kadne kopeli, pozneje tudi medicinalne kopeli). To kopališče leži ob izlivu Nevljice v Bistrico poleg železnega mostu blizu športnega mestnega kopališča. Cene zmerne, okolica idealno lepa na vznožju Starega gradu.
Kopališka družba Kamnik.
Podzemski rov! v Kamnik
Zanimiv labirint iz časov reformacije
Kamnik, 19. julija.
V Kamniku imamo spet veliko senzacijo. Odkrili smo dolg podzemeljski rov, okrog katerega se zdaj spletajo najrazličnejše govorice. Rov so odkrili železniški delavci, ki gradijo pri gornjem izhodu žalskega predora novo škarpo. Ko so odstranjevali nasip in kopali temelj v mehkem laporju, so naleteli na velik rov, v katerega so lahko vkorakali, tako je prostoren. Kamničani so zdaj raziskali rov v vseh smereh in prišli do zanimivih zaključkov.
Rov vodi v smeri od zidu frančiškanskega samostana do železniškega predora, ob katerem se v loku obrne proti mestu in obide Žalski hrib. Visok je 1,85 m, širok pa en meter, tako da ljudje lahko zravnani korakajo v njem. Od kraja, kjer je bil odkrit, vodi najprej kakih 25 metrov vzporedno z železniškim predorom, potem pa se razširi v majhno dvorano. Tu se od glavnega rova odcepi drugi, nekoliko manjši, ki je oči-vidno v zvezi z žalsko graščino. Odtod naprej je bil rov prve dni neprehoden, ker je bil do pol metra visoko zalit z vodo. Skavti pa so vodo izčrpali in prodrli še naprej, vendar pa so naleteli na oviro. Tam, kjer se konča laporjeva plast in preide v peščeni konglomerat, je rov zasut. Nadaljuje pa se do Samčevega predora.
Rov je prav zanimiv. V dolžini, kjer je vsekan v lapor in konglomerat, ni nikjer podprt. V razdaljah dveh metrov so na vsaki strani vdolbine, v katere so očividno postavljali luči, saj so še vse okajene od dima. Nekateri trdijo, da izvira rov iz časov turških bojev, drugi pa ga postavljajo v dobo reformacije. Znano je, da je imel vsak srednjeveški grad skriven izhod po podzemeljskem rovu, po katerem so se v nevarnosti stanovalci lahko rešili. Zgodovina nam poroča o Erazmu Predjamskem, ki so ga oblegali v njegovem gradu in so ga hoteli izstradati. V odgovor je oblcgo-valcem po vrvi spustil iz gradu pečenega vola s poročilom, du je dobro založen z živežem, katerega dobiva po skrivnem rovu. Tudi z gradu, ki je stal v višini 1000 metrov na Menini in ki je bil last celjskih grofov, je vodil nekaj kilometrov dolg podzemeljski rov k drugemu gradu onstran doline. Taki podzemeljski rovi so imeli navadno debro skrit izhod v kakem gozdu, bili pa so tako veliki, da so po njih lahko vodili tudi konje.
Kamniški rov so odkrili že leta 1882., ko so pod županom Samcem gradili sedanji Samčev predor. Bil je podprt s koli in Je vodil od Žal pod Mali grad. Mesto, kjer je rov presekan, so vidno označili na Samčevem predoru s tem, da so vzidali v visoko škarpo tri pravilne kvadre, drugega nad drugim. Tudi ko so kopali železniški predor osem let kesneje, so presekali rov pod Žalami, ki je bil očividno isti, kakor oni v Samčevem predoru. Ko so v žalski graščini kopali vodnjak, so prav tako naleteli na
rov in ga potem zasuli; v zadnjem času pa so pri kopanju kleti v Klandrovi hiši na Klancu zadeli na tretji rov, ki gre pravokotno na žalskega. Vse to nam z gotovostjo kaže na čase reformacije. Nauki lute-ranstva so pognali v Kamniku globoke korenine. Meščani, ki so pripadali novi veri, so v strahu pred preganjanjem izkopali iz nekaterih hiš podzemeljske rove do glavnega rova, ki je najbrž vodil v zapriško graščino in še dalje na Križ. Znano je, da je bilo glavno zbirališče kamniških lutera-nov na Zapricah in na Križu, kjer so imeli več let nemškega pridigarja. Tudi gosto nameščene luči v glavnem rovu nam kažejo, da je bil namenjen prehodu večjih skupin ljudi.
Žalski hrib, pod katerim so zdaj odkrili rov, ima za seboj pisano zgodovino mogočnih Žalskih gospodov {die Herren von Sal-lenberg), ki so gospodovali v visokem gradu nekaj stoleti j. Ob te i priliki, ko se toliko govori o Žalskem hribu, bi zabeležili dvoje nazivov tega griča, ki bi gotovo utonila v pozabo, da nam jih ni rešil upokojeni občinski tajnik g. Jo.ško Štele. V začetku preteklega stoletja je gospodovala v sedanji znameniti osrnerokotrn žalski graščini Terezija von Sieberau. Bila je znana daleč po naši deželi kot nekakšna kraljica mačk. Imela jih je namreč nič manj ko 100. Po njej so imenovali Žalski hrib do srede preteklega stoletja Zibravka. Graščino na Zi-bravki je potem kupil Mihael Smole, brat Prešernovega prijatelja Andreja Smoleta. Njegova hči gdč. Raibina Smoletova Je umrla pred vojno. Vzhodnemu delu Zibrav-ke ali Žalskega hriba pa so v celem preteklem stoletju rekli Dančkov hrib po lastniku Danielu Hudomaliču, ki je tu gospodoval pred 150 leti. Zdaj pravijo Kamničani žalski graščini bogve iz kakšnega vzroka «Trutzturm». Kaže pa, da bo tudi to ime kmalu izginilo. Po vojni je bila žalska graščina znamenita po Tomčevem observatoriju, ki so ga šele pred tremi leti demontirali.
Turjak brez vode
Svojih 500 m nad morjem stoji Turjaški grad s trgom Turjakom. Ves okraj zelo trpi na pomanjkanju vode, Majhen izvirek js v grapi pod trgom, vendar po suši usahne in je treba za vsakih 20 litrov vode čakati vso noč. Ob letošnji suši zlasti primanjkuje vode za živino in ljudi. A dočim se ljudje še kako preskrbe z njo, lovi uboga živina roso po pašnikih, kakor čebele. Bog varuj, da bi nastal požar, in ogenj pretil uničiti naš veličastni grad- Zadnji čas je, da se zganejo odločujoči gospodje in zgradijo vodnjak, kjer bo v času suše dovolj potrebne vode za živino, še prav posebno pa za varstvo pri požaru. 19. t. m. je padlo nekaj dežjai, da so se napile ptice, toda izvirki so ostali suhi, kakor so bili prej. Skrajni čas je res, da dobi trg Turjak svoj vodnjak.
soglašajo: najboljše je
RIVIERA
terpentinovo milo

P O R T
Primorje — Hašk
Jutri na Primorju ob 17.30 — Predtekmi Primorje jun.: Celje jun. in Sloga : Korotan Kranj, finale za prvenstvo
II. razreda
Primorje je pred važnim dogodkom. Igrati mora težko tekmo s Haškom, ki trenutno vodi v državnem prvenstvu. V položaju, v katerem so črno-beli, je ta reč dvakrat resna- Ni lahka stvar odvzeti obe točki moštvu, ki prihaja na igrišče z zavestjo velike razlike kakovosti, ker je pač na prvem mestu, nasprotnik pa na poslednjem. In vendar morajo imeti črno-beli ta cilj pred seboj, morajo si biti na jasnem, da je Hašku treba vzeti obe točki, če se želijo premakniti b svojega sedanjega mesta.
In to si menda želijo. Z njimi pa si tega želijo vsi njihovi pristaši, vsi zainteresirani športniki. Borba bo torej vroča, saj tudi Hašk prihaja v Ljubljano z namenom, da si svoj položaj po možnosti še učvrsti.
Črno-beli imajo v borbi z rudečimi nekaj šans. Te izhajajo predvsem odtod, ker že nekaj let sem z njimi niso zgubili na ljub" ljanskih tleh. Odkar se je Hašk odvadil prihajati v Ljubljano na majhne izleti,če, je prepuščal obe točki domačemu moštvu. Tudi ta tradicija je precejšnje važnosti.
V	Zagrebu so sicer naši zgubili 0 : 4, veiv dar je bil poraz po kritiki premočno izražen- Imeli so sami prilike, da bi bili šli v vodstvo, ko so to zamudili, so se parkrat po nepotrebnem pustili presenetiti. Na domačih tleh se take stvari rade ne pripetijo. Torej tudi v oceni medsebojnih moči ne odrežejo naši slabo.
Glavni moment pa, ki govori v prilog domačih, je, da enostavno ne smejo zgubiti!
V	enaj-storico se j.e od vojakov vrnil Jež, pc čigar odhodu je nastatla v napadu vrzel, ki se do danes ni dala prav zamašit1. En sam igralec ne pomene mnogo, toda včasih je le — saj so črno-beli neprestano bolehali na slabi zasedbi napada — lahko odločilne važnosti.
Ob 14.15 bodo nastopili juniorji Primor-ja proti juniorjem Celja, še bolj zanimiva bo druga tekma ob 15-45. Igrala bosta ljubljanska Sloga in kranjski Korotan za prvo
mesto v kranjskem drugem razredu. Sloga je prišla na prvo mesto v Ljubljani, zdi se pa, da ima v Korotanu premočnega nasprotnika. Prva tekma v Kranju je dala rezultat 5:1 za Korotan. Ali se bo posrečilo Slogi nadoknaditi razliko? Za zmago potrebuje rezultat z razliko petih golov!
Glavno tekmo bo vodil Hadži Rakič iz Sarajeva.
Vstopnice se dobe že pri tvrdki Baraga (r.«*l otičniik).
Pred tekmo Zagreb: Ljubljana
Zagrebški list je včeraj o tekmi med Ljubljano in Zagrebom objavil naslednjo informacijo:
»Z N P je u poslednji čas odgodio. Pot-savez je valda uvidio, da nema smisla, da se u Ljubljanu pošalje izmorena momčad Concordie, koja posle zadnjih napornih utakmica zaista ne bi mogla dobro zastu-pati zagrebački nogomet. Utakmica je od-godena na 24. o. mi., kada če Z. N. P. biti u stanju, da u Ljubljanu pošalje kompletni! momčad Zagreba i sa odmorenim igra-čima. Prema tome se ta utakmica igra druge srede na večer.«
Kakor se zdi, se Zagreb temeljito pripravlja na tekmo v Ljubljani, ki bo torej dokončno 24. julija ob 20.30 na igrišču Pri-morja.
V nekaj vrstah
Sušaška Viktorija je imela v sredo večer — nekoliko oslabljena — plavalni miting s Triestino, ki ga je izgubila s 74:94 točkam. Doseženi rezultati so bili prav dobri, med njimi tudi dva nova jugoslovenska in trije italijanski rekordi. Boljše od dosedanjega rekorda je plavala Wimmerjeva na 200 m prsno v času 3:28.1. Med štafetami je bila najzanimivejša štafeta na 3xlC0 m za se-niorje, v kateri sta obe ekipi postavili nova
rekorda, in sicer Triestina kot prva s časom 3:38.5, Viktorija pa kot druga 8 3:45.3.
Stari Rapidovec Uridil, nekdanji nogometni zvezdnik Dunaja, je najet kot trener B S K. Tudi dozdaj so imeli Beograjčani Dunajčana za trenerja.
Na tekmah za državno prvenstvo v veslanju na Savi pri Beogradu bo nastopilo 29 čolnov z okroglo 150 veslači.
Naša waterpolo reprezentanca, ki trenutno trenira v Magdeburgu za nastop v turnirju za Klebelsbergov pokaL, je odigrala prvi trening tekmo z nemško reprezentanco in izgubila s 3:6.
Sedež veslaškega saveza prenesen v Beograd. Ob številni udeležbi včlanjenih klubov je imel včeraj v Beogradu veslaSki savez svojo letno skupščino. Najvažnejši je sklep, da se sedež saveza, ki je bil dodej ▼ 6i beljaku, prenese ▼ Beograd.
Beeeda 1 Din. davek 2 Din, %a šifro sli dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek
f >in.
Natakarica servirka
prvovrstna moč, dobi takoj
»>u '.'>••. 1'ormdbe s sliko ja pes!.-;ti na hotel »Novi-svet«, .M;urLbar.	lttlSb-J.
Krojaški mojster
Sedefov^telj moške in žeo-e-lvo koaiffckiiije 'iobi delo. 2iask>v v ogl. "odd. Jutra.
110192-4
Pletiljo nogavic
irrmT&tn-o delovodkinjo, wniv.no kavči je, "sprejmem t;: kaj v stalno mesto. Po-irndibe pod »Kavcija 5000« na ogl. odd. Jutra
" 16062-1 Natakarica
čedne zunanjosti im vesele nraivi, d i »bi taJvoj Etalno sliiibo. Gostilna 'Kržišnik, Zintvnica, t>, Gorenjske.
1U1SM1
Železnftiar
perfekten prodajalec ter aran<rer dobi nameščenje v Ljubljani. Ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričeval na ogi. od. Jutra pod »•Žeteznioa«'.	BdlitiS-i
Beseda 50 para, davek 2 la šifro ali dajanje naslova
5 Din. Najmanjši znesek 11 Din
Mlada gospa
iSza vsaj nekaj mesecev eliiižbo kot kontorlstinja. Je ptirfftktna v slovenščini, nemščini, srbohrvaščini, stenografiji in strojepisju z 6 fe-tno prakso. Cunj. ponudbe pod »Trenutni puložajc na. o<rl odd. Jutra.
M130-3
Onremljeno sobo
tik Tivolija., sfpa.ra.tni vhod, oddam d. Vili. stalnemu <rospodu, Knalljeva 38/11.
■116207-33
UFp j fWTsfl}
Več automobiiov
rabljenih, 5 sedežnih, (Olds, mobil, Chevrolet, Ford) odprti i>n zaiprtii od Din 8.000 naprej pri Viktor Bohinec, Tyrševa cesta 21 (Dunajska).	MlJU-iO
deseda I Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Hranilne knjižice
prodam, Posojilnice v Zagorju 50.000. Okrajne Or-možke 30.00(i in Kmečke hranilnice in Posojilnice Sv. IV-ter 15.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Proti gotovini«.
Mli4S-:i/>
Posodim 40 -100.000
Din v hranilnih knjižicah dobrih mvodov za dvosobno komfortno stanovanje. (Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Vknjižba na prvo mesto«.	.19149-06
Vsafca oeseda 1 Din: sa dajanj* naslova za Siti* pa 6 Dm. (20)
Hotel na morju
dobro idoč, prodaim ali zamenjam za dobro urejeno posestvo okoli 100 jutrov proita doplačilu. Ponudbe pod »Hotel« na ogl. odd. Jutra.	16024-20
Kupim
Hrast
6 in pol m dolg, premer na tanjšem koncu najmanje 75 cm kupim. Ponudbe na Železarno, Muta.	WlSG-7
Singer šivalni stroj
najnovejši model, prodaim za, Din 3.500, s pridržkom da istega lahko do 31. decembra odkupim za Din 4.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra.	MiaS-20
Pozor lovci
in turisti
Nudi se Vtiim ugodna prilika za nakup prvovrstnih
kranjskih klobas
suhih komad Din 3,- v de-lika.tesi Jane, Židovska nI. Ljubljana,	IftlSK-JiJ
Sposobno kontoristinjo
za srbohrvatsko -nemško korespondenco po nareku £tucli za cirilico) spretno hrvatsko -nemško stenografijo in strojepisko iščemo za tovarniško pisarno v Mariboru. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo plače in nastopa službe na »Publicitas« d. d., Zagreb, Ilica 9 pod označbo »Brihtna
vni«.
UIHIMPU U-M&žim
Beseda t Din, davek 2 Din, za šifro aii dajanje naslova 5 Dla. Najmanjši tnesek 17
Trisob. stanovanje
komfortno, v centru, oddam
s avgustom. Naslov v I
ogl.' odd. Jutra.
16020-31
Trisob. stanovanje
i*> odda takoj po nizki ceni na Celovški c-estii - Jernejema 2 I. nadstropje.
10: »2-211
vanja
......l"fflU,l I. MtiffiiBUB1
Enosob. stanovanje
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo, snažno«.	Ifil00-21a
Lister sukn jiče
bourett. »kaut. športne hlače- pumparce Id razno perilo. kupite r,elo poceni pri Preskerju. Sv. Petra eo-sta 14.	31-6
Premog kosovec
najboljše vrste, vež vagonov, takoj dobavljiv, poiz-ve ste pri Klun Janko, Pre-Talja.	u6HB5-6
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
53
Kmalu je čoln pristal, in čez pol ure sva v spremstvu ribiča, ki naju je vso pot krepko držal, dospeli v zelenovaško občinsko hišo, kjer so na,ju odvedli naravnost pred župana. Redar, Id naju je prej lovil, je bil tudi tam. »Podoba je, gospod župan, da smo ujeli dve prekanjeni ptički!« je dejal.
Dražba premičnin
Dne 22. julija 103". ob 16.
uri se prodaja na Dolenjski cest: št. 94 in ft-ta na javni dražbi razno ključa vni &oir-sko orodje, vijaki, polj. ko-vač.nioa, vinte, avtomobili kolt»sa itd., kjer se predmeti lahko ogledajo. Pojasnila v pisarni dr. Vovk & dr Urbane, Tavčarjeva ulica Ste v. 1.	19104
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Službene objave LNP
S pravom nastopa dne 27. julija za mednarodne, dne 17. oktobra za prija/-teljske in dne 17. januarja 1936. za prvenstvene tekme za SK. Slogo, Ljubljana: Peterim Franc, — za SK. Maribor; Sigu-lin Anton, — za SK. železničar, Maribor: Heler Ivan, Seifert Viktor, Golinar Ivan, — za SK. Korotan, Kranj: Sagadin Alojz.
Pozivajo se klubi, da pošljejo do prihodnje seje izkaznice z odjavnicami za igralce, in sicer SK. Korotan, Ljubljana za Sagadina Alojza, — SK. Rapid, Maribor za Golinarja Ivana, Seifert Viktorja, Helerja Ivana, — SK. Svoboda. Maribor za Sdgulina Antona, — ŽSK. Hremes za P eter lina Franca.
Zavrne se verifikacija igralca Knezer Ivana za SK. železničar, Maribor, ker je imenovani igralec pod kaznijo.
čritajo se za SK. Lendavo, Dolnja Lendava: Tivadar Štefan, Milhofer Ladislav, Stanko Štefan, Poppel Ljudevit, Gallič Tomo, — za SK. Kovinar, Jesenice: Ura-nič Franc, Vergles Karlo, Koren Franc, Kuraž Ciril, Justin Franc, Pančur Rudolf, Manfreda Albert, Rosner Milan, Wister Teodor, Oman Slavko, Dovžan Radko, Gregorčič Jože, Koren Slavko, Svetina Jože, Koren Jože, — za Athletik SK Celje: Schuh Štefan in Schuh Ferdinand, dočim bosta verificirana po sporočilu JNS.
S takojšnim suspenzom Malačič Ladislav, SK. Mura, Murska Sobota, zaradi uvedbe postopka po §11. k. p.
S. O. pri LNP. se preda ss. g. Joksič Milan, ker ni premeril igrišča pred tekmo in ugotovil razne nedostatke šele po odigrani prvenstveni tekmi SK. Hrastnik— SK Zagorje 14. julija v Hrastniku.
ss. g. Bizjak, ker še ni poslal poročila o prvenstveni tekmi SK. Rapid—SK. Celje 14. julija v Mariboru.
OPOZORILO! Za nedeljsko številko naj bodo vse objave do 11. dopoldne v redakciji!
Velika tovarna klobukov
išče dobro vpeljanega
provizij skega zastopnika
za Dravsko banovino s takojšnjim nastopom. Ponudbe pod »560« na ogl. odd. Jutra. 6276
□□□□□□□□□□□UUOaODDUUGGODCniOu.
PRILIKA ZA DOBRO NALOŽBO
Trgovska-staaovanjska hiša v prometnem iodu-trijekem okolišu (7 minut od iredine) mesta Kranj, v krasni legi, en »nadstropna nova solidna stavba z velikim vrtom, cela površina l.OOd kv. m, elektrika vodovod, 2 trgovska lokala in 6 stanovanj, donos najemnine 30.000 Din, ugodno na prodaj za 200.000 Din (Cenitev od wva-rovalnice 275.000 Din). Gotovine treba 80.000 Din; vknjižani dolg G5.000 Din kupec lahko prevzame; za ostanek 50.000 vzame prodajalec hranilne knjižice: Mestne hranilnice Kranj po 100°/o, Ljudske posojilnice Kranj, Ljudske poto-jiilniice Ljubljana, Hranilnice dravske banovine in Jtestne hranilnice Ljubljana po TZPU^ Napl.v-čilo pri kupnem dogovoru 20.000 Din. Informacije ustmeno: Ljubljana Levstikova 21/11. d.
Zahvala.
Za izraze globokega sočutja in iskrenega sožalja ob prerani smrti naše ljubljene soproge, matere in stare matere, gospe
TEREZIJE VOVK,
za poklonjene vence in cvetje ter za častno spremstvo na njeni zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, oo. kapucinom, pevskemu društvu Oljki za ganljivi žalostinki in zastopnikom gasilskih čet Babno, Celje, Gaberje, Lopata in Trnovlje, kakor tudi vsem znancem in prijateljem.
Še enkrat vsem Bog plačaj!
Celje, dne 18. julija 1935.	žalujoči ostali.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom ter prijateljem, da nas je naš dragi, nepozabni soprog, brat, stric, svak, tast, gospod
Leopold Orel
višji polic, stražnik v p.
po dolgi mučni bolezni boguvdano danes ob 7. uri zjutraj za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo 21. t m. ob 17. uri iž^red mrtvaške veže obče javne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem v ponedeljek 22. t, m. ob 8. uri.
Ljubljana — Maribor, 19. julija 1935.
Žalujoča soproga, otroci, in ostalo sorodstvo.
IV. Mariborski teden v snamenju sparta.
Da bo letošnji IV. Mariborski teden res vsestranska in prava slika Maribora ter njegovega pestrega življenja, smo že poročali. Tudi je že znano, da so mariborski športniki sklenili povdariti, da je Maribor eno najvažnejših športnih središč, kar bodo pokazale številne športne prireditve in velika športna razstava. Še poeebno značilno za šport ob priliki IV. Mariborskega tedna pa je dejstvo, da 6e bodo športne prireditve vn\c med repre^eotaisli Celja in Maribora, kar bo zanimiva in plemenita športna tekma obeh mest, ki se sicer še tako malo poznata. Kakor enaoo, priredi mesto Celje v čast IV. Mariborskega todna oficijelcn obisk Mariboru, kar bo prireditev zelo povzdignilo. Ne smemo prezrti tudi dejstva, da bodo na M. T. prišti športniki tudi iz Stt-botic?, Sarajeva, Žagrebi in Ljubljane. Naši športniki se bodo ta Saša M T. udejstvo-vali v vseh panogah. Tako nam bodo prikazali nogomet, lahko atletiko, plavanj«', tenis. table - tenis, veslanje. Vršile se l>odo tudi kolesarske in motoci ki i stižne dirke.
Mednarodni table-teniški turnir na Bledu. S K Uirija priredi v dneh od 25. do 27. t. m. III. mednarodni turnir za prvenstvo Bleda v table-tenisu v kazini Park-hotela na Bledu, čigar pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti Nj. V. kraljevič Andrej. Tekmuje se v singlu gospodov in doublu gospodov. Prijavnina znaša za single in double Din 20.— Zaključek prijav je 25. t. m. ob 20. Žrebanje bo dne 26. t. m. ob 10. dopoldne v Kazini. Turnir se prične v petek 26. t. m. ob 14 Prvak v singlu gospodov dobi naslov in prehodni pokal S K Ilirije, ki si ga osvoji dokončno po trikratni zmagi. Pokal in naslov brani Pero žiža (S K Ilirija). Turnir se bo vršil po pravilih JTTS. Tur-nirska žoga je »Tema^. Pri disciplini singla gospodov tekmujejo finalisti vsak z vsakim na točke. Partije se igrajo po sistemu best of five. Zmagovalca v doublu kakor tudi ostali prvo-plasirani tekmovalci prejmejo spominske plakete. Razen zgoraj omenjenih disciplin je neslužbeno razpisanih še šest za neverificirane igrače. Tekmovanje v teh disciplinah se prične v četrtek 25. t. m. ob 14., do katerega časa se morajo oddati tudi prijave.
Prijave naj se naslovijo na naslov: Ernst Nacry, Bled Park-hoteL
Spored na igrišču Reke. Jutri oh 9. nastopi v prijateljski tekmi proti domačinu prvič na igrišču Reke športni publiki dobro znano I. moštvo Prknorja, ki ne igra samo lepega, temveč tudi koristen nogomet- Re-čani bodo morali napeti vse sile, če bodo hoteli biti uspešni. Vstopnina mmimaiLna.
Službene objave LUP. Savezna uprava je odredila za nadaljnje tekme za drž. prvenstvo te-le sodnike in delegate aaveza: 21. t. m. na Jesenicah Gorenje: Ilirija, sodinak Kušar (rez. Doberlet), delegat saveza BaJte-sar. — 28. t. m. na Jesenicah Gorenje: Coneordija sodnik Baltesar (rez- Kušar), delegait saveza Radoševič, — OpozaTja^o se* kJubi. ki imajo režijo tekme, da morajo najkraa-neje 4 dni pred tekmo obvestiti nasprotnika in savez pTeko podsaveza* na katerem igrišču in kdaj bo tekma. Po odredbi saveza se drž. prvenstvene tekme v nobenem pri-
meru ne bodo več prelagale, ker ni prostih terminov.
A S K Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. strogo obveeen sestanek liginega moštva pri Hafnerju. V nedeljo dopoldne ob 8. igrajo subjuniorji na igrišču Reke. ob 9. pa prvo možtvo istotam. Opremo dvignite pravočasno pri hišniku.
S. K. Slovan. Danes ob 18. igramo na igrišču Primerja prijateljsko tekmo s I. moštvom Primorja. Postava moštva v garderobi na našem igrišču.
SOKOL
Sokol ▼ Hudi Jami pri Laškem. Tretji javna telovadni nastop našega sokolskega društva se bo vršil v nedeljo 21. t. m. na prostoru posestnika g. Soterja. Pri telovadbi sodeluje tudi sosednje bratsko društvo ob zvokih mestne godbe iz Laškega. Po prihodu opoldanskih vlakov bodo prišli z laškega kolodvora gostje v spremstvu laške mestne godbe na telovadišče v Hudo jamo. K številni udeležbi vabimo vse prijatelje-Sokolska četa v Loki pri Zidanem mostu priredi v nedeljo 21. t. m. popoldne javni nastop. Prijatelji sokolstva vabljeni! Za Celjane in LaSčane bo to lep izlet.
RADIO
Sobota 20. julija
Ljubljana 12: Revija plošč. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila. — 13.15: Nadaljevanje revije plošč. — 14: Vreme, spored- — 18: Veselite se življenja (plošče). — 18.50: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 19.10: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: N^c. ura. — 20: Pester program- Sodelujejo: tamburaški orkester, harmonikar Kokalj, vmes plošče. — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored. — 21.45: Operetna glasba — prenos iz »Zvezde«. — 22.30: Nekaj odlomkov iz zvočnih filmov na ploščah .
Beograd 16.20: Plošče. — 17: Arije- — 20: Srbski večer. — 22.20: Lahka in plesna glasba. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20-30: Kontrabas. — 20.45: Zvočna igra. — 21.15: Flavta. — 21.30: Pesmi. — 22.45: Ruske romance. Praga 19.30: Valčki- — 2030: Zvočne slike. — 21.45: Francoska glasba. — 22.45: Ples. — Varšava 19.30: Lahka godba. — 22.10: Zabaven program. Dunaj 12: Orkester. — 15.35: Zborovski koncert- — 16.40: Plošče. — 19.05: Arije in pesmi. — 20: Operetni večer. — 22.10: Orkester. — 23.50: Lahka godba. — Berlin 20.10: Med kopalci na morju. — 22-30: Lahka godba- Miinchen 20.10: Orkestralen koncert. — 23: Ples. Stuttgart 20.10: Pester program. — 23: Lahka in plesna muzika. — 24: Orkestralen koncert. Rim 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20-40: Operni večer.
00 O
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog, nepozabni oče, sin, brat, stric, svak, gospod
Sprdxer StanGo
uslužbenec drž. žel.
Pogreb nenadomestljivega se bo vršil v nedeljo, dne 21. julija 1935 ob i/2 16. uri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Spreizer Marija,	Stana in Dušan,
soproga.	otroka. r
Žalujoče rodbine Spreizer, Ušlakar, Mikolič, Slabina, Teran.
Vsem, ki so ga poznali, ljubili in spoštovali, sporočamo žalostno vest, da je naš dragi oče, stari oče, brat in tast, gospod
flnfon Fafur
posestnik in trgovec
v petek, dne 19. t. m. po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere, za vedno zatisnil svoje dobre oči.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. julija 1935 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Pod Rožnik, Večna pot 7, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 19. julija 1935.
Žalujoče rodbine: Fatur, Škopek in Palek.
g	Občin* Ljubljen*
Mestni pogrebni uvod
Živali, ki žive od strupa
Požiralci kač in petrolejske muhe — čudeži prilagoditve
Strup je zelo relativen pojem, če človeka piči kača, je najmanjša izmed posledic' ta, da dobi oteklino in vročico. Jež poje z največjo mirnostjo tudi najbolj strupene kače in pusti, da ga pičijo, kolikor jih je volja, pa se mu ne bo nič zgodilo. Mor-finisti in opiumisti prenesejo tako velike doze teh strupov, da bi morale vsakega drugega človeka spraviti v grob.
Tako ni potem prav za prav nič čudnega, da so mnoge živali, ki živijo mirno od tega in v tem, kar bi bilo za človeka najhujši strup.Gosenica mlečkovega veščeca je tako navezana na strupeni sok mlečka, da rajši umre od gladu, nego da bi se dotaknila rastline, ki smoji strupeno snov iz-lužili. Druge živali pa se nasprotno te rastline izogibajo kakor kuge. Večerjica iz volčjih jagod pomeni za nas gotovo smrt, je pa hrošč; čigar ličinke žive izključno od te rastline. Neki drugi hrošč, ki si prav tako rad privošči liste volčje jagode in oblogo na zadnji strani zrcal, je tudi poseben častilec — aspirina. Na strašni trobe-liki živi kakšnega pol tucata gosenic in dve vrsti uši, od rdečih plodov navadnega volčina živi cela vrsta ptic. Konji, ki so se lotili tisovih vej, poginejo, zajec pa nima od njih najmanjše škode. Sibirska miš teoreminarica si za zimo spravlja korenine naprstnika, ki vsebujejo hudi strup
akonitin, premnogo gob, ki so krive smrti številnih ljudi, je zaželjena hrana za polže, hrošče in druge živalce. Polži prenesejo tako velike doze strihnina, da bi usmrtile vsakega človeka.
Kokoši in podgane so za atropin 400 krat manj občutljive nego človek, nepregledna je armada žuželk s strupenimi želi in drugimi strupenimi organi, ki so hrana isto tako nepregledne množice drugih živali. Te žuželke so strupene namreč samo za nas. Znani so primeri, da je tudi naša kuhinjska sol v koncentrirani obliki učinkovala smrtno, ličinke molja in nekih muh pa lahko vzredimo s samo soljo. V slanih jezerih, ki vsebujejo 12 do 16 odst. soli, živijo le zelo redke vrste živali, tem bolje pa se potem lahko razvijajo in množijo te. Žive v njih često v takšnih množinah, da dajejo vsej vodi svojo barvo. Raka iz vrste artemija so našli še v 24 — odstotni slani vodi.
Vse takšne živali pa menda prekaša kalifornijska muha psilopa petrolei, ki živi, kakor pode že ima samo v petroleju. Ko so leta 1898. otkrili to žival v petrolejskih mlakah pri Los Angelosu, znanost ni hotela verjeti. Danes pa so nam njene navade že davno znane in zajamčene. Sicer je treba takoj pripomniti, da ži-
Ali veste, kdo je to?
ve v petroleju samo nižje stopnje te živali če vzameno njeno ličinko iz petroleja, pogine. Zanimivo pa je isto tako, da odrasla žival ,ki živi na suhem, umre, če jo damo v petrolej.
Angleški zunanji minister
sir Samuel H o a r e, čigar ime se v aktualnih političnih dogodkih često omenja
Deset fašističnih zapovedi
V	zvezi z zadnjimi mobilizacijskimi ukrepi v Italiji, objavljajo listi besedilo desetih zapovedi, po katerih se morajo ravnati vsi fašistični miličniki. Te zapovedi se glase:
1.	Vedeti moraš, da fašist in zlasti miličnik ne sme verjeti v večni mir.
2.	Dnevi, ki jih prebiješ v ječi, so vedno zasluženi.
3.	Domovini služiš, tudi če stražiš eno samo vedro kuriva.
4.	Tovariš ti mora biti brat, ker živi s teboj in misli natančno tako kakor ti.
5.	Puško, m uničijo in opremo so ti zaupali, ne da bi jih kvaril in trosil brez potrebe, temveč zato, da jih imaš pripravljene za vojno.
6. Ne reci, da plača itak vlada, kajti ti si, ki plačuješ, in vlada je le tista, ki si si jo sam želel ininki nosiš zanjo uniformo.
7.Disciplina	je sonce vojsk, brez nje ni vojakov, temveč je samo zmešnjava,
8.	Mussolini ima vedno prav.
9.	Za fašističnega prostovoljnega vojaka ni nikoli olajševalnih okoliščin, če ne posluša.
10.	Nekaj ti mora biiti nad vsem drugim: življenje duceja.
V	prisegi, ki jo mora položiti kandidat za fašistično millico, je zanimivo to, da
• obljublja pokornost samo diucejevim ukazom, med tem ko prisegajo vojaki redne armade zvestobo kralju, Mussoli-oiiju in vladi.
Gdčna Alicia Novarro, miss Španija in miss Evropa za leto 1935. V njenem spremstvu vidimo župana iz Torquaya, ki predstavlja novo kraljico lepote javnosti
IVERI
Marsikakšnemu velikemu možu bi lahko zgradili velike spomenike iz kamnov, ki so jih ljudje za njegovega življenja metali za njim.
Shakespeare z druge strani
»Avonski labud" ni bil samo velik pesnik in bogataš,
ampak tudi velik oderuh
Da j e bil Shakespeare zelo bogat, o tem so si edini vsi njegovi življenjepise! Znano je, da si je pridobil počasi celo vrsto posestev in hiš ter da je prekupčeval s sladom, hmeljem in žitom, bil je finančno soudeležen tudi pri raznih londonskih gledališčih. Zanimivo je, da v svoji oporoki zelo natančno govori o tem, komu naj pripadejo njegova posestva in gotovina, ne govori pa nič o svojih duševnih delih.
Vsekako pa je nekaj tvegan poskus neke Irene Millerjeve, ki trdi v nekem edinbur-škim dnevniku, da se je bavil »avonski la-. bud« tudi z izposojevanjem denarja in sicer kot pravi oderuh. Opira pa se pri tem
na razne posle.ki niso potekali baš gladko. Tako je 1. 1600. tožil nekega Johna Clayto-na, ki mu ni vrnil 7 funtov, nekega Roger-sa je tožil zavoljo 2 funtov za dobavljeni slad in za posojilo 2 šilingov, 1. 1608. je tožil nehega Addenbrooka zavoljo 6 funtov in ker ni mogel izterjati tega denarja, je tožil še Addebrookovega poroka Hornebvja.
Shakespearov življenjepisec Sidey Lee je nekje omenil, da se je pesnik tožaril za takšne zneske v času. ko je sam izdajal tisočake. Mnogo malih in obubožanih ljudi je spravil na ta način za dolco časa v ječo, ko sam ni trpel gotovo nobenega pomanjkanja.
Hanibal se vrača
Po doBgih pripravah namerava ameriški pisatelj Halliburton odpotovati iz Švice v Italijo na slonu, ki si ga je naročil iz Pariza. Njegova pot gre preko velikega Sv. Bernarda v Aosto in misli tako posnemati Hanibala oziroma njegov znameniti pohod v Italijo 1. 21S. pred n. št. Italijanske in švicarske oblasti so možu obljubile vso svojo podporo. Seveda pa so tndi možje, ki ne pripisujejo Američanovemu poskusu nobenega pomena. Pred vsem je skoraj go-
tovo, da je Hanibal potoval v Italijo v
mesecu septembru, ko so pogoji v visokem gorovju za takšen pohod vse težji. Potem je treba pomisliti, da je prodiral skozi pokrajino, ki mu je bila popolnoma neznana in ki tudi še davno ni bila pre, skrbljena s tako dobrimi prometnimi sredstvi kakor danes. Končno pa sploh ni gotovo, da je potoval preko velikega Sv. Bernarda, tndi mali Sv. Bernard in Mont Ceniš prihajata v poštev.
Moč zamorskih čarovnikov
Britski raziskovalec dr. Kirkland pripoveduje, da je v Južni Rodeziji v neki naselbini domačinov podal roko tamkajšnjemu čarovniku. Nato mu je dejal njegov ^rni
K zdravniku preko oceana
.Angleški lord Duveen je pred kratkim, ko se je mudil v Ameriki, obolel in ga je neki ameriški zdravnik operiral. Kmalu po povratku na Angleško pa se lord na operiranem mestu ni počutil dobro. Namestu da bi šel h kakšnemu londonskemu zdravniku, se je odločil za novo potovanje preko velike luže, samo da bi mu ameriški zdravnik potipal žilo in mu pogledal jezik.
Kdo bo imel najdaljšo brado
Kakor smo že poročali, je dospela na svoji poti okoli sveta v Surabajo na Javi ho-landska podmornica K 18. Vsa Holandska z velikim zanimanjem zasleduje potovanje te podmornice. Po prihodu v Surabajo je prišlo do zabavnega brezžičnega pogovora med holandskim ministrom Deckersom in poveljnikom podmornice Hetterschyjem, ki je v svojem poročilu o dosedanjem potovanju med drugim dejal, da vlada med moštvom izvrstno razpoloženje. Ko so možje ostavili Holandsko, so bili gladki v obraz, sedaj pa so videti kakor pravi bradati morski razbojniki. Zmenili so se za tekmovanje, po katerem prejme nagrado 1 hol. goldinarja tisti, ki mu bo brada ob povratku domov najdaljša.
Pred Hartmannovo usmrtitvijo
Ker se bliža čas, ko bi morali usmrtiti ugrabitelja in morilca Lindberghovega otroka Bruna Hartmanna, poskušata njegova zagovornika vsa sredstva, da bd dosegla revizijo procesa. Med razlogi, ki jih navajata za revizijo, je pred vsem ta, da je ga. Lindberghova kot glavna priča izpovedala v bistveni zadevi drugače nego ostale priče. Izjavila je namreč, da otrok ob času ugrabitor ni ležal v svoji postelji, obtožnica pa je trdila, da je Hauptmann otroka odnesel iz postelje. Prizivno sodišče naj bi tedaj odločilo, kako je vzeti izjave ge. Lindberghove.
Al! si že član „Vodnikove družbe"?
sluga, da bo sedaj umrl, kajti rokovati se s čarovnikom pomeni smrt.
Kirkland je nato nekoliko preiskal vzroke tega praznoverja in je odkril, da imajo zamorski čarovniki res tri metode, da spravljajo črne ljudi brez strupa in nasilja na drugi svet. Svojo žrtev primejo enostavno za roko ali dihnejo vanjo ali pa ji gredo s palico preko hrbta. To zadostuje, da se pod vplivom sugestije pojavijo pri zamorcih krči in mrtvoudi, ki jih spravijo v dveh, treh tednih v grob. V zadnjih letih se je zgodilo baje na stotine in celo tisoče takšnih primerov.
ANEKDOTA
Uvodnik
Znani ameriški pisatelj Willia:n Nor t h je moral napisati uvodnik zoper društvo treznosti; obljubljenih je imel zanj 20 dolarjev.
—	Članek naj bo prav kratek, zato pa tem bolj učinkovit, je pristavil glavni urednik lista, v katerem bi moral iziti.
North se je vsedel in napisal samo tale stavek:
—	Mi bi rajši iz svojega opijanili ves svet kot prisilili enega samega človeka k treznosti.
Stavek je res izšel kot posrečen uvodnik. North pa je spravil pogojenih 20 dolarjev.
VSAK DAN ENA
»Kaj delate tu —»Da, mož je sluh !«
Politik en«)
R. L. Stevenson:
81
SAINT-YVES
Prigode francoskega
>Ne zamerite«, sem dejal, »kaj naj bi storil s tem papirjem, da v°r- - -e-žem?«
»Podpišite ga.«
Zasmejal sem se.
»Spet moram prositi za zamero«, sem nadaC jeval; »tu namreč ni smešna opera, čeprav bi po vaši obleki sodil, da ste se pripravili zanjo.«
»Vkljiub temu morate podpisati.«
»Dolgočasite me.« Sedel sem in položil nogo čez področnik naslanjača. »Mar mi kar precej povejte drugo polovico svojega ,ali-eP.i'. Saj vem, da jo imate pripravljeno.«
»Seveda«, je veselo odvmiil. »Spodaj imam spremljevalca, nekeea Clausel a; pri ,Tete-d'Or', nedaleč odtod, pa čaka oddelek redarjev.«
Prijeten položaj! A dasi je bil Alain pričel z namenom, da bi me oplašil, se je bil ta namen spričo moje ieze že davno zamajal. Bistro sem pazil na bratranca in premišljeval; i>n delj ko sem premišljeval, bolj trdno je postajalo moje prepričanje, da mora imeti njegova igra preteto šibko točko; odkriti to točko, je bila moja naloga.
»Domišljate me svojega svariPa gospodu Romaineu. Grda reč je, da morata dva člana naše rodbine govoriti o tej zadevi; vendar — ali se še spominjate, s kakšno grožnjo vam je odgovoril gospod Romaine?«
ujetnika na Angleškem
»To je burka, dragi prijatelj! Prizmam, da je grožnja tistikrat dosegla svoj namen. Izgubil sem oblast nad seboj. Nizkotnost, nezaslišanost in krivič-nost obdolžitve mi je zmedla duha.«
»Torej mislite, da je stric uničil dokazila?«	t
»Nikakor ne«, je togotno odvrnil. »Trdim, da takih dokazil vobče ni bilo.«
Trdno sem mu pogledal v oči. »Alain«, sem rekel, »lažnivec ste.«
Temna rdečica mu je pod ličilom in pudrom planila v obraz. Zaiklel je, segel s kazalcem in palcem v žep telovnika in izvlekel piščalko za pse. »Niti besedice več«, je rekel, »če nočete, da še ta mah pokličem redarje.«
»Prav, prav, vrniva se k svojemu razgovoru. Pravite, da me je Clausel,'ta lopov, naznanil?« Pokimal je.
»Cesarjevi vojaki so dandanes v Parizu nekam poceni.«
»Tako poceni, da bi bilo javno mnenje popolnoma zadovoljno, če bi vsi gospodje Champdiversi poklali vse gospode Go-guelate in bi jih potlej za to ustrelili ali obglavili.«
»A vendar«, sem zamišljeno dejal, »vendar je treba poprej nekih formalnosti, tako na. primer sodnega postopka z zaslišanjem prič. Mogoče je celo, da me spoznajo za nedolžnega.«
»To neverjetno možnost sem sicer
pretehtaj, a moje misli segajo delj. Da vam odkrito povem: težko mi je verjeti, da bi britansko sodišče prisodilo posestva grofa de Kerouala de Saint-Yvesa ubeglemu bonapartistovskemu ujetniku, o katerem bi mimo tega še vedelo, da je bil obtožen umora svojega tovariša in le zato oproščen, ker mu niso moc"i dovolj neoporečno dokazati krivde.«
»Dovolite, da trohico odprem okno«, sem mu segel v besedo. »Ne, piščalko kar spravite. Ne mislim vas vreči na cesto, vsaj zdaj še ne. Tudi pobegniti ne mislim. Da po pravici povem, zdi se mi, da ste potrebni hladnega zraka. Zatrdili ste mi torej, monsieur, da imate onega lopova s seboj. Dobro, predstavite mi ga. Preden raztrgam to bedasto pisanje, bi si rad ogledal vašega zaveznika.« Stopil sem k vratom in zakričal po stopnicah: »Gospa Jupilleva, bodite tako dobri in pošljite mojega drugega gosta gor.«
S temi besedami sem se spet obrnil k oknu, da ne bi gledal bratrancu v oči. Od okna sem začul glasove težkih korakov.
»Ne zamerite, gospod, da vas takole zaskočim —«
»Ohej!« Niti če bi bili namesto besed sprožili za mojim hrbtom salvo, se ne bi bil mogel hitreje okreniti. »Gospod Romaine !«
Bog ve, da je stal na pragu on, ne Olansel. In do današnjega dne ne vem, katera izmed naju ga je bolj osuplo gledali, Alain ali jaz, čeprav je bila med nama bržkone tudi v zmedenosti precejšnja razlika,
»Zdi se mi, gospoda,« je izpregovoril gospod Romaine, »da sta pričakovala
nekoga drugega, ne mene. A gospod Clausel, ki je nedvomno prišel semkaj z gospodom vikontom, je ostal spodaj, da sliši nekaj besed, ki mu jih je hotel povedati moj pisar in spremljevalec gospod Dudgeon.« Tako govoreč se je tiho zasmejal. Z mirno dušo sem porok, da bodo njegovi razlogi zalegli. Sodeč po vajinih obrazih, gospoda, se vama mora zdeti moj prihod pravi čudež. A vsaj gospod vikont bi moral vedeti, da je to najnaravnejša stvar na svetu. Ko smo opazili vaše prizadevanje, da bi bi1 ujetnik Clausel zamenjan, je bilo vendar samoumevno, da smo bistro nadzorovali tudi tega, ga zasledovali do Dovra, in — čeprav smo po nesreči zamudili ladjo —vendar še za časa dospeli v Pariz, da smo vas videli, kako ste davi zapustili svoje stanovanje. Da, in ker smo vedeli, kakšen je vaš namen, smo vas sledili tudi v Fouarrsko uMco in opazovali vaše priprave. Pa saj se mi ne mudi. Gospod Anne, pismo imam za vas. Ko ga z dovoljenjem gospoda Alaina preberete, bomo nadaJljevali ta zabavni razgovor.«
Podal mi je pismo in stopil h kaminu, kjer je obšestno vzel ščepec tobaka, med tem ko ga je Alain gledal kakor doga, ki se pripravlja na skok. Odprl sem pismo in pobral majhen vložek, ki je bil v njem.
»Predragi Anne! Ko je prišlo tvoje pismo in me spet zbudilo v življenje, sem svoji sreči sedla in ti napisala odgovor, ki ti ga ne bom nikoli pokazala, saj je tak, da se sama sebi čudim. Nesla sem ga gospodu Robbieju, in ta me je prosil, naj sme pogledati tvoje pismo. Ko je videl tudi ovoj mi je rekel, da po pismo odprli, preden sem ga dobila v roke; če bi ti torej še kaj p^^a in ti
povedala, kako tačas delamo zate, bi koristila samo tvojim sovražnikom. Ukrenili smo namreč marsikaj, in to pismo, ki je samo poslovno, naj ti pove, da zasluga ne gre samo gospodu Robbieju in tvojemu gospodu Romaineu, mora biti po opisu gospoda Robbieja zelo dolgočasen, drugače pa dober in tebi naklonjen star gospod ... Tisti torek, ko si nas zapustil, sem namreč imela pogovor z majorjem Chevenixem, in ker se mi je res v srce smilil — čeprav je bila vsa reč zaman in sem mu to tudi naprej povedala — je izpremenil svoje vedenje na tak način, da sem ga mogla samo občudovati, in rekel, da mi želi vse dobro in mi bo to tudi dokazal. Dejal je, da je obtožba proti tebi res samo stvar, ki ni mar nikomur drugemu kakor tvojim vojaškim starešinam. Sam da je iz zanesljivih razlogov prepričan, da si zabredel v to istorijo samo zaradi častnega spora, in to je nekaj, čisto drugega kakor tisto, česar te dolžijo; da ne bi mogel zgolj s svoje strani napisati poročila ali česa takega, ampak da ve o Clauselu dovolj stvari, s katerimi s« ga upa prisiliti, da pove renico. To je drugi dan tudi storil, in gospod Robbie ima prepis izjave tega človeka, ki ga pošlje obenem s tem pismom gospodu Romaineu v London. In to je vzrok, da je Rowley — ljubeznivi dečko! — ta mah pri nas in čaka v kuhinji, medtem ko v naglici pišem te vrstice. Poveda) mi je, da je prišel korak majorja Che-venixa baš o pravem času, ker je nek Clauselov prijatelj dosegel, da so ga izmenjali, in ga bodo zaradi tega poslali na Francosko. In s tem končam tvoja odkritosrčna prijateljica.
PS. Teta je zdrava. Ronald pričakuje svojega imenovanja za častnika.
* 1 ----------- ---------- ---->----—
urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane JezerSek. — Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak, — Val t LJubljani