PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urrtalikl la apravntâki prostani MAT 8. Ueadal« Ava. OttU» of PablUatíea» mn South UwaSal« Aw. TaksSoaa, KoekweU 4S04 jwitit i«, um. •» «a« »Mt-ofru« ta« Aal oí Qmcnm «f MuO •, ltlf. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 24. DEC KM BRA (DEC. 24). IBM. SubaortpUoa HM Yearly ÄTEV—NUMBER 253 Aeeeptaaee for aalUa« at «filial rat* of posta«« provided for ta toetloa 1108. Act of Oct S.1S1T, authorised on Juas 14, tSll. užba napoveduje g boj avtnim delavcem i. Zatekla ae bo k sodišču, da prepreči ustavitev obrata v tvojih tovarnah« Pet tiaoc delavcev je "obsedelo" v tovarni, iz katere Ford dobiva razne pritikline za tvoje avtomobile. Policija je odbila apel magnatov, naj izžene atavkarje ¡z tovarne. Korporacija General Motors je storil* prvo potezo, da prepreči ttavko Detroit, Mich.; 28. dec.—Ford Motor Co. se bo obrnila na sodišče, ds ispoeluje dovoljenje sa premestitev msšinerije iz tovarne Kelsey-Hsyes Wheel Co., ki izdeluje zsvore in druge avtne pritikline. V tovarni te dsužbe je namreč izbruhnila "sedeča" stsv-ka, ki je udsrfla tudi druge avtne kompanije, Ce bo Fordova kompanija uspela, bo lahko ss-ma izdelovala zavore in druge pritikline, v obratnem slučaju pa bo morala ustaviti obrat v svojih tovarnah. Okrog pet tisoč, delavcev je za-vojevanih v "sedeči" stavki v to-varni Kelsey-Hayes Wheel Co. in Fordova kompanija je morala zaradi te stavke omejiti obrat v nekaterih departments. Stav-karji se trdno drže in tudi kompanija noče odnehati v svoji opoziciji. Zupan Frank Couzens je posegel v stavko, toda doeegeJ ni ničesar, nakar so se pričele širiti govorice, da bodo stavkarji e silo izgnani iz tovarne. Harry Bennett, direktor Fordove kompanije in George W. Kennedy, ' predsednik Kelsey-Hayes Co., sta včeraj imela razgovor z županom. Kennedy je po konferenci igjavil, da bo kom ¡mu* obnovila H*i bodo ïo" '-lavk¡irji zapustili tovarno, zaeno pa je poudaril, da »e ne bo pogajal z reprezentanti »ta v kar je v. Drugi uradniki te kompanije so izjavili, da je policija odbila apel, naj izžene stav-karje iz tovarne. Kompanija je obljubila 75 centov plače na uro VHakemu delavcu, ki se vrne na delo.^HI| William S. Knudsen, podpred-nednik General Motors Corp., je imel včeraj sestanek s H. Martinom, predsednikom unije združenih avtnih delavcev, ki je zapreti la s stavko v tovarnah te korporacije, če ne bo pristala na kolektivna pogajanja. Po konferenci je Knudaen Izjavil, da je «vetoval Martinu, naj se pogaja z upravitelji tovarn, ki bodo upoštevali pritožbe delavcev. Untj-«ki voditelji pravijo, da je bila ta sugestija poteza, ki naj bi odvrnila ali vsaj odgodila stavko v tovarnah General Motors korporacije. Tu prevladuje mnenje, da bo ""ija oklicala stavko, če bo kor-lK»racija ¿e nadalje odklanjala kolektivna pogajanja. Unija jo obdolžila, da zapostavlja de-'«vce, ki ao aktivni v unijskem Ki'»anju in da Jih je te več sto vrjrla na ceato, ker so zahtevali kolektivno pogajanje. Obtoženi rudarji zanikajo krivdo ííillespie, III. — "Obtoženi rudarji, člani progresivna unije, žrtve peraakuclje," je dejal William Keck, bivši predsednik te unije, ki js tudi med obtožen-<<■ "Zanikam vsako krlenje zatiyfsv v zvezi s nato borbo, katere cilj je organiziranje rudarjev v pošteni uniji in uver-J«*n Hem tudi o nedolžnosti vash drugih uradnikov in članov u-'■ije, ki ao obtoženi zarote ln <" i ranja železniškega prometa.^ Premirje v kitaj-_konfliktu Komunisti podpirajo vojaške rebele Nanking, 28. dec. — Tridnevno premirje v kitajski civilni vojni je bilo razglašeno* na apel Žene generala Kaišeka, kitajskega diktatorja, ki so ga vojaški rebeli ugrabili pred desetimi dnevi in njenega brata dr. T. V. Soonga, ki sta t letalom dospela v glavno mesto province Sensi., Kakor hitro sta priila V sredi-iče rebelnega gibanjs, je Soong brzojavno pozval nankingško vlado, naj ustavi sovražnosti. Dr. H. H. Kung, ki je bil izbran za načelnika nankingike vlade po ugrabljenju diktatorja, je ugodil apelu in je odredil premirje. Maršal Cang Hsueh-liang, vodja vojaških rebelev, je sklenil zvezo s kitajskimi komunisti na konferenci, ki se je vriila v mestu Fuiih, v severnem delu province Sensi. Maršal je dobil zagotovilo. da ga bodo podpirali v boju proti nankiflflftki «ledi. Vaza I za 1 mm A « -M iS Jllzlcs junaka pri obrambi šanghaja i. 1982, je včeraj izjavil, da se popolnoma strinja s programom maršala Hsueh-lianga, ki zahteva oborožen odpor proti japonskim militaristom, ki osvajajo kitajske teritorije, ne odobrava pa u-grabljenja diktatorja Kaišeka. "Inteligentni Kitajci podpirajo maršalov program, ki določa reorganiziranje ftankingške vlade in izključitev izdajalcev iz vlade, ki sodelujejo z japonskimi militarieti," je rekel Ting-kal. "Moja armada je pripravljena na borbo proti Japoncem in čaka le vladnega povelja. Južna Kitajska ne bo izrabila sedanje iltu-acije v svojo korist, toda na,* sprotovala bo nankingški vladi, če bo skušala zatreti vojaško re-volto z oboroženo silo. Vprašanje izpustitve generala Kaišeka se ahko reši na miren način." . Medameriika mirovna konferenca zaključena Hue nos Airas, 2* dec—Pan * 'neriška mirovna konferenca Bueaat Ainsi. Argentlnlja. ki * trajala dobre tri tedne, je bile danes zaključena. Hitler izpustil ame riikega mornarja Hamburg, Nemčija, 2?. dec.— Lawrence B. Simpson, mladi a-meriški mornar, ki Je bil obsojen pred nscijskim sodiščem ns tri leta zapora zsrsdi komunistične propsgsnde v nemških prista-niščnih mestih, je včersj odpotoval s parni kom Manhattanom nazaj v Združene države. Hitler ga je pardoniral, ko je prebil vsega skupaj 16 mesecev v nemških zaporih. __ T ročki j se je premi-»lil; na potu v Mehiko Oslo, Norveška» 28. dec.—U-on TrockJj je danes na perniku, ki plove proti Vers Crusu, Mehika. Z njim vred potujeta njegova žena Hi privatni oboroženi stražnik. Trockij je zapustil Nor vaško na tihem zadnjo soboto ponoči, ne da bi bil kdo kaj vedel o njegovem odhodu. Oblačilni delavci dobili pogodbo 8t Louia. Mo. — Mars Haas Clothing Co., ki upoeluje okrog «00 delavcev, js pravkar podpieala pogodbo s krajevno unijo Amalgamated OoUftiaf Workere oi Amtfc* Domače vesti Operacija v Pennl > Strsbane, Pa.—Frank Samsa, član 589 SNPJ, se nahaja v General bolnišnici ,v Canonsburgu, kjer js prestsl težko operscijo ns slepiču. ~ Člani naj ga obiščejo. Nov grob v Jolietu Joliet, 111.—Tu je umrl Math Goloblč, star naseljenec, rojen na Vinjem vrhu pri Semiču v Bell Krajini. Zapušča družino. Is Minnesote Ely, Minn. —Pri tukajšnjih občinskih volitvah, ki so se vršile pred krstk|m, -je bil izvoljen zs župana rojak Jakob Pešel. Novi župan je bil rojen v Ameriki In njegov oče je iz Jerneje vasi pri Črnomlju v Beli Krajini. V novi elyškl občinski upravi so trije Slovenci.—Družini Jos. Dsbevc je umrl osemmesečni sinček. Neerečs v Clevelandu Clsvelsnd.—Tony Vsdnsl, še mlad fant, se je te dni ponesrečil pri delu v tovarni. Stroj mu je odrezal tri prste na roki. Nov grob v starem krsju Csnonsburg, Ps.—Justin Msr-tinčič, član 138 SNPJ, je prejel žalostno vest, ds Je v Jszblnsh pri St. Jurju pod Kumom ns Dolenjskem um ris njegova mati Marija Martinčič v starosti 73 let. V Ameriki zapušča štiri sinove, v starem kraju pa dva in šeet hčera. de en grob v starsm kraju prejel žslostno vest, ds je v Gor, njih Rsdovljsh pri Bučki ns Do-lenjskem umrl njegov oče Matija Vene v visoki stsrosti 86 let. V Ameriki zspuščs dvs sinovs, v atari domovini pa hčer. Iti 22 milijonov de-avcev zavarovanih Seznam atarostnih zavarovancev ,vn Washington, D. C., 23. dec.— Osrednji odbor za starostno za-čito poroča, da se Je do danes vpisalo 22,129,617 delavcev za starostno pokojnino po vseh Združenih drŽavah. Država New York Je na prvem mestu s 3,438,-681 zavarovanci; na drugem mestu Je Pennsylvania, ki ima čez dva milijona imen na Usti. Nato slede Illinois, Ohio, California, Massachusetts, Michigan td. To število seveda Še ni popotno. Nekatere države so prijavi-komaj polovico zavarovancev. ds ae bo njegovs je trudila, da dvig-»taitaard mehiških pvafjal je politiko Vladna pomoč delavcem vTflehiki sa" Predsednik Cardenat pojasnil program Mexico City, 28 dec.— Predsednik Lsaaro Cardenas je v razgovoru s časopisnimi poročevalci izjavil, da se bo njegova vlada še nadalje ne Življenski s delsvcev. Zagpv raslsščevanja In razdeljevanja velikih zemljišč, Iter U koristi ljudstvu, Istočssne ps je zagotovil zunanji kapital, da bo vlada ščitila njsgovs investicije v Mehiki. To Js bil pn i Cardenasov razgovor s poročevalci zunanjih listov, odkar je prišel na vladno krmilo. Ko se je ts koitferenca vršila, se je sbrsis velika množica poljedelskih dslsvcsv pred predsed-nikovo palačo. Tam je čakala prilike, da ss zahvali Cardenasu za vse, ksr je že storil zanjo. Predsednik je pojasnil vse po- { drobnosti vladnega agrarnega programa; svoje stališče o ras-1 delitvi velikih semljlšč v smislu sprejetegs zakona, napram verskemu vprsšsnju Jn zunanjemu kapitalu. Dotaknil »e je tudi finančnega vprašanja in gradnje javnih del. "Mi hočemo predvsem pomagati mehiškim delavcem, kolikor bomo pač mogli v mejah možnosti, zaeno pa prisnavamo potrebo kapitala in onih, ki delajo," je dejal Cardenas. "Razume se. ds mors vvsks vlada uvsljsvltl potrebno zakonodajo, če hoče izvajati svoj program. Pred kratkim sprejeti zakoni dovoljujejo vladi zassgo prfvstne lastnine. Ona bo zdaj zaae4la vire produk «•aktivu ci je, ki so nsak l1 jli. ■F" JI J» toda onim« NAROČNIKOM ProevsU jutri ne izide zaradi božičnega praznika. škodnino v aoglaaju s provizijami sprejetih sakonov." V nedavnem razgovoru, ki ga je imel Cardenas s Dsnielsom, ameriškim poslanikom v Mehiki, js dsjsi, ds bo dežele hvsiežns, onim, ki hočsjo Invsstirati svoj kapital v Mehiki in ga bo tudi garantirala. Rekel ie, da mehiški industrijski zskoni nudijo večjo protekcijo industrijsm kakor ameriški, kajti v Združenih državah so višji dsvki In vlšjs meide nego v Mehiki. Druiba dala štrajkar-jem boiično darilo Pittsburgh, Ps., 23, dsc. — Pittsburgh Piste Glsas Comps-ny Je včersj poslsls svojim 7000 delavcem, ki stavkajo že več tednov, božično darilo v obliki nakaznic na blago, «kupna vsota teh nakaznic znaša $60,000. (Na U način se delavcem mehčajo "trda srca!" Op. ur.) " Eksplozija v mehiškem rudniku t 47 mrtvih KI Psso/Te»., dec.—Eksplozija plinov v premogovniku v Kositi, Coahulla. Mehika, je vče-raj usmrtila 47 rudarjev in 28 je bilo ranjenih, fttevllo žrtev bo vsekakor večje. LEWIS0VA ORGANIZACIJA RAZTEGNILA KAMPANJO Avtni delavci trumoma stopajo v unijo poravnava stek-larske stavke Wsshingtoa, a C. — (FP) — Po konferenci, katere so se udeležili John L. Lewis, predsednik rudsrske unije in nsčslnlk Odbo-rs u Industrijsko orgsniaacijo, Homer Martin, predaednik unij« združenih avtnih delsvcev, Glsn MoCabe, predsednik Zveae steklarskih delavcev in več drugih unijskih voditeljev, je bila ns-zn an jena velika organisatorična kampanja v avtni industriji. General Motors korporacija, ki se nsjbolj uplrs orgsnisirsnju dslsvcsv, js bila ssdaj posvans, nsj pristane na kolsktivns pogajanja. "Organisatorična kampanja v avtni Industriji hitro nSprsdujs," je iijsvil Lewis. "Nsšl odnošaji s Chryslsrjevo korporsetjo , so ssdovoljivi, ns pa s General Motors, ki uposlujs v svojih tovsr-nsh okrog 800,000 dslsvesvi Kolektivno pogajanja js sds) sakon ts dežele ln Genersl Motors kor-porscljs se bo morala ukloniti." Martin Je dejal, da bo njegova unija sedsj, ko Js doblls zagotovilo od Lswisovsgs odbora, da bo podprl njeno kampanjo, podvojila organisatorična aktivnosti v tovarnah General Motors korporacijo. "Sedeče" stavke v tovarnah avtnih pritiklin ao fte delno parallsirsls avtno industrijo ln vsa snamenja kažejo, da III I......... gimiKi IHiIMII konflikta med avtno unijo in General Motors korporaeljo. Na tej konferenci so unijski voditelji rasprsvljall o stavki steklarskih dslavosv pri Pittsburgh Plate Glass Ca In Llbbsy-Owsns-Ford Glsss Co. Po lejsvl predsednika Zvess steklsrskih delsvcev Je prva prtstsls ns vis glavne zahteve stavkarjsv, odklanja pa Is "check-off" (pobl-rsnjs unijske članarina). To js edins sporna točka, ki ovira poravnavo konflikta. Stavka pri tej družbi traja le sedem tednov, upanje Je, da bo kmalu končana. Martin, predsednik avtne unije, Js dsjsi, ds Js organizacija dobila v enem tednu 8600 novih Članov samo v Fiintu, Mkh., o-krog deset tisoč pa v Detroitu. Delodajalci hočejo ubiti delavki zakon New Yi^k. —Državna svssa tovsrnsrjev js spslirsis ne fade-rsino vrhovno sodišče, nsj ponovno v za. ne ns rsšeto newyor ški zakon brespoaslnostnsga za vsrovsnjs. Pred štlrml tedni Je to sodišče s štirimi proti štirim glasovom avtomstično vzdržalo odlok nižjsgs sodiščs, ds js sal kon brezpoeelnoetnegs zavarovs nje ustsvsn. « Nič novega na VELIKI TOVAR- španskih bojiščih Ruaka letala boljša ko Hitlerjeva Msdrld, 28. dsc. — Fsšistični topničarji so včsrsj spet obstre-jevali Madrid in njih granata so večkrat zadele ln deloma poškodovale edini madridski nebotičnik, sedemnadstropno telefon-Hko poslopje, ki je last ameriške telefonske družbe. Nekaj o-seb je bilo ranjenih. Failstlčiii e talci so tudi poskusili s napadom na Rosales, ssvsrnosspsdnl distrlkt Madrida, ali vladni letaki so Jih od podili in v srečnem spopedu so fsšistl In brsmbovci isgublll po sno Istslo. Msdrld-skl brsmbovci so Isvršlll protl-sunek v sektorju Boadilla del Monte In okupirali nekaj ossm- u». Po dolgih stoletjih bo Istoš-njl božič v Msdridu in ostalih krajih, klso pod kontrolo vlade, bres verskega značaja, toda vlada Js poskrbsls, ds bodo vojsšks čete ln civilisti dobro pogoščsnl. Pariš, 88. dsc. — Frsneoskl sunsnjl urad je prejel Informa-olje, da Hitler pošilja svoja redne vojsška letake na fašiatično fronto v Španijo zato, da ae tamkaj — vadijo, lsmana se isvršl vsak meeeo ln letaki, ki so še živi ln zdravi, pridejo demov in nadomestijo Jih novi. Te vaje na Spansksm so pokssale, da so ruska letala s piloti vred, ki so v v službi špansks vlade, boljša ko nemška; Nemci Imajo velike več izgub ko RutL— kar Hitlerja silno Jsai. Hitler ims veliko brodovjs parnikov, ki redno dovsAaJo fašistom orožje in strsllvo skosi Portugalsko, nazaj greda pa do- no nido is Maroka, špansko sadje in drugo špansko blago koli kor ga kontrolira general Fran eo. Hitler bi rad za-veako ceno pridobil Nemčiji goepodarsMo kontrolo nad Španije, sato pa vitraja, da morajo španski fašisti zmagati sa vsako osno,' ps čeprav špansks eivllns vojns traja fte mesece In meseoe, če bo treba transportlrsti veo nemško armado na Špansko In če bo tre-ha poklatl vse špansko prebivalstvo , . . Undon. 23. dec. — Pododsek mednarodnega nevtralnostnegs odbora js včsrsj sprsjsl predlog nsmšksgs delegata sa Imenovanje dveh tehniških komisij, ki bosts "študirsli metode za uats-vitev Indlrektne Intervencije v Španiji". Nov škofovski napad na Edvarda živil oa f Han Pedre. Cet, kl b » de*el)ee)eni mornar-klh eis v karjev edplel prell Alaakl. 41 Afera z ¿eno drugega moža" • . • I/4 hi don, 18, dec, — Anglikanski nadškof iz Yorka, prvi za nadškof trni iz < enterburyja, je včeraj v pastirskem listu sarkastično napadel bivšega kraljs Kdvarda zaradi njegove ljubezni z Wally Himpaonovo. Nadškof o-čila Davidu Windaorju, da ae Je f'sspletel V sfero žene drugegs mola", ksr Je nsmoralno In i»o krščanskih prsvlllh smrten |fè Ta aensarionalnl na»iad Je takoj Izzval v londonskih listih ostro kritiko. Listi Kvetiing Mtandard. Daily Mail, Daily Mirror In Daily Kaprsaa zahtevajo od naiiAko-fov In škofov anglo-katolišks cer kvs, naj puste bivéega kralja pri miru adaj, ko Je njegova zadeva končana In ko nI več nikomur «Zgovoren za svoj<« ljubrsoMsk» »tvsn IHMiaJ. 23 dec — Tu iiortiča jo, ds bo bivši angleški kralj K<1 vard najbrž« tožil yorAs«ge »»imI-škofa zaradi obrekovanja Kks-kraij Js l«sjev rekel ainoči,, ds ns njegovi IJubesnl s SlrnjMMmovo ni nič nemoralnega. |»a/ |»a Je nadškofov naiHui nanj skrajno ne-morakn. JOVOPOZICUl Se vedno odklanjajo de« lavcem pravico kolektivnega pogajanja programTorgani. zacije tovarnarjev Washington, D. C. — (FP) — DS se voditelji velikih InduatrIJ niso poboljšali in da so še vedno ssgrisenl reskelonarji, ki pobijajo vse reforms, sts ponovno dokassli dve konferenci. Prve je bila industrijskoidslsvsks konferenca, kstsro Js sklka) George L. Berry, federalni induatrijskl koordlnstor, drugs ps ktiu kon-vsneijs Zvsse ameriških tovsr-uarjav. Prva as Je vršila v Wash-ingtonu, kstsro ps so vse velike industrije — Jsklarsks, avtomobilska, oljna, tskstUns Itd.—boj-kotiralo lz rsslogs, ksr so bile tudi unije povsbljsne, nsj pošljs-Jo svoje reprsasntante. Zvsss ameriških tovarnarjev je imela svojo konvencijo v New Yorku. Sprejela je "nov pro-gram", s katerim je hotela prepričati Javnost, da je poetala liberalna, ker vssbujs tudi točko o odprsvl otroškega dsls v industrijah. Povrlnl pregled programa pa kale, da organlaaeija vstraja ns svojsm starsm stališču, da so sdino dslodsjsk! poklicani, da določajo meada, dolgost delovnlka ln delovne pogoje, Izrekli so ss proti unloniss-djl tovsrn In dslsvnk, proti ms-todt, ki edins tshko protsktlrs ves ln njihove Interese. Pro-_ am odprto naglala. da vele-bisnls ne prlsnsvs dslsvcem prs-vke organiziranj s ln kolsktivns-is pogajanje« Wash Ing tonske konference ss js udslslllo okrog 1200 dslsgs-tov, ki so zastopali dslsvske unl-Js ln nekstere msls Industrije. Vslablznls Js konfsrsnco bojko-tiral. Konferenca, kaUrl Je predsedoval Berry, Je odobrila program delavske zskonodsjs In Imsno-vsls posebni odsek, ds sestsvl vss detajle In Jih potem predlo-II kongresu v sprejetje. Pro-gram določs vlsdno kontrolo pro-dukclje, določitev mlnlmslne ms-ade in maksimalnega delovnlka, odpravo nepoštene konkurence In ustanovitev posebnega Indus-trljskegs svets, v ksterem nsj bi imeli vla4la. delodajalci ln delavci enako representscljo. Ts nsj bi Itudirsl vss fsze nerodnega gi»a|N)darstva ln skušal odpraviti vzroke, ki porajajo krize in depresije. Jeklarske kompanije Urijo poročila o stavki Chleago. — Poročila o izbruhu stavk« v jeklarski Industriji, ki Jih objavlja časopisje, so maslo jeklarskih korporaclj, pravijo direktorji orgenlaatorJčne kampanj» v člkaškem distriktu. /veza Jeklarskih ln Ž»i«zarsklh dekvcev, ki Je u*tanovi!s devet novih unij v tem distriktu v zadnjem tednu, Je preveč zaposlena z organiziranjem delavcev v tem mom«ntu in ne misli ns »talko. ".Stavke n« bo, ako ne bodo korporacije pričel« od-slavljati delavcev, ki so aktiv-ni v unijakem gibsnju," js de-jal Van A. Blttner, direktor or-gaiilsatorlčne kampanje v čl-luškem distriktu. "Ml zahtevamo dostojne mezde in delovne pogoje in vse to bodo delavci, kadar oodo imeli močno organizacijo, isvojevali brea atav-ke." Organisatorično kampanjo financira Odbur za industrijsko oiganiserljo. ICudaraka unija, ki Je včlanjena v tem odboru, Je M A-lila izredni aee»ment dolar na vsakega za|«ad«nega čkna v llMirj« ln februarju, da tako pedpr« kampanjo med jeklarskimi in železarskimi delavk PROSVBTA THI KN LIG HTKN M ENT 1 >«14» IM LASTMOIA ILOTIlttl roDPonri JKDNOTS wt aa« jrtSlI I bf Nm tato! ¿mTpT^UM^éJl JL¡ m C*m— |7M m mU SSW m p* lata i m >■ ......... WIM» h m. k«r Im iUk i PROSVBTA NIT« h UwaM( AH, HKMB» or m rSOSBATV Datum « <*Up«J«. M primtmr I Wo» M. pota« Y.*«» Imm m mmtavtt p«m«i, 4> «m j« • u» 4etwew prt** m» PmmpvH* Jo Nekaj tega in onega V Jugoslaviji Ae danes volijo javno po zakonu iz ¿asov diktature, toda v časopisu tamkaj ne tirne* povedati tega dejstva. Ako zapišeš dejstvo, da so volitve javne, je beseda "Javne" cenzurirana. Kljub Javnim Volitvam pa so delavci, kmetje in obrtniki v Trbovljah zmagali z absolutno večino pri občinskih volitvah 6. decembra in dobili so 38 občinskih odbornikov. • • • Ameriški kapitalistični tisk bahaško poroča vsak dan, kako druibe zvišavajo mezdo in izplačujejo bonus delavcem. Prostovoljni povlški znašajo nekaj odstotkov In bonusi so enaki pla^ čl enega tedna, dveh tednov ali enega meseca. Vsa ta izplačila znašajo skupaj več sto milijonov dolarjev, dasi bi človek sodil po silnem kriku v Časopisih, da delavci zdaj odnašajo ves dobiček. 0 0 0 Povlški in bonusi so ena stran, druga stran so pa dividende, ki Jih ie dva meseca prejemajo delničarji velikih industrijskih In komercialnih družb. Bonusi, izplačani delavcem, so be-raške cape napram sijajnim dlvidendam, katerih Je bilo izplačanih samo v novembru za okrog 800 milijonov dolarjev in danes, ob koncu leta, nedvomno ie presegajo milijardo dolarjev. Mezdni poviški—prostovoljni (teh je Jako malo) ali iztrgani s stavkami—in bonusi so borne drobtinice, ki padajo z bogato obložene mize. • • • Odkod pa ao ameriški kapitaiiati, ki so še ob predaedniških volitvah v novembru bili "največji berači pod aoincem", naenkrat dobili vse te milijone In milijarde, katere zdaj razmetavajo tako darežljivo? Vae to so rezerve, ki so se kopičile zadnje tri leta in te rezerve nerazdeljenega kapitala so podvržene precejšnjemu davku po norem zakonu. Vq]ilni liid S. novembra je kapitaliste prepričal, da ta zakon še ne bo odpravljen tako hitro—in zdaj hite, da se Iznebe teh rezerv, da ne bo treba plačevati davkov. mi, 0 0 0 Ststistlčni urad čikaške univerze poroča, da so Združene države v prvih Matih letih de prelije izgubile 750,000 novih družin. Toliko manj I>orok je bilo v tem čaau. Koliko naraščaja je Amerika izgubila v teku te avoje največje krize, je nemogoče povedati. 2enitve ao ae apet začele mnotitl v letu 1935 In letos bodo presegale milijon parov. Obenem ao se začele mno-iiti zakonske ločitve, ki ao precej padle v prvih letih depresije (ni bilo denarja za te pravde); lani je število razporok naraalo na 218,000. Tako apet vidimo, kako ekonomake razmere determinirajo aoclalno iivljenje: doati zaaluika, do-ati porok in raz|>orok—manj zaaluika in obojega manj. • • 0 Na Angleškem ae še prepirajo, če je Imel bivši kralj Kdvard prav. ker Je dal prestol za ¿enako. Ce bi ae ssmo lordi in drugi lenuhsrji prepirali, bi bilo v redu. ali pričkajo ae tudi delavci in voditelji delavake atranke. Ben Tillett, aocialiatični poslanec, meni, da bi moral Kdvard ostati, strmoglaviti vlado In izzvati nove volitve. Po mnenju Tillett« Je bil Kdvard zelo naklonjen delavcem. zlasti valeškim rudarjem, katerim bi bil lahko veliko pomagal, zdaj pa ne more atoriti nič. DrugI delavski voditelji pa pravijo, da je Kdvard prav naredil, da je šel. Njegov upor je ograial demokracijo v Angliji in angleški fašiati ao ae očitno |*>teaali zanj. Ali ae bode dela v m k i voditelji v Angliji ali kjerkoli kdaj zedinili na avoji pravi delavaki liniji? AngličanNka (anglo-katoliška) cerkey je odurna gob* ria deblu Anglije. To Je angleška dr-šavna cerkev in grda apaka angleške demokracije. Ta cerkev ae Je odcepila od Rima v 16. atoletju za časa Henrika VIII., ki je bil jezen na pa peta, ker ga ni hotel ločiti «nI njegove Žene. Henrik je razylaail namegu »ebe za j*-l*ša Anglije, nakar ar Je aarn ločil od iene. < Dane« pa ta cerkev odreka |»oroko razpo-ročemm om'lwm!) Angleški kralj je še danea poglavar te cerkve, ima pa malo lx*edv; glavno oblaat ima vlada v sporazumu a škofovako zbor-nieo. Angleška zbornica bi morala ie davno ločiti to cerkev od drftave in šole, aploh «al vae-ga javn«ga šiv I jen ja in jo poriniti v privatno* t. llemokracija Anglije Im> bolj ali manj karikatura Uiliko čaaa. dokler ho navezana na cerkav ia plemstvo—arnešne «»»tanke Is srednjega veka. Zldpnškevo priporočilo Sharen.Ta. - YeÄrat mM*** ** ne 1**He,'ee jezijo nanj, kraja, pa mi bo list pošiljal. In ali oni reče, da čez štiri leta ne bo ProaVeta več izhajala. K t«n mu moram seveda takoj dodati, da tako govorijo naši naaprotni-ki, sovražniki SNPJt in vaega napredka. Dasi teh čudnih praro-(ov ni Veliko, jih je dovolj. da begajo in hujslmjo nekatere lahkoverne člane in altfcajne «t*te-je. Nam je seveda znano, da je pri naših nasprotnikih to že stara pesem. Saj so že ob rojftvu1 naše SNPJ vpili, da se je »redite "mrtvo dete". AH Jih ne poznate? Ti tiči se poslužujejo vedno enih in istih laži in hujskanj. Podpisani ne moreoaebno od-i govoriti na take bedaste govorice, zato pa to omenjam tukaj. Ce se bi mogle uresničiti želje naših starih nasprotnikov, bi sploh nikdar ne bilo ne SNPJ ne njenega glasila Prosvete. Storili so menda vse, kar so mogli, da bi preprečili, tudi molili so k ljubemu Bogu. Kakor izgleda pa jih je ljubi Bog pošteno okrcal, prezrl njihove Škodoželjne molitve in odšel v svoje pravljično lura-ljeetvo. Druga stvar Je, če bi vsi sedeli doma pri gorki peči in čekali, kdaj bo ta ali oni prinesel plačat naročnino ali jo sam poslal na upravo lista, potem bi se lahko zgodilo, da bi v nekaj letih šlo res vse po gobe. de manj tpa je takih, ki si bi sami naročili Pro-sveto. Zato ima SNPJ nastavljene po vseh naselbinah svoje zastopnike, ki se ne ustrašijo nobene nevihte ne slabega vremena, temveč gredo od hiše do hiše, »d jiaselbine do gasšlbine in odbujajo našega delavca za napredek SNPJ ln njenih publikacij, f . ' Na potovanju za Prosveto moram največkrat odgovarjati na vprašanja glede sobotne izdaje Prosvete. Težko pogrešajo sobotno številko, Jaz jim pa pripovedujem, da imamo velike potež-koče s pridobivanjem novih naročnikov. Na eril strani aem jih letos dobil lepo število, na drugi pa jih skoro toliko izgubimo vsled smrti. Razumeti je treba, da novi priseljenci več ne prihajajo In turojena mladina ne «na slovenski. Kadar umrje oče, je v mnogih slučajih Hst ga dotično družino Izgubljen, seveda ne tam^ kjer se zanj zanima tudi mati. Kjer pa ostane sam« mladina, tudi če je že odrasla, brez staršev, si ne bo več naroČila slovenskega lista, ker ne sna slovensko čitati. To Je dejstvo, s katerim je treba računati, fteveda ne pride v poštev na apiošno, a vendar se pozna. Najbolj je aeveda udarila naš list velika depresija. Sploh so bili vsi listi prizadeti. Nekateri so mnenja, če ne bi Proeveta imela svojih zaatopnlkov, bi naročniki aami pošiljali celotno vaoto za naročnino upravi. Na ta način, računajo oni, bi imelo upravni-štvo tolik kup denarja, da ne bi vedelo kam z njim, Proaveta pa bi menda Izhajala kar dvakrat na dan. Seveda ao take govorice nameeto da bi avojo naročnino pravočaeno p6ravna!l. Seveda jih; je mnogo, ki tega ne morejo atoriti, ker ao revni, je pe tudi mnogo takih, Id bi lahko izpolnili svojo dolžnost napram listu, ker ga radi čitajo, pa zaostajajo. V tir ikih slučajih, Še je le mogoče, ji» zastopnik prislteči na pomoč inr iz svoje b6rne pla£e pomaga. Za-to1 imam povsod dosti prijateljev. Iser «sem »poskrbel, da jim ni bil list ustavljen. Ako bomo skupi* pomagali nšši skupni stvari, po* •tem nam je'bodočnost lista zagotovljena še za mnogo let. Vsekakor pa bo^prihodnja konvencija naše jednote prisiljena nekaj storiti v prid dnevniku, a? ko hočemo iti naprej — In mi moramo napfej! Ako hočemo naprej, moramo dati naši mladini dve strani angleškega gradiva v 1 «asa ee ie mladenka začela zanimati z*¥koeve-to in «etoliko potrudila, da jo šten sedaj lahko sama čftta. To'je pač i da priznanja vredno na'Meh etrt^ neh. Ako bomo delovali n* tttnAde ko se da naši mladini dve eftvtni angleškega gradiva v dnevniku, mu bo bodočnost zagotovljena. Potem bomo lahko dobili tudi sobotno izdajo, kajti naša mladina bo začela iona agitirati za dnevnik. Poznam mfiogo angleško poslujoči* društev, katerih člani «o jeko i aktivni na Bruštvenem po-u. Veeelje bodo dobili tudi za čVnik. Seveda he kar čez noč. Zato priporočam enajsti kon- je jednota bila uštamVvlJena podlagi šv< zavaro-Vsak po-najHti Jmeltpred očmi, primanjkuj mora do* tvo wao in nihče blagajni mora biti toli-o denarja vedno v na- prej. Ne mislim tistih članov, ki so bfli v desnici deležni podpore, luullai--»--l----—«],' li I ■■111 DOOiai vate tj neereee ni 'Doictim in smrti, «ilfflh venci j i, da dovoli potrebno vaoto z» kritje stroškov, ki bodo nastali s povečanjem liste. Na 'ta način i ho imela Jednota dvojno korist in bo raatla ter *e -bolj napredovala. Seveda moramo biti vai za to idejo in jo uresničiti. Se vedno človek naleti na Patrone, ki pravijo, češ, nikoli nič dnevniku, pa se bo naša prijazna ■ ne ¿jta,m ,pa več vem ko ti! Ta-mladina kmalu privadila, da bo ki ljudje imajo menda reagOlobČ^ pomagala širiti naš dnevnik. Seveda ne moremo pričakovati, da se to zgodi kar Čez noč. Tako hitro ne bo šlo, morda pa hitreje ■ Itaki ljudje reveži na duhu. Clan-kot si mišllmo. Zato že sedaj pri- gtvu SNPJ in g|. odboru pripo- ke-troštarje sv. Duha, da jih obveščajo o dnevnih dogodkih in delavskem gibanju. Seveda so puhle. Ponavljajo Jih ljudje, ki nimajo zadevnih skušenj, delajo račune brez krčmarja in blebe-čejo kar tjavendan. 48eveda bi bilo lepo, če bi naročniki kar nami pošiljali naročnino upravi, In to v velikem Številu, ampak tega do danea še niao storili. Zato take ielje oatanejo le pri željah, ker ae niao še uresničile in vae kaže, da ae tudi ne bodo. Zato pa ima naš list, kakor vai drugi, avoje zastopnike, ki prejemajo, kakor vai oatali zaatopniki, gotove provizije, kajti znano je, da od zraka in dobrih namenov se ne da živeti. To ae bi morda zgodilo 1«' tedaj, če nam bi bil ljubi Bog tako naklonjen, kakor ta krat, ko je dobrim Izraelcem mi loatno poalal mano, ki je padala z neba. Mi tudi vemo, da Je atari Jehova zelo trdoarčen, neusmiljen — aaj dopuatl, da na ftpan skem v imenu krščanstva ubi jajo nedolžne otroke! I*riznati moramo, da ima naša SNPJ na vodatvu poštene čuvarje, ki čuvajo njeno imetje In njen dobrobit v vseh ozirih. Oni tudi vedo, da naročniki ne letijo kar tako akupaj, kakor ai neka teri predat a vi jajo. Predpogoj v takega liata ao naročniki, ki jih je trrtia dobiti — in «didriati. Nekateri ao tudi tako naivni, da ai aabijejo v glavo nekaj nemo- poročam glavnim odbornikom irt delegatom, da poavetijo nekaj časa temu problemu, o katerem naj tudi resno razmišljajo in razpravljajo. Mislim, da se predsednik In upravnik -še dobro spominjata, ko sem jima pred deveto konvencijo poslal «lično priporočilo. Oba sta mi zadovoljivo odgovorila, da se jima zdi moja ideja dobra, da pa upravni odsek nima moči, {la bi sam to izvedel, ker take spremembe nara-' dijo le konvencije. Pred deveto konvencijo sem namreč priporočal, naj ae prepiše glasilo, oko je v družini več članov, na dnevnik. Neka rojakinja na Finleyvillu me je naprosila, ker je njena družina prejemala šest sredinih izdaj, za vsakega člana eno* kar je bilo seveda nepotrebno» naj posredujem pri upravi, da se nekaj u* krene. Delegacija je upoštevala to zadevo In dovolila, da se odštel jejo tri članške izdaje glasllaiti prištejejo k dnevniku. S tem je bilo dotlčni rojakinji olajšano breme, pa ne le njej, temveč mnogim drugim družinam. Kdo mi da za moj trud danes priantf-nje? Nihče. Nekateri se še postavijo, češ, aaj mi morajo dati^ ker plačujem. Jože Cvelbar omenja v syo-dopisu, da je lepše dopise čitati kakor jih pisati. Prav rad mu verjamem. Mnogo sem seže trudil ln marsikatero uro prečul pri* pisanju dopisov našemu dšlovne* mu ljudstvu, da bi delali roka v roki za naš napredek. Namesto jriznanja te pa tu pa tam kak->en nezavedne* še ošteje. To naj mi bo v plačilo. Toda take hvale ae mora pač zavedati vsakdo, ki dela za splošni dobrobit. Zato pa se nisem še nikdar ustrašil takih In sličnih napadov, temveč sem šel naprej in poročal iz raz^ nlh naselbin, katere sem na svojem potovanju obiskoval. Tako delam še sedaj. Zadnjič me je vprašala neka sala 17-letna deklica v lepi slovenščini, kaj bom poročal iz njihove naselbine. Debelo sem jo pogledal, zakaj to vprašanje. Kaj pomaga, če kaj napišem, aaj ona itak alovenski ne zna čitati. I Pa. je odgovorila, da prečita vse moje dopiae. Njena mati ae nam* ročam, da bi treznq preČitali moj dopis, zakar vam ne bo žal. svobode glede veroizpo-vedanja, na f»tl način kot je u-stava Združenih i držav. Zaradi socialističnega prepričanja lah-ko postaneš državljan' Združenih držav, ne pa če ai tkemnnist ali celo anarhist. Socializem pomeni boljšo uredbo človeške družbe — potom glašovnice. fcazvoj tehnike je uatvaril ratmere povsem drugačne kot ao bile pvš^ 100 ali 50 leti. T? razmere zahtevajo preureditev Človeškega gospodarstva. Na primer: elektrika. Centrala, kjer se proizva-je ta šila, služi vs«pt ljudem Mf ne moremo biti neodvisni od centrale in imeti vsak avojo, do-čim petrolejko imamo. 'Vbite tudi na iati način centraHtfrftna po mestih in jo dobivamo kamor napeljemo cevi. Tako «e* vedno bolj in bolj tehnično izpopolnjujejo in centralizirajo tudi ,indiis- dina mora dobiti dve strani angleškega gradiva vdnevniku,lal ai je seni vsega, ter bil. A tšanea ne moreš nfj nič, aepri- trgati, da plačajo svoj asesment kam, i«fa nihče ne more pove- Pa se jezimo na kapitaliste. Ali tisti ljudje vedo kdo je so-cialist in kaj pomeni beseda so-dalizem? Tisti/ki se ponašajo s tem, da izrabijo jednoto, naj bi vsaj toliko bili dosledni in pošteni napram samim aebi, da bi se prej vprašali: Kdo pa je jednota? Ali so gl. uradniki v Chl-cagu? Ali so člani, veČina ubegi delavci? Glavni uradniki niso rnobeni gospodarji članskega denarja. Dni so le-to, kar ime pove — u-radniki. Oni ae morajo ravnati po pravilih,v ki'/Ih ao sprejeli de-legatje na konvenciji, katere je izvolilo članstvo. Pravi gospodar jednotinega denarja je torej članatvo, in kdor vedoma izrablja jednoto, izrablja vae Članatvo, ne aamo gl. uradnike, ki pe ao tudi člani, ampak kot u-radntki imajo svoje plače. Kdor izrablja jedrtoto, ne izrablja aa-reč zelo zanima za Proaveto ln mo gl. uradnikov, ampak vse moje dopiae. Nekega dne je vi- članstvo. dela, kako ae je njena mati sme-1 Jednota je bila ustanovljena jala, ko je čitala Prosveto, pa jo zato, da član dobi podporo v slu- To je tisto zlo, ki vodi nekam, a [dati. Socializem bazira na.znanoeti SoeiaHasm hoče, da -se upostav red in pravica «a vae ljudi. Socializem je,proti vojnam, prot hujakanju in sovraštvu -med ljudmi, je za < pošteno kooperacijo! Torej tisti, klmiaiite,4a nam je potrebno iti v oerkev in dajati duhovnom denar za cerkev je to vaša zadeta in-nobenemu ne sme biti mar. !N*prošeni pa ste, da ne sovražite onih, ki ne iščejo utehe pri gaspudih in i cerkvi. Saj je vendar Krlst učil Ljubite svoje sovražnike! ' George Gonslkv<496. 8DD Deirešt, šMk. — Geepedirtj-ski klub SDD priredi Sllvestro-vo veselico vHtotftčk večer,*tfne 31. dfcoenrt)!*, v dtortmi S 437 &Oi Uwaeis-ave.«TVypo'f»-vovrstna veselica. U*Wtii'Mšta Ur dve godbi, ena v «gorajtti fn ena v >sp«dnjih • da bo uatreieno staHm in dim. OddilMe bo-sdratimo nastop noveta! »J. Grsvorlck. Naloga Vaški tttček (piše šolsko nalfo)- Tn naloga o olianosti. Jaz sem ^L 0^ sem zabit. ?Neeete vsi sdeleftfli redi vo-litev uradaikov aa priheinje k-to. pe tudi tato, da ee raéijodru- l.nls < ompeitvft. praésednlli Kalalanlle. ge vari eb gvSha B. Dar- ge vaine zade ve Na avUenje na gofegs. ko pra vi jo, aaj me rvtlje. radHeIJa Apaiwklh alndlkallslov. kl je MI mrtao ranjea aejl v nedeljo! upravnlk posea ie Iz atarega'pH Túre paae pure Stric Jure: Le j fPtatím ruje, pasjfa ^». ¡m meno mi zeli, naj mi Bog edpnati-moje stare grehe! Alston, kakšna je to logika'f VSfcški tepec: Takšna,^kakršna je vaša «ai. tenga, atric Jure. Na prvi strani vaše cajten-ge je slovesno prokiamiran aveti božični mir na zadnji,strani, na dvorišču, kjer ste vi doma' imate pa^božični "fajt" a starim Zidanikom¡ Takšna je vaša paaja logika . . . * _ r Sveta aktlvneet! Stfic Jure: Cu j, Hu¿o, mehadriiujaol, kakšna orenga pa je to? Ti ai najinUligentnej« Slovenec v Amerikj, toda na etrele, ki letijo nate iz Prosvete, moram lajati jaz! Ali je to pošteno? Moja koroška manirá je, da viakdc avoje vino pije. Hugo (brutalno): Nošiene pritožen««! Zakaj te pa' Imamo ? Le piši—in vse oberi! Jure (ponižno): Alston, dobro. Toda, ker ti naj inteligentnejši, povej mi, kako bi ti odgovoril, kadar te Prosvéta prime zaradi tega: enkrat zapišeš, da je materializem popolnoma crknil, je "aiwgespielt", ni ga več, tacol-po-tem pa zapišeš, da je materíalizém odgovoren aa bestialno klanje v Španiji, Afriki in drugod. Alston, .Hugo, kako bi ti "skveraP to )VMjo Alston, aaj veš, da ne bo—pasje Wgike. •Hugo (fa svetlo pogleda): fO-^to? O—to je pa «noja sveta skrivnost! 0*0, Metropoli rdmghček Metropolski jager ^tetija Jager, Tonetov šva-fer, ne zaklinja, da puška je zato, da se strelja i njo. Jager Jager puško proč ne položi! Le puffčlj dajte vai! Dajti vai, dajte vsi, da bo kri! — pravi Mari janea, - 'JagroVa najlepša mon-"to ni nič! Oča Coughlin je bil tudi i le zagnal pitlko preč. > Mar si ti, Ma-več?"-- izpoved1 všre Verujem,\ da -so ^Miklavži—vsak oče, vsak štric, vsaka mati, vsaka teU, vsak mož in vsi-ka iona je Miklavž! Verujem, da so hudiči—vsak diktator, vsak .fašist, vsak iskoriščevalec, vsak šarlatan, vsak ropar, vaak tat, vsak-slepar in vaak humburar ¡je hudič! Megleni dnevi ' 'Potna jesen se je* odele apet v sivi plašč megle fn ga noši tu nebno skozi mesta in dešilo. Včašftrje ta meglena obleka teko gosta, da ne tfm s te štrani eeele «a'drt«o stran, ***** lurvišljo močne «lektrééne'evetllke kakor daljM Tune v zraku. A *di megla al tako gosta in propušča nekaj svetlobe, je vse sivo v aivini, barve so kMe in umszsne, sonce pa je tako nevidno, kakor da je odpotovalo od nas in ogreva ter Obseva nekje v vesoljnosti druge premičnice. > Neraljni, zakrknjeni in, pokašljujoči uprav-Ijno v takšnih dneh avoje vaakdanje posle le neradi' vdümranso mrzlo vlažni-zrak ini raztresamo evo jb alabo voljo nad ljubimi bliini««» Tako globoko Učimo v megli, kakor da sedimo v temnem vodnjaku, iz katerega ni izhoda. Pri tem*e nití «e gafedamo, kako smo kratkovidni. -Ce ai ogledamo poročila vremenskih poslej, bomo namreč nšleteli na besede, kakor Me: »V višinah «mčno, vedro in n linah megU." To ne pomeni, če prevedemo^ jezik vsakdanjosti, nič drugega, nego da m tmeje-peMsiet, najbolj žarko «mee'z nájbolj nas je «vet ktkor u vso večn^t zamegl ^ pri tem pa ~ ngm i«II kakor otrokom £ si nataknili zaveso pfid oči In * noč, ker Je v njihovih <**h vae temno » nikakor ni zatft v nrfgV). *ml smo tok' ^ koVtdni, da ne moremo skozi megle vMetl sonca . ____v n^urn- . Ptič-noj -vtika baje é^^Ktl je pr*-n«n „panju, da neke Djjrernosti. ^ •Mkrin ki Je sedaj ne vMl p» JtüttAi ^h, .Bal^o v--in .^vno se je i konvencij« I juifn^^* udWÎSÂÎS ' v BJrlairoe oí the C). Sklic«» je bila tatos v ^¡¿u»u, Ohio. Daiegafcj«» s»-Lti zadragsretvo širom vse su poudarjali » zadovolj-hiter rssvoj tega gibanja deželi, odkar je nastopila Sija . krasili so veliko as»!-, . u komisijo, ki jo je pred-| Roosevelt odposlal na H in V druge inozemske da proučijo, kaj bi mogla ¡storiti, da pomaga k raz-Bju poljedelskih in indus-„¡h zadrug. Konvencija je v Lm naglašala važnost za-, fcrskega gibanja v narod-gospodsrskem življenju. IfiSfv i je bilo izdanje knjige Ho-Pja M. KaHens,%ii»osi naslov ■ Decline and Rise of the Smer" (Padec in povzdig limenta). Ta knjiga j« jako ledna zgodovina «adrttim-I gibanja v tej in drugih Lh sveta; obenem pe v njej filozofija konaumnega za-, Gitva, ki skuša dokazsti, jo se človek morc/povzdigni-do svobode m signnwÉti^SS-. Jim prh6wlevail)em. ZadružniSko gibanje is mor-Ifaa poti k tako visokim avr-im kakršne njfgoVi n&vflttše-vóditelji predvidevajo, aH za Mkt se društva, organizirana konsuraentov, Ukvarjajo s ta-I praktičnimi nalcftsmi kot je lipova rije in prodájaitje polje-elikih pridelkov, ktme, gnOjil, vtomobilskih obro&ev in ražne-dnj^a blaga; v ^mestih pa kmo zadružne banke, zavaro-Bnice in kreditne organizacije, itudi zadružne apsrtmentne hi-■jroeerije, pekafne, prelnfcé, fcvracije itd. [Odkar je skupina tkalcev v an-ftki vasi RoChdale pred 90 leti Ctanovlla prvo kooperativo, se Ikonsumno zadružništvo razši-I po vsem svetu, tako da linar I dandanes kakih 100,000,000 irugarjev po vsem svetu. V Iruženih državah imamo sedaj ■ zadružnih društev s skup» klanstvom 2,000,000 zadru- ffjev in ceni se, da njih letni raí zna*a 866 milfforiov totfát- ■ ali po en milijon na dan. [Slučaji zadružništva, skupne ibe kapitala, poslopij in orodij [bili znani že od pamtiveka, ali Vemo zadružništvo datira od U844, ko so lancashirski tkalci wnizirali Rochdale Society of Suitable Pioneers z glavnico 1140, nabrano med člani. S tem Ipitalom so odprli prodajalno z [Jogo raznih potrebščin: moke, pla, sladkorja in ovsa. Po tri-pstih letih so imeli 1850 članov, Ivnico $75,000 in letne prodaje I inaáale $400,000. Se kasneje ^organizirali federacijo zadruž-pi prodajalnic na drobno, ki je ptla skladišča na Angleškem in [kontinentalni Evropi in je ime-|»voje lastno brodovje. Ta u-pna zadruga s svojo demokra-jno organizacijo in s svojimi plovnimi metodami je služila I vzgled v mnogih drugih deželi Od konsumentov se je gibanj* razširilo na producente in Jiogo k operativnih delavnic se [pojavilo na Angleškem, Fran-pern. Belgijskem in Nemškem Mor tudi v Skandinaviji, v Združenih državah Je za-■niitvo začetkoma napredo-5 jako počasi. Razne zadruge 1,1organizirane v četrtem za« «t koma petega desetletja ■¿¿njega stoletja, ali niti ena P~preživela. Prva uspešna zahina drultva ao bila ustanov-«hI finskih in čeikih pri-pencev, ki so se okoli 1. 1910 ■*I»H v državah Maaaachusetts, [»eoiuin, Michigan in Ohio, «traína organizacija Fincev—| Pntral Cooperative Wholesale bila ustanovljena L 1917 s ■NUlom kakih $16. L. 1984 pa • to idruAenje imelo 100 véla-J»'»h zadrug, katerih akupne za ono leto so znašale I' I jonov dolarjev. Večino- * ^ bavi z jeatvinami in obU-¡' Največja zadruga na drok v K«vero-cen train ih državah mlekarska, otvorjena I. 1921 1*1 ^ruapolisu. Ima 6,000 kon-«**ntov in Ima več ko tri mili-■Ha dolarjev letnega posla. Aw..H*hl farmarji ao organl-. 'ndrutna društva, ki se " ¡mil 9wám*rnrn ^■njem, zadružnim raapele-Si "" letine, tudi zadružnim gnojil, krme in kih ter aplošnih potreb-Hitri rssvoj zadružnega vanja gazolina med farje jako pomemben v napredovanju zadruiniAkega gibanja. Prva zadružna postaja za sije in gazolin je bila otvorjena 1. 1921 s strani skupine srednje» zapadnih farmarjev. To je bil signal za stotine eličnih društev, ki so se brzo ustvarile širom Za - pada. Največja izmed zadrug na drobno je Fi^ebom County Co- P] |p ti operative Oil Company of Alberta Lea, Minnesota, ki je 1. 1925 začela s kapitalom $500. Danes ima 134 včlanjenih zadrug, ki re&tavlja članstvo 40,000 za-rugarjev. Njen posel 1. 1936 je iznašal približno $970,000. Da pospeši razvoj konsumnih zadrug, je Edward A. Filene or-aniziral Consumers Diatribu-ion korporacijo in prispeval $1,-¡>00,000 za njeno začetno kapitalizacijo. Njena svrha je nuditi priliko za centralho nakupovanje sa zadružne prcglajalnice, kakor tudi izboljšati njihovo upravljanje in postrežbe konsumentom. Napredek zadružništva na polju produkcije ni bil še tako izrazit, ali mnogo pionirskega dela Je bilo napravljenega tekom depresije, zlasti s strani nezaposlenih delavcev, ki so organizirali "borsa dela" in druge vrste za-drugarstva. Gibanje pa Je še vedno v stopnji, kjer konsumne zadruge o-praVtfajo manj kot polovico odstotka trgovine te dežele. Zadružništvo je v glavnem gibanje iiS deželi v korist poljedêlcem. ._FUS. Vesti iz Jngoslairije Volilna zmaga v Trbovljah Pri občinskih volitvah v Trbovljah v nedeljo, dne 6. decembra je zmagaj lista delavcev, kmetov in obrtnikov s 1966 glasovi proti 794 glasovom JRZ (nosilec liste krščanski socialec Križnik Filip) in 16 glasovom JRZ II (nosilec liste Kmet Franc). Ker je dobila lista delavcev, kmetov in obrtnikov absolutno večino glasov, odpade na njo 83 občinskih odbornikov, ns JRZ 8. Volilna ZBMga delovnega ljudstva ns Koreiki Beli Rezultat volitev na Koroški Beli: volilnih upravičencev 1,-167, voljlcev 839 (80.4%), lista delovnega ljudstva 427 (16 odbornikov), JRZ 172 (7), nar. opoz. 118 (1). Velenje: volilnih upravičencev 821, volllcev 490 (59.7%), JRZ 877 (22), lista delovnega ljudstva 113 (2). Rudnik pri Ljubljani: 402, 316 (87.6%), JRZ 153 (8), skupna opozicija 163 (15). St. Pavel pri Preboldu: 749, 535 (71.4%), JRZ 210 (2), skupna opozicija 225 (16). Drami Je pri Celju: 439, 365 (83.1 odst.), JRZ 176 (3), opozicija 189 (15). ffl. Konjice: 379, 343 (»0.81 odst.), JRZ 166 (3), skupns opozicija 177 (18). : Šmartno pod Saaareo »ero: 750, 606 (80.8%), JRZ 393 (21), skupna opozicija 2*8 (8). V Hrastniku Je izvoljen ca župa- Hittrt' s. Jlalovrh Pri volitvah v Hrastniku je bil izvoljen kot noailec edine li-ate s. Karel Malovrh. Lista Je bila plod volilnega sporazuma In glasom zapisnika z dne 11. novembra 1936 brez vsake politične opredelitve. Iz Hrsstnlks nas naproisjo, da najcnergičnej Raven in 21-letni Ciril Galej Loga pri Sv. Luciji. So>eni bodo v kohtumaciji. Aretiran pa je bil iz enakih razlogov 26-letni Milan Nardin, ki ee je te dni vrnil čet mejo nazaj v svojo ožjo domovino. V Smartnem pri Kejakem je bil pred kratkim imenovan novi občinski avet, sestavljen kakor doalej po vseh drugih slovenskih občinah, pretežno iz slovenskih kmečkih posestnikov, obrtnikov, gostilničarjev in delavcev. V nedeljo je bil zaprisežen in je nato ime) svojo "prvo sejo. V Komnu ao zaprli za nekaj dni prodajalno trgovca Antona Ravbarja, ki je baje prekršil odredbe oblasti glede cen v trgovini na drobno. Goriški občinski svet je sprejel na znanje podestatovo odločitev, da se ima pri zavarovalnem zavodu v Rimu najeti posojilo v znesku 5 milijonov lir. Prvotno je nameravala občinska uprava najeti 7-milijonsko posojilo. Razlogi za to spremembo niso znani. Fsftistovski zvezni tajniki iz Trsta, Gorice. Pulja, Zadra in Vidma so imeli preteklo nedeljo v Trstu poseben sestanek, na katerem so se posvetovSli o izenačenju cen na drobno y njihovih pet pokrajinah, V Cez Soči je bil imenovan za tajnika tamkajšnje fašistične organizacije njen dosedsnji komisar Lojze Klavora. Enako je bil imenovan Komisar Pasquale Pignataro za tajnika fašistične organizacije v Rihemberku. Smrtna nesreča. Blizu Polju-bina na Tolminskem se je smrtno ponesrečil 26-letni delavec Ivan Kramar. Z gore so sprav* Ijali les. Nenadoma je padlo večje deblo iz riže na Kramarja in mu zdrobilo lobanjo. Bil je na mestu mrtqv. Spor v uni ji prista-nišenih delavcev Militantni vodja žigosa predsednika New York.—(FP)—'"Pomorski proxpet bb zapatfni obali je paraliziran, ker tam nimamo ljudi, kakršen je Joe Ryans." To je bil odgovor Harryja Bridge-sa, mllitantnega delavskega voditelja, J. P. Ryansu, predsedniku Mednarodne zveze pristanlšč-nih delavcev, ker ga je odsUvil kot organizatorja. Podal ga je na masnem shodu, kateri se je vršil v Madison Square Gardnu in katerega se je udeležilo 17,000 mornarskih stavkarjev in sim-patičarjev. "Jaz imam še vedno uradno pozicijo in Ryans me ne more odstaviti," je rekel Bridges, ki je predsednik distriktne organizacije pristaniščnih delavcev v San Franciscu. Ryans Je namreč posvaril pristaniščne d«lavce na zapadu, naj ne podpirajo stavke mornarskih delavcev, ki Js "nelegalna." "Naša stsvks je bila nelegalna tudi I. 1934, dokler Js nismo izvoj**ali„ potem pa so eni, ki ao jo >ot*ojsli„govorili, ksko so jo dobili," je/ dejsl Bridges. "Ryans nam očita, da es» komunisti, ampak to nas »e vase. mirja. Poznamo tipe ljudi, ki straAijo s komunizmom. Ti so delodajalci in njihovi podrepni-ki, ki so se izrinili v deUvske unije. StavkarJI ob zspadnl obali so že zmagali, toda zmaga ne bo popolna, če ne bodo mornarski delavci ns vzhodu izvo- b Zmaga relifnih delavcev v Chicagu Krajevna postojanka WPA kapitulirala Chicago---(FP) — Po osem dni trajajoči "sedeči" stavki, ko so piaarniiki delavci okupi rail urad iWPA v nebotičniku Merchandise Mart, so stavkam ji isvojevali akoro vse zahteve in dobili zagotovik), da bo re-liina administracij* upoštevala druge piitoŽU. V tej stavki sta bili zavojeva-ni dve uniji, včlanjeni v Ameriški delavski federaciji — Zveza ameriAkih učiteljev, katere podpredsednik je bil tudi med stav-kar j i in Technical & Research Employes unija. Drugi sta bili unij* Čikaških umetnikov in krajevna postojanka Delavske zveze, organizacije brezposelnih delavcev. Vsi, ki so bili odpuščeni, bo-do dobili novo delo, če bodo dokazali, da so v potrebi. Oni, ki so bili doslej upoaleni v federalnih relifnih uradih, bodo premeščeni, toda plača jim ne bo Utrgana. Noben sta v kar ne bo žrtev zapostavljenja. "Sedeča" stavka je dobila precej publičitete v čikaških dnevnikih iz razloga, ker je bila prva te vrste v Chicagu, ampak, kakor vse kaže, ne bo zadnja. Slična stavka je I« izbruhnila v tiakprnah Hearstovih listov, a je trajala le nekaj minut Bila je protest, ker uprava Hearstovih listov zsvisČuje obnovitev pogodbe, ksters veljavnost je potekla pred več meseci. Orgariixactja čaiopištuh New York .—¿Da vid Stem, is-dajatelj lista Phtlstfelphls Rec-ord, je nazval Zvezo ameriških časopisnih izdajateljev sovražnico demokracije, ker Je na svoji seji sprejela sklep, lis se ne bo pogajala z Ameriškim časopisnim gildom, organizacijo časopisnih delavcev. V znak protesta je resignirsl kot direktor zveze in izjsvil, ds ne msre imeti več nobenega opravka z organizacijo, ki zsMevs, ds izdajatelji časopisov kršijo WajmerJev delavski zakon, ki imranUra da. lavcem pravico kolektivnega pogajanja. Obsodil Js dekla raci-jo, da bi podpis kolektivne po-godbe s časopisno unijo rezulti» ral v omejitvi svobode tlaka. "Zvesa izdajateljev časopisov hoče pod pretvezo, da tesni svobodo tlaka, obdristi posebne privilegije," pravi Stern. "Kot izdajatelj lista sem priznal unijo čssopisnih delsvcev kakor hitro Je bila ustanovljena in prav nič ne ovira moje pravice, da povem v svojem listu, kar mislim. Kakor drugi, tako tudi časopisni dels vel potrebujejo svojo orgs-nizscijo, da ščiti njihove interese in prsvtos." "" i y| Slovenska Naroda« mi-u la Podpora» Jednota lf. všHhv« I »07 T JkP » Luis Urin* Preste*, vedja Delavske aveae v HrasillJI. tesarjev, zidarjev in drugih delavcev brez zasluška. Vaaka industrija, ki plačuje ' dostojne mezde, jih lahko dobi kolikor hoČq. Po teh poročilih, ki jih objavlja kapitalistično časopisje, je zlsstl pomanjkanje delavcev v stavbni industriji. Dejstva, bazirana na podatkih splošnega pregleda, ki so jih dobile mednarodne in narodne unije od pridruženih organizacij, pa kaftejo, dn je povsod dovolj izurjenih de-Isveev. M, J. McDonough, tajnlk-bla-gajnlk stavbnega departmenta ADF, je dajal, da samo oni, ki nočejo plačevati dostojnih masd, kričijo o pomanjkanju iiurjenih delavcev. Slične Izjave ao podali predaedniki Zveze strojnikov, bratovščine clektričsrjev, unije taaarjev in drugih dslav-sklh organizacij, i Odprava najem-ništva na farmah Zadevni načrt ponovno pred kongretom Washington, D. C.—Zvezni ss-nator John H. Bankhead, demokrat ia Alsbame, Je nsansnll, ds bo ponovno predložil aakonaki načrt glede odprave farmskega najemnlštva v Ameriki, ko as kongrea anlde v svojem zasedanju po novsm letu. Nsčrt bo podpirala •Rooseveltova sdmlnl-•trscljs, ki smatra farmako na- ||» A^ Cklaaea. IIL ttL R*rkw«l| 4H4 GLAVNI ODBOR a N. P. J. upravniUDSKKl VINCKNT CAINKAR, prada^laik.......aWT8.UwadalaAva.Oitoaia.nl rklD A. VIDBR, «1. tajnik.............aae? B.U«aS»laAv«.,Ckkato,ni. LAWKKNCK ORADISHEK, taj. kol. add.aSIT S. UwnO :t >va., Chiea»o. 111. IOHN VOORICH, «1. blacajalk.........9067 H. Laimdal« » m Chlsago. III. HUP CODINA, upravllvlj glaaila......V067 S. Lawndal« A •., Okkago, III IOHN IIOLEK. urvilniK «la.lU.........2667 8. Lawadala A v* nilca*o,lll ODBORNIKI i FRANK SOMRAK, prvi podpr«la«dnUi......M6 K. 7«tk 8v., CUftlaad, O. JOHN K. LOKAH JR., drugI padprada^lnik. .101)7 K. lOVth 8t., Clavtlaad, O. GOttrODAURKI OUSBKi M ATM PBTROVIC1, pradaadnlk............t66 C. Iftlai 8t, Clavaland, O. ANIUONV CVKTKOVICH..........Saooca Ava. Brm.kljn, N. Y. IOHN OUP.....................«81 8. PruapMt Ava„ Clarandon Hllla, UL POROTNI OOSBKi JOHN 00R8BK, pradaadalk..............4\4 W. Hay St, Sprlafflald. IIL ANTON ŠOLAR.................................................Ros 87, Araaa, Kana. IORN TRČKU.i,iv<«..•.,......•.....«.....•...»Ros Jfftf, gttralmn^, I'*. FRANK PODBOJ..................................B * 61, Pafkhlll, Pa. PRAN K RARB10H....................10611 Muakoka Ata., Clavaland, O, NADZORNI ODSRKl FRANK IA1TS, pradaadalk......t..1601 Be. Lavmdsla Ava., Ohlaago, IIL PRBD M ALG Al...............................66 Oaalral Park, Para, lil IAOOB AMBROtlCR.......................416 Plam SU Ktalalh, Mina. M *ftja v Sk Ameriški krojači pomagajo Spancem Obleke m otroke ientfke branilcev republike in New YsrlL — (FP) — Orgs-nisiranl krojsški delavci bodo nsredlll 100,000 gorkih oblak („-.„n.' .. .. In Jih ikmIsII otrokom In ženam Jemnlštvo za nsjvečjs Ho sme- ilMoy ipiinAk4 IJu4tke Ärmj|d4,( ki se bori proti fašistom, da as ohrani Špsnska demokrati Js In nas naprošsjo, da najenerif.cn^j- ^ hUvJ še zanikamo potvorjeno poročilo ^^ tm ( "Ponedeljskega Slovenca", glasom katerega naj bi bila v Hrastniku zmsgsla JRZ kompro-misna liaU. Z JRZ ae v Hraat-nlku ni nihče vezal. Boj zoper zava-jabo propagando Neresnična poročila o .pomanjkanju i*ur-jenih delavcev Washington, D. C—Organi, zacije delodajalcev spst širijo poročlls, ds oe morejo dobiti izurjenih delsvcev, dočlm unije trdijo, ds Je tisoče mehanikov, S riškega ekonomskega «ivljsnjs. V aadnjem zssedanju kongre. ia Je aenator Bsnkhesd predložil načrt, naj kongraa uatanovi fr deralno korporacijo, ki naj bi financirali kupovanje farm In Jih B)tsm prodala najemnikom pod hklmi pogoji, Nsčrt Js pred-videval sklad milijardo dolsrjsv v to avrho In bil Je apreiet v ae-satu, nižja zbornica pa gs Je isvrgls. Nato ja predsednik Roosevelt Imenoval posebno komisijo ter jI poveril študijo tega roblema. Načetnlk komiaije Je[ snry VVsIlsce, tajnik federsl-f ssgs poljedelskega departmenta. Hlstem farmskega najsmnl-Štvs v Ameriki se Je silno raztegnil v zadnjih letih. L« 1900 ao najemniki obdelovali četrtino^ ameriških farm, preteklo leto pa več ko polovico. To kažejo po-datkl, katere Je abral poljedelski dspartment. Amerika saostaja, kar se tiče reševsnjs najemnlškega proble ms, za nekaterimi evropskimi drŽavami. Na Irskem na primer Js sistem najsmnlštva odpravljen, dasi so pred tridesetimi leti najemniki obdelovali M odstot kov kmetij. Danska je blls prav tako uspešne, Francljs pa Je znana kot dežela posestnikov od revelseije, ki Je ssdsls smrtni udsrec fevdalizmu. republika. l)o*iuj ao naredil še 10,000 ženskih in otroških su. ken j. Načslnik odbora, ki je pod-vael to akcijo, Je Francla J. Gor-man, podpredsednik tekstilne u-nije, tajnik pa Charlea S. Zlm-murman, podpredsednik unijo oblačilnih delavcev International Ladlea Garment Work-ers, V odboru so representira-ne vse druge unija, katerih člani so upoaleni v oblačilni In čev-IJaraki industriji. Te obratujejo sedaj 10 delavnic, toda števil«» se bo v prihodnjih tednih po-dvojilo, Španski otroci in ženske po-trabujejo obleke sedaj, ko Je pritisnila aima in odbor kroja-šklh unij bo aa to skrbel, koli-kor mu bodo dopuščala sred* stva. Glavni stan tega odbora, ki ablra tudi prispevke. Je na «0 W, Sftth st., New York. V blagi spomin obletnice smrti JOHN BENVINA Lete Je le minulo ed kar v Madnl flflÉliÉk, Dvsfc^^i ^Qp^Q^ ju o^lRvisê wAwi v i^^jn^m tpomifiu œCali» Mb^ry B^nvini toprofA iw oSroci. MsKesspeet Pa. V osUlih občinsh Js, kakor slove uradno poročilo, zmsgals JRZ, dasi ponekod aamo a par glaaovi večine. Tak Je rezultat javnih volitev v Sloveniji. Vesti iz Primorja I>rnl»n* n«>\ irf Zaradi bega čez mejo ao bili prijavljeni oblastem 27-letnf 811 veri J Winkler In 25-letni Bogo mir Sirk is Gorice. 26-letns Franka ClbeJ iz Gornje Tribuše, 2* letni Andrej Brovc is Grahove ga, 24-letnl SUnialav VrM s Na tem shoéu je govoril tudi ! bivši kongresa i k Vilo Marcan-tooto. On Je dejal, da bo vedli ! delegacijo mornarskih stavkar- » Jev v Washington én aahteval #e-♦ deralno InUrvenciJo v aUvkll mornarjev ob Atlantiku. Vlada l naj ustavi aubvesetye parobrod-l nim družbam, ki nočejo pristati i na zahteve aftavksrjev. ^ Trgovki kletki zmagali v Akronu A kron, O—Prva stavka tr-govakih klerkov r veletrgovini Je Mla končana s zmago unije Dobili eo zvišanje pèaée, krajši i delovni teden, bonu» In sage*"-vilo. dn bodo delodajalci edpra i vUl razmere, ki eo priailile unijo. na oklic stavke. j. 9 jjjf Jrrr f r r r errtrr rrr-r............................ u DESETLETNICA Slovenskega Delavlkega DomaM 15336 Wâteiion Ad. - Oeveland/ Ohio Gála \umattm prytmfit OB 2. URI POPOLDNE KONCERT plea v M ái irssiti VfTOWWA «êc le 2Sc ss pba «m _ DELNIČARSKA SEJA % kefpnrsrijr . IM^VRNÄRItJICI.AVWil DOM" Imi Wslerleo Hd . Clevelend. Ohio Glasom aàlepe ae|e dlmktorljs H.D.D. se vrél Utas eejs detallar Jev hi drnAUv delnišarjev hnrp^aelje "Hh" IJelavskl Dem". I»»š Weleriw Hd.. Cleveland. Ohle, IM K SI. JANUARJA (iUVBVMl, IW7 v evdIUriJn H.IMI t Naznanilo in sabvala X a*lsw*rna šalama v arm sparalaai lafta« vasi va«ai MNmdalkMa, prl|alrli«M Ia aaaateai. da krala a«rt lalrsala Ia aaS» »rrd» aad* *m l|aM|#a«fa «aerass Ia alaia JOHN MARINCA Pokalni m 1« adprsfll aa ponWiw dal« 99. akudHa I. I., (uda prall Mm aa |a Hrvata plaat kaau»a|a Ur «a pakapala \m\ eM. tak« *a je Ml aa mmiu mri»*. Pagrak aa |a vršil la ktá» Aalaalt I. aavraibra I6SS ta ataer pm «Irtlaa* akradu. Raalkl ja MI rata« v vaat Uaar, ab/Ina Saalav aa Prliaarakaai, Takal MM**« lalaM* aaeras« ta eSalarka, v ««ara« kraja M Mala la aaalra. lar va« Miradatkav, lakraaa aa aakvallai vaaai. kl ata ail paaiafatl aa kalartkalt «a*ia la m» iMaáill » art talaatl. I'hmMm» aa sakvaltai Matka lakra, kateri |e Ml alagev aaSala« la ert|alal|, 1er Madys ta KUt VardaA, val la Sa-eariar, Wya., lar aira. NaiHt# ta Taaeta lakra la Wlalaaa, Wya. Mala aa|>r#aa|6a fcvala #laealva draât«« M. IST **PJ ta dra*lva ii. Il MSI*/., kairrtk /laa la MI, kakar ladt aradatUai «*Mk draâlav aa aMI-aa adatvAMi pfi pefraha Sr11 II « «artg-l. IN i M M Mal * PaMval v »Ira »• »afcka aal TI mm» aa»»rtáka a» E Mary Hartar, aagraaa, iaa. gaal«ri taka). M ga irai M aaalra. lNaa«M»tllr, Wya. allai- ¿alaMa t «laraai kra|a àstffeiM o.« ■ / i ¿ntwsfofc jmH "No, kako je T je vprašal mož, snel rokavico in mu ponudil roko. "Prsvijo mi Snase/' je dodal, dočim «ta se rokovala. "Meni pa Beilew,H je odvrnil Dimač in začutil poseben nemir, ko je pogledal poglavarju v ostre, črne oči. "Vidim, da imate dovolj živeža. Dimač je prikimal in posvetil svoje zanimanje koeti, ki jo gledal. Naglae škotskega narečja mu je ugajal. . "Deleži so veliki, kajne? No, pri naa le redko stradamo. Pa je tudi boljše naravno kot pa mestno, doma vzrejeno meso." "Kakor vidim, nič kaj ne marate za mesta, se je Dimač zasmejal brez vsakega namena, samo da bi nekaj9rekel. Presenečen je zapazil, kakšen učinek so imele njegove besede na Sanssa. Kakor občutljiva rastlina je mo* vztrepetal in povesil roke. Potem se je v njegovih očeh gostil divji in žilav odpor in zagorelo je v njih sovraštvo, ki je vpilo od neizmerne bolesti. Naglo se je okrenil v stran in, zbravši vse svojo sile, malomarno rekel preko rame: "Se bova že pozneje videla, Mr. Belic w.Jo-lenja čreda se pomika proti vzhodu In grem, da najdem prostor za prihodnje taborišče. Jutri pridete vsi za nami." •To ti je koamatin, kaj?" Je zamrmral Cok, ko je 6nass s svojimi tovariši odrinil. Zopet si je Cok otri roke na kožuhu volčjega psa, ki mu je to očitno ugajalo, ker je takoj polizal na dlaki ostalo mast. Tisto dopoldne je Dimač odšel po taborišču, kjer Je vaakdo marljivo vršil svoje delo. Baš se je vrnila velika družba lovcev in možje eo se hitro porazgubili med številnimi ognji. Odhajale so skupine žen in otrok, z njimi pa' psi, zaprošeni v sanke. Zopet druge skupine žena in otrok so s psi prevažale sani, naložene z mesom zadnjega lova, ki je bilo že zmrzlo. Pritiskal je oster pomladanski mraz in pri trideaetlh stopinjah pod ničlo je bil prizor, ki ga je Dimač vi-del, bolj divji. Pletenih ali tkanih oblačil ni bilo videti. Vsi ljudje so bili enako oblečeni v kožu-hovino in mehko strojeno usnje. Mladiči z loki v rokah In s tuli, polnimi koščenoostrenih puščic, na ramah so hodili po taboru sem in tja Dimač je opazil tudi mnogo nožev Iz kosti ali kamna, ki so Jih imeli lovci zataknjene za p*, som. Žene so se trudile pri ognjih s sušenjem mesa, dočim so dojenčki na njihovih hitotih mirno zrli z okroglimi očmi okoli eebe in sesali koščke loja. Psi, najbližji sorodniki volkov, so renčali in kazali Mmaču zobe. Trpeli so tega prihajača le zato, ker je bil pod varstvom grča-ve palice, 4(1 Jo je nosil v rokah. Sredi taborišča je Dimač naletel na ogenj, ki je bil najbrž Snassov. Dasl so se Indijanci tukaj le začasno utaborill, je vendar bilo ognjišče zelo skrbno zgrajeno in večje nego ostala. Zraven ognjišča pa je stal oder, tako visok, da ga pel niso mogli doseči. Na njem so ležali zvitki koš in druge opreme. Ponjava, skoro pol šo-tornice velika, je ščitila pred vetrom prostore, kjer je družina poeedala in spala. Ob koncu ponjave je stal svilen šotor, kakršne navadno rabijo raziskovalci in bogati lovci. Dimač ni še nikdar videl tako- lepega Šotora In zato je pristopil bliže. Ko Je tako stal in gledal, so se zavese, ki so zakrivale vhod, razgrnile ln pred nJim Je stala mlada deklica. Tako gibčne Šo bile njene kretnje in tako nenadno se Je prikazala, da je Dimač ostrmel, kakor da vidi prikazen. Videti je bilo, da tudi on podobno učinkuje nanjo, in nekaj trenutkov sta nemo zrla drug drugega. Oblečena je bila od nog do glave v kožuho-vino. Toda kože so bile tsko lepe in tako Imenitno strojene, da Dimač svoj živi dsn še ni videl takih. Njen krstki kožušček z nazaj spušče- no ogiavnico je bil sešit iz njemu nepoznan.h, a čudovito krasnih kožic, ki eo ae svetlikale kakor bledo srebro. Skornjice, izgotovljene iz samih srebmkastib kožic, odrtih z riajih nog, so bile podšite s podplati iz mrofcevine. Tudi rokavice z dolgimi rokavci in vsi drugi deli njene obleke so imeli barvo bledega srebra in eo motno sijali. Iz tega srebrnega lesketa se je dvigala, naslonjena na vitek in nežen vrat, krasna piavoiasa glavica. Dekličina lica so bila rožnata, oči modre, ušesa kakor dvoje bledondečih školjk. Vse to so obkrožali svetlokoetanjevi lasje, pd katerih se je lesketalo ivje kakor dijamantov prah. Vse to in še več je Dimač videl kakor, v sanjah. Potem pa se je naglo zavedel in kar nehote segel z roko navzgor in se odkril V istem hipu se je popled začudenja v dekličinih očeh spremenil v očarujoč nasmeh. Z živahno kretnjo je potegnila desnico iz rokavice in mu jo podala. "Pozdravljam te," je slovesno dejala s tujim, a prijetnim naglasom. (Njen glas je bil srebrn kakor kožuhov!na, ki jo je nosila. Dimač, ki je bil vajen aamo hreščečih, hripavih glasov tabo-) riščnih žensk, je poslušal njen glas kakor angel j sko petje. Bil je v zadregi in le a težavo je izbrikal v avojem spominu nekaj tistih besed, ki jih ie rabil v tistih davnih dneh, ko je bil še član višje družbe. "Veseli me, da sva se srečala," je nadaljevala počasi,' dočim ji Je lice žarelo od smeha. "Prosim, ne zameri, da tako slabo govorim angleško! Pa sem vendar Angležinja kakor ti," je rssno dodala. "Moj oče je Škot Mati mi je umrla. Bila je napol Francozinja in napol Angležinja, malo pa tudi Indijanka. Njen oče je bil eden vodilnih mož pri hudsonbayaki družni. Brrr! Mraz je." Nataknila si je npkavico in el začela drgniti ušesa, katerih rožna barva Je bila že pobelela. "Pojdiva k ognju, ae bova \aj pomenila. Meni pravijo Labiskwee. In tebi 7" In tako se je Dimač seznanil z Labiskwee, Snassovo hčerko, ki jo je starec imenoval Margareto. "Snaas nI pravo ime mojega očeta," mu je pojasnila. "Tako eo ga krstili Indijanci." Mnogo je izvedel Dimač od tistega dneva naprej. Taborišče je bilo vedno na potu za karibjo čredo. Lovci so bili pravi pravcati divji Indijanci, menda prav tisti, na katere je bil pred mnoalmi leti naletel Anton in jim u-bežal. Kraji; kjer eo hodili zdaj, eo ležali ob zapadni meji njihovih lovišč. Poleti so se po-meknili na sever do pustih obaH Sevemega ledenega morja in iztočno do rake Luakwee. Dimač ni mogel nikoli pogoditi, kako se tej reki pravi po angleška Vpraševal je MoCana in Labiskwee, pa nista mu mogla pojasniti. Včasih se js Snaaa z oddelki močnih lovcev podajal proti vzhodu preko Skalnih gora, jezer in reke Mackenzie ter prodiral v Barreneov zaliv. Ko je bil zadnjič na takem pohodu, je našel avileni šotor, zdaj last deklice Labiskwee. "Pripadal je Millicent-Adburyjevi ekspedi-eiji," je 8nass pojasnil Dimaču. "O, saj se spominjam t Sla sta nad moškove vole. (Angl. musk-ox, lat. ovibos moschatus, je prežvekovavec, ki živi na daljnem eeveru Amerike. Podoben je ovci in volu obenem. Pokriva ga gosta in dolga volna. Glavo ima vp-lovsko z močnimi rogovi, ki raatejo navzdol in se pod očmi krivijo naprej. Lovci to žival zelo lovijo radi dobrega mesa in kože. 2ival razširja poseben moškatnl duh, po katerem je dobila ime "moškatni ali moškov vol.") Rešilna ekppedicija Ju je iakala, pa zaman, kakor da sta se v zemljo udrla." (Dalj« prihodnji«.) I "Prav, prav, saJ aem že čakal nate," je odgovoril prijatelj, stopil h kozolcu in pričel klicati Cr-nučko. Palca je takoj pritekla in veeelo mahala z repom. "Kako lepa živaltea je to," je dejal mpt a košem na hrbtu. "Lepa je res in tudi pridna. Vedno laja podnevi in ponoči in odganja tiste vsiljive cigane, ki stikajo tod okrog in kradejo kokoši." "V košu . je steklenica vina, kar sam jo vzemi,, da mi ga ne bo treba jemati s hrbta. Pa vrv poišči, da bom privezal peico, da mi na poti ne uide." Vse je bilo kmalu urejeno. Prijatelj je omotal konec vrvi peicf okrog vratu, drugega pa je potianil v roke kmetu ln ga opozoril, naj ga trdno drži, da mu palca ne bo ušla. Pobožal Je peico po glavi, in prav nič ae fca nI bala. Upal Je, da se boeta kmalu seznanila. Prijatelja sta zl potem voščila lahko noč ln ae poslovila. Crnučka je šla nekaj časa ponižno za kmetom, ki je trdno etiekal konec vrvi v svoji roki. Kmalu pa je postaj vrv napeta, kar if , kmeta Opozorilo, da a* je pričela palca upirati. Naenkrat ae je postavila po robu in kmet je ni pogel spraviti naprej. Prve noge Je zarila v zemljo in nI se hotela premakniti, Čeprav je kmet vlekel za vrv. Vedel je, da s silo ne bo ničesar opravil, pa jo je hotel spraviti naprej z epimi besedami. "Crnučka, saj te imam rad, le pridna bodi," ji je govoril In jo pogladll po hrbtu. To je nekoliko zaleglo, toda ne dolgo časa. Kmalu se je ponovno uprla, da je moral kmet vleči za vrv, da je kar pihal. Čimbolj je vlekel, tembolj se je psica upirala. V njem je že kipela j za in najrajši bi s palico oplazil žival, pa ae je premialll. Vedel je, da a silo je ne bo pripravil k pokornosti, zaeno pa se mu je tudi smilila. večkratnem prigovarjanju in božanju je prikrevsal s psico bližino gozda, v katerem zo pred nekaj leti našli truplo nekega moškega. Ljudje so govorili, da si je sam vzel življenje in da njegov duh hodi nazaj in straši v pcjfjnih nočnih urah. Pot je držale pfieg goeda in kmet se je epomniin* govorice o vlh. Vrv ni bila tako napeta kakor prej, iz česar je sklepal, da peka pokorno stopa sa njim. Ko je tako korakal po poti, je v evoji razburjenosti zagledal nefcl človeku podoben stvor, sedeč na kamnu. Voščil mu je dober večer, toda odgovora ni bilo. Zdelo ae mu je, da ae Agent smrti Frank Kruli: PsicaČrnučka Star kmet ni Je naprtil pleten ko* ter se napotil v gorico, kjer je imel lepo obdelan vinograd In zidanico, v kateri je bila zaloga sladke kapljice. V košu Je imel nekaj praznih nteklenic, katere je nameraval napolniti z vinom, da ira prinese domov. Iot ni delala |MMM*bnih teftav, ker jo je naredil v eni uri, sedaj pa je |iotrebo\al poldruvo uro za to pot 8 |ialico si je pomagal pri hoji, \<*ndar se mu je zdela pot silno dolga. Ko Je sto|»al |ki stezi mimo njiv in travnikov, se je spomnil na mlada leta. Takrat je bilo vse rirugafe: noge so bile lahke in poskočne, *«*daj pa no trde in neokretne, da jih komaj premika. Oziral se je na skale, na grmovje in visoka drevesa, ki so stala ob poti. Zdelo ae mu je, da ga pozdravljajo kot starega znanca in dobro mil je bilo pri srcu. Zasmejal se Je kakor o-trok. ko dobi novo igračo v roke. Končno je dosj*I do zidanice. Odložil je koš ln ae ozrl po doli-nI. Vsa okolica se mu Je zdela lepa, da še nikoli ne tako in aam pri sebi Je vzdlhnil: "Oj, rad bi Ae živel še sto let, da bi opazoval to krasoto In pil sladko vln-ce!M Potegnil je velik ključ iz žepa in se obrnil proti debelim hrastovim vratom. Potisnil ga je v ključavnico, »«vrtel in vrata so ae odprla. Prestopil Je prag lidanlce in z očmi ošfrknil sode, v katerih se Je starala močna pijača. Dolgo ni smel občudovati polnih sodov, ker je bilo treba napolniti steklenice. Vzel Jih je iz koša, napolni! z vinom in potem postavil nazaj. Na mizi Je stala lončena |M>aoda in v to je na t oči I vina. S seboj je prinesel dve meseni klobasi in velik kos črnega kruha. To je bilo nekaj zanj. Slo mu je v slaat, ko je žvečil klobaso in kruh in vse skupaj pridno zalival s vinom. Zadovoljno je s prati bob-nal |to mizi. ko ga Je močna kap-Ijica ogrel«. Potem je vstal In pričel t«»lči po sodih, da ugotovi, koliko vina Je še v njih. Nekateri so bili polni, nekaj je bilo načetih, \endar vina je bilo še dovolj. ga bomo pili. če bo-mo tdravi," je rekel sam pri ae-!,i m najrajši bi bil za \ ris kal od veselja kakor je vriekal v mladih etlh, ko in bil poln življenja in razpossjenosti. Tskrat ae je na nekaj spomnil, kar ga Je opozorilo; da se ne sme dolgo zadržati v zidanici. Že pred par tedni mu Je neki kmet obljubil, da mu bo dal peico Cr nučko, ki se mu je zelo dopadla, ker je bila lepa žival. Ampak on je ne mara zastonj. Hitro js pogrsbll za veliko steklenico in jo napolnil s vinom. Ko ae bo vračal domov, se bo mimogrede ustavil pri kmetu in mu izroči vino kot plačilo za psico. Vino, katerega si je precej privoščil, mu je že stopilo v glavo. Kb je pograbil koš In ga vrgel čez rame, so mu noge nekoliko klecni-le. Trdno se je oprijel palice ln stopil čez prsg zidanice. Vrata ie skrbno zaklenil, potisnil ključ v žep in se napotil proti domu. Zibal se je s ene strani v drugo. vendar je brez vsake večje neprilike prišel do vaai in ae ustavil pred hišo kmeta, ki mu je obljubil paico. Kmet je baš nekaj pospravljal po dvorišču ko ae Je prizibal mimo njegov prijatelj. "No. po tisto peico sem pri šel.** je dejal. "Vračam se Is zidanice, (ta aem ne ustavil, da m ne bo trebe * enkrat hoditi." je stvor dvignil in nagloma zrasel, da je bil višji kakor/ drevo v njegovi bližini. Kmetu so se pričeli ježiti lasje in nekaj ga je pretreslo po vsem životu. Das je bil že v letih, so njegove noge postale ume. ,Ubral jo je po poti, držeč vrv trdno v svojih rokah, da bi mu palca ne ušla. Vrv nI bila nič več napeta in kmetu se je čudno zdelo, ker je psica poatala tako pridna ln ubogljiva. Ves zasopel od hitre hoje je prišel v bližino svoje vasi in končno pred svojo hišo. Hitro je stopil v vežo, odprl vrata v drugo sobo in zavpil: "Na, tukaj jo imaš I" ln pomolil Ženi. ki se Je prikazala, na pragu, vrv. katero je držal y svoji roki., ga je debelo gledala, ko Ji je pripovedoval, da Je pripeljal peico in naj jo ona priveže. "Ali se ti meša. kqr govoriš tako bedasto?" ga je vprašala in Te dni je umri, kakor smo poročali, sir Baail Zaharoff, eden najmogočnejših in obenem naj-skrivnoetnejših mož našega časa. V njegovih rokah je bil velik kos zgodovine naših dni. Začetki tega moža so zaviti v prav takšno meglo kakor njegovo delovanje. Se vsak, ki je poskušal doslej ugotoviti kaj stvarnega o teh začetkih, je zadel aamo na domneve, motnosti, v najboljšem primeru verjetnosti, nikoli pa ae nI mogel pohvaliti z gotovostjo. Niti leta njegove^s rojstva ni še nihče trdno dognal in prav tako ne njegove domovine. Eni eo smatrali mogočnflca za Turka, drugi za Grka, tretji za Ruaa. Ne da bi nedostajalo dokumentov o njem, v kolikor jih je mo& potreboval, si jih je znal priskrbeti na kupe, z uradnimi pečati in overili. Drugo je vprašanje, koliko so bili ti dokur men ti dejansko vredni. On sam je glada! dosledno na to, da sta ostala njegova preteklost in iz-¿avita koliko* mogoče v temo, Danes je dognano le to, da it »Čel kot majheif agent za prodajo orožja in je končal kot netočno begat gospodar orožarn, ladjedelnic in rudnikov. Od pre-vejanega izkoriščevalca trenutnih malih profitov, ki so se ponujali, je poeta! gospodar nad sto tisoči možganov v laboratorijih, odvetniških pisarnah, časopisnih podjetjih ln parlamen tih. - Baall Zaharoff je v svoji mladosti—rodil se je okrog 1. 1850 —uganjal baje temne posle najtemnejših predelih Carigrada. V kramariji svojega strica se je spozabil, kakor pravijo, nad tujim imetjem in ao ga zavoljo tega zaprli. Toda že v tem čaeu je imel prijatelje, ki ao poskrbeli za ¿o, da so ga izpuatili. Most iz umazanega predela bede v Carigradu do pravljičnega dviga, al je uatvaril menda tem, da je rabil tujcem za vodnika. Seveda ni bil vodnik v današnjem pomftnu besede, kajti takrat pri vodnikih nI šlo za to, da bi razlagali tujcem spomenike, temveč je bila njihova prva dolžnost,, da Jih seznanijo z I-gralnicami, zloglasnimi hišam in vsakovrstnimi prilikami, ki so bile sa to tu, da bi imovite tujce na prijeten način olajševale sa velike vaote. Bil je premalo stanovitna narava, da bi vzdržal za večno I velikem obmejnem mestu dveh celin. Tu si je pridobil le vsakovrstne spretnosti in znanje jezikov, ki mu je omogočilo, da s je ž njimi lahko pomagal tud drugod, v Odesi, Solunu ali Atenah. Neki grški politik ga je nekoč priporočil kot uporabnega agenta komercialnemu oddelku Vlek ersove orožne družbe, ki je iskala svojih odjemalcev po vsem svetu. S tem je stopil na najnižjo prečko svoje sijajne kariere, a že tedaj je "vedel; da je vsako sredstvo dobro, ki ti pomaga v višino. Grško-turlka vojna je bila prva velika priložnost fn Zaharoff jo je znaMzkoristlti. V letih 1877 in 1878 je odkril, da ima prav za praV dve domovini. Obema je zato izdajal, kakšno orožje in koliko kupuje nasprotnik, obema je tudi orožje prodajal—in je pri tem služil lepe kupe denarja . Dobre kupčije so mu v družbi kmalu pripomogle do vplivnih Bila je menda sama hvaležnost, da je pozneje drobec teh dobičkov uporabil za uatanavljanje bolnišnic. Zaharoff je doživel tudi "izbruh miru". Lahko mu je bilo vložiti ogromne vsote v vojno, ki je na njegovo prizadevanje nastala v Mali Aziji med Grki. Turška zmaga je imela za posledico, da je mož izgubil za velikansko imetje denarja, toda to mu ni škodovalo, aaj so mu vojne v Južni Ameriki te izgube bogato nadomestile. "Agent amrti", kakor so ga začeli imenovati, se ui dal po nobenem neuapehu spraviti s konja. Menda ni vplivnega politika in držav nika v svetu, ki bi pobližje ali od daleč ne prišel v atik s tem možem, ki je vojne uprizarjal in financiral, poganjal mirovne konference v zrak, snoval znanstvene zavode, dobival rede Caat-ne legije in baronske naslove, aH pa ustanavljal na željo na cionalne oboroževalne industrije, ki so prinašale internacionalne dividende. V. življenju Zaharoffa so imele tudi ženske neko vlogo. V svoji mladosti je bil baje poročen in v London star mož % rnu je on uaje poročen idonu^ivi prekô i, ki sa s precejšnjo vè- jTKTEK, 24. DRtpuo^ rodoHtojnostjo fcdaja za ni**J vega sina. V njegovem tivuS P* * ** v tem pogledu cï .i- teUJOČO ulogo vojvodinja Vi franca de los Caballer0S) Zj sa iz burbonskega rodu. I)J letja je čakal na smrt niene*. «nafa. ki je bil interniran i mci, in bilo mu je že 74 let, ko ne je mogel ž njo poročiti Učinki delovanja tega „lutl zgodovini zadnjih 40 let (in morda tudi bodočih štirlde^tih) *e še ne dado pregledati. Morda jih svet precenjuje, morda tudi podcenjuje. Dobro je znal skri. vati ozadja svojega življenja, Smrt mu je bila lahka. Brez d I 844 S. Wolla 8L. Chicago, III. I I Pošljite ad brezplačni vsorec. I Ime .. _ I Nailov NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO začudeno opazovala moža, ki ji mest. Poznsli so njegovo brez- Je ponujal vrv. "Jaz ne vidim nobene peice.*' Mož je kmalu prišel k sebi, se ozrl okrog, toda palce ni bilo nikjer. Mislil ie. da jo je trdno držal, pa se mu, je izmuznila obzirnost, zato ao mu izročali najbolj delikatne posle. Tako ao njemu nadeli nalogo, da izvojuje boj z izumiteljem strojne puške, Nordenfeldom, In ta boj je vodil tako, da je izumitelja konč- ne sklepa 18. redne konvencije se lakke naroči na liet Proareta ia prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov Is eae drniiae k eai rudnini. List Proeveta stan« sa me enako, sa ¿lana ali nečlane M.M u eae letno naročnine. Ker pa člani šo plačale pri aseeaiente $1.21 n tednik, se Ji* to prišteje k naročnini. Torej eedaj ni viroka, reči, ia Je list predrag sa člane S.N.PJ. List Preeveta Je vaia lastnina ia gotove Je v vsaki drnšini nekdo, Id M rad čHnl Hat vaak daa. Cen. listu Proeveta Jo: , Za Združ. državo ia Kanade . 88.88 Za Cieero in Chleago J«....8738 1 tednik ia.............. 4J8 1 tednik in..............«JI t tednika te.........8J8 t tednika hi.............1.11 8 tednike ia.......*••••• S.48 8 tednike in.............U9 4 tednike In............. 1J8 4 tednike In............. 17« 8 teMkov Ia..».»«.«.*>• sši 8 tednfltor Ia............ UI Za Evrope Je..............88*88 Izpolnite spodnji kupen, priložite potrebno vaote denarja ali Momt Order v pismu in si naročite Preeveto. list, ki Jo vala lastnina. . Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti «las SNPJ, ali če se proeell proč od drotine in bo sakbeval aam avoj Hat tednik, bode moral tisti Član is dotično družine, ki Je tsko akapno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravniitvu liata, in obenem doplačati dotično vaoto liatu Proaveta. Ako tava ne stor«, tedaj mora upravništvo «nižati datum sa to noto naročnika.' PROSVETA, SNPJ, >887 Se. Lmmdale Ave., Ckicefo, III. t T i Priloženo pošiljam naročnino ao list Prosveto vsoto 8........... 1) Ime....................................ČL druitva it.••»»••• Naslov Ustavite tednik in zs pripišite k moji nsročnini od sledeéih Uaaav moje družine: 8).........................................ČL druitve It........ 8)........................................ČL druitva It........ 4)..........................*..............čl. druitve It« »•••• 8).........................................čl. druitfe it........ ..........I .Država Nov naročnik.......... .......Star aaročnik................... ■ • * r___Tmirfjffrrf t r jrxrrrrrjjjf r rrruii uf f - TISKARNA S. N.P.J SPREJEMA V8A Um, kjer je v evttfi razgreti do- no prisilil skleniti mir in spreje-mišljiji videl neznanega človeka, ti sodelovanje s Vickersovo ki js naenkrat zraael a tal. 2ena družbo. Zaharoffa ao pošiljali v je hotela izvedeti vee podrobno- Petrograd. na Dunaj, v Berlin, sti in on ji je pripovedoval, koliko aitnoati je Imel s peico, kako ____ ee je upirala, ko je prišel do gos- sodo v pogajanjih "krvave in- če je bilo komu prav ali ne. ai je znal pridobiti učinkovito be- da in kako je v svojem strahu zagledal prikazen. x ternacionale " Mimogrede al Je pridobival vpliv po vseh velikih 2ens ee je smejala možu. ki podjetjih za izdelovanje orožja, ni mogel pojaanltf fagonetke. V po bankah, ladjedelnicah in je^ šali mu je rekla, da je preveč po- klamah. Vojna, proti kateri ni Zaharoff seveda niti mignil a prstom, je ogromni oboroževalni stroj prisilila do blaznega obratovanja. Naj je kdorkoli vojno izjru-tako bil. Zaharoff jo je gotovo dobU. t vrgla mu je neizmerne dobičke. tegnil Iz steklenice, ko se je mn dil v zidanici in potem so mu vinski duhovi pričarali strahove. Možu je bilo žal ker je izgubil peico. še bolj pe ga je jezilo. ker ee je pred ženo osmešil. f tiskarsko obrt spadajocajeja časnika Tiska vabila za veselice in shode, vlzitnice, knjige, koledarje. Ie'ake Itd. v slovenskem, hm«*«* slovsškem, češkem, nemškem, sngleškem Jeziku in drugm VODSTVO TISKARNE APELIRA Jf^i S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI >A Vaa pojaanila daje vodatvo tlekarM Cene amerne. uuijako delo prve vraU Pišite po Informacije ne naalof: S.N.P.d. PRINTER Y IS57-M SO. LAWNDALK AVENIJE Telefon Rockwell 4*4 CHICAGO. IU~ Te» t8 debt >8 WJe *«* m