Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse foto. I. $3.00 m Ima 10.000 karočnikov
GLAS NARODA
=BE


list slovenskih delavcev v Amerik!
The only Slovenian daii
in the United States A
i /}
Issued every day except UJ Sundays and Holidays :«
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
JE0
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NO. 177. — ŠTEV. 177.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 29, 1915. — ČETRTEK, 29. JULIJA, 1915.
VOLUME XXIII. — LETNIK XXHL
KROG OKOLI VARŠAVE SE VEDNO BOLJ ZOŽUJE. NEMCI NISO ŠE NIKJER PREBILI BOJNE ČRTE,
NEMŠKE ČETE SO ODDALJENE SEDAJ SAMO ŠE 24 KILOMETROV OD VARŠAVE. — ANGLEŠKI ČASNIKARSKI POROČEVALEC JE REKEL, DA JE POLOŽAJ RUSKE ARMADE ZELO KRITIČEN. — NEMCI IN AVSTRIJCI SO IZGUBILI ZADNJI ČAS PREKO 500,000 VOJAKOV. — SITUACIJA NA GAL7POLI-SU JE NEIZP&EMENJENA. — TURKI UPAJO, DA JIM BODO PRIŠLI NEMCI IN AVSTRIJCI NA POMOČ.
Položaj na vzhodnem bojišču Berlin, Nemčija, 28. julija. — V okolici Varšave so nemške čete zadnjih štirindvajset ur precej napredovale. Glavno mesto Rusko-1 'oljske je že od treh strani obkoljeno Armada generala Galwitza j.- prekoračila pri Seroku reko liug t«*r nameniva odvzeti Kosom obe severni železniški progi. Rusi su bili poskušali med Pultuskom in Koshanom s protiofenzivo, ki jim pa ni posrečila. Nemške čete so zavzele včeraj Govorovo in prisilile sovražnika, da se je u-maknil nazaj do reke Bug. Za-padno od Visle so zavzeli Nemci vas Piorunov, ki je oddaljena samo 24 milj od zunanjih varšavskih utrdb. Rusi se umikajo tudi pri Gori Kalvarji. Na 30 milj dolgi fronti med Blonie in Goro Kavar-jo se je vnela zelo vroča bitka, ki še ni končana. Med reko Vislo in Bugom se boji nadaljujejo, v splošnem se pa situacija ni nič izpre-menila. General Buelow zasleduje v Kurlandiji ostanek razkropljene pete ruske armade in se približuje železniški progi, ki veže Varšavo-Vilno-Duenaborg-Petrograd.
Dunajsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 28. julija. — Ob fronti na južno Poljskem se ni zadnjih 24 ur ničesar posebnega pripetilo. Rusi so koncentrirali ob železniški progi Lublin—Cholm močno armado, ki pa dosedaj še ni stopila v akcijo. Med Vislo in Bu-jro j" napadel sovražnik naše postojanke pri Sokalu, toda opraviti ni mogel ničesar. iS težkimi izgubami se je mora1 slednjič umaknili. Z-ipadno od h'angoroda smo odbili močan ruski napad.
Londonsko poročilo. London, Anglija, 28. julija. — Stanley Washburn, vojni dopisnik tukajšnjega "Timesa" je sporočil nocoj iz Varšave:
Po šestnajstumi vožnji sem dospel danes zjutraj ob en: uri v ('holm. Situacija je zelo resna, ker padajo nemške granate čisto pred mesto. Med Bionie in Goro Kal-varj.) imajo Rusi sicer nekaj do-bro utrjenih postojank, kljub temu yo pa ne more \eč tajiti, da se nahaja cela ruska armada v zelo kritičnem polož-iju Glavno mesto Poljske bo kmalo v nemških rokah. Poročila, ki prihajajo s se-vernf in severnovzhodne fronte so še precej ugodna. Rusi so odbili dosedaj še vse sovražniške napade in so pognali Nemce na več mestih nazaj. Usoda Varšave je popolnoma odvisna od tega, če bodo Rusi mogli obdržati železniško progo, ki vodi od LubPna in Cholma preko Kijeva v Odeso. Odločitev mora priti v najkrajšem času.
Vojaški strokovnjaki. London, Anglija, 2S. julija. — Tukajšni vojaški strokovnjaki so mnenja, da Nemei še ne morejo tako kmalo obkoliti Varšavo Vse prebivalstvo je navdalo poročdo, da so Rusi zaustavili zavezniško prodiranje med Vislo in Bugom, z novim upanjem.
Veliki knez Nikolaj se je še vedno izkazal za dobrega vojskovodjo in upati je, da se bo tudi v tem slučaju.
Ruski generalni štab poroča, da so izgubili Nemci in Avstrijci od onega časa, ko sta se začela Hin-denburg in Maekensen približevati Varšavi, nad 500,000 vojakov. Kiju temu pa niso niti na enem mestu prodrli ruske bojne črte.
Situacija na Galipolisti. Berlin, Nemčija, 28. julija.
Angleže iz dveh strelnih jarkov. Pri Sed-il-Bahru so vjeli 100 mož in zaplenili veliko vojnega materi-jala.
Ljudstvo zahteva mir.
London, Anglija, 28. julija. — Neka tukajšnja brzojavna agentu-ra je dobila iz Aten sledečo brzojavko :
Položaj v Carigradu je vedno bolj obupen. Kakor vse kaže, bodo morali Turki kmalo prepustiti Dardanele zaveznikom. Prebivalstvo in vlada zahte\ata, da naj se sklene takojšen mir. Da bi se prebivalstvo že vsaj nekoliko pomirilo, je izdal turški vojni minister Enver paša proklamaeijo, v kateri naznanja, da bosta poslali Nemčija in Avstrija Turčiji na pomoč nekaj armadnih zborov. — Avstrijci in Nemci bodo začeli sredi meseca avgusta z novo ofenzivo proti Srbiji. Ko bodo to deželo zavzeli, bodo prodrli skozi Bolgarsko v Turčijo in pregnali zaveznike z Galipolisa.
Uspehi zaveznikov.
Ob Dardanelali vlada danes po-polen mir. Francoska admiraliteta naznanja, da so zavezniki ob desnem krilu pri Sed-il-Bahru napredovali ter da je francoska arti-lerija. razdejala pri Kanaku veliko skladišče za olje.
Ruski rekruti.
Petrograd, Rusija, 28. julija. — Car je izdal danes ukaz, v katerem poziva vse mladeniče, ki so bili rojeni leta 3896, pod orožje. Po celi Sibiriji je proglašena splošna mobilizacija.
Umor predsednika.
Razjarjena ljudska množica je potegnila predsednika iz poslaništva ter ga umorila.
Pcrt-au-Prince, Haiti, 28. julija. Predsednika republike Haiti, Wil-burn Guillaume, je danes razburjena ljudska množica potegnila iz francoskega poslaništva, kamor je bil pribežal, ter ga nato pred poslopjem ustrelila. Množica je nato privezala truplo na vrv ter ga vlekla po ulicah mesta.
Francoski poslanik je protestiral, a ni bil v stanu ščititi predsednika. Truplo governerja Port-au-Prince, generala Oscar-ja, je ležalo danes še vedno na istem mestu pred konzulatom republike St. Domingo, na katerem je bil včeraj general ustreljen.
Prebivalstva se je polotilo velikansko razburjenje in pričakovati je nadaljnih nasilnosti.
Washington, D. C., 28. julija. Xeoficijelna poročila pravijo, da je bil prejšni predsedni Zamor in 360 političnih jetnikov ustreljenih na povelje governerja generala Oscarja in da je obstajala ljudska množica, ki je navalila na francosko poslaništvo in ustrelila predsednika, povečini iz sorodnikov ustreljenih jetnikov.
Dogodki, ki so se odigrali v zadnjih 48 urah v tej črnski republiki, bodo imeli najbrž za posledico zelo drastične odredbe od strani Združenih držav. Danes popoldne so se izkrcale mornariške čete z bojne ladije "Washington" in nadaljnih sto mornariških vojakov bo prišlo jutri iz Guanta-namo, Cuba. Izkrcane čete bodo najbrž ostale toliko časa na Haiti, dokler se razmere ne izboljšajo ter se ne imenuje nove vlade, ki bo stala pod kontrolo Združenih Turški generalni štab poroča, da držav.
so pri Avi Burnu pregnali Turki I Sedaj je brez vsakega dvoma,
Z
Ostri boji v Artois,
Nemška poročila pravijo, da se nahajajo Nemci zopet v posesti pozicije Lingekopf.
FRANCOSKO POROČILO.
Francozi poročajo, da so odbili naskoke Nemcev pri Souchez in v Argcnskem lesu.
Berlin, Nemčija, 28. julija. — V da nasiljem poročilu nemškega generalnega štaba se glasi:
"Severozapadno od Souchez je zavzela včeraj šlezijska deželna hramba z naskokom del zakopov, ki se je še nahajal v rokah Francozov kot posledica prejšnih bojev. Zaplenili smo štiri strojne topove.
V	Vogezih, na črti Lingekopf-Barrenkopf, so se vršili ostri boji. Po štiri ure trajajočem boju moža proti možu se je potom proti-naskokov odbilo francoske naskoke. Zavzeli smo Lingekopf zako-pe, katere smo prejšni dan izgubili, z izjemo majhnega dela."
Pariz, Francija, 28. julija. — V današnjem oficijelneni poročilu francoskega vojnega ministra se glasi:
"V Artois, severno od Souchez, so vprizorili včeraj zvečer Nemci par ostrih naskokov na naše pozicije. Po ostrem boju se jih je pregnalo iz zakopov, katere so bili zavzeli, z izjemo 20 jardov neke točke. Včeraj zvečer se je zopet obstreljevalo mesto Sois-sons.
V	Argonih, v okolici Fontairie-aux-Charmes, je vprizoril sovražnik naskok, katerega se je pa odbilo."
V	večernem poročilu se glasi: £iOd morja pa do Vogezov se ni pripetilo tekom dneva ničesar važnejšega. V Alzaciji smo zasedli dve bločni hiši iztočno od Lingekopf."
Napad na Zeebruegge.
Amsterdam, Ilolandsko, 28. julija. — Glasom informacije, ki je došla danes semkaj, so vprizorili zavezniki kombiniran morski in zračni naskok na Zeebruegge, nemško mornariško postojanko v Belgiji. Neka francoska križarka je v petek obstreljevala Zeebruegge ter težko poškodovala neki nemški torpedni čoln, ki se je nahajal v pristanišču. Temu so sledili na večer štirje zaporedni napadi od strani francoskih zra-koplovcev.
Razdejanje angleške zračne kri-žarke.
London, Anglija, 2S. julija. — Dve osebi sta bili danes ubiti in petnajst jih je bilo ranjenih vsled eksplozije neke angleške zračne križarke v "Wormwood Scrubs pri Londonu. Eksplozija se je zavr-šila, dočim se je nahajala zračna križarka v garaži. Zrakoplov in garaža sta popolnoma razdejana.
Prodajalca opija.
Včeraj je aretirala ne\vyorška policija plesalca Georga Bennetta in njegovo soprogo in preiskala njuno stanovanje v hiši štv. 137. zapad. 45. cesta. V sobi so našli detektivi 72 škatelj opija, škatljo kokaina, škatljo heroina, veliko tekočega opija ter vse priprave za kajenje. Pozneje se je dognalo, da sta opij prodaja gledališkim igralcem. Postavili so ju pod varščino 1500 dolarjev Ko so ju pripeljali v sodno dvorano sta morala podpirati Bennettovo ženo dva detektiva. Obtoženca sta na kolenih prosila, da naj jima dajo opija, češ, da ne moreta več biti brez tega omamnega sredstva.
da hoče administracija urediti kaotične razmere, ki so vladale že leta in leta na Haiti. Pričakuje se tudi protesta Francije, ker je u-drla ljudska množica v francosko poslaništvo ter odvedla predsednika, ki je bil poiskal tam zavetja. Domneva se, da bo Francija pozvala Združene države, naj energično nastopijo in najbrž se bo tudi odposlalo eno francosko bojno ladij o pred Haiti.
Osem nadaljnih ladij potopljenih od Nemcev.
Nemški podmorski čolni so potopili osem nadaljnih ladij, med njimi tri nevtralne.
I Italijani
10 MRTVIH.
Na nekem angleškem tovornem parniku je našlo smrt 10 oseb. Ostali vsi rešeni.
Lowestoft, Anglija. 28. julija. Angleški ribiški barki "Salaeia" in "leeni" sta bili danes potopljeni od nekega nemškega pod morskega čolna. Posadki sta se tukaj izkrcali.
Kodanj, Dansko. 28. julija. — Švedska barka "Madonna", na poti iz Halmstad in Hartlepool, je bila danes v Severnem morju ustavljena od nekega nemškega podmorskega čolna ter zažgana, potem ko se je dalo moštvu dosti časa, da zapusti barko.
Opis torpediranja parnika '' Leenalaw.''
London, Anglija. 28. julija. — Iz poročil, ki prihajajo z vseh strani, je razvidno, da je postalo vojevanje s podmorskimi čolni zopet živahnejše. Kapitan Eugene Delk, poveljnik potopljenega par nika "Leenalaw", opisuje svoj doživljaj na sledeči način: "Lee-lanaw" se je nahajal s tovorom konopca na krovu na poti iz Ar-hangelska v Belfast, ko sem zapazil v nedeljo popoldne, nekako 65 milj od Orkney otoka, dva parnika. ki sta vozila v južno smer. Mojo pozornost je vzbudil strel, katerega sem cul.
Zapazil sem, da se je od enega parnika odstranil neki podmorski čoln in da se je pričel parnik potapljati. Podmorski čoln se je približal nato drugemu parniku in zopet je bilo čuti strel. Nato se je obrnil podmorski čoln pro ti meni.
Ko sem to zapazil, sem izpre-inenil kurz. da^ ubežim podmorskemu piratu. Čoln pa je bil hiter in padel je strel. Ustavil sem ter dobil povelje, naj pošljem svoje listine na krov čolna. Po pregledu teh sem dobil signal, naj zapustim parnik. Takoj nato je prišel čoln s častnikom na krovu in ta mi je izjavil, da se mi da dosti časa za izkrcanje vseli mornarjev in njih imovine. Ko se je to zgodilo ter so bili vsi v čolnih, se je parnik torpediralo. — Na vožnji v Kirkwall smo morali prestati še mnogo neprilik, a smo vendar srečno prišli tjakaj.
Potop nadaljnih ladij.
Nemški podmorski čolni so danes v Severnem morju potopili tri danske barke, "Maria", "Neptunis" in "Lena" ter švedski parnik "Emma." Posadke vseh teh bark se/je rešilo. Nasprotno pa je utonilo deset mož. ko se je pred Suffolk obaljo potopil v treli minutah neki angleški tovorni parnik, ki je bil tor-pediran.
Viharji in popiave na Kitajskem.
Pekin, Kitajska, 28. julija. — Ameriški križarki "Saratoga" in "Cincinnati" sta bili v stanu priti iz nevarne cone taifuna, ki je divjal v okolici Šanghaja. Več drugih ladij pa je bilo tam na o-bali Kiang-se razdejanih in potopljenih. Glasom došlih. poročil je spremljala vihar visoka plima, ki je preplavila obrežje ter povzročila smrt številnih domačinov. — Tudi materijalna škoda je velika. —
Moskitov pik povzročil smrt.
Middletown, N. Y., 28. julija. — Bivši alderman Edmund L. Tiche-nor je včeraj umrl na posledicah moskitovega pika. Zdravniki so dognali, da je rano praskal in da je vsled tega nastopilo zastrnplje-nje krvi. Pokojnik bi imel prihodnjo jesen kandidirati za župana in bi bil najbrže tudi izvoljen.
poraženi pred mestom Gorico.
Izjalovili so se vsi poskusi Italijanov, da prodrejo avstrijsko bojno črto pred Gorico.
ITALIJANSKO POROČILO.
V tem se poroča o uspehih težke italijanske artilerije in o izjalovljeni avstrijski ofenzivi.
Dunaj, Avstrija, 28. julija. — Avstrijski glavni stan je izdal danes sledeče oficijelno poročilo:
—	Pojenjal je včerajšni naskok Italijanov na visoko ravnino pri Dobrdo. Na nekatere točke so koncentrirali Italijani oster ogenj artilerije, v ostalem pa je prišlo le do slabih, posameznih naskokov, katere se je z lahkoto odbilo.
—Druga bitka v goriškem di-striktu, obširnejša kot je bila prva, se je končala s popolnim izjalovi jen jem italijanske ofenzive. Na fronti 18 in pol milje se je skušalo s sedmimi armadnimi zbori in brez ozira na ljudi in material prodreti naše pozicije, kar se pa Italijanom ni posrečilo.
Italijanska poročila.
Rim, Italija, 28. julija. — V oficijelneni poročilu, katero je izdal danes vojni urad, se na široko slika operaeije na kraški višini in pred Gorico, posebno pa krvave boje zadnjih dni, ki so prinesli Italijanom lepe uspehe (?). Avstrijski zakopi so baje posuti z mrtveci in vsled uspešnega ognja italijanske artilerije je bilo Avstrijcem nemogoče nadaljevati z ofenzivo, s katero so bili pričeli pred par dnevi.
V včeraj zvečer objavljenem uradnem poročilu italijanskega generalnega štaba se glasi: — V Aione-dolini se nahajamo sedaj v posesti višin na desnem obronku ter smo tudi zasedli Pisona prelaz. S točk. ki obvladujejo nasprotni obronek je skušala sovražna artilerija ovirati naše operacije, a brez vsakega uspeha.
—	V Krnskem distriktu se vr-še neprestano boji, negledc na meglo, ki ovira vdeležbo artilerije pri akcijah.
—	Pri Plavi se razvija na u-goden način druga akcija, s katero se je pričelo.
Na večer je izdalo vojno ministrstvo sledečo izjavo:
—	Na Karnski fronti je skušal sovražnik v varstvu megle napasti naše pozicije v Cacciatore-prelazu, med Mi. Chiadevis in Mt. Vanza. Planinske čete so vpri zorile protinaskok ter zavzele del zakopov v Val Piccolo.
—	Na kraški višini smo uporabili dan za utrditev pozicij, katere smo dan popreje zavzeli. Naš centrum je napredoval ter osvojil več zakopov.
Cena žita v Nemčiji.
Berlin, Nemčija, 28. julija. — Zvezni svet je določil cene žita za prihodnjo letino ter so slednje praktično iste kot so ugotovljene danes. Vlada grozi, da bo nastopila proti vsem špekulantom z žitom.
Rumunska in Bolgarska.
Haag, Nizozemsko, 28. julija. — Neki tukajšni časopis je dobil poročilo, da je več tisoč židovskih beguncev pribežalo iz Besarabije na mraunsko mejo, toda Rumunska jih ni pustila v deželo. Židi so nato naprosili Bolgarsko, pa jih tudi ta ni hotela sprejeti.
ROJAKI POZOR!
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Banda newyorskih sleparjev je zopet na delu. Ti ljudje vam v svojih cirkularjih obljubujejo vse mogoče stvari, samo, da bi jim sedli na limanice. Razširjajo tudi neki slovenski list in delajo potom njega reklamo za svoje podle in sleparske namene. Kdor dobi kak cirkular, naj ga vrže v peč ali naj ga pošlje nam. — Bratje Hrvati so imeli s temi ljudmi že bridke izkušnje, ker so jih osleparili za težko prislužen denar. Rojaki pazite, da tudi vas ne osknbijo.
Situacija v Mehiki.
pogajanja.
Predsednik Wilson bo uvedel glede Mehike čisto posebno politiko. Carranzov zastopnik.
NOBENIH POROČIL.
Državni tajnik Lansing nikakor ni mogel dobiti direktne zveze z glavnim mestom Mehike.
Cornish, N. H., 28. julija. — Predsednik Wiison dosedaj še ni ničesar ukrenil glede Mehike, sko-rajgotovo bo pa popolnoma izpre-menil svojo pol:tiko o tej zadevi, ko se vrne s počitnic v Washington.
Zadnji čas je dobil Wilson več novih informacij. Kakorhitro se bo prepričal, da so te informacije resnične, se bo posvetoval z državnim tajnikom Lansingom in bo u-krenil vse, karse mu bo zdelo potrebno.
Washington, D. C., 28. julija.— V Mehiki se je začelo mirovno gibanje. Voditelji raznih strank so izjavili, da so pripravljeni na skupni konferenci razmotrivati, kako bi se najprej doseglo mir. Dosedaj še ni znano, če se bo te konference udeležil tudi Carran-za. Združene države nameravajo prepovedati uvoz orožja v sosednjo republiko. To bi bil prvi pogoj k miru, ker je iz zanesljivega vira znano, da primanjkuje mehiškim vojakom orožja in vojnega mate-rijala. Pozno zvečer je bilo razglašeno, da bo dospel v Washington Carranzov zastopnik, ki bo predložil Wilsonovi administraciji nekaj predlogov.
Državni department ni dobil že več dni iz Mexico City nobenih poročil. Državni tajnik si je na vse načine prizadeval stopiti v direktno zvezo z glavnim mestom, kar se mu pa ni posrečilo. Glede stališča, ki ga bodo zavzele Združene države napram republiki Mehiki. ni hotel državni tajnik ničesar izpovedati.
Washington, D. C., 28. julija. — Ameriška družba Rdečega križa je še vedno na delu in pomaga povsod, kjer je pomoč potrebn i. Večkrat se prigodi, da vojaki ne pustijo vlakov čez mejo, toda v takem slučaju skoraj vedno pomaga apel na Villo in oziroma na Car-ranzo. Razmere so se precej zbolj-šale. Če bi mojrli ljudje spraviti vse letošnje pridelke pod streho, bi zavladalo v Mehiki pravcato blagostanje.
Becker pojde na stole
c.
Sodnik Ford ni dovolil novega procesa, ker ne vsebuje predloženi materij al ničesar novega.
Sodnik najvišjega sodišča, Ford je odklonil predlog Charlesa Be-cker-ja, bivšega policijskega poročnika, za dovolitev novega procesa in sicer na podlagi novoraz-kritega materijala. Sedaj ne more Becker-ja nobena sila sveta rešiti pred električnim stolcem, na katerega bo moral sesti jutri zjutraj ob 5.45. Njegovo življenje je končano, ako ga governer Whitman še v zadnjem trenutku ne pomilosti. Sodnik, ki je oddal svoj izvid včeraj zvečer, se je priklopil naziranju okrajnega di-striktnega pravdnika Perkinsa. ki je izjavil, da ni mogoče smatrati materija!, katerega se je nanovo predložilo, novim, ker je Becker že za časa prvega procesa vedel za to, a ga ni uporabil.
Ossining, N. Y.. 28. julija. — Malo potem, ko je Mrs. Becker zapustila jetnišnico, je prišlo iz New Torka poročilo, da je sodnik Ford odklonil predlog za novi proces. Usodepolno vest je sporočil Becker-ju drugi warden Johnson, ki je šel v čelico na smrt obsojenega . ter rekel: — Slabe novice prinašam. Predlog je bil odklonjen.
Becker je mehanično ponavljal: — Odklonjen, odklonjen!..., — Nato pa je prijel Jolinsona za roko ter rekel: — Povejte jim, da bom umrl kot mož!
Oblasti bodo uvedle strogo preiskavo. — Skoraj vse tovarne so začele zopet obratovati.
Stavka v Bayonne. Čez sto areti
JS
ŠERIF KINKEAD.
Vodstvo krivili
podjetja pravi, da so za-stavko in umore "profesionalni agitatorji."
Ko je družba obljubila, da bo izpolnila vse zahteve, so se vrnili skoraj vsi delavci po desetdnevni stavki v tovarne Standard in Tidewater Oil Co. Šerif Kinkead je u-vedel preiskavo, kdo je zakrivil smrt 19-letnega Pavla Staransche-ka, ki je padel kmalo zatem, ko so se začeli prvi škandali. Šerif je šel nato z 20 stražniki k poslopju Tidewater Oil Co. in aretiral preko sto čuvajev, ki so bili v službi Standard Oil Co. Pobral jim je vse orožje. Čuvaje so zaprli, ne <iji bi jim pustili položiti varščino.
Kakorhitro bodo zaslišani, bo u-vedel šerif obširno preiskavo, v kateri bo posknsal dognati, kdo je kriv smrt treh stavkarjev. Dosedaj je že pet prič priseglo, da Pavla Staranseheka niso ustrelili družbeni čuvaji, pa ; pa policijski nadzornik Daniel Cady.
Ravnatelj Standard Oil tr jsta, W. II. Libbv je rekel, da so stavko in umore zakrivili profesionalni agitatorji, dočim so se družbeni čuvaji čisto korektno obnašali. Glede zvišanja plače ni ničesar izjavil.
V Caven Point, N. -J., se je vrnilo včeraj na delo 100 stavkarjev, ki so uslužbeni pri Eagle Oil Co. Pond Machine Tool Co., je.pro-. sto voljno povišala svojim delavcem plačo, ker re boji, da bi ne za-stavkali.
Ravnatelj Libbv je izjavil med drugim tudi sledeče:
Standard Oil C o. je s svojimi ljudmi vedno pravično in pošteno postopala in jim je dajala večjo plačo, kakor jo dobivajo delavci po drugih enakih tovarnah. Ravno zategadelj ni bilo pri družbi že 33 l"t nobene stavke.
Koštruni gredo v klavnico.
S 1000 italijanskimi vojnimi prostovoljci na krovu, je odplul včeraj iz New Torka italijanski parnik "Dante Alighieri". Xa-menjen je v Xapolj in Genovo.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni a Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Dobili smo brzojavno poročilo, da se denarne pošiljatve kakor tudi pisma ne morejo več izročati naslovniku v južnih Tirolah. na Goriškem, Primorskem, za TRST, ISTRO in DALMACIJO. — Za KRANJSKO, spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor prej.
Od tukaj se vojakom ne mort denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po ''Domestic Postal Money Order", ter pri-ložite natančni Vaš naslov in ons osebe, kateri se ima izplačati.
Cene':
K	$	K	i
5....	.80	120.	19.20
10....	1.60 |	130..»»	20.80
15....	2.40	140....	22.40
20....	3.20	150....	24. OC
25....	4. GO	160....	9K.60
30____	4.80	170....	27.20
35....	5.60	180....	5£3.fcO
40....	6.40	190....	30.40
45.w	7.20	200....	32.00
50...	8.00	250...	4l!.C0
55....	8.80	300.,..	48.00
60____	9.60	350....	sn.oo
65....	10.40	400....	64.00
70....	11.20	450.___	72.00
75....	12.00	500...»	80.CC
80....	12.8 J	600....	90.0(
85 ...	13,60	700....	112.0!
90 ...	14.40	800____	128.0
100..^	16.00	900....	144.0
no....	17.60	1000____	160.0*
Ker se cene sedaj Jako			spremil
njajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oarlas.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlaadt St, New York, V, Xa
GLAS NAHODA, 29. JULIJA, 1 915.
NARODA"
VvVenk Daily.)
• 1 aid pubuantd oy
Publishing Co.
corporation) SAKSER, President. w LOUIS BENEDIK, Treasurer. 0.
** * « of Business of the corporation «u>d
addresses of above officers : Wk Cortlandt Street, Borough of Mai> MiUM, New York City, N. Y.
Sa oelo letu velja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
~ pUleta...... ................ 1.50
** Zato za m*-»to New York........ 4.00
f* pol leta za mesto New York ... 2.00
** jfivrouo za vse leto...........4.50
" "pol leta.............2.55
" ** četrt leta............ 1-70
i 'TJ LAS NARODA" izhaja vsak dan izvzem£i nadelj in praznikov.
<GLAS NARODA"
("Voice o t the People") |mg«1 every day except Sundays and Holidays.	^
Subscription yearly $3.00. v
Advartiaement on acreement
Zk
:»< brea pud<pi*a in osobaosti se ne pr.občujejo.	—
j tanar trni i« blagovoli poSiliati "po ■— Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo da se nam tudi prejšnjo b^Tsliiče naznani, da hitrejs najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov:
-GLAS NARODA" v
K£ Ctrtlandt St.,' New York City.
Telefon 4tfB7>Cortlandt.

Par misli o Jugoslaviji.
(Nadaljevanje.)
Kiikur smo včeraj rekli, ni do-s.-daj še nikdo izpreg-ovoril, kdo bi> vladal Slovencem, Hrvatom in Srbom, če se bomo združili v Jugoslavijo. Jugoslovanski odbor si ji- j i .»stavil za geslo besede:
Slovenci in Hrvati ne bomo prišli pod Srba, Srb ne bo prišel pod Hrvata ali Slovenca; pač bosta pa Hrvat in Slovenec s Srbom in Srb s Hrvatom in Slovencem. Vsi bodo delali v svobodi in bratski ljubezni za boljšo bodočnost.
To besede so res lepe, želeti bi bilo. da bi bile tudi resnične, če bi bili združeni v eni državi.
Y M-danji vojni so vsi trije na-] uli strašno trpeli. Srbija jo žrtvovala vse, kar je imela, Sloven-id in Hrvati so žrtvovali vso za najhujšega sovražnika Srbije, za Avstrijo. Srbom ni bila tako težka rt kakor je bila našim. Srbi «o umrli z zavestjo, da so storili nekaj dobrega za domovino, zavedni Slovenci in Hrvati so umrli h prepričanjem, da so škodovali svoji domovini. Če je toroj v začetku kdo storil kaj za Jugoslavijo, so
čim so Slovenci in Hrvatje v svoji zvestobi do Avstrije podrli še ono, kar je bilo grajeno pred
vojno.
Vzemimo, da bo trajala vojna še pol leta ali celo leto. Ljudje so >.<• sedaj zelo nezaupljivi, po vojni pa ne bodo zaupali nikomur, ampak bodo povsod videli nastavljeno past.. Mi se ne smemo ozirati na ameriške Slovence in Hrvate, teh je malo. V prvi vrsti se moramo ozirati na narod v stari domovini. Avstrija mu je z bati-nami vtepla pokorščino in kdor ji ni pariral, je šel na vešala. Sedaj preklinjajo, stradajo in stiskajo pesti, ko jim pa dajo orožje v roko, gredo kakor ovce v klavnico. Kaj, če sta strah do Avstrije in vtepena pokorščina do nje tako globoko vkoreninjena v naših ljudeh, da bi se branili svobode, tudi če bi jim jo kdo ponujal? Potemtakem bi bilo vse naše delo za-
več narodov in kateri vlada kralj, je samo en narod pravi sin, vsi drugi so pa pastorki. V Avstriji je cesar samo Nemcem pravičen vladar, kljub temu, da vlada še celi kopici drugih narodov. In tako je povsod.
Slovenci in Srbi niso eninisti narod in ne govore enega in istega jezika. Tudi v značaju in v vseh drugih ozirih je precej razlike. Kralj Peter zna mogoče Srbom vladati, vprašanje je le, če bi znal vladati tudi Slovencem. Pojavil se bo morda modrijan in rekel: Srbija je boljša za Slovence kakor pa Avstrija. Srb bo bolj pravično vladal kakor pa Nemec.
lies je mogoče, toda to ni potrebno. Recimo, da je Peter dober in da je prijatelj Slovencev. Kakšen bo pa njegov naslednik in kakšni bodo drugi?
Neresnična je tudi trditev, da je šla Srbija zategadelj v vojno, da bo osvobodila Hrvate in Slovence ter da bi se žnjimi spojila v eno državo, v kateri bi imeli Slovenci, Hrvati in Srbi enake pravice. Zmagalec je še vedno zahteval zase večji del in ga bo naj-brže tudi v tem slučaju. Osvobo jen je, pa naj si bo tako ali tako, pride šele v drugi vrsti vpoštev.
Med Srbijo, Francosko, Angleško in Rusijo obstoji pogodba, katera obsega gotove določbe, ki ni so razen visokim diplomatom nikomur znane. Ko se je zvezi pridružila Italija, je stopila pred svet in zahtevala zase ozemlje do Logatca in Cerknice s Trstom in Istri j o vred. Prva nalcga Srbije bi bila to preprečiti, česar pa ni storila. Zastopniki Jugoslovanskega odbora so bili pri angleškem in franeoskein ministrskem predsedniku ter so jima pojasnili, da prebivajo v teh krajih Slovenci. Ministra sta skomignila z rameni in odvrnila z običajno frazo, da bosta storila vse, kar je v njuni moči.
t 'e bi bila srbska vlada res delala za Jugoslavijo, bi gotovo prej apelirala na pristojno mesto in bi gotovo več dosegla kakor pa Jugoslovanski odbor.
(Dalje prihodnjič.)
Dopisi.
New York, N. Y. — Krasen je bil dan 25. julija, solnce je v zgodnjih jutranjih urah pozdravljalo marsikatero kuštravo glavico, ki je prikukala skozi okno, želeč vedeti, "ali bomo šli?" In ker je tako lepo kazalo vse, smo pa šli. Slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" je namreč priredilo izlet na parniku po reki Hudson v Nevrburgh, N. Y. Povabljeni so bili tudi nečlani in tako se nas je nabralo rojakov, ene misli in krvi. nad sedemdeset. Točno ob devetih zjutraj smo bili v pristanišču in se vkrcali na par-torili edinole Srbi, do- nik. Vse je šlo v najlepšem redu,
skrb za to je pa prevzel naš priljubljeni in v obče spoštovani tajnik "Domovine", Mr. A. Burgar. Kljub velikanskemu navalu dragega občinstva smo si zagotovili svoj prostor na ladij i, kjer smo se nemoteno prav po domače zabavali. Veselje in dobro razpoloženje se je vsem zrcalilo iz oči. In kaj bi tudi ne? Saj smo imeli tako krasen razgled na zelene gozde, valovita pogorja, krasna mesteca ob Hudsonu. Razgled tudi ni bil ravno napačen na razna o-krepčila, katera smo vzeli v naj-raznovrstnejših oblikah in barvah seboj, seveda samo zato, da bi bil razgled lepši. Ko je bilo dušnemu in telesnemu razgledu zadoščeno, je zapela "Domovina" v možkem zboru "O plavooki 'devi". Lepi in polni glasovi so očarali potnike drugih narodnosti, ki so nam pohvalno ploskali. Ponos greater-newyorSke naselbine — dekleta so pa kar na svojo roko prepevale Jugoslavija zgrajena, bo naše narodno pesmi prav po do-
st on j.
Čo
imel pri gradbi največ zaslug srbski narod. Srbija je država, bojevala se je v začetku na svojo roko, ves svet jo pozna in bo gotovo imela pri sklepanju miru besedo.
Razsodnemu človeku se zdi naravnost nevrjetno, da bi rekla Srbija: Slovenci in Hrvati, proti meni sre se borili, toda moji prijatelji ste in vsi smo enaki. Združimo se v Jugoslaviji in delajmo skupno.
A ko bo prišlo do tega in nam'Mladenke so zopet oživele in pe-bo Srbija res stavila predlog, bo tja kar ni bilo konca ne kraja, predlog najbrže končala z bese- Tako nam je hitro mineval čas v dami j Tn delajmo skupno pod' neprisiljenem veselju in zabavi, vlado njegovega veličanstva kra- Slovensko pevsko in dramatično Jja Potra.	društvo "Domovina" je zadnji
Takega predloga Slovenci in čas pridobilo vee nadebudnih no-
mačo in prisrčno. Po štiriurni vožnji smo srečno dospeli v New-burgh, kjer smo si nekoliko ogledali mesto in se nato podali v park, kjer smo se v senci košatih brezovih dreves nekoliko okrepčali in ohladili. Ilitro je mineval čas in morali smo zopet na par-nik, ki je vozil nazaj v zaduhli New York. Vse se je vršilo tako kakor dopoldne, samo "Domovina" nas je večkrat in dalje zabavala s svojim prekrasnim petjem.
mežljivosti, deloma iz skromnosti dičnih slovenskih deklet. Zato čast vsem slovenskim dekletom, katere ste pri slavnem zboru "Domovine"! Opozoril hi pa ona dekleta, katera še niso v krogu "Domovine" in imajo tako lep dar za petje, da nemudoma pristopijo. "Domovina" se je dose-daj za izobrazbo in napredek slovenskega petja največ potrudila in je tudi največ dosegla. Dokaz je, da to povdarja cela naselbina brez izjeme in jo ob raznih prireditvah hvaležno poseča. Zato "Domovina" rasti in se razcvitaj še v nadalje greaternewyorški naselbini v čast in izobrazbo, kar naj pomozi Bog! — Udeleženec V. P.
Brooklyn, N. Y. — Pred kratkim smo pokopali tukaj Matijo Briškija, doma iz občine Banja-loka v Belikrajini. Bolehal je eno in pol leta. Star je bil šele dvajset let. Naj lepša hvala Rev. Kazi-inirju Zakrajšek, ker ga je brezplačno pokopal in bral zanj mašo. Vsem, ki so se udeležili pogreba, se najprisrčnejše zahvaljujeta Josip in Marija Briški.
Muskegon Heights, Mich. — Zdi se mi, da ni bilo od tukaj še nobenega dopisa. Rojakom naznanjam, da se tukaj prav dobro dela. Tovarn in drugih delavnic je kakih 45, "štaparja" pa nobenega. Delo vsak dobi, kdor hoče delati, Meni sicer ni znano, koliko delavcev še potrebujejo, vem pa, da jili vzamejo Še nekaj. Srednjemu (navadnemu) delavcu plačajo po 20 centov na uro, boljši delavec- pa tudi boljše zasluži. Slovencev nas je tukaj samo šest in želimo, da bi se jih še nekaj priselilo, da bi mogli že vsaj društvo ustanoviti. Pozdrav vsem rojakom sirom Združenih držav! — Matija Pentar, 1025 Sanford St., Muskegon Heights, Mich.
Opomba uredništva. One rojake, ki bi hoteli iti v to naselbino, opozarjamo, da naj se najprej prepričajo, če je res vse tako, kakor piše dopisnik. Obrnite se na njegov naslov za vse podrobnosti.
VABILO na
VELIKI PLES,
ki ga priredi nov "Slovenski Orehester" v Thomas, "NV. Va., v soboto dne 31. julija popoldan
v prijaznih prostorih rojaka Mike Bulič. Začetek ob -4. popoldan.
dekleta in fantje — možki so itak v vojni — vse pomaga in to celo v najsrditejšem ognju, na najbolj : nevarnih mestih. Seveda smo vojaki tem vsem zelo hvaležni. Sa-[ mo videti je treba, kako nam to i ljudstvo pomaga! Če domačin kakemu vojaku stori kaj dobrega, zablesti na od solnca zažganih, za-črnelih in s polom politih obrazih naših vrlih vojakov žarek globo- Vstopnina za možke je 25 centov, ke hvaležnosti in notranje rado-j dame so vstopnine proste, sti. Tako nam je n. pr. včeraj zve-| Tem potom vljudno vabimo vse čer prineslo neko dekle, staro ko- rojake in rojakinje iz bližnjih na-maj 14 let, edenindvajsetkrat tež- selbin, kakor:. Frances, Benbush, ko pričakovano mrzlo vodo. Ko Pierce, Coketon, B. Hill in Tlio-smo se vsi napili, je dekle sedlo mas, da nas polnoštevilno posetiti za mal hribček, bilo je že skoro blagovolijo.
popolnoma utrujeno. Njen obraz J Slovenski Orehester je dobil je bil globoko resen, oko mlade zadnji čas več mladih moči, zato junakinje je sledilo neprenehoma bodo na vsporedu krasni novi ko-ognjenemu sledu topovskih stre-jmadi, ki bodo obiskovalcem golov.	tovo ugajali.
Pristopil sem k njej in jo na- Za vsestransko zabavo, sveže pi-govorih '-Zelo trudna si, deklica.'vo in tini prigrizek bode dobro kaj ne ? A mi smo ti vsi izredno preskrbljeno, hvaležni!" Globoko resno me je^ Torej na svidenje dne 31. julija pogledala s svojimi temnimi otro- popoldan pri g. Mike Buliču! škimi očmi, v katerih je bilo že: toliko življenjske resnobe.
"Jaz sovražim Italijane, tudi; moj oče, moja mati in moji bratje j jih sovražijo. Sploh mi vsi sovražimo te ljudi. Že tedaj, ko sem! bila cisto majhna, jih nisem mo-; gla trpeti. Jaz nisem prav nič trudna."	^
Naša deklica — tako jo vsi imenujemo — je srednje velika, ima
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Upravni odbor:
Predsednik: Josip Cvetkovieh, 328 Bond St., Brooklyn, N. Y. Podpredsednik: Frank Cerar, 27 < .'annua PL, Glenilale, N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, lSGt; Cornelia St., Ridgewood, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 11801 ("ataipa Ave., Kidgewood, N. X. Zapisnikar: Ivan <!erjovieb, 32S Bond St., Brooklyn, N. Y.
Nadzorni odbor: Josip Pogaelinlk, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. John Jurkas, 040 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovieh, 440 Union St., Brooklyn, N. Y. Mary Kompare, Stugg St., Brooklyn, X. Y. Ivanka Šubelj, 5!) St. Mark's Place, New York, N. Y.
Društveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, CO E. 7tli St., New York, N. Y.
Redne društvene seje se vrše vsako ČETRTO SOBOTO v mesom v društveni dvorani "BKETHOVEX-HALL", 210 E. Gth St. blizu 3. Ave. v New Yorku, N. Y. in se prieno točno ob 8. uri zvečer.
Slovenski Orehester, Coketon, W. Va. _(28-30—7)_
NAZNANILO.
Kakor je znano rojakom po širni Ameriki, je "Pečiarski Klub" v Conemaugh, Pa., priredil piknik, katerega so se udeležili mnogoštevilni pečlarji, kakor tudi drugi rojaki in rojakinje. Tem lepe laske in je kot" dekle našega P°tom se vsem naj iskrene je za-
juga sedaj v najlepšem cvetu.j Dekle je vedno enako pogumno, vstrajno in postrežljivo. Ne straši
RABIM
dobrega moža za brusili žage. Delo stalno za več let. Plača po dogovoru. Oglasite se pri: Hubert Mihič, (27-29—7) Pickens, AY, Va.
hvaljujemo. Ob tej priliki smo pa tudi sklenili, da bomo ustanovili podporno društvo pečlarskega
se sikaječih'granat."ne šrapnelov/kluba- Torej> bratje pečlarji, Če j-
ampak nam prinaša dan za dne-.se strinjate z nami, potem se ja-|Kje vom vse potrebno, posebno pa Vlte> da bomo vse potrebno ukre-svežo vodo v bojno črto."	.Ilili- Pi*ite na predsednika: John
NAZNANILO.
Članom društva "Jutranja Zarja" št. 11 S. D. P. in P. Družbe v Conemaugh, Pa., naznanjam, da se vrši prihodnja redna seja dne 1. avgusta. Pri tej seji imamo rešiti več važnih točk in obenem bomo volili delegata za drugo konvencijo. Vsled tega priporočam. vsem članom, tudi oddaljenim. da se te seje gotovo udeleže.
Z bratskim pozdravom
Frank Puslmik, tajnik.
(28-29—7)
nili. Piši t
Kolene, Box 723, Conemaugh.
Nemec hvali Slovence.	ilIi tajniku-. Valentine
Vojni poročevalec graške "Ta- škarje, Box 432, Conemaugh, Pa.
gespost" na italijanskem bojišču,<Na vsako Pismo bod« odgovor-
Lennhoff, opisuje v svojem poro- Jeno-
Z bratskim pozdravom
čilu z dne 29. junija, kako vsi av strijski narodi tekmujejo v bojih zoper Italijo glede vstrajnosti in
junaštva. Lennlioff omenja med j Iščem svoja dva brata JANEZA
Valentin Škarje, tajnik. (28-30—7)
Slike iz vojne.
Armadno vodstvo hvali junaštvo Slovencev.
M. Omladič, doma iz Braslovč v Savinjski dolini, dodeljen neki pionirski četi, se je udeleževal skozi G mesecev bojev v Galiciji. Bil je pozneje v bolnišnici. Ko je zopet okreval, so ga poslali na italijansko bojišče, odkoder je zelo izrazito opisal boje naših vrlih slovenskih čet z Italijani. Omladič pravi v svojem pismu:
"Kar pišem, sem vse osebno doživel. Naši so bili pa tudi pozneje od samega armadnega vodstva toplo pohvaljeni. V tem pohvalnem povelju so se (menda prvič) j ft,. Ne glede omenjali tudi Slovenci kot hrabri in zvesti branilci Avstrije ob A-driji- Tudi naši častniki ne morejo prelivaliti hrabrosti Slovencev. Res je, da je naš slovenski narod zaradi trpljenja in hrabrosti že od nekdaj slaven, da je odvrnil marsikaterega sovražnika od naših mej in prelival kri za svobodo vere in cesarstva ter da je bil vedno zvest in udan cesarski hiši, posebno pa sedaj, ko iztega kleti in verolomni Italijan svoje z ropom omadeževane roke po naši lepi slovenski zemlji. Upamo, da se po vojni ne bo našlo v Avstriji naroda, ki bi nas pritiskal in sovražil! Bog in sreča junaška!"
Karol Vidmajer, doma iz Zabu-kovja, infanterist pešpolka št. 15, piše o bojih slovenskih fantov z Italijani in konča: "Omenim tudi, da uživamo Slovenci na bojišču splošen sloves, da smo junaki od prvega do zadnjega. Nemški in madžarski generali se odkrivajo pred polki, kjer služijo Slovenci."
in ANTONA KRAJC. Pred petimi leti sva bila z Janezom( skupaj v Washingtonu in sedaj ne vem. kje je. Prosim cenjene
Kraje, Box 1, Cheat Bridge, AV. Va.	(27-29—7)
drugimi posebno tudi Slovence in pravi:
"Še eno ljudstvo moramo omeniti, o katerem je časopisje naših sovražnikov popolnoma krivo trdilo, da je le s hladnimi srci šlo v boj: to so Slovenci. Italijani, ki so v dosedanjih bojih imeli opra-j viti ž njimi, ,so čutili že dovolj J
dobro, koliko je na teh trditvah' • i resnice. Z nekako sveto jezo so;
Jugoslovani navdahnjeni zoper! vse, kar je italijansko, in njih vo- na larme' vam -»az vai roJak sve' ditelji so polni vzvišene hvale ojtuJem> da "g^nte lepe, ze ob-svo jih Slovencih "	j delane larme tukaj v državi New
Na podoben način hvali vojni1 Yo-k -Dobra rodovitna zemlja z vojni dopisnik dunajske "Reiehs- gospodarskim poslopjem, živino post" tudi Slovake in med dru-"m vodjem, kjer raste vse in se gim pravi: "Značilno za dober sPlok vse lallka Pmda- Mesta> tr" duh naših Slovakov je dejstvo, <la'g*. zeleznice> žole ^ mlekarne so kakor hitro so spoznali dobro u-1	Z ell° besedo rečeno: za vse
činkovanje svojega ognja, jih ni ^ dobra zveza. 1 udi sadje tu dobilo več mogoče obdržati v krit-'bro rodl 111 raste tlldl hme1^ Z1V1"
FRANK ZOR,M AN ? Pred tremi leti je bival nekje v Arizoni. V Ameriki biva okoli devet let. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra Katarina. Zorman, sedaj omožena Žele, Box 97, Homer City, Pa. t e kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bodeni jako hvaležna, ali se naj pa sam javi.
(28-30—7)
POZOR!
Čitateljem in naročnikom nazna-
rojake, če kdo ve za nju naslov,I njamo, da nam je pošla zaloga naj ga mi javi, ali naj se sama Slovensko - Amerikanskega Kole-
o gla si t a svojemu bratu: Frank darJa za leto 1915-
Namesto Koledarja, dobi vsak nov naročnik eno ismed letošnjih Mohorjevih knjig.
Uredništvo Glas Naroda.
POZOR ROJAKI!
Predno se. naselite kam v
rozd
IŠČE SE STR0JARJE.
Stalno delo od kosa za 10 veščih usnjarjev. Povpračna plača $2.50 na dan. Ni stavke. Vprašajte pri:
Proctor Elison & Company,
Elkland, Tioga Co., Pa.
(26-31—7) ~
IŠČEM
služkinjo v starosti od 30 do 10 let, katera bi upravljala gospodinjska dela. Pred kratkim umrla mi je žena in mi zapustila sedem otrok v starosti od 3 do h-r. (•lede plače se domenimo pismeno. Katero veseli tako p .. <-!, naj se oglasi na:
Martin Nemanič, Box 100,	Tooele, Utah.
(29-30—7)
POZOR
slovenski učitelji godbe na pihala!
Slovenei v White Valley, Pa., išr-emo dobro izurjenega učitelja, ki bi nas poučeval v godbi. Mora biti Slovan, toda Slovenec ima prednost. Pišite na spodnji naslov, da se natančneje dogovorimo.
John Prostor, Box 120,	Export, Pa.
(28-31—7)
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE,
ki je pooblaščen pobirati naroč-] nino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravnistvo Glas Naroda.
na ogenj strojnih1"0,1^ ^ kurjereja daje tu lepe, dohodke, ru je slovenska našel- j
pušk. ki jih je vedno ogrožal, so se popolnoma dvignili iz kritja in
hi na
stoječ streljali na alpinee kakor ,slOJ1". na zajce. Ko so Italijani konečuo
že 3 leta. Lahki kupni po-Za nadaljna pojasnila se!J obrnite na: Michael Kramar, Fly J
izginili, se je zopet pričel ogenj Creck' OtsegoCo., NT.
gorskih topov. Proti večeru je na-!___' v cet) ___
stal mir, nakar so jih izmenjali! FARMA NA PRODAJ, drugi vojaki."	j Farma obsega 80 akrov, 20
akrov popolnoma očiščene, z go-! Hrvatje so najboljši mornarji spodarskim poslopjem, eno miljo sveta.	in pol od železniške postaje in po-
Dunajski "Fremdenblatt" slavi šte ter lepo napredujočega me junaštvo hrvatskih mornarjev in steca. Cena $2800. Če kdo želi opozarja na izjavo angleškega natančneja pojasnila, naj se obr mornariškega atašeja nasproti gl. ne na lastnika: uredniku "Fremdenblatta". Re-|	Frank Mehle,
kel mu je: "Avstrijska mornarica Box 27,	Sheldon, Wis
je najboljša na svetu. Ni sicer ve-j	(4x 26&29-7 2&5-8)
lika, a nobena se ne more primerjati z njenim moštvom. Ne zani-
P HONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New Ycrk, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEQAN, I L.*.
PRODAJA fina vina, izTTBtn« imotfc«, patentiran«; zdravi!?,
PRODAJA vola« liitke ?ich prekoaor-
skih Črt.
POŠILJA denar ▼ itari kraj i&uegJjlvc
in pošteno.
TTPRAVLJA ts« t sotiraki po»«l »parta-oča dels>.
Junaška
streže
mlada Slovenka vojakom.
Poročalo se je že, kako Nemci in vojaki drugih narodnosti hvalijo Slovenke, ki izvanredno požrtvovalno strežejo ranjencem na bojišču in gredo brez strahu celo v bojno fronto, da borečim se vojakom podelijo živila in težko ranjenim krepčila.
Tudi v "Grazer Volksblattu"
kavam, da avstrijska mornarica prekaša angleško." -Tagblatt" pristavlja, da tvorijo mornarico pred vsem Hrvatje in Slovenei in da velja zato navedenima narodoma pohvala angleškega mornariškega atašeja.
PRODAM
hišo s saloonom ob glavni cesti \ sredini slovenske naselbine za prav nizko ceno. Za podrobnosti obrnite se na lastnika: Stcve Be^enič, 469 — 51st Ave., West All is, Wis. _(29-31—7)_
SVARILO.
Andrej Zupan, podomače Kovačev iz Zgornjega Otoka pri Radovljici na Gorenjskem, je bil pri se je oglasil velik livalilec Slo-Imeni na hrani ter mi odnesel 124! venk in sploh slovenskega prebi-'dolarjev. On je star 22 let in rabi valstva na južnem bojišču. Med tudi ime SHMID. Pred enim me-drugim piše ta nemški vojak sle- sečem jo je popihal z neko omo- ; deče:	!ženo žensko. Torej, rojaki, čuvaj-1
"Občudovanja je vredno, kar te se tega tieka in pri katerem se dela domače slovensko prebival- sedaj nahaja, naj so ga obdrži za stvo na bojišču. To ljudstvo je nagrado, prešinjeno in prepojeno z največ-	J. Kunčič,
ZAHVALA.
Mr. Frank Sakserju izrekam
1VJ J. ilUJ.	. .	.	.	„	.....	i
Aoramer lskreno zahv;ll° za točno pošilja-j tev denarja. Zopet en dokaz več,' kako lažnjivo podle so trditve a' la Francesco Zotti-jeve baude. Mr. Frank Sakserju sem poslal j denar ravno v istem Času kot pis-1 mo, pa vendar je prišel denar preje na mesto kot pismo. Vaš uda ni
Frank Magajna. Tyre, Pa., Box 37.
ri<r
Hrvati ne morejo sprejeti, ker bi vih članic v svoje vrste. Ti biserijjo in vse hvale vredno požrtvo-j	439 E. 156th St.,
pot.-m prišli iz dežja pod kap. so bili dosedaj slovenski javnosti valnostjo in železno voljo. Staro Collimvood Sta., Cleveland, O. tf državi, ki ima v svojem okrilju takorekoč skriti, deloma iz sra- in mlado, sivolasi starčki, žene,	(28-7—4-8)
Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
Izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkihjceaafe
Delo oknno^lzTršoje prevode j intfi UnOiko.organlslratMy Poeehmwt ae dreštrens pravila, okrataic^ pamfie^^ceafld itf,
Y«a naročila pošljite Mg
Šlovenic Publishing Company/
82 Cortlandt Street, New Yori^N.Y,
Ola s naroda, as. julija. 1915.
S Krasa,
Hasan-Aginica.
Razkošnega evetja in zelenja je raztrosila letošnja pomlad po kraških vrtovih in senožetih, brdih in kotanjah. Drevje obsula s toliko množino belega in rdeče nadahnje-nega evetja, da so se veje sklanjale pod težo snežne beline. Kakor bi jih zapadel sneg. V ogradah je puhrela izorana dišeča zemlja in željno zagrinjala seme, da ga nii-1 i jonsko pomnoži. Poseben blagoslov se je razlil nad vso skalnato imovino preizkušenega ljustva. Nenavadno bogatih sadov je obljubila pomlad, da izbriše sledove še nikdar podobne zime.
"Bog bodi zahvaljen!" je del Krusovec, zroč na toliko obotajočo zemljo. V nadi mu je zaplalo sree. "Da l^i le ta strašna vojska odšla od nas! Naše žrtve ne bodo zastonj, kri naših sinov nas bo odrešila. Vrnila se bodo rodovitna leta, prišli bodo mirni in srečni časi k nam v goste. Da nam le ostane t 1 ljuba žemljica, iz kamna porojena in s kamenom ograjena! (iorje tistemu, ki bi iztegnil svoje grabežljive prste po njej, naši ljubljeni. z znojem obdelani! Ob o-strih robovih naših skal bi si o-brusil dolge prste, kamenje ob naših ogradah bi mu razdrobilo glavo kakor ostudni golazni...."
»S tisoč novimi vezmi je ta kraška žemljica oklenila svoje prebivale.* prav sedaj. Dvignile so se pesti proti staremu sovražniku.
"O. poznamo ?ni te polentarje!" so vzkliknili Kraševci. "Nikdar jim nismo zaupali. Ko so najbolj zatrjevali svoje prijateljstvo, smo ti m mislili svoje. Prav, da jo prišla ura obračuna. Okrcnili jih bomo po umazanih prstih, da jih bo za vselej minulo veselje zubati črešnje z naših vrtov."
Ogorčenosti s'.' je pridružilo prikrito veselje, da borno vendar enkrat zmleli zahrbtneža. To oboje je spravilo Kraševea po prvih dueh razburjenja v ravnotežje. Mirno obdeluje svojo zemljo, kakor ob dnevih polne varnosti. Ljubeče se ozira po svojih igradah in senožetih. vrtovih in domovih, kakor bi jih hotel ščititi. Obraz mu je miren, le oči so oprezne in se tajno iskrijo.
V ('asih se zazre proti oni strani, kjer nepremično in neizpremenjen stoji očak Krasa, varuh in straža. Marsikatero oko se ozira zdaj vati' s sveto vdanostjo, ti naš zaščitnik. Stoletja so vihrala mimo tebe in vtisnila globoke gube v tvoje eastiljivo liee. Burja od severa in vihar od juga sta razkrila tvojo ponosno glavo, da je zdaj gola in razoraua kakor si ves. Tvoje, od burje razbistreno oko se s skrbjo ozira po kraški zemlji, svoji varovanki. Preti jej poguba?! Ne! Dokler stojiš ti, dokler si ti naš. nam je ne ugrabi nihče. Oko se ti solzi, da. Kakor očetu, ki vidi v bedi in nevarnosti svojo d^co.
Gledaš proti severozahodu? O-zračje je pretkano z zlatordečimi nitmi. Sobice tone, škrlatni so njegovi žarki. Težko se loči od naših brd. Noč je temna,, Bog zna. kaj skriva pod svojim črnim plaščem..
A kaj se tam tako blišči? O, Gorica, so 1 n e n a Gorica! Kakor vsa zlata. Ali ne tre pečaš strahu, ko Ji je sovražnik tako blizu? Smehljaš se s svojimi bogatimi brdi, čeprav jih stresajo črne pošasti. — Tvoja ravnina je prelepa 111 pre-rodovitna. da bi jo opustošila bojna vihra. Da; ali noč je tako skrivnost.mo temna....
Kakšne megle pa se vlačijo od severa čez Sv. Goro? Oj, megle! Da bi bile. Dim je to, dim iz topov. Zato to tresenje, to pokanje. In tisti žar? Ognjeni plameni. Kobarid se vžiga na vseli straneh, o-koliške vasi gore. Kakšno zagonetno žvižganje je v ozračju. Ptičke so prepodili, kroglje in šrapneli švigajo v zraku.
Pomlad, zakaj si razsula toliko cvetja, da ga mandra zdaj vojska in smodi ogenj in rdeči kri? Le za kri j si obraz mejnik Krn. grob se odpira pred teboj!
Lepa domovina našega pesnika, Blagor ti, Gregorčič, da si že za-snul spanje večnosti. Kako bi se trgalo tvoje srce, kako bi plakalo tvoje okno, da tnoraš zreti ti«ko n-ničenje lepega planinskega sveta. Tvoje proroške besede so se izpolnile. Prihrumel je vihar od juga in divja čez plodno ravan. U-ničiti žuga vse, kar je pomlad tako bogato obetala. I11 domovi? Skrij se solza!
Sovražna kri poji našo zemljo, žal da tudi naša lastna. Krvave solze rose nanjo. Zato si ti, nekdaj bistra hči planin, tako kalna, zato je tako tožen tvoj tek! Kje so tvoji zeleni, čisti valčki, ki so tako brhko skakljali mimo Koba-
rida proti Gorici in se razposajeno prekopicavali v morje, o Soča? Krvave solze se zdaj mešajo s tvojimi valčki in morda si danes vsa rdeča od krvi naše in naših sovra-gov?
Kakor velika solza se izliješ v morje. Od tam pripoveduješ Nanosu o svoji turobni usodi. In morje? Ni li tudi ono otožno? Kje so liebrojni čolnički in ladjice, ki so tako veselo švigale po tvoji gladini? Moreča tišina vlada ob tvojem obrežju. Kakor pred nevihto. ►Se li ta že morda ne bliža, ki bo mahoma oživila tvojo omrtvelo površino, da bo odmeval od kraških skladov, bojni krik, tresk in pok in bo zaoril po tvojem valovju bojni ples, strastnejši od sodnega dne ?
Misliš, da ne?! Zakaj pa si se umirilo, zakaj je šumenje tvojih valčkov skrivnostno boječe?!
I11 te palače, ki slone na obronku in se ogledujejo v morskih valovih ? Je-li res Trst? Tisto šuinno in veselo, nikdar mirno, nikdar ugnano mesto? Kako prazni so pomoli, kako zapuščeno obrežje ! — Kje ie veseli smeh in krik šetalcev, kje \'ik mornarjev! Kakor gnani od neznane sile. hodijo meščani po svojih opravkih, interesirani za vse, in vendar apatični. Sami žive v svojem svetu. Kadar pa zagledajo nad mestom aeroplan, tedaj s strahom in radovedno zasledujejo njegov polet.
Dalje zre Nanos svoj svet. Ob sivih kraških skalah se mu ustavi oko. Ti skladi so naravni forti. Ne bo ti dobro Italijanče, če za ležeš med nje! Njih gospodar je le Krasovec, le njemu so dobre in ljube; tebi pa bodo v smrt.
Kako lepo se širijo brajde! Bogat bo njihov pridelek. Le lepo zorite sladke jagode! Ne bo vas sovrag prešal in srkal vašega soka ! Naj ga prej zmanejo naše pesti. Naš teran bi ga omamil tako, da bi si v svoji domišljavosti želel celo na Dunaj.
Starčku Nanosu je klonila glava od težkih misli. Da. težko mu je. sivemu očaku, pa naj zre proti severozapadu ali jugu ali kam drugam. Toda povsod vidi tisto kraško neomajanost in kljubovalnost in ne boji se za svoje ljudi. Kraška skala 111 Kraševec sta eno: 0-ba trdna in nepremakljiva v soln-eu in burji življenja, pa naj si bo tudi v bojnem metežu.
Stroški svetovne vojne.
Lipski profesor Enlenburg razpravlja v nemškem časopisju o vprašanju vojnih stroškov, ki postaja od dne do dne važnejše Ali bodo mogle vojskujoče se države finaneijelna bremena vojne še dolgo prenašati in ali ne bodo skoro popolnoma izčrpane in onemogle?
Vojni stroški se dajo razdeliti v direktne in indirektne. Le o direktnih, t. j. svotah ki jih izdajo države za opremo in vzdržavanje svojih armad, se da konkretno govoriti. Indirektni stroški, t. j. vse o-ne ogromne izgube, ki zadevajo narodno gospodarstvo vsled uničevanja javnega blagostanja, in ki bodo nastali, ko bo treba obnav Ijati normalno gospodarsko živ 1 j en je, nadomestiti nastale škode, skrbeti za neštete žrtve vojen, ti indirektni stroški so danes še nepregledni. Le toliko je gotovo, da so večji kakor neposredni.
Profesor Eulenburg je izračunal, da znašajo direktni vojni stroški vojskujočih se držav v prvih
mesecih vojne nad oO.OOO milijonov. To svoto si predstavi ji. ti je težko. V primer naj služi, da znaša celokupni državni dolg teli držav 70.000 milijonov, torej le za dvajset milijard manj. — Profesor Eulenburg meni, da bodo vojni stroški zadnjih treh mesecev znašali še najmanj četrtino dosedanjih, stroški enega samega vojnega leta bodo torej toliki, kakor ves dosedanji državni dolg. Obremenili pa bjdo vojne države še bolj, kajti radi zvišane obrestne mere bo plačevati od njih mnogo večje obresti, tako da bo naraslo obrestno breme od dosedanjih 2 milijard na 5 milijard. Pravilno pravi profesor Eulenburg, da bo-deta plačevali stroške sedanje vojne še najmanj dve generaciji, ki prideta za nami.
Profesor Elenburg je izračunal, da odpadejo ocl celokupnih vojnih stroškov kake tri petine na državi trojnega sporazuma, 2 petine pa 11a trozvezo Avstrija-Nemči-ja-Turčija.
Nemčija izda za svojo armado in mornarico povprečno 1 milijar-* do na mesec. Profesor Eulenburg računa pri tem, da je bilo poklicanih dosedaj 7 milijonov vojakov pod orožje in da je vzeti povprečno stanje 5 milijonov po 8 mark
na dan, to je 40 milijonov mark' dnevno. Pri tem nudi Nemčija tu j di še svojemu turškemu zavezniku financijelno pomoč.
Vojni stroški Anglije so bili sprva mnogo manjši, kakor pa nemški. Dnevni stroški za angleško armado in mornarico so znašali v avgustu — novembru 1914. le 18 milijonov mark, v decembru — aprilu že 3S milijonov mark in sedaj gotovo 40 milijonov mark. Angleška armada je sicer mnogo manjša od nemške, toda relativni stroški so veliko večji, saj znaša dnevna inezda angleškega vojaka povprečno 8 šilingov, mezda nemškega pa desetkrat manj. K temu pridejo dragi transporti čet iz kolonij in ogromni stroški za vojni materijal, ki ga Angleži le deloma doma izdelujejo. Anglija je izdala v prvih 9 mesecih najmanj 7 milijard.
Relativno nekoliko na boljšem je Francija, ki ima 5 in pol do G milijonov vojakov pod orožjem. Dnevni vojni stroški znašajo na Francoskem povprečno 34 milijonov mark, torej dosedaj približno 9.8 milijard.	,
Vojne stroške Rusije računa prefosor Eulenburg na 1V4 milijarde mesečno. O vojnih stroških Avstrije ne razpravlja, glede Turčije nima natančnejših podatkov pri rokah.
Profesor Eulenburg opozarja končno na dejstvo, da izdajajo tudi nevtralne države ogromne svo-te za svoje armade. Tako izda n. pr. mala Švica sama mesečno nad 1 milijon frankov za svoje mobilizirane čete.
Skoro dvakrat toliko bodo morale vojskujoče se države plačati za prvo leto vojne, kakor pa znašajo sicer normalni letni izdatki vseh držav civiliziranega sveta.
V luči Eulenburgovih razmotri-vanj ni le ineresantno vprašanje, kako dolgo bodo mogle vojskujoče rse država finaneijelna bremena vzdržati, temveč tudi vprašanje, ali in v koliki meri se bo moglo pri zaključku miru razpravljati o vojnih odškodninah.
Spomladi.
Marija Kmetova.
Nebo je zelenkasto-modro, nalahno pokrito z bledo-rdečimi mrenami. Cepijo se mrene in vlečejo v daljo, in nazadnje ostane le še tenka črta, ki se vije iu vije, a potem izgine polagoma.
Pavla sedi ob oknu, z rokami podpira glavo in gleda v mrak. Zdi se ji, da sliši tenke, zategle in neskončno mehke glasove, ki prihajajo iz zemlje, dreves in neba. Kakor bi igralo milijone vijo-lin v najvišjih višinah glasov in bi se spajali glasovi z vsakim najmanjšim lističem, ralilo zelnim in še vsem mladim, in bi vezali glasovi vse one milijarde cvetja, ki še spijo v vejicah in hrepenijo v svet.
Pavla se zdrzne; nekdo jo prime za ramo. "Trkam in trkam, a ne slišiš me! Dober večer!" govori z zvonkim glasom Ana. "Kako si me prestrašila!" pravi Pavla in prižiga luč. Roka se ji trese, ko vzame svetil j ko z omare in privi-je stenj. Vžigalica zapresketa, o-genj zaleskeče čudno topo in motno. Ana odloži klobuk in jopico, popravi si lase, sede k mizi in vpraša:
"Kako je?"
"Pomlad je" odgovori Pavla in sede na zofo. Luč oblije njen bledi obraz, sence se zarinejo pod u-drte oči.
"Da, pomlad, hvala Bogu!" — pravi Ana. UČlovek vsaj lahko malo pogleda v svet, po zimi je strašno v vaseh. Danes sva šla z možem na izprehod tu gor. Precejšna je ta pot iz doline v hrib. Pa bilo je lepo."
"Kje je on?"
"Tam pri sorodnikih, saj veš. Tudi mene je silil tja, a jaz sem prišla rajša k tebi, .pogledat kaj počneš."
"Ah — nič, veš, pomlad je."
"Da, seveda, pa čemu poudarjaš to tako žalostno!" pravi Ana in se zasmeje.
"Pomlad je tako silna!"
"Kaj govoriš?'"
"Zame je silna, velika in grozna. Vsako pomlad trpim neznosne muke. Poznaš ti ono pomlad, ono prvo ?''
"Da, kakor naprimer zdaj..." "Da, kakor zdaj. Ali ne čutiš, kako vse raste, se razvija in dviga, ne še prav, pričenja šele in vleče tako tenko mišico iz človeka in jih uklepa v vse tisto zelenje j v vse daljne baršunaste teneice in bledordeče popke, ki se napenjajo in napenjajo tako rahlo."
Ana gleda začudeno Pavlo in ne
zine besedice. Pavla se hoče nasmehniti, a smeh ji obstane sredi obraza, da se dvigne le desno lice, in se vzboči le desna stran ustnic.
"Te dolgočasim?" reče naposled.
"O ne, le govori!"
"Vsako pomlad vidim svoje življenje pustejše in medlejše."
"Pavla, kako čudno, saj pomlad omlaja človeka."
"In vendar — pa ti imaš moža in otroke, briga te tako medleva-nje."
"No, Pavla!"
''Vidiš, ne vem. kako bi rekla, a to me muči, če bo li vedno šlo tako dalje. Vedno v eni in isti smeri, podnevi šola, ponoči spanje, in spet drugi dan isto in potem spet isto in vedno tako. In jed in prazne fraze in vedno, vedno isto, to je grozno! In ničesar ni, ki bi me privzdignilo in povedlo v ono veliko življenje, četudi ne tako veliko, vsaj v življenje, malo drugačno življenje —"
"Zaljubi se!"
"To je lahko reči — in — pozno je že precej. Pa živim tu na hribu tako monotono, tako zelo seboj ves dan, isti dan, ki je bil že stokrat in stokrat, in vem že naprej, da bo ves dan tako, kakršno je bilo včeraj. Skoraj vsi dnevi so le ena sama velikanska celota, nekaj velikanskega, sivega vlažnega in sluzatega. Čutim, kako gine moja mlada moč dan za dnem v nič, in telo vene, vene, tako strašno hitro vene."
"Za božjo voljo, kako čudno vidiš vse! Saj so nedelje tu, počitnice!"
"Ko je pa že vse tako oguljeno, da še odalee vidim, kakšno bo vse. Nedelje? Nedeja jed an, ko lahko dalj časa spim, to je vse. In počitnice? Saj jih že zdaj vidim. Nekaj tednov je dobro malo počitka, a potem je isto kakor je bilo v lanskih počitnicah, in predlan škili in predpredlanskih in tako dalje. Saj vem, vse ima svojo lepoto, pravijo, ni je stvari, ki bi ne bila vredna občudovanja iu bi ne bilo v tem občudovanju užitka. Ali joj sem občudovala že vse, — in užitkov ni več."
"Sem tudi že, tudi pri morju sem že bila. Obiskala sem neko u-teljieo. Menila sem preje, da je to kdove kakšna sreča, bivati v velikem mestu in živeti tam. Pa sem jih gledala, učiteljice, druga ble-dejša od druge, migrena in nervoz-nost jim gledajo iz udrtih oči, kretnje so jim lene in stare, velikega mesta ne čutijo, tam daleč žive same, tako osamljene, bolj kakor nas katera po vaseh. Vsa jezna in polna nevolje sem se vrnila od tam."
"Oh, Pavla, ti vidiš vse v tako temni luči, a v resnici je gotovo drugače.J'
"Verujem, za te gotovo, prav gotovo, ti imaš nekaj, kar držiš in ti polni življenje, a jaz sem praznih rok. Časih me je groza sama sebe, posebno zdaj spomladi. Tedaj vidim pred seboj svoje življenje kot sivo senco, vso staro in zgrbljeno, ni enega cveta ni, ne v prošlosti in ne v prihodnjosti. Pri-hodnjost bo tem slabejša, ker bo telo staro, lice nagubano, sitno in prepirljivo."
"Pavla, Pavla, ne bodi, no!"
"Je res tako. Le poglej jih, one sitne, zgrbljene obraze, tenke, tresoče se roke, migrena zjutraj, migrena zvečer, nervoznost dan za dnem — fej, — pljunila bi sama nase, ker vem, da bom jaz sama prav taka."
Ana se nehote zasmeje, a ob pogledu na Pavlo se zresni mahoma.
"In še to — vse življenje ta čudni strah !''
"Kaj strah te je, pa česa?"
"Vsega. Sedim pri mizi zvečer in berem. Naenkrat začutim,- da stoji nekdo za mojim hrbtom, nekako živa oseba, a nekaj breztelesnega in groznega. Privzdignem glavo in gledam \ luč. Nasmehnem se in si dopovedujem, da sem neumna in ni ničesar za mojim hrbtom. A medtem čutim dobro, kako mi postaja vroče, in me peče glava. Potuhnem se in berem dalje, berem, a misli so pri onem groznem, ki stoji za mojim hrbtom. Potem počasi okrenem glavo in se stresem vsa. Seveda ni ničesar zadaj, a kaj je vendar to? Dan za dnem se ponavlja enako Kakor starost je, ki me čaka za hrbtom in me izkuša stisniti v objemu."
"Čudno, kaj takega še nisem čutila nikdar'V reče Ana in se nasloni nazaj. Pavline oči gorijo v čudni luči, obraz pa je bledejši kakor preje.
"In potem ležem v posteljo in vpihnem luč. Tedaj mislim, da se pregibajo stoli, miza in omara in vse pohištvo, da vžive in si šepe-čejo tajne besede. Vse škriplje in
poka in že čutim, kako se zgrudi' vsa soba, name in me zaduši."
"To so živci, živci!"
"No. vidiš, živci, to je, kar me jezi! Živci — in čemu so taki živci!"
"K zdravniku pojdi!"
"Čemu? Mi bo li on dal drugo smer življenja? In prav drugo življenje bi bilo zdravilo zame. Ta tihota tu gori, ta me ubija."
"Kako vendar? — Ti vidiš vse prav narobe. Mir vendar koristi človeku."
"Gotovo — onemu, ki je doživel dovolj ali preveč razburkanja. A razumi me vendar, moji "živci" in vse drugo, to je le vsled miru, veš, le vsled miru. Ko je vse tako tiho krog mene, tedaj slišim sebe, sih šumi. natačno slišim utrip srne življenje svojega telesa. V uše-ca, zdi se mi, da vidim, kako se pretaka kri po žilah, kako se tresejo konci živčnih niti, kako vse bobni, tolče in ruje, da mislim, da me razgnalo na vse strani. In zato se bojim miru in tihote, se bojim vaške samote, ker imam že preveč tega miru in sem že vsa prepojena s tihoto in enoličnostjo. In vedno naj bi bilo tako, vedno, vedno."
Pavla si zakrije obraz z rokama in se sklone na kolena. Ana jo gleda nekaj časa tiho, sitno ji je, rada bi jo tolažila, a ne razume je in ne najde pravih besed.
Zato vzame uro v roke, pogleda jo in vstane. Počasi obleče jopico, dene klobuk na glavo i:i pravi: —
"Pozno bo, Pavla, iti moram. Z Bogom in ne muči se tako!"
Pavla počasi dvigne glavo, potem vstane, se trpko nasmehne in reče trudno:
"To je pomlad, Pavla, lahko noč!7'
Slovens ko katoliško
H==E
Pesem.
Oto Zupančič.
Glej s solncem prepojeni slapovi in potoki! V srebro, v zlato se penijo po rebrili tam, po loki.
Na bregu breskev rožna in črešnja je vsa bela, čebelica je zmedena, ne ve, kam naj bi sela.
Gredica sredi trate je kot cveoča barka, zdaj žena mi stopila tja v naročju sinka Marka.
O žena, sinko Marko! Pomlad okoli vaju! Čebelica, sirotica, ne veš kam sesti v maju.
O žena, sinko Marko in jaz med vama tretji — Kam mislimo, kaj hočemo v tem blaznem objetji?!
Pismo z južnih bojnih poljan.
"Slovenec"' priobčuje sledeče pismo:
Najprvo vse lepo pozdravim in naznanim, da sem še zmeraj čil in čvrst kljub vsem vojnim naporom iu štrapacom. Dasi sem stal že neštetokrat v ognju, ko so grmeli topovi prasketale strojne puške in sikale granate, vendar nisem bil doslej še prav nič ranjen. Zima in mraz sta minila, in zdaj imamo lepo pomladansko vreme. Ali čez • lan solnce že tako pripeka, da iščemo sence, koder in kdar je mogoče. Vse je v najlepšem zelenju in cvetju. Tod se razprostirajo po rebrili veliki vinogradi več kilometrov daleč. Po nekod so jako lepi romantični kraji. Vidiš visoke gore, strme pečine, po dolinah bistre vode, zelenice, po katerih se pasejo črede ovac in goveje živine. Po bregu ob potoku se počasi, ponosno izprehaja sivokrila dama — čaplja, visoko v sinjih višavah pa kroži kraljevi orel. Zares slikoviti, krasni kraji. Nad mestom (pri nas bi rekli vasjo), kjer smo nastanjeni, krožijo visoko v zraku štorklje. Prvič sem v teh krajih videl valeče štorklje v velikih svojih gnezdih po selskih strehah. Za te krilate goste je v teh krajih obilo hrane. Zakaj v o-kolici je mnogo kaluž in majhnih ribnikov in v njih jako dosti žab. Ta žabji koncert bi morali enkrat slišati, tako silno je zastopan v vseh zvokih, da se zvečer do samega mesteca razlega. Ko sem bil na nočni patrulji, nam je večkrat ta godba igrala celo pot. In ti mu-zikantje so poglavitna hrana krilatih gostov-letoviščarjev.
"GLAS NARODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ I
podp. društvo
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporlrano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERXEL, Bos M, TVilloek, Pa.
I.	podpredsednik: K ARO L ZALAIl. Ii«if 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, LMJil, N. Cor. 3rd Si., liock Springs,
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City. Ta. II. tajnik: JOHX O SOI. IX, Box 4511». Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUH I C, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ŽALAH, 1004 North Chicago St., Joliet, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 000 Chicago St., .Toliet, IU.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Ilatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOIIX TOR INC, Box Forest City, I'a.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVC'lC, Box 7or>. Conemaugb, I'a.
III.	nuilzornik : ANL>RKJ SLAK, 771:; lssler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Runs.
I.	porotnik: MARTIN STEFAXClr, Box 7s. Franklin, Kans.
II.	porotnik: MIIIAEL KLOPČlC', G28 Davson Ave., R. F. I). 1, Green-
field, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. I >. No Box 11%, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box i::5, Brousjliton, l'a. IT. upravnik: PAVEL OBRECAR, Box 402, Witt, lil.
Dopisi naj se pošiljajo T- tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Peiina.
Društveno glasilo: "G L A S N A ROD A."
oa
Dobra tvrdka.
tvrrtke
Joseph B.
| Detroit, Mich, in okoliea
i Glasič.
Hod-man Rubber Mystique, Mich. »kolica:
Comapny je moralo oditi skoraj Kotzian. polovica uslužbencev na vojaške) So. Range, Mich, la okolica: m. u. vaje. Ravnateljstvo tvrdke je izja-!L!kovIfi.
vilo, da bodo uslužbencem za <"as dopusta izplačalo polno pl.n'o.

Slovenska naselbina.
V slovenski farmarski naselbini v Sheldonu, Rusk Co., Wis. je že27 slovenskih familij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape inMUŠTER prsti pišite na:
A. H. SKUBIC
Sheldon, Wis.

Dr. Riehterjev
PAIN-EXPELLER
za revmatične bolečine, ok"reloit in negifc-čnost sklepov in mišic
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
] 74-80 Within* t on St., New York, N. Y.
NAil ZASTOPNIKI,
sacerl bo pooblaščeni pobirati naročnino ejl "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge- ▼ na-so stroke »padajoče posle:
Jenny Land, Ark. In okolic«: M feline' Oirar.
Srna Francisco, CaL: Jakob Lovšin
Denver, Colo.: Frank Skrabec.
Leadville, Colo.: Jerry Janini*.
Pueblo, Colo.: Peter Cullg, J. 11 ttojtz, Frank Janesh In John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louli Co stello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Safttch it Frank Blatnik.
Clinton, ImL: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Kudmin
Aurora, 111.: Jernej B. YerbIC, Aurora Ave.
Oglesby, HL: Math. Hribernlk.
Depue, 11L: Dan. Badovirz "
Chicago, 111.: Frank Jarjv,,^
La Salle, I1L: Mat. Komp.
Joliet, 111.: Frank Laurich, John Za letel hi Frank Bamblch.
Mineral, Kans.: John Stale.
Waukegan, HL: Frank PetkovSek 1b Math. Ogrin.
So. Chicago, OL: Frank Cerni In Rudolf Požek.
Springfield, HL: Matija BarborlS Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne.
Mulbery, Kans. Ea akolica: Martin
A*rr*r*. Mina.: Joilp Fugla*.
Cbisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrlch in Frank Žagar.
Dalath, Minn.: Joseph Sharabon. j Ely, Minn, in okolica: Ivan Goule, M. Li. Kapsch, Jos. J. Peshel in Ix>uli 11. PeruSek.
i Eveleth, Min.: Jurij Kotze. j Gilbert, Minn, in okolica: L. Tesel, i Hibbing, Minn.: Ivan PouSe.
Kitzville, Minn. in okolico: Joe Adumich. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3109 N. 5th Ave.
Brooklyn, N. Y.: Alojzij fiegarek s Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. ilarinčlč, Chas. Karllnger In Jakob tie sulk.
Barberton, O. in okolica: Alois Ba-lant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Coiiinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in okolica: John Kuib^ 5e 1735 F. 33. St.
Yonngston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoliea: M. Klt-rlch.
Be"s?emer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeviile, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. in okoliea: John Ker-
JiSnlk.
Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk. Clarldge. Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Broughton, Pa. in okoliea: A. Dem-«as.
DaeTagh, Pa.: Dragutln Slsvlfl. Dunlo. Pa. In okolico: Josip Suhor. Export, Pa. in okoliea: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fr. be ben.
FarelL Pa.: An to a VmlentlaiUL
Greensburg Pa. in okoliea: Joseph
Novak.
Irwin, Pa. la okoliea: Frank Dular.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc.
Madiama, Pa.: *F. Gottlicher. Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta. Monessen, Pa: Math. Kikel. Moon Bon, Pa. la okoliea: Frank Mtček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. Ignai Magister, Z. Jakše In TJ. B. Ja-kobich.
Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa. in okoliea: Josip Jovan.
Willoek, Pa.: Frank Seme ta Jo*spfc PeterneL Toele, Utah: Anton Pal čil. Wlnterquartera, Utah: Louis Bla-slch.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. Ravensdale, Wash.: Jakob Roia-Bak.
Davis, W. Ta. In okolica: John Bro-ftlch.
Thomas, W. v<%. bi okoliea: Frank
Koeijan in A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. 1 Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnlk In Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Seplch ln Heronim Svetlin.
West Allis, Wis.: Frank Skok ln Louis Lončarlč.
Bock Springs, Wyo.: A. Justin la

Kos.
Calumet, Meh. ta okolica: Pavel'Val. Stallch. S halts ln M. F. Kobe.	Kemmerer, Wyo.: Josip Moto*.
GLAS NARODA, 29. JULIJA, 1915.
i
Na kuncu pa je sedla trudna in iz-;iiio ter z belo rutico pozdravil sko-
Pismo.
( rtiča. — Spisal Pavel Perko.
t JBHH	« •
IXYBŠEVALNI ODBOBI
Sakser. predsednik. 82 Cortlandt S L. New York. H. Xj
r
' J	Tajniki:
Uwvd Kalish, A119 St. Clair Ave., Cleveland, Oldo. kudoir Trust, W. Central Park, New York, N. T.
p
L*
Mu Jacer. blagajnik, 6241 Upton Ave. So.. Minneapolis. Mina.
f
Denar, kolikor rr podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati flavrieaiu tajniku. Vsaka vplačam svota bode potrjena po tajniku in razglašena i>o slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvesti gl. blagajnika, koliko denurja so posl&lL
Pozor! — Tajniki lil blagajniki podružnic Slov. Lige!
Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, Aa nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve.
Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige.
Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige.
EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik.
Uredništvo G N.
Chicago, 111. — Podružnica Slov. Lige v Chieagu spoštovanim bratom in sestram uljudno naznanja, da se bo vršila prihodnja seja v soboto 31. t. m. točno ob J/-»8. uri zvečer in sicer v dvorani g. Lackoviča, 1M9 Kisle Street. — Na dnevnem redu je mnogo važnih točk. — Z narodnim pozdravom:
R. Skala, tajnik.
dolžina tira je imela na sebi nekaj večnosti podobnega: vlekla se je nedogledno na obe strani. Nad tirom v bregu je stala čuvajnica; pod tirom ob cesti pa je graščinska žaga vedno enakomerno rezala in lireščala.
Mimo čuvajnice tik nad žago se je torej imel pripeljati Fran jo. A sedaj še ne; zdaj je še sneg onstran vode. Ko skopni sneg. Tedaj se pripelje. In to bo kmalu!
Ubogi Franjo, kje je sedaj?! Sella je preteklo šest let, kar je pisal zadnjič. Bilo je tudi pomladi. Pomlad, pravijo, prinaša srečo in novo življenje. Franjevo pismo pa je prineslo v hišo žalost in seize.. Pisal je takrat in odločno prepovedal. da pra. še kdo z doma nadleguje s pisanjem.... On ve, kaj dela, ne potrebuje materinih svetov.... Nadarjen, velik med svojim; tovariši, se ne bo zaprl za se-meniška vrata — škoda talenta!
—	On hoče prostosti, življenja sveta____
To je bilo zadnje Franjevo pismo. Od tedaj ni več odgovarjal, dasi sta mu z materjo pisali še večkrat. In vselej sta pretehtali vsako besedo v strahu, da ga ne raz-žalita. Nič! On je vžival prostost, življenje, svet.... No, nazadnje so odgovorili drugi mesto njega! Da je padel talent, da se je zrušil
—	v grob. ... ; prostost, življenje, svet so ga pokopali — v tujem me-
Od tuge je obolela mati. Njeno edino, veliko upanje, njena ljubezen, njen ponos.... Palica njene starosti. . . . Oh, Bog !
Omračilo se je revi in bolezen se je vračala vsako leto na pomlad. Tako budi letos.
"Veš kaj, Tonca pišiva mu takoj danes!*'
In s hlastjo je vstala ter stopila k omari, kjer sta imeli shranjeno tinto in popir.
''Tonca, veš, kaj morava* Skrb no morava paziti na vsako besedo. ki jo zapiševa Franjo je občutljiv — je mehkega srca.___
Najprej morava spisati nagrdo; potem bova vse popravili in premislili — nazadnje šele bodeš prepisala na lepo; tako mora biti! — Tonca. poglej, kaj je tale popir!"
"To je prvo Franjevo pismo, ki ga je pisal z Dunaja." Pa takoj je bilo Tonci žal, da je povedala. Zdravnik je bil namreč strogo povedal zbujati davne spomine....
"AIl ali res? Prvo pismo z Dunaja! Že vem----Lepo piše v tistem pismu... . Piše in prosi od-1 puščanja, da ni storil tako kot sva želeli midve.... Vse vem, kaj piše ! Vendar, Tonca. preberi, preberi, pismo še enkrat!
In Tonca je brala. Mara pa. dasi je znala pismo malone na pamet, je poslušala z napeto pozornostjo. Roka, ki jo je položila na mizo, se ji je tresla; ustnice so drhtele; oko se ji je rosilo.... In čimdalje je Tonca brala, tem bolj je stopala
Pomlad je prihajala — in ž njo je prihajalo upanje.
Vsako leto na pomlad se je stari Mari vrnilo upanje, da pride njen Franjo domov. , . . Pride in se vrne! Kako naj bi se in1 vrnil, na pomlad; saj takrat se tudi v naravo vrača življenje!
No, in kako lepo j*1 bilo tisto pomlad ! Po bregovih, ki so bili obrnjeni proti solncu, so se prikazale rjave lise ter kakor velika rjava očesa ratio vedno gledale izpod snežene odeje. In ta očesa so bila vsako popoldne za nekoliko večja. — Na nebu pa je napravljalo ljubo solnce čedalje večji lok med dvema skalnatima vrhovoma, ki sta stražila ozko dolino proti sol učni strani. — Pred pragom v prahu so že greble kokoši, muhe so se budile i/, zimskega spanja: vse je vstajalo k novemu življenju!
Tedaj je nekam čudno oživela tudi Mara. Nov lesk, ognju nodo-ben, ji je z a žarel v očeh. 111 nekega dne je povedala Tone i vsa vesela svojo misel- "Zdaj na pomlad, ko je vse oživelo, zdaj bo prišel!"
A čudno -lila te misli ko pa ji je "'»rišel li misliš Tonca T'
"Vse je mogoč« Tonca.
" V se je mogoče
Tonca se ni razvesc-Povesila je glavo; o-istalo hladno.... Franjo, prišel! Kaj
je odgovorila
Prosim tc, lju-bica moja, vse je mogoče! Ali se tako govori .' ' — In razvnela se je Mara. da je bila videti skoro lepa navzlic svojim letom. — "Ne le mogoče: gotovo je, da pride! Zdajle na pomlad se naju bo spomnil. Opozoriti ga morava! Pisati mu morav;i! In zdaj pomladi, ko bo vse voljno in mehko v naravi, se bo tudi njemu omehčalo srce in ne bo zameril najinet iu pismi; — iu bo prišel z vlakom, ali pa si bo najel voznika."
"Še vselej je hodil z vlakom", je odgovorila Tonca.
"Prav! Saj r,>s: z vlakom bo prišel !"
Potem pa so sledila različna ugibanja in preudarjanja o Franje-veru prihodu. Kje mu pripravita spalno sobo; kakih cvetic mu postavita na okno; kako mu okrasila stene itd. Tonca je bila takih in sličnih vprašanj že vajena: saj jih je nekaj let sem slišala vsako pomlad. Kadar je prišla pomlad, so se začela ugibanja o Franjovern prihodu — in s tem se je pričel za Tonco čas muke in trpljenja. Ta čas pa je trajal dotlej, d aje z odpadajočim jesenskim listjem izginil tudi iz Marinih oči tisti blesk in tisti sijaj.
"Torej z vlakom bo prišel! In lepo ga bodeva sprejeli."
V bregu onstran vode se je vle
kel v daljavo železniški tir. Iljava
mučena, ter naslonila glavo na blazino !
Za hip je postalo v sobi mrtvaško tiho. —
Prva se je predramila Mara:
''Ah, res. pisati morava'"
In zopet ji je roka, tresoč se, brskala po popirjili v omari. Ko je dobila primeren popir, ga je dala Tonci. In Tonca je sedla, Mara pa je narekovala v pretrganih stavkih :
"Zapiši najprej, da naj se ne prestraši in da naj pismo prebere do konca. Nič naj se ne boji: v pismu ne bo žaljive besede.... On-krat. zadnjikrat — tako zapiši — je bilo pismo žaljivo. Očitali sva mu, kar bi mu ne bili smeli očitati — danes ne bo tega.... Ali si zapisala tako?"
"Sem."
"Dobre. Zdaj pa napiši, da želiva samo to, da iraj nama odpiše.... Pravzaprav, ne! Ni treba — ampak kar pride naj ! — Ali si zapisala, da naj kar pride?"
"Sem, mati."
"Tako je prav. Kar pride naj! Zdaj je tukaj pomlad. Po bregovih kopni sneg, pred pragom grebejo-kokoši.... Solnce sije visoko: toplo in prijetno je doma.... Vsako pomlad se je vrnil.... In sam si rekel — tako mu piši — sam si rekel Franjo, kako prijetno je doma ob pomladnih dneh. Človek se iznebi otožnih misli; ves drug postane----No in tako, dragi Franjo, bodo tudi tebi prešle vse Žale misli in zopet boš kakor si bil.... Ali veš, Franjo, kako je bilo v tistih časih, ko smo se menili, da bodeš storil po najini volji, ter da bodeš vzel k sebi mene in Tonco? Tonca je sedaj velika in lepa in snubijo jo, toda ona ne mara.... Ali si zapisala vse tako, Tonca?"
" Vse, kakor ste povedali."
"Dobro. Sedaj pa počakaj, da se odpočijem."
Starka se je naslonila nazaj in ostala kakor brezčutna. Mivli so jo utrudile. Nekaj težkega ji je kljuvalo v glavi. Na oči ji je prilezlo dvoje solz, ki sta se zasvetili in zdrknili po licih....
Tudi Tonci se je hotelo storiti inako. A zatrla je solze, preden so ji prišle na oči; zakaj zdravnik in poštna gospa sta ji strogo prepovedovala kazati se žalostno ali celo jokati vpričo matere. — Ko bi se pač mogla narediti kar mogoče veselo in brezskrbno!
"Mati, prijetno bo to, ko bode-mo zopet skupaj : vi in jaz in Franjo."
"Prijetno, praviš"—" in starka je gledala topo in brezizrazno, kot da se ne more domisliti, kaj po meni beseda: prijetno — "ah tako! Da, prijetno! Ali si zapisala vse, kar sem rekla?"
"Vse."
"Prosim, preberi "
Tonca je brala. Medtem pa, ko ko je brala, je klonila starkina glava vedno nižje, in zopet sta jo premagala trud in pobitost. Ko se je vzdramila, je hlastno dvignila glavo ter se zmedeno ozrla krog sebe. Tonca je bila medtem dokončala.
"Ali si prebrala do konca?"
"Sem."
"Nisem slišala. Prosim te, Tonca. preberi še enkrat."
Sele v drugo je poslušala do konca. —	$
"Prav tako. Zdaj pa zopet, zapiši, da ga pričakujeva in ga bodeva pričakovali vsak dan. Kadar bodo vozili vlaki mimo, vselej bodeva ali pri oknu, ali pa pred hišo na klopici. In naprej vem, kako bo. Kadar bo kdo stal pri oknu vlaka ter mahal z rutico v pozdrav: vselej bodeva rekli: "To je naš Franjo!" Skrb imava zanj! Celo ponoči, kadar je mesečno in vozijo nočni vlaki, se prebudim, se sklonim na postelji ter gledam skozi okno. ako morda ne maha kdo z rutico v pozdrav...."
Starka se naslonila v naslanjaču ter zadremala. Po obrazu ji je bila razlita muka in utrujenost Ko ie je prebudila, je vprašala s hlastjo:
" \li si spisala do konca?"
"Sem."
"No, zdaj pa prepiši!"
In Tonca je prepisala vse do zadnjega. Ko je dokončala, je bila utrujena tudi ona. Stopila je k oknu in naslonila vroče lice na steklo. Pogled ji je ušel na ono stran vode. Zgoraj v bregu se je vlekel
v daljavo železniški tir____ Nad
tirom, v breg naslonjena, je čepela čuvajnica.... Nizdo doli pod cesto pa je hreščala žaga ter rezala hlode, ki jih je Žagar vedno nanovo porival pod nenasitno rez....
— Morda se pripelje z železnico.... Ali pa po cesti z vozom.
zi okno....
Zdrznila se je! Moj Bog! Čutila je, da se je bila izgubila v toku misli....
"Tonca, sedaj je prepisano?"
"Je".
"Prosim te. preberi še enkrat!"
In zopet je brala Tonca od kraja do konca. Mati je slonela s komolcem na robu naslanjača in ni trenila z očmi. Mišice na obrazu so počivale ter pričale, kako napeto posluša. Ako je v pismu kaj manjkalo, ali bilo kako drugače kaj nepopolno, je ustavila Tonco sredi branja in zahtevala, da popravi. Ce se ji je zdela kaka beseda manj dobra, ali če je donela premalo ali prijazno, se je oglasila takoj in rekla: "Počakaj!" In posvetovali sta se dolgo časa, dokler nista našli primernejšega izraza. In ko je n. /"osled bilo vse popravljeno, je bilo od začetka do konca videti skoro samih črt in popravkov. Takega pisma seveda nista smeli dati iz rok. Kaj je torej kazalo drugega, kakor vse skupaj prepisati še enkrat.... In tako se je zgodilo, da je morala Tonca prepisati pismo po trikrat, štirikrat, preden ga je mogla odnesti na pošto!
"Moj Bog, daj mi moči! Ne, daj, da bi omagala in —"
Bala se je najhujšega. V glavi ji je bilo svinčeno težko in kluva-lo ji je ob sencih____
Vendar je nazunaj začuda ohranila mi rin ravnodušnost. Saj to je bilo iz ljubezni do nje — do mamice ____
Popoldne je odnesla pismo na pošto. Mara pa je stala ob oknu in gledala za njo toliko časa, da je izginila za ovinkom. In ves čas, ko je zrla za njo, ji je bil obraz napeto pozoren. ... Ko je izginila Ton-a, ji je globok vzdih olajšal srce. In bilo je, kot da ji je naenkrat s popolno gotovostjo zasijalo prepričanje: "Sedaj pride! Na to pismo pride!"
Poštna gospa, ki je tedaj, ko je vstopila Tonca, sedela za mizico ob oknu, je vstala in vedela takoj kaj in kako.
'Zopet pismo, k?jne Tonca?"
"Zopet — "
In deklica se je naslonila na mizo ter zaplakala naglas. Bridkost in tuga, ki jo je morala skrivati doma, je z nepremagljivo silo pri-drla na dan. Drhtela je v joku, d;i se je stresala mala mizica in črnilo na njej---- Vmes pa so ji
prihajali iz stiskanega srca obupni vzkliki:
"O Bog, jaz zblaznim sama! Tega ne prestanem! To je grozno!"
"Kovica! Kako ri izmučena, kako si bleda! Umiri se, Tonca!"
Kciko čudno moč so imele te lepe besede! To so bile besede tolažbe. ki so prišle naravnost iz srca.. In šle so zopet do srca! Tonca je čutila, kako ji je bilo bolje... . Bolje in lažje----In glava se ji je
polagoma dvigala----Svet, ki je
sijal skozi okno. se ji je zazdel hipoma mnogo lepši.... Kar se ji je pred nekaj časom zdelo neznosno, to je postalo naenkrat za polovico lažjo....
Ah da: poštna gospa, to je blaga žena!
In oči, rosne od ■solza, so se hvaležno uprle navzgor. Ne dolgo — in blažen nasmehljaj, ki je izražal nov pogum, je zaigral Tonci na ustnah !
— Da, da zopet hoče trpeti in prenašati. Z novim pogumom bo šla na delo! Zatajila, premagala se bo; saj to velja ljubi mamici! Treba je imeti potrpljenje ž njo in to jo bo polagoma ozcLavilo — tako trdi zdravnik. In zdravnik
je blag mož____Ah da — in tudi
poštna gospa je blaga žena.
VABILO na
VELIKI ZABAVNI IZLET !
ali piknik,
katerega priredi Slovenski Tamburaški Zbor
iz Franklin Borough,.Pa., v nedeljo popoldan 1. avgusta 1.1.
na prijaznem prostoru Bonair (15 minut hoda od poulične železnice iz Franklina.)
Ta zabavni izlet bode prvi, odkar se je zbor zopet ponovil z mladimi močmi. Na vsporedu ima krasne nove izbrane komade, ki jih bode sviral v zabavo in veselje našemu cenjenemu občinstvu. Poleg bogatega vsporeda bode še obilo vsakovrstne zabave; ravno tako bode dobro preskrbljeno, da ne bode nobeden trpel žeje, enako za sveži dober prigrizek.
Tem potom vljudno vabimo cenjene rojake in rojakinje iz vseh bližnjih naselbin, naj nas blagovolijo počastiti s svojim posetom ter se z nami radovatl.
Vstopnina za možke je 1 dolar. Zenstvu je vstop prost.
S spoštovanjem Slovenski Tamburaški Zbor v Franklin Borough, Pa.
(3x 23,27&29-7)
Zopet boljši
Papež je praznoval god.
I Te dni je bil god papeža Bene-| dikta. Sv. Oče je sprejel v avdien-ei več članov s.etega koles-ija, ki ■so mu čestitali. — Kardinal Vanu-telli je imel slavnostni govor.
Novi francoski mornariški topovi
"Temps" javlja: V kratkem pridejo v porabo novi velikokali-brski zelo dalekosežni mornariški topovi.	v.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, H. Y,
so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo domačijo v najrodovitnejšern in naj-krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, ki jih mika iti na farme, si lahko še ustvarijo boljše čase, ako si poiščejo izmed dobrega najboljše, t. j. da se naselijo v kraju, ki slovi po svoji krasoti iu rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ugodnosti za uspešno kmetovanje. Blagovolite se o tem prepričati na lastne oči! Rojakom ne moremo dovolj toplo priporočati, da si o-gledajo sedaj, ko vse bujno raste 1 in je najpripravriejši čas za to. — Pišite še nam še danes za nadaljna pojasnila in natančnejši popis zemlje z zemljevidom, kar vam pošljemo brezplačno.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis
M0LFTV1NIKYJ
Duhovni boj	t-.60
Evangeljska zakladnica t—.501 Gospod usliši mojo molitev
z posebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat	t—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	i—.60
Marija Kraljica	i—.60
Skrbi za dušo	—.60
Vrtec nebeški	r—.40
POUČNE KM71 VB:
Abecednik slovenski, rman —.21 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.80 AngleŠko-slovenski in alo-
vensko-angleski slovar t—.40 Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Cerkvena zgodovina	—.70
Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik t—.50 Evangelij	s—.50
Fizika 1. in 2. del	.—.45
Hitri računar, vezano i—.40 Ktekizem vez. veliki	—.40
Katekizem vez. mali	—.15
Nemščina hrez učitelja, 1.
in 2. del, vezano	$1.20
Občna zgodovina	$4.00
Pesmarica, nagrobnicG $1.00 Poljedelstvo	■—.60
Popolni nauk • čebelarstvu, vezan
$1.00 —.20 —.25
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Pena sylvaniji Bporočamo, da jih bo i kratkem obiskal naš potovalni ca stopnik
ZA VSEBINO OGLASOV NI . _	ODGOVORNO NE UPRAVNI
Mari vznemirjenost na obraz..„ Lepo bi bilo, ko bi se pripeljal mi- ŠTVO NE UBEDNIŠTVfc
Izdatna obsodba.
Na Dunaju je bila obravnava proti tvrdki Edvard Sachs & Co., čije lastnik sta neki Mihael Licli-tenstern in J. Zeiger. Ta tvrdka kupčuje z mastjo in je na Dunaju, v Ljubnu, v Gradcu, v Celovcu in v drugih krajih prodajala mast dražje, kakor je znašala tržna cena. Od decembra do marca je vedno prodajala kilogram masti za 2 do 55 vinarjev nad najvišjo dunajsko tržno ceno. Sodišče je obsodilo Liehtensterna in Zeiger-ja vsakega na 14 dni zapora in je proglasilo za zapadlo vso mast kar jo je oblast pri tej tvrdki za plenila. Te zaplenjene masti je 25,000 kilogramov in je vredna 150.000 K. Če se dasta obsojena dražilca zapreti, ju bo njiju počet je veljalo le 150.000 K. če pa ne bodeta marala iti na ričet, ta bo draženje masti veljalo skupaj 234,000 kron. 234.000 kron — to pa res niso mačje jsolze.
Ur. XVONKO JAK8HK,
ki je pooblaščen pobirati maroč nino in izdajati tozadevna potr dila.
Sedaj se mudi v Pittsburgh Pa., in okolici
Uoravništvo "Glas Narod®".,
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih. bode obiskal naš zastopnik
Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemiko-aloven-
ski slovar	$1.20
Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	.—.80
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Spretna kuharica, brošir. -—.80 Trtna uš in trtoreja •—.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec -—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.80
Najdenček Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potili Narodne pripovestl, I* I«.
in 3. zvezek po Naseljenci
Na valovih južnega morja Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki
Odkritje Amerike, tea. Prihajač
Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Prst božji	t—M
Randevouz	._ff
Revolucija na Portugalskem —-M
-.38
—
—.1«
f—.M —.1«
—.2i i—.2f
.1« .49 M
M
$5.90 —M
f—M
—
i—.58 —
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda** in iz dajati pravoveljavna potrdila. Ro jakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo 'Glas Naroda',
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE	
KNJIGE:	
Baron Trenk	»—.20
Belgrajski biser	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	r—.SO
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s prirodo	t—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	i—.25
Cerkvica na skali	—.15
Cesar Jožef II.	i—.20
Ciganova osveta	—.20
Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00	
Cvetke	—.20
Don Kižot	>—.20
Dobrota in hvaležnost	—.60
Evstahija dobra hži	•—.20
Fabiola	—.3S
George Stephenson, o5e fe-	
leznic	
Grizelda	^.10
Grof Radecky	—.20
Hedvika, banditova nevesta	—.20
Hlapec Jernej	—.60
Hubad, pripovedke, 1. in 9.	
zvezek po	—.20
Hostrovani vodnik po Go-	
renjskem	—.20
Izlet v Carigrad	—.20
Ivan Resnicoljub	'—.20
Izanami, mala Japonka	—.20
Izidor, pobožni kmet	«—.20
farna nad Dobrušo	—.20
Taromil	—.20
Jeruzalemski romar	—.4f
Kristusovo življenje in smrt	
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—Jt
Križana umiljenost	—.4*
Kaj se je Makarn sanjalo f	—
Lažnjivi Kljuke«	—
Leban, 100 beril	—J*f
Maksimilijan L	—J»
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman.	$1.00
Malomestne tradicije	—.2«
Miklova Zala	
Mirko Poštenjakoviš	—J»
Na divjem zapadu, ves.	
Na indijskih otokih	—.36
Senila
Simon Gregorčiča poezije Stanley v Afriki Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po Sveta nož Srečolcvee
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov Strelec
Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof
Turki pred Dunajem Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.8§ Zlate :"agode, vez.	—,g#
Življenjepis Simon Gregorčiča
Življenja trnjeva pot	.8f
Znamenje štirih	,—.39
Za kruhom	,_.90
Življenje na avstr. dvom ali Smrt ceBarjeviča Rudolfa 1—.Ti
»PILMANOVE FOVE*Tl;
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike
2.	zv. Miron, krščanski deček
4. zv. Praški judek	—
d. zv. Arumugan, sin indijskega kneza	_
7.	zv. Sultanovi sužnji —
8.	zv. Tri indijanske povesti
9.	zv. Kraljičin nečak —-10. zv. Zvesti sin	trli. zv. Rdeča in bela vrtnica
12.	zv. Korejska brata t—
13.	zv. Boj in zmaga	—
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	t—
15.	zv. Angelj sužnjev	i—
16.	zv. Zlatokopi	i—
18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	s— 19. zv. Mlada mornarja i—
JI il
M M
TALIJA!
Zbirka gledaliških (gar.
Brat sokol	, Cigani
Dobro doili	f
Pri puščavnika	,
Putifarka	,
Raztresenca	,
Starinarica	,
Županova Micka	• Idealna Tašča
.4« ■M
-M
—.20
RAZGLEDNICI:
NeTT/orške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po
Album mest New Torka ■ krasnimi slikami, mali veliki
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske mali, Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
—.M
—.»a
—.s«
—.i§ —.15 —.2S —.li
$1.50
—.2«
Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v gfe tovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina je nri voe$
I	I III
eiiAS NAHODA", 29. JULIJA, 1915.
EE
Jugislovanska
El	1 :
33
Katol. Jedneta
El
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. «JLVNI uiADKinj
Fredaeamr: ST. PA. GEKtf, «07 Cherry Pa* o* ko* iT, Ilrid-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Av«., Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. Tj. BROZICH, Box 424, Ely, Mina, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, C*I«<
V1HOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, Hi
NADZORNIKI:
MIKE ZTTNICH, 421—7th St., Calumet, Mick. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wask.
POMOŽNI ODBOR:
70IEPH MERTEL, od društva iv. Cirila in Metoda, Itr. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jerusa, Itv. I, SIy, Minn.
JOHN GRAHEK, at., od drultva ilovenea, Itv. 114, My, Minn.
Vsi dopisi tikajoSl se nradnin zadev kakor tudi denarne poli-Ijatve naj se pošiljajc na giavnega tajnika Jednote, vse pritožb© pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se n« bode osiralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA",
mačiin 1. junija. — Peter Žemljic, viničar v Partinju pri Sv. Juriju v Slov. gor., se je oglasil iz ruskega ujetništva. — Iz ruskega
Članom in odbornikom krajevnih društev V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne atvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
cvetel, da se grozdje ni osulo, ko škodoval; prihodnje jutro je u-je v Času trsnega evetja bilo ve- mrl. Star je bil 51 let. trovno ali deževno vreme. Pričakovati je zelo ugodne vinske le-	PRIMORSKO, ujetništva se je oglasil Ivan Frid-'tine. Trs je oevetel skoro 14 dni Samomor. V Trstu je občinski rili iz Kebelja na Pohorju-. Zadnjo poprej kot druga leta. .uslužbenec pri mestni knjižnici, njegovo dopisnico so stariši spre-; Nova odredba glede cest. Na 5(>letni Ivan Cadenazza skočil s jeli 14. dec. m. 1. Prideljen je bil podlagi odloka anuadnega po- četrtega nadstropja hiše, kjer je k domobr. pp. št. 26 kot troben- veljstva armade, ki se bori zoper trgovska akademija, na cesto in tac. Dne 5. aprila je pisal iz ujet- Italijane, z dne 10. junija, je šta- se "^il- Vzrok: beda. štva dopisnico, ki so jo stariši do- jerska namestnija izdala strogi u-! Tržaški namestnik Alfred ba-| bili 26. maja. Nahaja se v Srednji kaz, "da se mora povsod skrbeti ™n Fries-Skene je 22. junija pri-| Aziji blizu železniške postaje Ka-'za to, da so ceste pripravne za dan v Poreč, da se na me-j lika. prosti promet vojaških pošiljatev stu informira o potrebščinah pre-'
vseh vrst, kakov tudi za vojaške živalstva, o žetvi, o sanitarnih in avtomobile. V tcin oziru se mo-! drugih. razmerah poreškega okra-; rajo odslej cestno-policijske do-jja- V poslopju okrajnega glavar-j ločbe strogo upoštevati. Ker se *tva Je sprejel namestnik obiske1 vrši promet tudi ponoči, se mora|Skofa> deželnega odbora, deželnega kulturnega sveta, lokalnih, oblasti in občinskega zastopstva. Na povratku je obiskal tudi Buje. t Talci iz goriške okolice. Iz Lu-gana poročajo: Iz goriške okolice so prepeljali 13 uglednih posestnikov kot talce v Plorenco. ]\Ied njimi sta baje tudi grof Coronini in grof Strassoldo. Tako poroča 4'Grazer Volksblatt".	!
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
V ruskem ujetništvu se nahaja Vilko Ločnik. Dne 20. decembra j. s<11 na severno bojišče in od takrat ni bilo nobenega sledu o njem. Njegovi tovariši, ki so se iMiijt-ni vrnili, so pravili, da je na bojišču padel. Dne 20. junija pa so dobili njegovi stariši v Ljubljani od njega karto, v kateri naznanja, <ia je ujet, in sieer se na-liaja v Cardžujii v Aziji.
Odlikovanje. Častno znamenje Udrrega križa z vojno dekoracijo sta dobila po!kovni zdravnik dr. Ivan Praznik in višji zdravnik dr. Živ ko Lapa j ne.
Tragedija v planinski koči. Sin n< kt-^a posestnika iz Rožne doline je naznanil orožnikom na Črnučah. da je 7. junija napravil s •svojo ljubico izlet v Kamniške planine, vlomil okno v Šmidin-■jrerjevi koči in ostal tam z dekletom do KI. junija. Ovaditelj je rekel, da je dekle najprej iz samomorilnega namena sama sebe u-strelila, a ker se je slabo zadela in veliko trpela, je še fant oddal nanjo strel in jo usmrtil. Truplo dotieiiega dekleta so našli v rečeni koči in tudi revolver.
ŠTAJERSKO.
Vojaške vesti. Dr. Ivan Benko-vi.', štajerski državni in deželni poslanec, se sedaj nahaja na italijanski in bojišču. Jako lepo se iz-laža o hrabrosti vojakov in o zvestobi domačega ljudstva. — Dne 15. junija je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje Fr. Stern, narednik pri aivizijskein sanitetnem zavodu št. 22, za za-sluge. Omenjeni podčastnik je SI »venec in rodom iz Frama.
Padel je na severnem bojišču s. o ven> k i mladenič narednik Anton Gobec, doma od Sv. Križa pri Rogaški Slatini. Dne 2. junija ga j.- zadela ruska krogla. — Na severnem bojišču je padel Pr. Koranu. nadporočnik pri 3. polku tirolskih strelcev. Padli je bil rodom Celjan. — Iz Luč poročajo: Padla sta na severnem bojišču Jakob Pečovnik, zadet od šrap-nela. .Bil je takoj mrtev mrtev. Kajni zapušča ženo in dvoje o-trok. liil je pristaš Kmečke stranke, ud pevskega zbora, požarne
, Prostovoljni strelci — orožniki.
Ker se je mnogo orožnikov vpoklicalo na bojišče in v druge vojaške varnostne službe, so se posameznim orožniškim postajam na deželi pridelili kot pomočniki prostovoljni strelci.
Za vojne namene se je v Sv. Juriju v Slov. gor. nabralo: 149 kg bakra. 75 kg medi, 10 kg kositra, 29 kg cinka, 13 kg svinca, 14 dkg srebra in 5 gramov zlata.
Svadilo. "Grazer Volksblatt" poroča iz poštnih krogov: Na mnoge slovenske kmete prihajajo dopisnice od njihovih v Rusiji u-jetih sinov, ki sporočajo sta riše m, da naj pošljejo denar na to in ono adreso. Dopisnice so pisane z enako pisavo, v lepi pravilni nemščini. Poštni krogi domnevajo, da gre za goljufijo, zlasti ker dopisnice nimajo nikakega pečata ruskih oblasti. Menimo, da bi bilo v prvi vrsti potrebno, da preiščejo celo zadevo naše oblasti. Če dopisnice nimajo pečata ruske cenzure, oziroma ruskih oblasti— kako pa pridejo v roke naših ljudi?
Slab poštni premet. Mariborski "Slov. Gospodar" piše: Pošta sedaj ob času vojne vozi zelo počasi. Pisma pridejo v naše roke šele 6—7 dni potem, ko so se odposlala. In če se iz Maribora kaj odpošlje, potrebuje tudi 5—6 dni, predno pride na cilj.
Promet je zopet otvorjen na železniški progi Grobelno-Rogatec. Na progi Maribor—Ljubljana ter med Pragerskim in Budimpešto vozi zopet več rednih vlakov.
Zopet prost. Alojzi; Glaser iz Ruš, ki je bil zopet 4 tedne v preiskovalnem zaporu v Gradcu, je zopet prost.
Kovači podražijo svoje izdelke. Na zborovanju zadruge kovačev v Gradcu se je sklenilo, da se cene za kovaške izdelke podražijo in se za kovaško delo sploh nastavijo višje cene. Kovaški mojstri utemeljujejo svoj sklep s tem, da so se zadnja leta cene živilom in kovaškim potrebščinam dvignile za 150 odstotkov, plačila kovaškim pomočnikom pa so se povišala za 100 odstotkov, medtem ko so kovači cene svojim izdelkom in svojemu delu dvignili komaj za 20 odstotkov.
Smrtna kosa. Sv. Jurij ob Sčav-liiei. V ponedeljek 7. junija ponoči je umrla blaga žena in mater Alojzija Topolnik iz Selišč, stara 58 let. Rajna je bila še v petek in nedeljo v cerkvi pri sv. maši in prejela sv. zakramente. V nedeljo zvečer je še celo večerjala z domačimi, potem legla k počitku, od katerega ni več vstala; zjutraj so jo našli mrtvo. Bolehala je že dolgo na srčni bolezni, kateri je tudi podlegla. — Vučja vas na Murskem polju. Umrl je visokospošto-van mož, dolgoletni župan naše občine, Anton Heric. Bil je tudi mnogo let ud krajnega šolskega sveta in okrajnega zastopa. Rajni je bil brat Kalista Herica, zgradi-telja mariborske frančiškanske cerkve. Bil je vedno naš zvest pristaš. Njegovi štirje sinovi so: eden je frančiškan, drugi doktor medicine, tretji doktor filozofije, četrti pa študira pravoslovje.
Zašel se je nekam 231etni Fran Kočijaž od Sv. Marjete ob Pesni ci. Revež je božjasten.
Davki se morajo plačati Šta jerski listi opozarjajo na sledeče: Mnogi so nakiranja, da ženam vpoklicanih rezervistov in črno-vojnikov sploh ni treba plačati ne davkov in ne drugih dolgov, ker tako dolgo, dokler je mož na bojišču, isti ni tožljiv. Opozarjamo naše ljudstvo, da temu ni tako. Če sta mož in žena skupna posestnika, se lahko tožba naperi tudi proti ženi in ne samo proti možu. Žene vpoklicanih naj torej skrbi jo, da bodo vse terjatve, kakor: zavarovalnina, obresti dolgov, davki itd. pravočasno plačane, da se tako izognejo nepotrebnim
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE & & HARMONIKE
kakor tudi
KOVČEKE
iz Slovenjega Gradca, Štajersko.
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Prodajam tudi orgljice, okarine, dromlje itd.
Alois Skvilj,
p. O. Box 1402	New York City, N. Y.
iv
wo
h
v
I!
štva. Drugi je padel kmečki sin Fran Jerevčnik, podomače Gabr-šov. To je že sedma žrtev, ki jih je vojna zahtevala iz nase fare.— Na severnem bojišču je 12. junija padel, od ruske krogle naravnost v srce zadet, stotnik 47. pešpol-ka, jareninski rojak Ferdinand Ornik. Rajni je bil edini še živeči sin Ane Ornikove, bivše gostilni-čarke in posestnice v Jarenini. Star je bil 32 let. Padli se tudi v vojaški službi kot stotnik ni sramoval svojega slovenskega rodu, ampak je s svojimi podložnimi rad govoril v mili materinščini. Pokopan je bil v gališki vasi Po-toczyska v poseben grob, odkoder ga bodo pozneje prepeljali v Ja-renino. — Janez Polak, gostilničar in trgovec s sadjem v St. IIju v Slov. gor., je dobil s severnega bojišča poročilo, da je njegov edini sin Ivan, ki je bil letošnjo pomlad kot črnovojnik prideljen armadi, padel, zadet od ruskega šrapnela. — Dne 22. junija je v rezervni bolnišnici št. 1 v Mariboru umrl vojak 73. pešpolka Andrej Vej hI. Rajni se je udeležil napornih bojev na severnem bojišču, kjer si je nakopal jetiko, ki ga je sedaj pobrala.
Vlak povozil vojaka. Iz Čreš-njevca pri Slov. Bistrici poročajo: V bližnjem železniškem predoru je našel 15. junija nek železničar mrtvo vojaško truplo. Domneva se, da je vojak padel z vlaka in prišel pod kolesa. Truplo je bilo grozno razmesarjeno.
V ruskem ujetništvu. Fran Golob, uradnik v deželni bolnišnici v Mariboru, se je kot vojak arti-lerist bojeval v trdnjavi Prze-mvsl. Cele mesece ni bilo nobenega glasu od njega. Družina je že bila v strahu za njim. Nekateri vojaki, ki so se vrnili s severnega bojišča, so tudi pravili, da je Golob padel zadet od šrapnela. Dne 18. junija pa je njegova žena dobila od svojega moža dve dopis-^ niči iz mesta Merv, izhodno od'stroškom. Kdor pa radi slabega Kaspiškega morja, Turkestan v gmotnega položaja ne more ob
Aziji. Golob je rodom iz Št. Jan-ža na Dravskem polju. — Iz ruskega ujetništva se je po 9 mesecih oglasil Feliks Doki od Sv. Jakoba v Slov. gor. Piše, da je popolnoma zdrav ix| se nahaja v me-
zapadlein roku plačati, naj napravi prošnjo za odlog plačila do jeseni.
Vinogradi zelo lepo kažejo. Po nekaterih krajih sicer nastavek grozdja ni bil posebno obilen, a
skrbeti, da se prometni zadržki, kateri se podnevu ne morejo od straniti, ali ki iz drugih važnih razlogov morajo ostati tudi ponoči (n. pr. cestne zgradbe, plazovi, zatvornice pri mitnicah iu železnicah) dovolj močno in primerno označijo s potrebnimi varnostnimi znamenji, posebno s svetilkami. Namestnija je naročila podrejenim oblastim, naj strogo pazijo na to, da bodo vozovi na cestah ponoči dobro opremljeni z gorečimi svetilkami. Iz vojaških ozirov je še nadalje prepovedana naprava svetilnih znamenj (signalov). Za mesta velja nadalje strogo določilo, da se mora voziti vedno na levi strani ceste in se mora tudi na levo izogibati. Kdor se ne bo držal strogo teli odredb vojaške oblasti in namestnije, se bo strogo kaznoval.
Nove določbe za uperabo žita in moke. Vlada je izdala novo cesarsko naredbo glede uporabe žita in moke za bodoče leto. Pšenica, resa, rž, ječmen, ajda, turšiea je vsa, kolikor se je nažanje, pod zaporo, to se pravi, ž njo se sme razpolagati samo tako, kakor je v cesarski naredbi določeno. V obče ostane tako, kakor je bilo dozdaj. Za delavce in kmečke ljudi se namerava določiti večja množina moke za uporabo na dan.
—	Od vlade določeni komisijonar za nakupovanje rekviriranega žita plačuje v mariborskem okraju za pšenico 41 K 50 v, za rž 33 K 50 v, za ječmen 30 K 80 v in za lepo suho koruzo 34 K. Najvišje cene za žito, katere je štajerska namestnija 6. decembra m. 1. določila in po katerih se je n. pr. pšenica pri prosti trgovini plačevala po 44 K, niso več v veljavi.
—	Sedanje maksimalne cene za žito ostanejo v veljavi do 31. julija t. 1. Vse nove pridelke, razen tistega, kar bo kmetovalec za prihodnje leto neobhodno doma potreboval, si bo prisvojila uradna vojna žitna družba, in ker vse kaže, da bo letošnja letina izborna, zato je že sedaj gotovo, da bodo nove maksimalne cene, po katerih bo imenovana žitna družba pridelke pokupila, znatno nižja. Kdor ima še sedaj nepotrebno veliko zalog, jih mora pravočasno prodati, če ne, bo imel veliko izgubo, in kdor bo svoje žito hitro omlatil in pred 31. julijem po stari ceni prodal, bo vsekakor več zaslužil, kakor tisti, ki bo s prodajo odlašal. Prihodnje leto ne bo pomanjkanja iu bo pravočasno vse tako urejeno, da nihče ne bo mogel po oderuško špekulirati.
Mura zastražena. Ker je na O-grskem kolera, je na Murskem polju Mura za prehod zastražena.
KOROŠKO.
Cigarete in smodke s smodnikom. V Beljaku in Celovcu so zadnje dni sumljivi ljudje v bližini vojašnic in vojaških barak trosili cigarete in smodke, v katere je bil primešan sipodnik. Sedaj opozarjajo ljudi, da če kdo najde smodke ali cigarete, Četudi v lepih škatljieali, naj bo previden. Nepoštenjaki si izmislijo vsakojake hudobije.
Svarilo. Koroški listi so priob čili sledeče svarilo: Ljudje, pazite, kaj govorite! Mnogo sumljivih oseb se klati v vojnem času po svetu. Oblasti večkrat prav resno svarijo pred vohudi. Bodimo torej pozorni! Sicer pa je sploh treba v današnjih resnih časih jezik močno brzdati. Kdor bi n. pr. širil neresnične ali razburljive govorice o vojnem položaju, lahko podleže kazni. Pomnimo, da je nad našimi kraji proglašen nagli sod!
Padel je 25. maja v ponoenem boju proti Italijanom v Leški dolini domobrambovee Ferdinand Konitsch, podomače Puče, posest nik in gostilničar v Lipi. Bil je oženjen, skrben gospodar in priljubljen v celi okolici.
Smrtna nesreča. Dne 10. junija se je pri vožnji ponesrečil Janez Haul, hlapec pri Rapelniku na Haberbergu. Vozil je po strmem
LISTNICA UREDNIŠTVA. !
F. L., Oglesby, HI. — Kolikor je znano nam, ni take knjige v slovenskem jeziku. Kako je v o-grskem, češkem ali hrvaškem, pa 1 res ne vemo. Obrnite se na kako t ogrsko ali češko knjigarno. Sploh pa je za fotografiranje treba bolj vaje kot pa Točenja. Osnovna pravila vam laliko pokaže vsak, ki zna vsaj malo fotografirati.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA REBER-NIK. Doma je iz Mirne na Dolenjskem. Sedaj se nahaja nekje v Kansas Citv, Kan. Prosim cenjene rojake, če je komu znan njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se sam zglasi. — Louis Lužar, 7734 Ossage Rd.. Cleveland, O.	(29-31—7)
KRACKERJEV' BRINJEVEl
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za "BRINJE VE C" je: 6 steklenic $ 6.50
12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPINJEVEC In SLIYOV-KA kuhana v naSi lastni distileriji.
Naše cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, $2.50, $2.75 in $3.00
Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00
Slivovitz zaboj ...................... $13.00
"66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
Rudeča Ohio vina per gal.....B5e., 60c., 65c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, z* 25 gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Go.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0,
tii Skotovo. Pismo je datirano 26. ugodno vreme zadnjih dni je pri- (hribu seno domov, voz se je zvr bra tu be m izobraževalnega dru- februarja in je došlo v roke do- pomoglo, da je trs tako lepo o- nil na njega in ga je močno po-
Izranredna ponudba za bolne.
S-o-=
En mesec, — od 1. julija do 1. avguata — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.001 vredno preiskavo z
X-ZARKI VSE ZA $2.00. Nobenega ugibanja ali pomoti glede vaše bolezni. X-žarki zrejo: naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj se je poslužijo, tudi j ako žive 200 milj od tu. Izplačalo se bo priti.
Pridite takoj. — Odlašanj« je nevarno.
Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Pcrjnaeat Bld{. 746 Euclid Arcnu, Cleveland, Ohio.
HARMONIKE
18
ml« Mti«)«a a i
ta ntMljlT«. T poyr»v* m i]0t« Tuklo »ollja, kar —m t« aU lat Maf v tam toahi It ■•<«] ▼ it» -aaa Irjtam loa«. V yottam matr crmmfeke kakor tm iniio k*m»aUr> «r ntuiK P" «al* kaknHht« W re* tnl %nm uM|a(k T*ra*aa«
JOHN WENZEL
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
V^IiJcost ]& pri 38 palcih. dZjl® Cena 15 centov. -1
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka držar», koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani [Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri
nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od lialije, Rusije, Nemčije, »aucije, Belgije in Balkanskih dižav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nas
Slovenic Publishing Company,
82 Cortljindt Street,	New York, N. Y.
IWY
dltvdftDd. OUa
Vrednostna ponudba kadilcem
mScSAK
CIGARETTES
"Standard Amerike". HASSAN KUPONOV ZASTONJ
(IZREŽiTE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga, predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO., Premium Dept. 490 Broome St., New York, N. V. Ta ponudba ugasne 31. decembra 1915.
Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAX ciga rete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okus, mehki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost.
Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone:
Milo za briti.....
CopiC, Ščetine so vložene v trd gumi
Kuponov
. 25 50 . 50 . 50
Britev, najboljše jeklo Jermen, dvojen za brušenje in glajenje . Elastični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 in če v. Prikladen za vsako lelo in postavo. Zdravniki ga priporočajo povsod 100 Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za
nohte........125
Aparat: za rezanje hrane, s štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi Potreben v vsakem domu........200
_ , .	Kuponov
Ženski ali mežki dežnik, arreriški Taffeta, Mission ročoik......
Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeša-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drohnejše sekanje; mesarskega noža, Emery brusa, kuhovnice, lopatice. noža za kruh, priorave za odpiranje škatelj, velikih vilic, noža za rezan je in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo
Ura za gospode ali gospe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" .
250
300 650
3900
Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broom«* Street	New York City, N. Y.
GLAS NXKOBX 23. 'trtTOTI', 1915.'
(3
(Nadaljevanje)
— je rekel nalahno. — Kaj je bilo ono.
—	Ali si ti, malica? -kar si eitala o veliki bitki?
Odgovoriti je mogla le z ihtenjem. Tedaj pa je posegel vmes oče Roland ter rekel:
Sedaj ni časa misliti na bitke, korporal. Zelo ste bolni in kmalu boste stali pred svojim Rogom in Stvariteljem. Prišel sera, da vam podelim zadnje sv. sakraraente, da pripravim vašo dušo na izpr< niembo. ki bo prišla nad vas. Ne smete izgubljati časa. Napravite svoj račun z Bogom!
Vsi so se počasi umaknili iz kuhinje ter pustili malega župnika haniejjra pri bolniku. Prišel je dolg odmor, ki je pomenil pravo srčno muko za obe ženski. Potem pa je oče Roland vse zopet poklieal nazaj v sobo. Strie Ewen je ležal mirno v postelji, oči je imel zaprte in poleg njega na postelji je ležalo razpelo in župnikov brevir.
—	Prišel je konec, — je rekel mali župnik. — Ni popolnoma pri /o v est i in ni me spoznal, a Bog je neskončno dober in to zadostuj''. Duša mu je sedaj mirna iu pripravljen je stopiti ponižnega in mirnega duha pred svojega Stvaritelja!
Amen! — je zaihtela udova in od srca se ji ie odvalilo težko breme.
V tem trenutku, ko so se vsi približali postelji, je korporal naenkrat odprl oči ter se ozrl naokrog, Njegov pogled ni bil več prazen. ampak čisto zbran in jasen. Naenkrat je zagledal liee očeta Kolanda in v tem trenutku jja je šele spoznal. V lice mu je stopila
lahna rdečica:---
\ bas les B o n r b o n s! — je zakričal. — Vive 1' K m p e r eu r!.. ..
In s tem bojnim klicem na ustnih je odhitel, da se pridruži velikemu bivaku armade mrtvih....
Sedeminpetdeseto poglavje. NAPOLEON BONAPARTE.
Vrnimo se v bogate doline, preprežene z zlatormenim klasjem, posi-jane s temnimi gozdovi, kjer se ravno pričenjajo krvavi boji nasprotnih si armad. Vrnimo se na rob temnega gozda, kamor je bil zlezel oni ubogi, divji človek. Ko se je mož umaknil, je dospel človek na konju na vrhunec griča, stopil s konja ter pričel zreti v smeri proti Lignv. Padal je dež in človek je bil premočen do kože. Nosil je star siv površnik, potlačen klobuk, raz katerega je tekel de/. Spremstvo se je tudi približalo ter stalo v gručah za njim ali poleg njega.
Iz daljave je bilo čuti zamolklo grmenje topov. Naenkrat je prenehalo, a postava je še vedno stala na mestu, zroča v smer. iz katere je prihajalo grmenje. Naenkrat je pričel Človek nemirno hoditi gorindol. Na cesti, vodeči v dolino, se je prikazala obliki častnika na konju, ki je galopiral razoglav in kot na življenje in smrt. Častnik je zapazil skupino, stoječo na griču in par trenutkov pozneje je stal pred Cesarjem.
Bonaparte je videl v obrazu častnika, da prinaša ugodna po ročila. a kljub temu je odprl in prečita! poročilo, katero je prinesel častnik. Nasmehnil se je ter pričel hitro govoriti s častniki iz spremstva. Trenutek pozneje je bilo opaziti potegnjene meče in čuti j<* bilo krik: — Vive 1' Empereur! — Prusi se umikajo od Ligny! Prvi udarec vojne je bila zmaga!
Nič več ni stopil na konja, temveč šel peš po griču navzdol.....
.... Ko je postalo vse zopet tiho, je zlezel oni zapuščeni člo-Vek i/, temine lesa. Tresel se je in drhtel in oči so bile bolj divje in poželjive kot k cd a j poprej. Lezel je naprej kot žival, ki se drži tal. Videl je skupino mož. ki se je pomikala naprej ob vznožjv griča. Dež je lil v potokih in raz griča je bil pogled v dolino vedno temnejši.
Se vedno sledeč črti ob obronku griča je letel sedaj nesrečnež kot preganjana žival skozi temno noč. Nobene žive duše ni srečal. Konečno je obstal prav ob velikem poslopju, zgrajenem na obronku griča in obrnjenim nizdol proti rodovitni dolini. Bilo je veliko kmečko poslopje kot jih je videti v Belgiji, obdano od gospodarskih poslopij in vrtov. Nobena luč pa ni sijala iz oken in hiša je bila očividno zapuščena.
Mož je obstal pri odprtih vratih ter zrl navzdol v dolino. — Naenkrat pa se je zganil kajti cul je peketanje konjskih kopit. Približal se je oddelek konjenikov, a predno so dospeli slednji do vrat, je planil skrivnostni človek že skozi vrata v notranjost hiše.
Znotraj je bilo temno kot v rogu, a mož se je priplazil skozi kuhinjo in od tam v veliko sobo, ki je bila nekoliko razsvetljena °d svita, prihajajočega skozi dva velika okna. V sredini je stala lestvica, vodeča k majhni podstrešni kamri, namenjeni za seno. Drugače pa je bila soba udobno opremljena, s starinskimi stoli in mizo, dočim je stalo v enem kotu veliko ognjišče. Jasno je bilo, tla je bila soba še pred kratkim obljudena, kajti na mizi je ležat hleb kruha in kos sira.
Čuti je bilo udarce nog in človeške glasove. Vojaki so stopili v hišo ter se bližali sobi. Mož je hitro splezal po lestvici navzgor ter izginil v kamri.
Vstopil je v soho častnik, kateremu so sledili drugi s svetilkami. Ogledal si je prazno sobo. vzel kruh v roko ter se pričel smejati. N a t o je dal par povelj in nekaj minut pozneje je plapolal v ognjišču ogenj.
Zopet je bilo čuti zunaj peketanje konjskih kopit in zopet je l ilo-slišati kratka povelja. Poslopje je naenkrat od vseh'strani obkoljeno od čet. Sobe v hiši so se pričele polniti in polne so bile pritajenega Šepetanja.
Mizo v veliki sobi so pokrili in postavili nanjo srebrno svetilko. Naenkrat pa je prišla skozi odprta vrata znana postava, s potlačenim klobukom, sivim plaščem. Bil je Cesar Francije. — Napo Icon Bonaparte.
Vrgel je raz sebe mokri plašč ter stopil pred ognjišče, kjer si je pričel preti roki nad ognjem. Prinesli so na mizo priprost kruh in vino. Odlomil je kos kruha in izpil požirek vina. Nato je izpre-govoril par besed, se še enkrat ozrl naokrog po sobi ter dal znamenje. naj ga puste samega. Vsi so se umaknili ter mirno zaprli vrata. Ostal je sam !....
Satu v veliki sobi!----Vse je tako mirno, da je slišati deževne
kapljice, ki so udarjale ob okna in tudi na streho. Dasiravno je obdan prostor od vojaštva, ni bilo videti nobenega človeškega bitja. —
Ne' Nad glavo, iz podstrešja se je oziral navzdol divji obraz, ki je opazoval vsako gibanje Cesarja in čakal.
Počasi, s sklonjeno glavo ter rokama, prekrižanima na hrbtu je korakal ta po sobi gorindol. Straža, korakajoča zunaj pred oknom, ni nič bolj metodična. Dež je padal brez prestanka, veter tulil, a on ni čul ničesar. Preveč intenzivno je poslušal glas svoje lastne notranjosti. Kaj je videl? — Kaj slišal? Pred njegovim duševnim pogledom so vstajale velike armade ter se premikale naprej, sledeče poveljem njegove neizprosne volje. V daljavi je vi-
fdel goreča mesta in iz daljave prihajajoče grmenje topov mu jc bobnelo v uho.
Noč je in on je sam, — sam v družbi senc spanja in smrti. Dasiravno ve. da ga obdajajo vojaki od vseh strani, da je razgrnjena povsod krog njega armada, se čuti vendar samega.
Vsi načrti so dovršeni, vsa povelja dana. Le par ur počitka hoče, predno napoči ura, katero je bil tako dolgo in tako željno pričakoval. Zmaga? — Da! To je gotova stvar. Blesteča njegova zvezda ne sme nainah zatoniti! Kot angelj razdejanja bo vstal, —
večji in strašnejši kot je bil kedaj poprej.___Njegovi sovražniki
mislijo, da ga imajo v pasti, a on jim bo pokazal!
Stopil je k oknu ter zrl v temno noč. Dasiravno je poletje, je vse temno in mrzlo.
Stopil je zopet nazaj ter pričel korakati po sobi gorindol.
Naenkrat je nekdo potrkal na vrata. — Prosto! — je rekel s tihim, a vendar razločnim glasom. Vstopil je pribočnik, razoglav in s pismom v roki. Odprl «ra je. prečital ter vrgel na tla. ne da bi rekel besedico. Ke se je pribočnik obrnil, ga je poklical nazaj. — Rekel mu je, naj ga puste pri miru za prihodnji dve uri, ako ne pridejo bolj važna poročila.
Vrata so se zaprla in zopet je bil sam v sobi. Stal je ob ognji-1 šču ter bi! videti dolgo časa zatopljen v globoke misli. Ustnici sta bili trdno sklenjeni, obrvi nagubani
Zopet je odšel od ognjišča ter stopil k mizi. Nato je od vezal ovratnik ter stopil k veliki naslonjači, postavljeni v bližini ognja. In sedaj! Dobrotni Bog! Kaj je to? Padel je na kolena____
Da moli ?! — On ?
Da. tu v popolni samoti noči, popolnoma nezavedajoč se dejstva, da ga opazuje človeško oko. je skrivno pokleknil, pokril oči in molil. Ne dolgo. Minuto pozneje je zopet vstal in njegovo lice je bilo čudovito izpremenjeno, olepšano. Nobeno malo dete. ki vsta-jne od molitve poleg postelje, ne more biti tako mirno. On pa je I brez dvoma molil za "zmago", da bi bili njegovi sovražniki poraženi, da bi Bog še enkrat utrdil njegov prestol s krvjo. Resnične I so besede: — Hudobneži so le ubogi, slepi otroci, ki ne vedo, kaj delajo! —
i Konečno je sedel v naslonjačo ter zaprl oči.
Da spi? Ali m«re on. na kojega glavi počiva usoda tolikih cesarstev, spati v tej noči? l)a, tako mirno in globoko kot kako dete! j Trajna navada iskati počitka pod takimi ali takimi pogoji, — zunaj na dežju, na golili tleh, v sedlu, v kočiji, je napravila spanje j njegovim sužnjem. In vendar, prav v isti uri, koliko dobrih ljudi je prosilo za počitek, ki ni hotel priti!
Ko sedi tako, z brado sklonjeno na prsa, bi človek mislil, da .ie mrlič. Bog mu je dal spanje! To je Napoleon! Upadel mož, sivih las in zelo bled. Globoko spi in najbrž nič ne sanja, kot otrok!
Ogenj je že dogorel ter meče sedaj medlo luč po sobi. Kaj pa je to. kar se premika gori ter zre navzdol? Lahno, brez vsakega ropota, kot duh, se je spustil nekdo navzdol: podoba moža! _ (Nadaljuje sej.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽ1TE TA KUPON)
Cenjenim naročnikom v Michigan ii, Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik.
r
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih j mesecih. "GLAS NARODA'' donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi Izdelujemo vse društvene, trgovske is privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-sram. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
611S ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O,
I
J
Veliki vojni atlas
Mr. OTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročni no in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"TU Bureau of Indnstriia tad Immigration'* aa državo New York varuje im pomaga priseljen-«em, ki mo bili oaleparjeni, oropa^ ni ali ■ katerimi se je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete pri •eljencem. kateri so bili oslepar jemi od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremi je val cev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daj« se informacija v natnrali saaijskih sadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti aa državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali a priseljenci na Ellis Island« ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAY OH DEPARTMENT
(State Department of LabotJ
BUREAU OF INDUSTRDW 'AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: I East 29th St., odprt vsaki dan od t. ara sjutraj do I. popoldne is v sredo sveder od B. dt> Id, ari,
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skife posestev vseh velesil
Obsega 1 1 raznih zemljevidov." ■a fOtlh itraneh in vsaka stran je 10i pri 184 palca velik«;
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
Obsega devet raznih zemljevidov i
■■ 8 itraneh, vsaka stran S pri 14 palcev.
Cena samo IS centov« Til »emljevidi so narejeni v raznih barvah, da'se viak lahko spozna. Oznečena so vsa večja meBta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne driave.
Pošljite 25c. ali pa 15c. ▼ znamkah in natančen naslov
Ila mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjsas odjemu damo popuBt.
Slovenic Publishing Company,
l^^Cortlandt Street,	New York, N. Y
<a> ® <g> &
NAJBOLJŠA
® <s> <s) e> t
SLOYENSKO-ANGLESKA SLOVNICA?
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je f\ založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cera ? platna vezani $1.00. Rojaki t Cleveland, 0. dotal) isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave„ N. L L
(Francoska parobrodna družba.)]
Olnttnt trla do .Havre, Pariza, Švice, laemastB lo Ljubljani

»Amo VENCI" Min vijaka
"iA SAVOtt" :»« #ra Tlimko
•lALoaa&a«
—HrajrtJrta
MfcAireANCEi
llafca
POZOB ROJAKI!
Niibolj n-[ »pesno _ ni-
SU.4U z. al ženske in moške lase, kakor tudi za moAke brke in brado. Ako ae rabi to mazilo. zrastejo v G tednih krasni. Kosti in dolgi lasje. kakor tudi moškim krasne brke in brada in neto-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. koatibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture, kraste in grinte. potna noga, kurje oči, bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila h rez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piiita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 1S92 K. 64 tk BL, Cleveland, Ohi*.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB ! DRŽAVAH.
"Ofeago", "La Tonam", "ftoehantau" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl S*., Vfceseeronfh SviMiaf. Mini parnUd odplajejo redne eb sredah hi yriitaiiOa
st4 b.

j "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK 1 ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ I
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatv« tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.'
100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred,
FRANK SAKSER
*
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Qair Ave., Cleveland, Ohio.

J
\