Izhaja vsak petek. ■ ■ Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna .... K 4'— poiuletna ....,, Z*— četrtletna.......f— Posamezna štev. 010 1 AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE, g Št. 18. V Ljubljani, dne 2. maja 1913. Leto VI. Vojska naBalkanu in delavstvo Vojsko na Balkanu naše delavstvo zelo občuti, ali da ne bo kdo godrnjal in česnjal, pristavimo komentar, da posledice vojske naše delavstvo že zda.1, zelo, zelo čuti. Položaj delavstva v naši državi je že itak pasje slab. V svojih kartelih združeni fabrikantski oderuhi in krvosesi v nebo vpijoče postopajo z delavstvom: trgajo jim plače, podaljšujejo delovno dobo, nečuveno postopajo z delavstvom! Čili, krepki in podjetni delavci in delavke zapuščajo domače kraje, ljubljanska Kolodvorska ulica, kjer čakajo ljudje vlakov, ki jih odpeljejo v pristaniška mesta ali pa na Wastfolsko, bi, če bi ne bila nema ulica gorja in izseljeniških solza, znala Pripovedovati srce pretresujoče povedi o bedi delavstva, o bedi ljudstva, o biču, ki ga vihti osobito nad jugoslovanskim delavstvom obrezani in neob-rezani lastnik raznih tvornic--Mno- žice lepo domovino, ki je po naravi tako blagoslovljena, zapuščajo, ker ne dobe več jela in kruha doma, kjer že ostajajo le še slabiči. In vojska na Balkanu? Zgodovinskih veselih slavnih zmag krščanskega orožja na Balkanu se veselimo in se navdušeno radujemo! Saj se teh zmag ves krščanski in celo novodobni poganski izven germanski olikani svet veseli in se jim divi. Kdo bi naj se ne divil vztrajni hrabrosti, kdo bi se teh zmag še bolj ne veselil, osobito ko vidi, da. so hrabri krščanski Balkanci v upu križ junaško zmagovali in polume- premagali. Kakor je križ pod Kon-s!^ktinom Velikim pred jezerom pora- rimsko poganstvo, razbil suženj-si* * * * vo, tako je zdaj križ porazil polume-fec. Da, božja pota so čudovita. Naše . Pščansko in slovensko srce se raduje )|J veseli, ko vidi pota božje previdnosti, po katerih je tisti tako zasmehovani in zasramovani balkanski krščanski Slovan poteptal oholi in nazadnjaški polumesec. Ni zmage brez žrtev! Slavne zmage balkanskih krščanskih narodov bodo balkanske narode tudi gospodarsko osvojile. Tisti napredek, ki ga je po zmagoviti vojski Prusije proti Franciji leta 1870/71 doživela Nemčija, dožive, o tem niti ne dvomimo, tudi krščanski slovanski Balkanci. Francozi in Angleži bodo Srbom, Bulgarom, Črnogorcem in Grkom pa morebiti še albanskemu kraljestvu Essad paše posojali denar, kolikor ga bodo le hoteli. Gradile se bodo železnice, kopali bodo rudo, zidali tvornice, sploh izpod turškega jarma popolnoma osvojena blago- slovljena balkanska zemlja bo gospodarsko tako napredovala, da si tega danes niti predstavljati ne moremo' Tisti Balkan, ki danes še uvaja iz inozemstva razne industrijske izdelke, bo v nekaj desetletjih sam izvažal blago, ki se bo izdelavalo v lastnih, s pomočjo francoskega in angleškega kapitala zgrajenih tvornicah. To je tembolj gotovo, ker so tako Srbi, kakor tudi Bul-gari in Grki rojeni trgovci, ki se bodo, o tem niti ne dvomimo, s pametno go-spodarsko-trgovsko politiko svojih samostojnih držav znali kmalu tako osamosvojiti, da bodo čez nekaj desetletij tudi neodvisni od francoskega in od angleškega kapitala. Vsi predpogoji za narodnogospodarski pokret na Balkanu so dani: po turški lenobi odpočita gruda, ki bo lahko Balkance preživljala, in bodo lahko še naprej poljske pridelke in živino izvažali, še neodkriti podzemski zakladi, rude, vodne sile, ki jih bodo izrabljali, le malo izčrpani veliki gozdovi! In lepo morje ob balkanskih obalih! Egejsko morje, kjer bodo brez dvoma podjetni Balkanci razvili mogočno prekomorsko trgovino! Lepa bodočnost! To izpremembo bo najbolj občutilo delavstvo v naši državi. Avstrijci smo zelo komodni ljudje in pred nosom so nam naši preljubi nemški zavezniki že pred sedanjo balkansko vojsko» veliko trgov odvzeli. To, kar smo še pred balkansko vojsko kupčije na Balkanu imeli, nam jo pa nameravajo tudi snesti. V sedanji balkanski vojski nas Avstrijce balkanski narodi smrtno sovražijo, ljubili nas pa prej tudi res niso. Mi mejimo ob Balkan, stara navada je pa, da se sosedje sovražijo in prepirajo, pa izkušajo eden drugemu nagajati in škodovati, kar le morejo. Zgodovinsko resnico, da je pravzaprav katoliška Avstrija, ko je bila še res katoliška — ker danes in že nad sto let ni več — eminentno katoliška država, strla turški polumesec v stoletnih bojih s Turki, so Balkanci po krivdi politikov, ki so katoliško Avstrijo v, kako naj rečemo, državo moderne pameti izpreme-nili, pozabili in vidijo ves svoj spas v Rusiji, ki je po Avstriji strti Turčiji zadajala po že dobljenih avstrijskih smrtnih ranah še nove rane, zadnji sunek so ji pa zdaj Balkanci sami zadali. Prepiri sosedov ob zadnji balkanski vojski, ki radi Skadra še trajajo, so razburili kri ponosnih, zmagovitih Balkancev. Prvi so se oglasili Srbi in svetu naznanjali novost, da ne bodo več v Avstriji blaga, ki ga bodo potrebovali, kupovali. Kakor da bi ne bili Avstrijci vsled vojske na Balkanu že dovolj trpeli. Saj ko je na Balkanu voj- ska izbruhnila, je velikansko trgovin v naši državi propadlo. Letos samo od 1. do 21. marca je bilo zaznamovanih 35 konkurzov s celotnimi pasivi v znesku 8'5 milijonov kron, pri čemer so zapopadene tudi in-solvence s pasivi, ki znašajo» vsaj 100 tisoč kron. Meseca februarja je bilo napovedanih 57 konkurzov s pasivi v znesku 22 in pol milijona kron. V celem je v prvem četrtletju 1913 bilo napovedanih 174 konkurzov, katerih pasiva so znašala 51 milijonov kron. V zadnjem četrtletju 1912 je bil gospodarski polom še večji, v tem razmerju je znašalo število konkurzov 224, pasiva pa 54 milijonov kron. Število polomov se je, torej v prvem četrtletju leta, 1912 zmanjšalo za 50, vsota pasiv pa za 32 milijonov kron. Večina v prvem četrtletju 1913 javljenih konkurzov se je tikala tekstilne industrije, njihovo število je izmed navedenih 174 polomov znašalo 87 z več kot 20 milijonov kron pasiv. Izmed celotnega števila inisol-venc v prvem četrtletju 1913 pripada na Ogrsko 63 polomov, katerih pasiva znašajo 15 milijonov kron. Dasi se je število polomov napram zadnjemu če-trtletjp 1912 zmanjšalo, je to število vendar veliko večje kakor v istem razdobju lanskega leta. Meseca januarja 1912 je prišlo le do 15 polomov s 6 milijoni kron, meseca februarja 1912 je bilo 19 polomov s 47 milijonov kron pasiv in meseca marca 1912 13 polomov s 47 milijonov kron pasivi. V celem se je v prvem četrtletju 1912 registriralo 47 gospodarskih polomov s 154 milijoni pasiv. Število konkurzov in insol-venc je torej v prvem četrtletju tekočega leta napram istemu razdobju leta 1912 poskočilo za 127, svota pasiv pa za 35'4 milijonov kron. Ko so Srbi to svetu naznanili, je zastokalo tisto avstrijsko nemško časopisje, ki je prej balkanske narode iin osobito Srbe zaničevalo in smešilo. Tolažili so se zgolj, češ, saj ne bo tako hudo. A kako resno da mislijo Srbi vse stare kupčij ske zveze z našo državo prekiniti, nam dokazuje to4e poročilo graškega lista »Grazer Volksblatt«: Znana ugledna graška trgovska ve-letvrdka je prejela nedavno od neke belgrajske tvrdke, s katero so jo vezale dolgoletne najzvestejše trgovske zveze, poslovno naznanilo z naslednjim dostavkom: »Ker je v Srbiji nastal bojkot avstrijskega blaga, mi ne štejte v zlo, ako v bodoče ne bom ničesar več naročil pri Vas, kajti Vaša monarhija je naša krvna sovražnica, njena politika Srbiji ne da morja in AlbaRije kakor Črnigori ne Skadra. Poglejte Vašo zaveznico Nemčijo; ta se ne zmeni za to reč, zato je pri nas, priljubljena in bo v bodoče ona zaslužila pri nas.« — »Grazer Volksblatt« dostavlja temu pismu te-le besede: »To pismo, ki je pravi izraz razpoloženja v srbskem narodu, nam v grozni jasnosti kaže posledice naše zavožene balkanske politike. Izgubili bomo še to trgovinsko polje in naši trgovci in obrtniki morajo nositi zle posledice naše slabe politike.« Če je ravno politika naše države vzrok bojkotu, o tem bi se končno dalo precej prerekati. Saj kot sosedje, ki smo si želeli prosto pot do Soluna stoletja že, smo pač zelo, zelo odnehavali. V gospodarskih zadevah pa trajno tudi ne odločuje osobito v naših časih splošno politika, marveč denarna politika, kje da boš blago kupoval in pa korist merodajnih močnejših stanov v državi. Avstrijci, ki iščemo, sami denar za svoje državne potrebe v Ameriki in v Nemčiji, ne moremo dati Balkancem za njih gospodarsko osamosvojitev denarja. To Balkanci dobro znajo in ker bodo razpolagali pri uvozu iz drugega sveta in pri izvozu svojih, zdaj še povečini kmečkih izdelkov do morja s prej turškimi železnicami, pač res ne bodo več navezani na našo državo. Pravi vzrok skrbskega bojkota je pač ta, in ne političen razlog prepirčkov, ker po srbskem bojkotu bodo ravno tako avstrijski Slovani kakor avstrijski Nemci v prvi vrsti udarjeni, Nemčije pa Srbi niti bojkotirati ne nameravajo, kakor to sami izjavljajo! Po osamosvojitvi Balkana na gospodarskem polju bo zelo občutljivo tudi avstrijsko jugoslovansko delavstvo udarjeno, udarjena bo pa tudi cela naša država, delavstvo pa najbolj ! Že zdaj se tvornice (glej Št. Pavel, predilnica) zapirajo, delo se omejuje, število delavstva se znižuje. Morebiti nimamo prav, če sodimo, da se naša Avstrija izpremeni po sedanji vojski na Balkanu zopet v pretežno kmečko državo, a kaj pa s tistimi kraji, kjer se niti toliko živeža ne pridela, da bi se ž njim kmečko prebivalstvo moglo preživeti? Že zdaj, ko nam je bil odprt še vsaj trg na Balkanu, je bežalo naše kmečko prebivalstvo v Ameriko, dasi se že tudi Amerika evropskih izseljencev brani, ali se bo po balkanski vojski, ko bo pričela avstrijska industrija grozno propadati, naše prebivalstvo naseljevalo na Balkanu? Težko verjetno. ker bodo v mladi balkanski industriji prve neorganizirane delavske generacije fabrikantje še slabše plačevali, kakor plačujejo »usmiljeni judovski Taussigi« in »konservativni« J. Jörgensen: Naša ljuba Gospa Danska. Ni mu pomagalo, da je mislil na dom luči in lepote gori v višavah. Mo-dl se je zadovoljiti s svojo usodo. Mor-bo navsezadnje mogoče prenašati °cho trpljenje brez zdihovanja — sa-v d s škripanjem zob. Toda trpelo bo ^ cho, večno, večno . . . Moral bo priti ^^9, k0 bo omagal tudi najmočnejši, 0 se bodo odprla tudi najbolj trdo-atno stisnjena usta in izbruhnila ,(iivji krik obupan j a, ki ne- bo nikoli r o* JVJaiv OJ k'°hčano . . . np Mislih je prevzel grozen, tj, aoPovedljiv strah Hermana. Bil je gij.hutek, kakor da mora Boga sovra,-HJ1 o er ga je tako neusmiljeno ustva-Že • a 1?lora hiti večno pogubljen . . . " le prišla na njegove ustnice beseda: "Sovražim te, Bog!« mjo Tu se mu I6 v istem hipu vtrnila Tert - da bi ga brez Boga niti ne hilo. oaj je bil on proti Bogu brez vsake ua7lce • • • Bog je gospodoval čezenj z omejeno oblastjo Stvarnika, in kar le 7^el’ vse ie bil° od B°£a- °n je bil Čem t?’ ker ie prei bival Bog in včiove-1 km božji, sam je trpel na lesu kri- ža, da bi odrešil njegovo dušo — toda zastonj — zato mora on zdaj trpeti za Boga . . . Tedaj se je sredi predpekla globoko skesal svoje nehvaležnosti proti Bogu ... V veliki daljavi je zagledal svetel križ na Golgati, in premagan ljubezni do trpečega Boga se je vrgel na obraz. Vroče solze so ga polile in plakaje je vzkliknil: »Gospod Jezus Kristus! Ti si me pogubil po pravici, a reši me pp milosti, gospod Jezus, reši me po milosti!« . . . Zdelo se mu je, da so isti trenutek vstopile postave in se mu bližale. Nesle so luči v rokah in prišle so ga tolažit in navduševat. Spoznal je, da je v zadnjem hipu rešen. Ves iznenađen je klical zaporedoma sveto ime: »Jezus Kristus! Jezus Kristus!« in vsakokrat, kadar je zaklical, mu je raslo zaupanje in mir. Srce mu je razbijalo v prsih — saj je prestal veliko nevarnost, a polagoma se je bojazen umaknila kipeči hvaležnosti. Končno se je nekdo nagnil nagnil nadenj in milo dejal: »Tako, zdaj je dobro! Zaspi v miru!« In trdno je zaspal. VIL Herman Ronge je sedel v postelji; podprt je bil z blazinami. Poleg poste- lje je sedel oče Gregor, ki je prihitel iz Monakovega, da obišče svojega bolnega mladega prijatelja. Ronge je staremu menihu povedal ves svoj duševni boj in vse, kar je videl v svojih blodnjah. »Toliko je gotovo,« je rekel oče Gregor zelo resno, »da se vas je dobri Bog usmilil ... Da, ako premišljujemo, kaj je peklo, in da tam neumrjoče človeške duše trpe stoletje za stoletjem, tisočletje za tisočletjem, brez prestanka, brez konca, tedaj bi človek znorel. Toda Bog brez pekla ne more doseči svojih ciljev,« je nadaljeval oče Gregor zamišljeno; »če bi trpele kazni na onem svetu samo nekaj časa, tedaj bi večina ljudi predrzno grešila, ker bi vedeli, da bodo nazadnje vendarle prišli v nebesa. Zato je potrebna večna ločitev in večno trpljenje. Na sodnji dan bo vse to očito, ker Bog ne bo sodil samo ljudi, temveč bo opravičil tudi sebe in nam razodel vsa svoja pota . . . Zato se imenuje tudi oni dan: dan Gospodov. Toda ne smem vas truditi z mnogim govorjenjem. Povejte mi samo: Ali ste bili, odkar ste postali katoličan, vnet častilec Srca Jezusovega?« »Bil sem.« Čez obraz očeta Gregorja je šel zadovoljen smehljaj. »In vendar morda še ne veste, da vsi zvesti častilci Srca Jezusovega jmejmejo milost, da na zadnjo uro skesano kličejo najsvetejše ime? Da, ljubi prijatelj, vedite, da vi niste prvi zgled, ki sem ga našel v svojem duhovnem delovanju. Toda, če bom še dalje govoril, vas bom popolnoma uničil. In pred vrati stoji nekdo, ki hrepeneče čaka, da vstopi.« Herman Ronge se je pričakujoče obrnil proti vratom, ki jih je odpri oče Gregor. Vstopil je njegov oče. J. F. Ronge je shujšal in pobledel, kakor da je mnogo prejokal. Ko je ugledal sina, ga je zopet premagalo čustvo in ihte se je zgrudil na stol ob postelji. »Herman, Herman!« je končno zajecljal. a prsi so se mu dvigale v močnem razburjenju. Herman je prijel njegovo roko in jo lahno pogladil; prvič v življenju je spoznal, da ima očeta na zemlji. »Hvala Bogu!« je konečno dejal stari Ronge in polagoma zatrl solze. »Oče,« je rekel Herman, »grešil sem zoper nebo in tebe. Daj, da grem s tabo domov in dovoli mi, da bom tvoj dninar!« baroni Morseyi n. pr. vevške delavke po eni kroni na dan. Bolj kot kdaj, potrebuje naše jugoslovansko delavstvo v sedanjih res hudih časih, da skupaj drži in da se skupno doseže, kar se za izboljšanje položaja delavstva v sedanjih časih more doseči. Naj doni klic po avstrijskem slovanskem jugu: Kar je delavstva, ki čuti katoliško in slovansko na avstrijskem jugu: »V Jugoslovansko Strok. Zvezo!« 0 naših dolžnostih. Naši bravci so o potrebi strokovne organizacije, o tem niti ne dvomimo, gotovo z dušo in telesom prepričani. Strokovna organizacija je potrebna v našem gospodarskem življenju, da ima delavstvo oporo. To stoji. Ni pa tako jasno, kako da bi O' tej potrebi tudi širše kroge prepričali. Koristi delavstva se morajo v sedanjih časih veliko bolj kakor včasih čuvati. Kapitalizem postaja vedno mogočnejši, vse ljudi je že zasužnjil, a najbolj ječi pod njegovo kruto pestjo delavstvo. Delavčevo moč vedno bolj izrablja, delo je veliko bolj nevarno kakor je bilo včasih, vedno bolj gineva možnost, da more postati delavec sam svoj gospod. Ta zla hoče in mora delavska organizacija odstraniti. Delavec mora v njej dobiti branik svojih pravic, pokazati mu mora pota, po katerih naj hodi, da kolikor mogoče zadržuje nadaljnje poslabšanje njegovega položaja, da se povzpne na položaj vreden sedanjega stanja naše kulture. Delavec ne bodi suženj, marveč sotrudnik, ki tudi uživaj sadove svojega dela. Naše gospodarsko življenje se vedno razvija in napreduje. Vedno novi stroji od delavca v današnjih časih več kakor prejšnje čase zahtevajo. Naše gospodarsko življenje zahteva zato tudi pametne in inteligentne delavce in ne takih delavcev, ki le mehanično svoje delo delajo. Dvigniti delavski stan je namen vsake; strokovne organizacije! Če je pa delavstvo tlačeno, ne more umevno idealno misliti, ker skrb za življenje mora ideale potlačiti in ubogo delavsko paro dušno uničiti. Krščanske strokovne organizacije morajo z vso silo na to delati. Rdeče strokovne organizacije: so preveč od socialne demokracije odvisne. 1X1 j ih namen ne more biti, da povzdignejo blagostanje delavcev, marveč da vlove delavstvo za politične socialno demokra-ške smotre. Vse, kar se tozadevno v so-cialnodemokraških strokovnih organizacijah dela, meri na to. Socialnim de-mokraškim strokovnim zvezam ni namen skrb za delavca, marveč le si*ed-stvo, da se delavci za druge namene vlove. Naša strokovna društva se pa popolnoma svoje zadače zavedajo in resno in smotreno za izboljšanje delavskega, položaja delajo. Ni se, jim treba na kako politično stranko ozirati, vsled česar lahko odločno za delavske koristi nastopijo. Da pa zamorejo naše strokovne organizacije uspešno delovati in delati na to, da se izboljšajo plačilne in delovne razmere. Kadar zahtevamo iz-premembo delavske socialne postavo-daje, vedno vprašujejo, kako močne da so organizacije, ki jo zahtevajo. Storiti moramo za to vse in napeti vse sile, da naše strokovne organizacije okrepimo in ojačimo in da jim nove člane pridobimo. Napnimo vse sile in moči, da število članov in članic Jugoslovanske Strokovne Zveze pomnožimo. Glede na to moramo agitirati. Naši agitaciji za J. S. Z. se upirajo tisti, ki, če jih še tako bič kapitalizma tepe, le še ne izpregledajo in J. S. Z. ne pristopijo, nasprotujejo ji umevno socialni demokrati in pa liberalci; takozvana narodna delavska organizacija. Ovire, odstranimo le, če delavstvo izobražamo. Tistim, ki pravijo, da je »vse glin«, moramo toliko časa prigovarjati, da J. S. Z. pristopijo. Ne dati prej miru. Siten, in sitna bodi delavec in delavka, kadar gre za to, da J. S. Z. novega člana pridobiš. Tudi tiste delavce in delavke, ki so jih socialno-de-mokraške, puhlice premotile. Priznamo, da socialne demokrate izpreobračati ni lahko delo, a iz izkušenj vemo, da tudi to gre. V naših vrstah imamo lepo število bivših socialnih demokratov in socialnih demokratinj, ki so zvesti in požrtvovalni člani in odborniki naših organizacij. Izpregledali so rdeči miš-maš. Protiverska gonja socialne demokracije ne pripusti, da more veren katoličan biti član socialno-demokra-ške organizacije! Ne prezrimo tudi rovanja takozvane narodne delavske liberalne organizacije. Dokler ni krščansko in tudi so- cialno - demokraško delavstvo splošne volilne pravice priborilo, toliko časa se liberalci za delavstvo tudi niso čisto nič zanimali, marveč je zasmehovali in zaničevali. To se še zdaj godi, saj znamo, kako podlo da je liberalno časopisje še letos ob hudem delavskem boju pri Devici Mariji v Polju na pošteno krščansko delavsko ogenj in žveplo zaničevanja bljuvalo in s svojim pisarjenjem celo na tiste »tudi naše« ljudi vplivalo, ki slepo verujejo, kar liberalno in socialno - demokraško' časopisje maže in laže. Mimogrede pripomnimo, da je zelo žalostno, ker se celo v takih naših krogih, kjer bi človek tega ne pričakoval, ozirajo na čečkanje nam nasprotnega časopisja in mu slepo verujejo. Uspešno pa bo to delo. le in vrste Jugoslovanske Strokovne Zveze se bodo pomnožile, če bo veliko ljudi sodelovalo. Ni prav in ni, da po posameznih skupinah le posamezniki vse delajo, člani se pa za drugega ne zanimajo, kakor da plačujejo in da podpore dobivajo in jih le s težavo na delavske shode spravimo. Tisti, ki so v odborih, imajo z vodstvom uprave in knjig ter računov veliko posla. Nadzirati morajo seveda tudi agitacijo, a vsega sami ne morejo zmagati. Vsi člani morajo sodelovati, da se vrste naše delavske, v Jugoslovanski Strokovni Zvezi združene armade, pomnože. Odbori skupin J. S. Z. so dolžni, da število zaupništva vedno pomnože. Všo-lanje za agitacijo se ne sme nikdar prekiniti. Izobrazba in všolanje naših članov. Naše gibanje so bori s podjetniki, s socialnimi demokrati, z liberalci in ob mejah pa še z nemškutarji. V bojih se je J. S. Z. porodila in napredovala. Mi dobro znamo, da se bodo> ob sedanjem razvoju narodnega gospodarstva morali gospodarski in načelni boji poostriti. Sedanji delavski boji z velikim kapitalom pa niso zgolj moč sile, marveč so postali že tudi veda, neprestani boji duha. Te boje mora delavstvo tudi izbojevati. Izobrazba! Všolanje! Ta klic moramo vedno ponavljati! Mi moramo delavske mase všolati, jim vliti prepričanje in jih dovesti tako daleč, da bodo vsi jugoslovanski delavci in delavke' pojmovali gospodarski in narodni pomen J. S. Z. Samo to, koliko da bom dobil podpore, ne zadošča. Dvigniti moramo število delavskih shodov, sploh je potrebno, da pride nekaj več ognja v slovensko krščansko-socialno delavsko organizacijo. Res, da naša delavska organizacija napreduje, a ne gre pa le tako naprej, kakor bi morala in kakor bi tudi lahko napredovala. Več shodov, več agitacije, več živahnosti, več življenja! Avstrijski tobačni monopol ieta 1911. Glavno ravnateljstvo tobačne režije je izdalo leta 1911. poročilo, da je bilo leta 1911. v 39 tobačnih tvornicah zaposlenih 426 uradnikov, 56 zdravnikov, 379 slug in 39.676 delavcev in delavk. Delavcev je bilo 5774, delavk pa 33.902, in sicer jih je bilo zaposlenih v izdelovanju smodk 23.363, v izdelovanju sval-čic 5009, v izdelovanju tobaka, ki se puši, 4199, v izdelovanju klobas 176, v izdelovanju duhana 833, za druge posle pa 5518. Delovna doba je znašala 51 ur tedensko s prostim sobotnim popoldnevom. Delavske plače določa leta 1911. uveljavljena plačilna razpredelnica, ki obsega 12 krajnih stopinj. Vsaka krajna stopnja je razdeljena v kategorije in v 18 plačilnih stopinj. Delavstvo dobiva poleg fiksno določenih plač od petega leta nadalje starostne doklade, ki se vsako leto do 35. službenega leta povišavajo. Po posameznih tvornicah so uvedene tvorniške kuhinje, kopališča, delavska stanovanja, zavetišča dojencev in delavske knjižnice. V letu 1911 so se zvišale cene skoraj vseh smodk, cigaret in tobaka kakor so se tudi nove smodke in cigarete vpeljale. Posledica povišanih cen je bila, da se je majnika in junija 1. 1911. zelo veliko smodk in tobaka kupilo po starih cenah, poznejše mesece po povišanju je prodaja znatno padla in je postala normalna šele koncem leta 1911. Glavni shod rdeče tobačne zveze. Ob Veliki noči je zboroval občni zbor rdeče tobačne zveze. Udeležilo se ga je 74 delegatov. Poleg običajnih poslovnih poročil so razpravljali na njem tudi o organizaciji in o agitaciji ter o gospodarskih zadevah. Novega ni rdeča organizacija na letošnjem svojem občnem zboru nič izkuhala, dasi se je moral zbor z zelo resno zadevo pečati, ki že dve leti socialno demokracijo deli v dva tabora. Na eni strani stoje centralisti, ki so na svoj prapor zapisali, aa naj se vzdrži centralna organizacija, na drugi strani so pa tisti sodrugi, ki pravijo, vsaka narodnost se ne le politično, marveč tudi strokovno samostojno organizuj. To stremljenje se je osobito živo in dejansko udejstvilo v veliko žalost dunajskih judov na Češkem. Češki socialni demokrati smatrajo za narodnega izdajalca tistega sodruga, ki ostane organiziran v dunajskih osrednjih strokovnih zvezah. Med češkimi in dunajskimi socialnimi demokrati so se vršili že hudi boji, boji, v katerih si je rdeča gospoda pripovedovala naj večje ljubeznjivosti: naj milejši izrazi so še bili lopovi, tatovi, izdajalci, stavkokazi. Seperatisti pa niso ostali le pri teoretičnih razmo-trivanjih, marveč so razbili več strokovnih centralnih organizacij in ustanovili samostojne češke strokovne so-cialno-demokraške organizacije. Ta separatizem je izvzemši rdeče tobačne zveze škodil vsem centralnim strokovnim zvezam. Čehi so razbili tudi železničarsko organizacijo in organizacijo državnih uslužbencev, zdaj se' pa pripravljajo, da razbijejo tudi rdečo tobačno strokovno zvezo. Pričeli so Godingčani, ki so sklenili, iz dunajske strokovne zveze izstopiti in se pridružiti češki strokovni komisiji v Pragi. Zvezin shod naj bi se bil s tem dogodkom pečal, a stvari, kakor to iz poročil listov sklepamo, ni rešil. Nameravali so proglasovati Čehe s spravno komisijo, v katero so odposlali 2 Poljaka, 2 Čeha, 1 Slovenca, 2 Italijana, 3 Nemce, v načelstvo in v uredništvo strokovnih listov pa še 5 delegatov. Komisija naj bi se o stremljenjih seperatistov posvetovala in stavila občnemu zboru svoj predlog. Predlog, ki ga je komisija sestavila, slove: Glavni zbor izjavlja, da je edino mogoča oblika za organizacijo tobačnega delavstva obstoječa centralna organizacija, ki more le obstati, če se ugode upravičene narodne zahteve članov. Predvsem imajo pravico člani češkega naroda, da se priznajo k svoji politični stranki. Glavni zbor naroča centralnemu načelstvu, da v bodoči seji predlog krajne skupine Göding o pristopu k češko - slovanski strokovni komisiji reši v taki obliki, ki zagotovi enotno organizacijo tobačnega delavstva. Občni zbor je ta predlog soglasno odobril. Zdaj se mora pač počakati, kaj da načestvo ukrene. Spora predlog ni rešil in najbrže se tudi sprava ni dosegla, dasi je bila komisija spretno sestavljena. Nemci, Italijani, Slovenci in Poljaki so centralisti, ki bi bili lahko preglasovali seperatiste. Tega storiti si pa niso upali in so se zadovoljili s predlogom, ki vso zadevo načelstvu prepusti. Radovedni smo, kako da se razvije zdaj češko - nemški spor v rdeči strokovni zvezi tobačnega delavstva. Kako skrbe soc. demokratje za svoje uslužbence. Socialna demokracija je tista stranka, ki vedno kriči, kako da za delavstvo skrbi. V lastnih podjetjih social-nodemokraške stranke je pa za tiste ljudi, ki jih stranka nastavlja, bore slabo preskrbljeno. Evo dokazov: Osrednja zveza delavskih konsum-nih društev (rdečih) je izdala poročilo, iz katerega posnemamo, da so morali uslužbenci delati: V 12 društiv do 48 ur, v 3 društvih od 48 do 54 ur, v 26 društvih od 54 do 60 ur, v 69 društvih od 60 do 66 ur, v 58 društvih od 72 do 78 ur, v 27 društvih od 78 do 84 ur, v 19 društvih od 84 do 90 ur, v 5 društvih od 90 do 96 ur, v 2 društvih nad 96 ur. Glasilo uslužbencev konsum koncesije za kakšen gostilničarski ali krčmarski obrt, smejo prodajati pivo v steklenicah samo tedaj, ako so steklenice zaprte s takim zamaškom, kateri je ali sam ali njegov ovitek v trdni zvezi s stekleničino glavo (zapečatenje, zamašitev s posebno kapico, prevezanje, plombiranje ali pokritje s papirnimi listki i. dr.). 3. Prestopki teh določil se kaznujejo po kazenskih določbah obrtnega reda. > § 18. V dosego koncesije, za katero v § 16. naštetih pravic se poleg splošnih pogojev za samostojno obrtovanje zahteva, da je prosilec zanesljiv in neomadeževan. Koncesijo je vsekakor odreči, ako so zoper prosilca ali zoper rodbinske ude, ki žive v družini prosilčevi, znane take reči, zaradi katerih se sme po pravici smatrati, da bi se obrt zlorabljal v pospeševanje prepovedane igre, v prikrivanje tatvine, v opspeševanje nenravnosti in pijančevanja. dričor & Mejne Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. Sladni iaf-zajtrkl V.ji 50% prihranka in okusen zajtrk, južina! dose-nil5 Žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladnekave, pijejo sladni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in MfllPl vedno bolj priljubljen. Povsod ^kg zavoj 60 vin. lllUbs Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7fll*airlol käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, CilllflVJiSa Josefstädterstrasse štev.25, Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlašti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vredmh oseb. tv •ykrrurriJco telijo -dc&ru, po ceni in w tesl/itHrpotovali nty se cbrruje "irnonJFMizeteten * i/Ćblopvorske ,u2iee20. V^asniladtybselwxpLtihP. FR. P. ZAJEC, ------Izprašani optik.------------- Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, č. kr. domobrancev itd. Naj večji optični zavod. Prvi specialist za očala in ščipalnike, narejene strogo I n at a n -čno po n L iiSH naročilu 7 »IR inzdravni- ' J H ških pred- /A iP pisih- - priporočam svo- jÄ° ® strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik. 5. Lekarna „Pri kroni“ Mr. Pii. S. Bobiiic Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Bibje olje, steklenica X krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih oCes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za otroke, škatla 60 v. , Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni OO.v in 4 krone 80 v. tJiiNmiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimimiiimimiim E E E Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: = I BIOGLOBIN I I Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. | E Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = E V steklenicah po K 3'50 in K 2-— v vsaki S E lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: = j M= R. Sušnik j I lekarna „Pri zlatem jelenu“ | Ljubljana, Marijin trg. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiE Edina in najkrajša linija uHmeriko! Samo 5 dni! iz Hawre v r «g francoska prek-morska družba. Veljavne vozne liste jSifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“ ED. SMARDA Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov ----- Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. üfiUi ™ MXmSM LÄ priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino In obrt. = m NaiboliSa. naisiBurneiša prilika za štedenie! I Liiidih Posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki in njene rezerve po 650.000 kron temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Načelstvo. — 70 — Pri podelitvi koncesije je upoštevati potrebo prebivalstva, je-li prostor, v katerem se bo obrt izvrševal, pripraven za to, nadalje je upoštevati cesto, ulico ali trg, kjer se nahaja isti prostor in možnost policijskega nadzorovanja. Frieden podeli koncesijo, naj obrtno oblastvo zasliši občino tistega okraja, kjer bo stojališče obrta in kjer se nahajajo cesarska policijska oblastva, zaslišijo naj se tudi le-ta. Vrhtega se mora, preden se podeli koncesija, zadruga, ki je za gostilničarski in krčmarski obrt v tem kraju pristojna, obvestiti, da se je vložila prošnja in pozvati, da izreče svoje morebitno mnenje najkasneje tekom 14 dni. Pri napravi hotelov za prenočevanje tujcev v večjih mestih in v kopališčih se ni ozirati ria vprašanje, je-li to potrebno za prebivalstvo, in pri napravi hotelov v goratih krajih v povzdigo turistike se vrhu tega tudi ni ozirati na vprašanje o možnosti policijskega nadzorstva. Ako se kljub ugovoru občine podeli zaprošena koncesija za izvrševanje katere v § 16. naštetih pravic, tedaj ima občina, ako koncesije ni podelilo obrtno oblastvo občine s svojim ustavom, in ako neg re le za ponovno podelitev koncesije, ki se je doslej izvrševala v istem prostoru, tekom 14 dni po obvestitvi priziv na višje oblastvo z odloživo močjo. Tekom istega roka ima priziv enake moči tudi zadruga, ako je pravočasno oddala svoje mnenje in se je podelila koncesija proti njenemu predlogu, izvzemši da g če za ponovno podelitev koncesije, omenjeno v prejšnjem odstavku. Proti dvema, enako se glasečima odlokoma, ni dovoljen na-daljen priziv. Gostilničarski obrti so velike važnosti za javne razmere (nravnost, zdravstveno stanje, varnost itd.).' Zato obsega zakon o njih toliko podrobnih določil kakor pri nobenem drugem obtru ne. Obrtno oblastvo mora pri podeljevanju koncesije na eni strani paziti na osebne lastnosti bodočega gostilničarskega podjetnika (da je zanesljiv in na dobrem glasu), na drugi strani pa, da se varujejo potrebe javnosti. Zakon zahteva celo1, da niti pri rodbinskih udih, ki žive skupno s prosivcem, nes me biti kake sumnje, da se bode obrt zlorabil. Da si gotovost v obojem oziru preskrbi, poizveduje obrtno oblastvo pred podelitvijo koncesije o razmerah, ki so tukaj merodajne. Izvedeti mora pa tudi mnenje občine, v kateri se bode obrt vršil. Ako bi se v takem slučaju dal kakšen ud občinskega zastop- — 71 — stva podkupiti, storil bi pregrešek § 104. kaz. zak. (Kas. dvor dne 5. dec. 1885., št. 11.272.) Zaslišanje občinskega odbora ni po § 18. o. r. izrečno zapovedano, ker se govori le o zaslišanju občine. Zato je prepuščeno prostemu razsodku obrtnega oblastva, da vpraša za mnenje ali občinskega načelnika ali pa občinski odbor. Presojati vprašanje, če je z ozirom na kakega rodbinskega prosilčevega kaj takih dejstev, vsled katerih se je bati, da se bo obrt zlorabil za pospeševanje prepovedanih iger, za prikrivanje tatvine, za pospeševanje nenravnosti in pijančevanja, to je prepuščeno svobodnemu preudarku svobodne oblasti. (Upr. sod. 17. maja 1909, št. 4140.) Obrtna oblast ima ob podelitvi gostilničarske koncesije dognati, ali so prostori primerni za izvrševanje gostilničarskega obrta. Vprašanje, če ti prostori odgovarjajo predpisom stavbnega reda, ne more biti merodajno za obrtno oblast. Zato se tudi stranke, ki prosi za koncesijo, ne more zahtevati, da bi morala dokazati, da dotični prostori odgovarjajo pogojem, katere določa stavbni red. (Upr. sod. 3. junija 1912, št. 3_) Podelitev koncesije za izvrševanje gostilničarske koncesije v kakem še ne obstoječem lokalu je nezakonita. (Upr. sod. dne 23. dec. 1908, št. 12.530.) Ako se odkloni prošnja za podelitev gostilničarskega obrta iz razloga, da ;>ne obstoji potreba prebivalstva«, je s tem odklonitev zadosti pojasnjena, ker se je prosilcu s tem zadosti natančno obrazložilo, kateri zadržki nasprotujejo podelitvi in more potem prosilec v morebitnem prizivu vse navesti, kar govori za to, da je zaprošeni gostilničarski obrt potreben za ondotni kraj. (Upr. sod. dne 7. aprila 1909, št. 2214.) Krajevno potrebo prebivalstva jei upoštevati ne samo tedaj, kadar se izda koncesija za gostilničarski obrt, ampak tudi takrat, kadar se prosi za razširjenje že obstoječe koncesije. (Upr. sod. dne 26. maja 1909, št. 4886.) V zakonu je utemeljena zavrnitev dovoljenja za prenos gostilničarskega obrta, češ, da leži poslopje za izvrševanje gostilničarskega obrta tako tesno ob okrajni cesti, da bodo vozovi, ki se bodo tu ustavljali, imeli prostra le na cesti, kar pa je nedopustno iz ozirov na cestno policijo. (Upr. sod. 7: junija, št 4235.) Glede točenja žganih pijač ne veljajo samo predpisi zakona z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, ampak tudi predpisi obrtnega re-