11 W t m J — ■ —* - — - - - m m— m Leto LXV^ št. 99 Ljubljana, ponedeljek 2. maja i9Jt Cena Din 1.- iznaja vsaK dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit a Din 2—, do 100 vrst oin 2.f»u. od ioo do 300 vrst a Din 3.—, već ji inseratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratru davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPTM VN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva olira št. 5 Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125 to 3126 P O D K D 2 N 1 O E : MARIBOR, Grajski trg St- 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — ei. 190. NOVO MESTO. Ljubi lanska c Tel. §t- 26. JESENICR Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. VOLITVE V FRANCIJI ŠE BREZ ODLOČITVE Pri prvih volitvah je bila zasedena komaj tretjina mandatov, do-čim bodo končno odločitev prinesle šele ožje volitve prihodnjo nedeljo — Po sodbi pariškega tiska preokret na levo neizogiben Pariz, 2. maja. Včeraj so se v vsej Franciji vršile parlamentarne volitve. 7a d IS mandatov se je borilo 3.617 kandidatov, tafco da se je borilo za vsak mandat ?est kandidatov. Kakor pa je bilo pričakovati, pri prvih volitvah ni bila zasedena niti polovica mandatov in bo torej glavna odločitev padla šele pri ožjih volitvah, ki se bodo vršile prihod-nfo nedeljo. Mala udeležba Volitve so potekle po vsej državi mirno. Lč v nekaterih pariških predmestjih je prišlo do manjših spopadov med komunisti in policijo, ki je izdala za čuvanje red« in miru obsežne varnostne odredbe. Volilna udeležba J3 bila razmeroma majhna ter je znašala v Pari-7!i sadno 75 odstotkov, drugod pa mno-tr > mani. To je predvsem pripisovati n-e-u "i-Jnemn vremenu. Ves dan je deževalo, nad Parizom in tudi v nekaterih drugih nrovincali on se je popoldne utr-r >' oVa\ in ,-.e s]edil strahovit naliv. Volišča so bila ponekod tudi zelo oddaljena. Prvi rezultati \genca »H a vas« je davi oh 6. objavila poluradno statistiko včerajšnjih volilnih rezultatov, ki obsega rezultate iz 607 volilnih okrožji, dočim rezultati i? -1 volilnih oikroMj še niso znani, v 4 okrožjih v kolonijah pa se bodo vršile volitve sele prihodnjo nedeljo. Po tej statistiki je bilo pri prvih volitvah zasedenih _M1 mandatov, dočim bodo za 356 mandatov potrebne ožje volitve, ki določene za prihodnjo nrdelio. Posedaj so dobili: ^rnipn desn«ea .1 (— l), desnica (Ma-Hltova skupina in krščanski demokrati) 77 (Mu« ?, — 10), centrum in levičar- ski centrom 21 fnlus 4, 1), radikali (JWriot) nO (nhm 1, — 0). neodvisni so-c^li^fi in sovialni republikanci (Painle-in (nlns 2. — 1), socialisti (Leon Pf*mO l (plus 3, — 2), komunisti 2 (plus 1, - !). IzvoHeni so vsi ministri in večina nod*amiVov Tardieuieve vlade. Poražen pa je med drugimi uglednima člani Tardieujeve stranke Fourgcre in bivši delovni minister Landry. Preokret na levo Pariz, 2. maja. Današni listi obširno razmotrivajo o rezultatu včerajšnjih volitev. M a t i n« piše, da bodo prihodnje volitve zaradi velikega števila preostalih mandatov po važnosti presegale včerajšnjo nedeb'o. Prihodnja volilna nedelja bo tem važnejša, ker bo v veftkem Števila okrožij odločitev odvisna le od nekaj jrlasov. Radikalni »Oever« posebno poudarja dva značilna momenta včerajšnjih volitev. Na eni strani kaže, da so desničarske stranke zelo mnogo izgubite na terenu, dočim je v velikem številu okrožij dosegla zmago republikanska stranka. Ce bo ostala levica disciplinirana, lahko računa s tem, da ii bodo ož je volitve nrinesle še sijajneišo zmago. Tudi »Q u o t i d i e n« piše, da se je včeraj jasno pokazal preokret na levo, kar je predvsem posledica pogrešk sedanje vlade, ki se je vse preveč opirala na desničarske stranke. Spopadi v Parizu Pariz, 2. maia. V pariškem predmestju Ivryu je prišlo sooči do hudih spopadov med policijo in komunisti. Komunisti so napadli magistrat in izobesili komunistično zastavo, ki pa io je policija pozneje odstranila Tudi v Tardieu-jevem volilnem okrožju v Belfouru je prišlo do spopadov m je bilo več ljudi ranjenih. Na magistratu so našli celo bombo, ki so jo pozmeje strokovnjaki uničili. Policija je uvedla obsežno preiskavo, da ugotovi. kdo je nastavil bombo. Smrtno ponesrečen kandidat Pariz, 2. maja. Radikalni poslanec in bivši državni podtajnik Jean Ossola se je včeraj v svojem volilnem okrožju Grasse smrtno ponesrečil. V spremstvu svojega svaka se je vozil od volišča do volišča. Hoteč obiskati čim več volišč svojega okrožja, je vozil z blazno brzino. Na nekem cestnem ovirku je zadel ob nasproti prihajajoč tovorni avto. Posledice so b:le strašne. Lažji osebni avto je vrglo v velikem loku v 50 m globok prepad ob cesti, kjer je obležal avto popolnoma razbit. Ossola je bil na mestu mrtev, njegov svak pa je umrl med prevozom v bolnico. Razdelitev mandatov Pariz, 2. maja. Po uradni objavi so začasni rezultati včerajšnjih voKtev glede razdelitve mandatov naslednji: konzervativci: 3 (neodločeno 3, dosedaj so imeli 6); republikanci: 72 (neodločeno 47, do-sedaj so imeli 146): republikanska levica: 32 (neodločeno 56. dosedaj so jih imeli 88); radikalni republikanci: 24 (neodločeno 60, dosedaj so jih imeli 84); radikalni socialisti (Herriot): 60 (neodločeno 4S. dosedaj 108): republikanski socialisti: 17 (neodločeno 31, dosedaj 48): j socialisti (Leon Blum): 41 (neodločeno 72. dosedaj 113); komunisti: 2 (neodločeno 10, dosedaj so imeli 12). Francoski parlament je štel dosedaj 612 mandatov, sedaj pa jih bo imel 615. Tudi Bat'a omeji ©krat Ker je izgubil skoraj vsa inozemska tržišča, bo moral odpustiti mnogo delavcev V petkovi številki Bat'inega tednika »Ztm« je objavljen uvodnik pod naslovom »Kaj bomo delali«, v katerem pišs Tomaž Bata: »Izgubili smo naenkrat skoraj vsa inozemska tržišča zaradi prepovedi uvoza in prohibicijskih carin. Na novih trž.ščih se pa Še nismo uveljavili. Nismo se še znali prilagoditi okusu in potrebam, niti smo znali prisoditi proizvodnjo kupni moči novih odjemalcev. To je moja krivda. Ljudie delajo napake in tudi jaz nisem izjema. Nimamo pravice godrnjati na nove razmere in nove oblike življenja. Vse naše sedanje težave in vse naše skrbi glede bodočnosti izvirajo iz nadprodukcije. Ne mislimo, da so nove razmere nevarne nadaljnemu razvoju človeštva. Čeprav nas te razmere teže in silijo zboljšati način proizvodnje, vendar vodijo končno le k izboljšanju življenja vsega sveta. Zlasti ne smemo zapraviti naše sobote. Petdnevni teden lahko Po atentatu v Šanghaju fcanghaj, 2. maja. Predsednik društva šansrhajskih Japoncev je podlegel poškodbam, ki jih je »lobil pri bombnem atentatu oh prMiki parade japonskega vojaštva v proslavo rojstnega dne mlkarie. Zdravstveno stanje dragih ranjencev se je poslabšalo. Japonski poslanik Slgemacu se lx*n s smrtjo. Atentat je stratili po vsej Japonski veliko ogorčenje ter se je Kitajcem sovražno razpoloženje zelo oja-oilo. List >Ataki«, ki ima tesno zvezo z japonskim vojnim ministrstvom, zahteva končano prekinjenje šanshajskih pogajanj. Vlada se bržkone ne bo odzvala tej zahtevi, temveč bo nadaljevala pogajanja. Oblasti «o sklenile, da ne bodo 'Lmenovale NAROČAJTE MESEČNA NAROČNINA DIN 12.- ohranimo ob primernih mezdah samo s tem, da porabimo sobote za svoje šolanje. Oni nameščenci, ki ne bodo več zaposleni v proizvod/nji. se bodo uč^'i prodajati. Druffi nam poskrbe s pomočjo našega svobodnega kapitala za regulacijo in ceste v našem kraju, ki j;h tako nujno potrebujemo. Naučimo ljudi, ki so izgubili ali ki izgube zaposlitev, živeti sicer skromno, toda človeško, seveda na lasten račun, ne da bi prosili podpore od države m tako obteževaii delo zaposlenih. Verujem, da bomo svoje sposobne in proizvodnji pocrebne sotrudnike kmalu sprejeli nazaj. Ne bomo pa cenili onih, ki so prejemali podporo iz javnih sredstev. Napeti hočemo vse sile, da še bolj razširimo naše de'o. Verujem, da bomo v sedanjih razmerah naučili ljudi delati tako. da jih bomo lahko zaposlili mnogo vee, kakor jih zaposlujemo sedaj. namesrhi ranjen h generalov m admiralom v šanghaju drugih, temveč jih bodo zastopali po či.nu najs:a.re;;V ofidrjL Bomba na promenadi Budimpešta, 2. maja. Snoci okrog 10. je eksplodirala v neki javni telefonski celici na dunavskera keju v neposredni bližini Karlton-hotela bomba. Eksplozija je razdejala vso celico, od ruševin pa je bilo ranjenih šest oseb. ki so se nahajale na terasi hotela. Med sprehajalci, ki jih je bilo v tem času v okolici zelo mnogo, je zavladala velika panika. Očividci pripovedujejo, da so štirje mladi fantje takoj po eksploziji pobegnili in mislijo, da so bili to storilci. Bomba je bila. kakor je ugotovila poznejša preiskava, zelo primitivna. Potres v Franciji Marsailles, 2. maja. Nocoj ponoči je bil zabeležen močan potres, ki j« trajal cele štiri minute. Večje škode sicer ni napravil, pač pa je izzval silno paniko med prebivalstvom, ki je v strahu zbežalo na ulice. Sorzna Doroči!a, LJUBLJANSKA BORZA Deviz*: Amsterdam 2291.87 — 2303.23, Rerlin 1344.42—135o.22. Bruselj 792.30 do 796.24, Curi h 1097.35 — 1102.&5, London 207.3 9— 208.99, New York ček 5630.76 do .">659.oo. Pariz 222.70—223.82. P rac a 167.44 -In 168.30, Trst 291.15—293.55. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 8.95, Pariz 20.29-V4, London 18.87, New York 515.25, Bruselj 72.20. Milan 26.575. Madrid 40.50, Amsterdam 208.85. Berlin 122.70, Sofija 3.73, Praga 15.26, Varšava 57.70, Bukarešta 3.07. Jože Gorjup in Vida Jer a jeva Dva težka udarca sta zadela z njuno smrtjo našo umetnost Ljubljana, 2. maja. Zmagoslavni ditiramb pomladi, vriska-jočo pesem prvega češnjevega cvetja in zlatozelenih bukovih vejic sta prekinila dva amrtmobleda d.sakorda. V soboto dopoldne je uon.rl slikar in kipar Jože G o r-j up, smoči je pa za njim odšla pesnica Vida J era jeva v večno pomlad Elizija. Dva neusmiljena udarca za našo umetnost . . . Jožo Gorjup je kosma j pričel in že je bil visoko £n*ri HHzitj cftjev. Novembra meseca serm pisa4 v našem listu o njejjovih freskah v cerkvici Sv. Miklavža v Kostanjevici, ki jih je tudri strogi dr. Fran Štele pohvalit 2 navecjim priznanjem. Navzlic s-vojim 25 leto»m m mladosti je bil Gorjup že resen umetmrk nn vsi prijatelji slovenske umetnosti so od njega upravičeno pričakovali največjih del. Rojen je bil v Kostanjevici, nato je pa Študiral v Ljicbljani, a v Zagrebu je bil na umetnostni akademiji v Me^trovićevt šoli. Na akademiji v solnčni Firenzi se je nasrkal lepot stjre umetnosti in na razstavah nam je pokazal kiparska dela, ki so z modernim duhom oživljala /godmjo renesančno k parstvo, dal nam je pa tudi več oljnatih slik i-zredmo nežnih in finih, diskretno zamolklih barvnih harmonij. Kot bi se bii napil iz vedno živega vrelca mozaikov in visokih oken gotsikh katedral, tako pisane in plemenite so bile njegove barve, ki jih je izlil po stropu cerkvice Sv. Miklavža v Kostanjevici s suverenim obvladanjem arhitekturi se prilegajoče kompozi-cje. Kakor bi bil slutil svoio z^odfnjo smrt, je ta tihi in nežni mladenič zbral nadčloveške sile. da je ustvaril veledek>, kakršno se posreči le velikim umetnikom v zreli dobi. Im s to svojo veličastno pred-nmrfcnico si je postavil večen spomenik v zgodovin: slovenske kulture. Bajn: akordi njegovih barvnih harmonij so utihnili, v nas pa odzvanja trdi pok pretrgane strune. Pokojni je bil dekliško nežen in rahlega zdravja. Pričela se mu je gnojiti nosna korenina in prišel je v ljubljansko bolnico, kjer je bil operiran, Presrečen je prvič stisnil na srce hčerk co Tatjano, ki rmi jo je na brzojavno obvestilo o holeztni prinesla iz Francije njegova soproga. Francozinja in slikarica Marjetica roj. Dufour. V soboto je bila baš prva obletnica njune srečne poroke in v bolnici ic prvič videl svoje dete. Ko je s smehom izpil čašo prevelike očetovske sreče, ki mu jo je usoda poklonila predno ga je odpeljala s tega sveta, ie popolnoma nenadoma izdihnil. Ob 10.45 je še pestoval svojo hčerkico, ob 11. je bilo pa dete že brez očeta. Oče in mati ter sestra njegova tolažijo obupano vdovo, objokujejo ga pa vsi prijatelji slovenske umetnosti, a spoznal bo tudi ves narod, da je vsahnil bohoten cvet, ki je obetal zlnte plodove. Popoldne ob 17. bo Jože Gorjup zadnjič obiskal svojo cerkvico Sv. Miklavža, kjer bo blagoslovljeno njegovo truplo,tnato ga pa zakrije rodna zemlja. ¥ Čisto dragega temperamenta kot ta tihi lirski mladenič je bila pa vedno vesela In vedno mlada Vida Franiea Jerajeva. V nj^j so bile kristalizirane vse tiste lepe. živ lastnosti, ki pomenijo pravo gorenjsko «Ie-kle, saj so na Bledu le deklici, tako fantovsko krepki in podjetni, da hčerke Bleda *e-be ne smatrajo za ženske in tudi o sebi ne govore v ženskam spolu, ki ga slovnica prf-pisuje, temveč si pravijo >sein bil, sem šel in sem prišel«. V prastari, trdni ble ski hilt, kjer živi se njena siva mati Neža, napol go-ipoafcj in napol kmečki Vovkovi druz.ni je bila 1. 1875 rojena Vida. Kak»>r žuboroo studenec je bila vedno vesela in \vdra, pa m«'tika in srčno dobra obenem, da so njene p«*-smi najčistejša slika brhkega gorenjKkeca deklica. Razen na Bledu, je hodila tudi v sojo v Ljubljani, nato pa na meščansko šolo v Dunajskem Novem mestu in na Dururu. ol-koder je prišla na ljubljansko učitHjilfo. Za učiteljico je najprej šla v Ljubno na (io-renjskem, nato pa v svoj domači Zasip, kjer je leta 1897 pod pesvdonimom >Vida< objavila v Ljubljanskem Zvonu tudi prvo svojo pesem. S svojo Ijnbozenijo do prole]>o gorenjske donKrvine, do njenih kmetov in njihovega življenja je njena sveža j>oozija fto-rodna vaški liriki Murnovi. Globoke in po evoje občutene so posebno njene ljnbavn* pesmi, zdaj otožne hrepeneče, zdaj nagajiva razposajene ali prekipevaroee od zdravja in strasti. Posebno lepe je v svoji iskreni re»-njčnosti >Peseen matere^, napisala je pa tudi mnogo pravljičnih in dragih otroških po-smi Ver L 1908 izdale svojo najboljšo rf>tr-ko >Pesmic, le4a 1921 je pa svoje >Pearaioe za deeoc zbrala v sbirki >ic LJubljane bem poljane«. Sodelovala je pri J-Siovenki« m pri dragih ienskih Ustih, prodveecn pa r >LjuWi:in&ktnij Zrovm< in >&eYtsfeecn svetu«. Posebno ponosna je bila goreofAa pesnica na svoje btisnje sonxi*tvo s pamrihaca Prešernom, saj jo bfia hčerka njegovega nečaka. In prav ta svoj ponos f& fanudfei ▼ prekrasni zadnji pesmi, ki jo je objavi ki v našem listu ob 90-letniei svojega sorodnika, apostolskega protonotarja g. Toma Zupana. Tudi večno mlado gorenjsko deklo je moralo občutiti vso tragifco in vse viharje dozorele žene, ki jim ie enoči ob 21. v večkrat obetajočem se živčnem napacta tudi prilegla. Silno je zaradi let razrahljane živce pesnice pretresla vest o smrti Jožeta Gorju-pa, ki se je vedno oglasil pri njej, kot najboljši prijatelj njene družine, pravem domu umetnikov. Njen soprog, profesor g. Karel Jeraj, ki ga je vzela kot prvega violinista dvorne opere na Dunaju in z njim po prevratu prišla v Ljubljano, je steber našega konservatorija. Njena najstarejša hčerka ga. Vida, soproga prof. dr. Mirka Hribarla, je znana violinska virtuozinia, druga hrVr-ka je pa talentirana in najbolja ženska niša slikarica Mara, soproga našega tudi v inozemstvu slovitega kiparja in slikarja Toneta Kralja, a njena lepa OHy je svoji mami pomagala doma sprejemati nešteviln« goste, rekli bi vse slovenske pesnike, pisatelje, upodabljajoče umetnike in glasbenike ter sploh vse vidne osebnosti na^e kulture. Z Vido Jerajevo smo izgubili i.#izito gorenjsko pesnico in najznačilnejšo za'stopnf-co lepot blejskega paradiža, z njo je pa izginila tudi najmehkejša prijateljica in vzor slovenske matere. Njen pogreb bo jutri ob 15. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu k Sv. Križu. Jožefu Gorjnpu in Vidi Jerajevi slava! Macdonald vrnil v London London, 2. maja. Po štiridnevnem bivanju v ženevi se je ministrski predsednik Macdonald davi vrnil v London. Popoldne se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri bo Macdonald referira! o svoJUi razgovorih v Ženevi. Stran S. >SLOVENSK7 NAROD, dne 2. maja 1932. Štev t C) Za povzdigo našega Važni sklepi na zborovanju Sadjarskega in vrtnarskega društva v Celju Celje, 1. maja. Cvet za napredno kmetijstvo vnetih kmetov in najpožrtvovalnejših učiteljev je bil v soboto in včeraj zbran v majniško lepem Celju na občnem zboru Sadjarskega in vrtnarskega društva. Sklepi zborovanja so tako važrri, da jih moramo objaviti navzlic temu, da je poročilo priobčilo tudi že ^Jubtro«. Že v soboto so se v impozantnem in v resnici gostoljubnem celjskem domu zbrali člani drevesničarskega odseka SVD in ob pol 14. je otvoril predsednik Mihael K o v a č i č iz št. Petra pri Mariboru sejo ter pozdravil delegate, predvsem pa posle-vodecega predsednika Osrednjega odbora, viš. nadzornika g. H u m e k a, senjorja in slovitega strokovnjaka g. Levstika, nadalje g. Dularja, upravnika banovinske drevesnice v Rakičanih, referenta ing. Ferlica iz Maribora, inicijativnega drevesnic a rja g. Viktorja O m e r s o iz Kranja ter druge delegate, ki so prišli z vseh strani banovine. V imeun glavnega odbora je upravičil poslevodeči predsednik g. Humek obolelega predsednika g. inšpektorja Rohrmana, nadalje je pa ugotovil, da se tudi sadjarjem in drevesničarjem bliža kriza, dreves-ničarjem pa morda celo hiperprodukcija, *i jo bo premagal le pošten, reelen in moderno sadjerejo zasledujoč drevesničar. še vedno se namreč pri prodaji dreves pojavljajo razne pomote«, ki so pa storjene z namenom in so zato prav za prav sleparije. Vse države zato skušajo doseči garancijo pristnih vrst dreves in pa kontrolo drevesnic, a z nadprodukcijo se pojavlja tudi umazana konkurenca, kakor tudi na vseh drugih poljih škodi poštenemu kmetu in obrtniku šušmarstvo. Po večurnem posvetovanju in vsestransko izčrpnih referatih tajnika g. Ivana Dolinska, znanega veledrevesničarja iz Kamnice pri Mariboru, so zborovalci končno sklenili soglasno, naj izda osrednji odbor SVD posebne legitimacije poštenim drevesničarjem. obenem naj pa tudi natisne police, garancijskih pisem, ki jih bodo drevesničarji izdajali na zahtevo kupcev ter z njimi za pristnost sadnih sort garantirali za dobo 5 let, s trikratno vrednostjo fakture. Soglasni sklep te pomembne novosti je dokaz, kako pošteni so naši pravi drevesničarji. ki jim lahko zaupa v=akdo. kdor želi kupiti zdrava mlada drevesa. Ker se v zadnjem času pojavljajo razne prevare s strani naročnikov iz južnih in vzhodnih krajev naše države, so drevesni-čarji sklenili, da bodo odslej pri vsakem naročilu zahtevali od naročnika 25 odstotkov naplačila. Da se preprečita krošnjarstvo in umazana konkurenca, naj ministrstvo doda sedanjemu zakonu za zaščito kmetijstva poseben pravilnik, ki naj smatra drevesni-čarstvo za panogo kmetijstva, prekupčevanje pa za obrt. Proti umazani konkurenci je bila sklenjena tudi uvedba črne knjige nezanesljivih kupcev, a drevesnica rski odsek bo dajal vsem članom informacije o naročnikih. Na predlog starine g*. Kupčiča s Ptujske g;ore je pa odsek tudi sklenil, naj se prepove prodaja tretje kvalitete dreves, zlasti naj pa to prakso opuste tako močne in vplivne organizacije, kot je Kmetijska družba. Zastopniki drevesničarjev iz škofjeloške okolice so nato predložili besniško ali gorenjsko voščenko. ki so jo na zborovanju navzoči naši najboljši strokovnjaki izredno pohvalili ter priporočili, naj bi bila sprejeta v krajevni sadni izbor. Posvetovanj so se udeleževali vsi navzoči, predvsem pa gospodje Humek. Levstik. Ivan Dohnšek, Gradišnik iz Šmarjete pri Celju. Hafner od Sv. Duha in njegovi tovariši iz Dorfarjev in Zabnice. Dular iz Katičanov. Omersa iz Kranja. Ferle iz Svibnega. Vrečar iz Vojnika, ing. Ferlic iz Maribora, Medved iz Družmirja in pa seveda prvoboritelj za moderno sadjerejo g. Levstik, ki so sprejeli razen drugih važnih sklepov tudi zahvalo tajniku Kmetijske družbe g. Kafolu za obrambo drevesničarskega stanu. Čeprav je bila polovična vožnja na železnici objavljena šele v nedeljo zjutraj, vendar se je zborovanja udeležile blizu 200 delegatov podružnic SVD iz vseh srezov banovine. kar izpričuje veliko zavednost našega kmetskega stanu. Mnogo delegatov je zadržala seveda težka kriza, da se niso mogli udeležiti zborovanja, a navzlic temu je bila prostorna dvorana Celjskega doma polna. Poslevodeči podpredsednik g. Humek je prinesel pozdrave obolelega predsednika Rohrmanna ter pozdravil delegate, pred vsem pa zastopnika celjske mestne občine, namreč magistratnega ravnatelja g. Ivana Subica in obč svet. g. ravnatelja Voglarja, podpredsednika društva za varstvo ptic g. Gabra in druge odlične zastopnike in strokovnjake, nato je pa za zapisnikarja imenoval g. ravnatelja Priola in Verliča, za overovartelja pa odbornika ljubljanske podružnice g. viš. kletarskega nadzornika Gombača ter kapetana Dreniga. Ko so zborovalci pozdravili kralja in sprejeli ndanostno brzojavko, je v globokem govoru o posledicah krize in o najuspešnejših sredstvih za ta težki boj podpredsednik g. Humek zlasti poudarjal, naj bi se vsa kupčija s sadjem organizirala na zadružni podlagi, ki bi razpečavala le prvovrstno namizno in pravilno opremljeno sadje, so mu eboTovalci priredili prisrčne ovacije. Tajnik, nadzornik g. škulj. je podal kratek izvleček iz tiskanega poročila, ki 1» njega posnemamo, da. ima SVD 189 po- družnic, ki je med njimi najagiinejsa ljubljanska. Podružnice so priredile 263 predavanj, 91 tečajev, torej 354 poučnih sestankov, ki se jih je udeležilo nad 20.000 poslušalcev. Podružnice imajo 41 lastnih drevesnic s skoraj 58.000 drevesci, posajenih je bilo nad 30.000 dreves. Društveno glasilo r Sadjar in vrtnar«; pod uredništvom podpredsednika g. Humeka je odlično uspevalo in napredovalo. velik uspeh so pa imele tudi društvene razstave na ljubljanskem velesejmu ter drugod. Organizacija ima nad 6000 članov, ki so vsi vneti za napredek sadjarstva in vrtnarstva. Zato je nadaljnji prospeh društva kljub krizi zagotovljen. Iz poročila blagajnika prof. Josipa Verbiča navajamo, da je imelo društvo nad 600.000 Din prometa in ima 54.3S4 Din čistega premoženja. Na predlog preglednika Gaberška iz Celja je občni zbor soglasno sklenil absolutorij in pohvalo odboru, prav tako je bil pa soglasno sprejet tudi proračun v znesku 274.635 Din dohodkov in izdatkov. Ker ni bilo volitev odbora, ki je vsako četrto leto, sta bila na predlog g. Gombača in Oraerse izvoljena soglasno za preglednika tajnik in blagajnik ljubljanske podinžnice g. Ante Gaber in Teodor Dremg. Med najvažnejšimi sklepi, ki so bili Sprejeti po živahni debati navaiamo. da je ob«mi zbor sklenil zaprositi bansko upravo, naj rim prej objavi dokončni sadni izbor, nadalje naj preuredi na velelejiuu razstavo šolskih vrtov in preskrbi tudi pripomočke za napredek teh vrtov Oblast naj uredi promet s strupenimi preparati za pokončevan|~ sadni!) škodljivcev tako. da bodo ta sred siva dostopna vsakomur, kakor v Ameriki. Astmi i ji. a tudi v Nemčiji in Švici. Važen ie bil tudi nasvet a. Omerse. naj bi se iz fonda za lovsko .Škodo razdelila polovica za odškodnino sadierejcem. S posebnim poudarkom je bil nadalje sprejet predlog s. Gombača. s katerim so zborovalci soglasno zahtevali, da mora biti na ljubljanskem moškem učiteljišču nastavljen kvalificiran strokovnjak za kmetijstvo, a ta predlog je bil ie razširjen lako, naj zahteva velja za vsa učiteljišča, kjer naj bi bil peti letnik posvečen samo gospodinjstvu in kmetijstvu. Ustanove naj se pri podružnicah na bi ratnice sadja in prirejajo tečaji za sortiranje, a železnica naj poskrbi v večjih krajih za primerne shrambe, kar bo mogoče doseči s pomočjo zadrug. Splošno pozdravljen je bil tudi predlog naj bi se naši konzulati pričeli zanimati za izvoz našega sadia, sat nam preti nevarna konkurenca iz Rusije, kjer je petiletka sklenila 700 milijonov ha zasaditi s sadnim drevjem. Ko je občni zbor sprejel zuoraj objavljene predloge drevesničarskega odseka je bila sprejetih še polno najrazličnejših sklepov, nato SO pa udeleženci posedeli pri izvrstnem skupnem kosilu v Celjskem domu. dokler se niso odpeljali na povabilo ravnatelja g. Petkovška pogledat kmetijsko in gospodinjsko šolo v št. .lurij ob Južni železnici. Gostoljuben sprejem ter vzorno posestvo s krasnim >n-ventarjem, posebno pa s prekrasno živino v imenitnem stanju so očarali vse goste, sadje rejce in kmetovalce, a prijatelje vrtov Je posebno i m poni ral zelenjadni vrt, ki ga Je kljub slabemu terenu kar najpopolnejše uredil strokovni učitelj g. Vardjan, še bol) zanimiv je pa vzoren kameniti vrt, kjer so zbrane vse naše planinske rastline in rastlinstvo vsega sveta, ki za te moderne vrtove prihaja v poštev. Gostje so pa občudovali tudi novo a že krasno urejeno gospodinjsko solo. kjer tih ie pogostila voditeljica na. Premru, postreglo jim je pa 18 gojenk 7 najboljšim kar producirajo vinograd, s.adn-nosnik. vrt In kuhinja Zborovanje ie bila mogočna manifestac*-ja visokega nivoja našega kmeta. Prvi nastop dramske družine NSZ V soboto zvečer sem se odzval vabilu dramske družine NSZ in si ogledal nje prvi nastop. Prvi nastop te mlade družine je bil prav posrečen, le žal, da ljubljanska družba ne zna nastopov takih družin ceniti, sicer bi ne bila dvorana skorai prazna. Dramska družina je vprizorila Turgenjev >Tuji kruh v v režiji g. Terčiča. Režiser je imel srečno roko pri izberi komada, le žal. da je ni imel tudi pri i/beri igralcev. Za vsakogar ni vsaka vloga. Tukaj se je pokazalo, da je treba dobro (»iskati primerne osebe za posamezne vloge. Krono večera je odnesel Kuzovkin. ki je podal res mojstrsko igro Kuzovkin g. Košute bi prišel lahko na vsak oder in bi nihče ne mislil, da ima pred seboj diletanta. Manj posrečen je bil Jelicki. ki ni mogel pri meni zapustiti vtisa, da fe ministerijalni uradnik iz Petrourada. Premalo življenja je bilo v njeni. Dobra partnerica mu je bila Breda v Olgi Petrovni. Podala je sicer lepo igro, toda tudi njej se je poznal prvi nastop. Kuzovkin je imel v Ivanovu dobrega druga, tako po maski, kakor po igri. Najmanj posrečen je bil Makst-mov. ki ni razumel svoje vloge. Moral bi podati sliko afektiranega plemiča, pa se mu ie ponesrečilo in je podal nemogočo sliko. Mučno je vplival njegov nastop tudi na druge. Manjše vloge so bile manj posrečeno razdeljene, vendar dobro igrane. Celoten vtis igre prav dober, povznalo pa se je. da nastopajo, razen par izjem, samo novinci, katerih se je držala zač>*oa tr* ma. Prihodnjič bo že boljše. Mlada Iramska družina, ki se nam je dobro predstavila, p» naj započeto delo nadaljuje. Vsak začetek je težak. Želim, da je ne bi motila lohva-ležnoM ljubljanske publike, ki ^pioh omalovažuje nastope domaćih moči, ^etudi diletantskih. Bo tudi v tem pogledu bolje Zato pogumno naprej. T^">«"° —>l" _ ,elii „.pravi W° Rabiti morate obenem Puder Simon in Milo Simon Brežice so počastile novinarje Prisrčno in gostoljubno so Brežicam sprejeli slovenske novinarje, ki so imeli včeraj občni zbor Ljubljana, 2. maja. Novinarji si morda dom-šljuiejo. da so p( častili Brežice, bilo je pa baš nasprotno. £li so v lepe Brežice, ker jih je pač klicala dolžnost in izlet je bil seveda tudi lep. Vre-menarji so se namreč zelo potrudili, zakaj novinarjem se nihče rad ne zameri. Zato se končno ne sme nihče čudit", da so naši zastopniki javnosti, njeni nasprotniki a!i zagovorniki — kar hočete — vstali tako zgodaj, ko so še »komaj« — v beli Ljubljani — pošteni meščani zapuščali bare in so ljubljansk: cestni »pisarji« slovesno marširali na delo. Kdo bi jim potc-m takem mogel odrekati solidnost? Bridko se motijo oni. ki mislijo, da so novinarji rokovnjači. Ce so se oborožili nekateri za pot s palicami, čeprav ne leže Brežice na Grintovcu in čeprav so šli na občni zbor, niso imeli slabih in posebnih namenov. Zato je bilo tudi upravičeno ogorčenje, ko je nekemu tovarišu .zginila v vlaku palica. Ker pa uživajo novinarji takšen ugled, je tudi razumljivo, zakaj se navadni smrtniki tako trgajo za predmete, ki jih je posvetila novinarska bližina. Ne smete pa tudi misliti, da jim raste greben neupravičeno ;n brez povoda. Zastopniki Brež-c so jih na kolodvoru tako iskreno in slovesno pozdravni, kot znajo to le predstavniki tega našega lepega in znamenitega mesteca. Kaj takšnega novinarji seveda niso niti pričakoval . Brežičani so pripravili za goste udoben avtobus, ki jih je rrepe'jal s kolodvora v mesto, ki leži na jugu. oddaljeno 2 km. Vreme je bilo praznično. Brežice so sprejemale gostoljubno in slovesno jroste. vse hiše so izobesile zastave in meščani so pozdravljali goste spoštljivo ter vljudno tako, da je neki novinar dejal: — Tega pa res nismo zaslužili! Načelstvo posojilnice (načelnik g. Kušlan) je prepustno novinarjem brezplačno veliko dvorano in še votiralo 500 f>in. Grot Attems se je pa tudi na zelo primeren način spomnil novinarjev. Snažno, lepo in zanimivo mestece so Brežice, čeprav se ne morejo ponašati s palačami; večinoma enonadstropne hiše imajo okusna, tu in tam celo izredno lepa pročelja, vse so pa dobro ohranjene in po preprostosti v slogu enotne. Stranskih ulic ni mnogo, jedro mesta je na obeh straneh glavne ceste, ki drži navzdol proti Savi mimo znamenitega starega gradu. Pri Brežicah se izliva Krka v Savo, zato so morali zgraditi most čez obe reki. rokave in močvirje, da so zvezali bivšo Kranjsko in štajersko. Ta most je b:l baje v bivši Avstriji naidaljši, ker je dolg nad 700 m. Znamenit je seveda tudi brcž:ški grad. ki so ga pa zasedli stanovalci. Pobro |e ohranjena viteška dvorana, ki jo krase tudi freske. Brežice se bhko ponašajo tudi s preteklostjo. V Matijo Gubčevi dobi so bile Brežice v središču bojev za staro pravdo. Pozneje je tu deloval dr. R. Razlag kot okrajni načelnik, predvsem pa kot vnet pansla-vist, ki je izdal prvo slovansko pesmarico. Bil je prvi med narodnimi borci, pri njem v Brežicah so se sestaja'; Hrvati, ki se v Zagrebu niso mogli, bil je v ožjih stikih s Stankom Vrazom ter ;e sodeloval za ustanovitev Velike Ilirije. Po Razlagovi smrti so se Brežice prelevile v nemčursko mesto, bile so v tujih rokah do prevrata. Seveda so se požrtvovalni rodoljubi borili za nje. toda nernštvo je imelo v rokah oblast ter je moral marsikdo izmed naših patrijotov podleči sili. Ko so se borili za slovensko posojilnico, ki je zdaj v njeni hiši tud' Narodni dom, so nasprotniki izigrali tud1 našega Ante Bega. ki je moral preseneti po nedolžnem 3 mesece v zaporih na Zabjeku. Brežice niso industrijski kraj in tudi sicer se ne morejo mnogo razvijati, saj so skoraj predmestje velemestnega Zajrreba. čigar koncentracijska sila sesa Še daleč preko Brežic. Vendar to mesto lepo napreduje, kar dokazujejo številne nove hiše. zgrajene v zadnjem desetletju. Lani so pa spravili tudi pod streho lepo. dvokrilno enonadstropno poslopje, k' stoji ob glavni cesti in ulici ob gasilskem domu. To bo uradno poslopje, v katerem bo sresko načelstvo. Gotovo je tudi važno omeniti, da imajo Brežice vodovod. Kaj pomeni napeljati vodovod v takšno majhno mesto, ležeče na ravnini in daleč od hribovja, si lahko mislimo. Voda je napeljana v Brežice iz 3 ure oddaljenih Pisec in doteka v visok stolpni vodohram. ki stoji sredi mesta, podoben morskemu svetilniku. Poda novinarji si vsega tega niso utegnili mnogo ogledovati, zborova:: so skoraj ves dan. Šlo je pač za res. poleg lega pa še Brežičani niso ostali le pri besedah ter so tudi z dejanj1 dokazali, da se ne more z njihovo gostoljubnostjo kosati nobeno naše mesto. Y dv orani Narodnega doma se je vrš 1 i>bčni zbor ljubljanske sekcije .INI . Poleg sh venskih novinarjev so se ga udeležili tudi zastopniki zagrebške >.ekcije in /.astopnik centralne u.pravc. Ooč-ni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Virant, je bil selo aHva-he n je razpravljal o vseh aktualnih stanovskih zadevali in problemih, ki so ,ia dnevnem redu. Predsednik g, Virant je v otvoritvenem govoru orisal splošni polo/a.1 m. vinarstva v državi n se r>f>omnil tu>di Jubilejev nekaterih odličnih slovenskih novinarjev. T.tjn ško poročilo, ki ga je podal g. Ozim, in blagajniško poročilo g. Potočnika je bilo prav tako z odobravanjem sprejet- > ker kaže lep napredek organizacije slovenskih novinarjev. Po živahni debati je bila sklenjena uvedba začasnega posmrtinskega zavarovanja, dokler ne iz-dela odbor končnega pravilnika o povmrtn nskem in podpornem fondu. Obemi zbor se je b:ivil šc z raznimi drugimi socialnimi vprašanji in je zavzel svoje s** I išče tudi k vprašanju omejevanja s- i- '------« poročanja. Pri volitvah je bil izvoljen p<> večin dosedanji odbor s predsednikom g. Virantom na čelu. Opoldne je brežiška občna priredila novinarjem v dvorani Narodnoga doma kosilo, na katerem ie bilo izrečenih mnogo lepih napitn c rn pozdravov. Z večernimi vlaki so se novinarji vrnili na svoje domove. In tako so torej Brežičani počastili novinarje, ne novinarji Brežic. Tega j;m gostje gotovo ne bodo pozabili tako kmaln. saj so se tako težko ločili od gostoljubnih in lepih Brežic — z najlepšimi vtisi. Tragedije, nesreče in zločini Ljubljana, 2, maja. Včeraj in danes se je zopet odigralo već tragedij, pripetilo se je mnogo nesreč, katerih žrtve so morali prepeljati v bolnico, izvršen je bil tudi zavraten zločin. Jesen in pomlad sta običajno čas samomorov. Davi si je hotel končati življenje 34-letni pečar in kovač Anton Abram, zaposlen v tovarni inž. Guzelja in tam stanujoč. Zjutraj okrog pol 9. so ga našli v njegovi sobi. ležečega v mlaki krvi. Nesrečnež si je prerezal na več krajih vrat. O samomoru je bila obveščena reševalna postaja in je kmalu reševalni avto nezavestnega Abrama prepeljali v bolnico. Včeraj so iz Ljubljanice pri Vevčah potegnili neznano žensko, katere truplo je že razpadalo. Ugotovili so. da je morala utopljenka ležati že več tednov v vodi. Na podlagi opisa se je davi oglasila na policiji trgovka s sadjem gospa Ceiestina Glavnikova in izpovedala, da je utopljenka identična z njeno sestro. 40-ietno Fran-čiško Kuzminovo, ki je v začetku aprila odšla z doma in so jo od takrat pogrešali. Stanovala je namreč pri sestri v Cerkveni ulici št. 5. Kuzminova je bila zadnje čase nekoliko zmešana in je skoraj gotovo, da je v zmedenosti skočila v Ljubljanico. Ko so jo potegnili iz vode so našli okrog leve noge in okrog glave ovito vrv in so bili sprva prepričani, da gre za zločin. Pozneje se je pa izkazalo, da se je vrv slučajno zapletla okrog trupla. Kuzminovo so prepeljali v mrtvašnico v D. M. v Polju, kjer jo bodo tudi pokopali. Maks Krmelj, 20-letni posestnikov sin iz Poljan na škofjo loko, je snoči vasoval pri dekletu v sosedni vasi. Ko se je pozno vračal domov, je v temi iz zasede nenadoma odjeknil strel Krogla je zadela Krme-lja. v desno nogo. Davi so fanta prepeljali v Ljubljano, od tu ga je pa reševalni avlo prepeljal v bolnico. Krmelj pravi, da nima nobenih sovražnikov in zato ne ve. zakaj so streljali nanj. Skoraj gotovo je, da je streljal nanj ljubosumen tekmec. Snoči je bil na cesti na Studencu napaden hlapec France Bešer s Fužin, ki ga je nekdo tako moćno udaril pc glavi, da mu je poškodoval desno oko. Bese rja so morali prepeljati v bolnico. — Na Laverci je snoči nekdo sunil z nožem v desno roko 19-letnega zidarskega vajenca Alojzija Ja- gra m ga precej poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. V Ljubljani se je včeraj ponesrečil trgovec Alojzij Muhv:č iz Srbskih M 1 Padel je z motornega kolesa m za dobil precej hude notranje poškodbe K t Bergant. 27-lelm posest:. n z l; jega, je 30. aprila padel s kole H m 31 zlomil ključnico. — Oba so morali prepeljan v bolnico, ist tam sprejemali z odprtimi rokami. Zdi *e, da Ljubljančan je ne znamo vračati milo za dražjo, kajti do te ure je orodamh /a veče»rni koncert \«»it<*t> nic. — reci in pi", — komaj za — 10O dinarjev. Prepričani na snvo, da -c b'»do n.is' meščani vsaj zadnji hrp >Kar hočete« za red E. Drms;a repriza Krleže** dnnir riac bo v sredo t, m. OPERA Z.Wu»k ob 90. Pon^dplipk 1. maja: UaMnj v**čer jord** Katje IMakove. Trr«n. ZrciŽanr* r*9tt+~ Torok S. maja: Fu«alka. Premijera. R<*d & Sreda 4. maja: CavaIVrifa rnptirs»na. Gb*-mari. Red B. Opozarjamo na nne*»j«nfi bnUtm r**r. ki n priredi v opernem ^lpidati«^« plesalka ca. Katja Delakovn, Ea eaeer valjam znižane operne cene. Ru-alka. Anton hvofak ;,e napisni sedem opernih rlel, izme 111 h prebivalcih, (ilasba te opore je ena sama velika simfonija, ki ima toliko motivne neca bogastva, na bi lahko dalo materijala za tri opere. Naslovno vloqo poje odlična nn ša članica Lra. Zlala fijnnfjOBlf OlTDlIa Tudi ta vlaga ji bo dala priliko, da |*>kaz«' \w odlične vrline tvojega fflasu kakor tuli igra takega temperamenta. Prepričani smw. da bo njena kreacija absolutno umetniška pa tudi izredno zanimiva. V vlogi povodnega moža nastopi prvič na aatem odru g .lr» sip Križaj, odlični naš -d;ilni goat, V ostalih vlogah nastopajo: ga. ThieriTieva (kuezna), ga. španova (čarovnira). >ja. Ribičeva in ga. dolobova (vili), g. GoBtU (princ), g. .lanko (jjozrlar), ga. Kamšakova (kuhanVk) in a. Magolič (lovec). Muzikalno todttve ima kapelnik Niko šdritof. režija ie Bratko K reftova. Prva letošnja Vprtsoritev bo v torek 3. maja za red C. Vztrafnostni ples Mednarodna tekma v vztrajnosaicni plesu, ki se je pričela v sredo zvečer v cirku Bcketov v Budimpešti, se ie v četrtek zvečer po -44 urah nad 1 lic vala Plesali so pa samo še štirje pari, a I-iih ie moralo odstopiti in večino so prepeljali z rešilnim avtomobilom v bolnico. r:nexa tekmovalca so d okvalificirali, ker se je vrsti1 v plesu S sv 1:1 bratom. Plesalci 50 se neprestano vrstili, samo 25 letna učenka baletne S>>ic ie po.gumno vzdržala tempo. Veku druga plesalka je bila diskvalificirana, ker c ponoči spala na ram; svojega plesalca«, a noge so ji mehanično plesale dalje. V petek dopoldne so morali odstopiti že vsi tekmovalci, razen Šoferji Ludvika Neumanna in pekovskega pomočnika Josefa Totba. T/med dam so odpadle It vse v četrtek /večer Damski reknrd v vrainostnem plesu ie odnesla Klara Gelberger, k* ie plesala nepretrgoma 4S ur Dve tekmovalki sta bili že angažirani kot plesalki v baru. Neka plesalka se ie pritoževala, da k> moti neobrit plesalcev obraz. Plesalec se je med plesom obril. Stcv. gy >SLOVENSKl NAROD, dne 2. maja 1932. St_rmD 3. Jutri! Senzacija! Ulrich Bettac Mav Schipper Kurt Gerron Muzika in sijajni šlagerji Ote Str»nsky Premiera! Jutri! Jutri nastopi slovita snbreta članica kr. opere v Budim- peš Marta Eggert v ti 1 niii razkošja, krasnih žensk, mondenega sijaja in bleska v komediji elegance, petja, šlagerjev in žarke ljubezni Ena noč v Grand hotelu Dnevne vesti Dejanje se godi v foverju in sobah najelegantnejše-ga velemestnega hotela! — Častna doktorja filozofske fakultete bratislavske univerze. Češkoslovaški prosvetni minister je potrdi! sklep profesorskega zbora filozofske fakultete univerze Ko-mcnskega v Bratislavi, da se podeli profesorju jugoslovanske 'Iterature na beograjski univerzi Pavlu Popoviću in profesorju slavistike v Sofiji ter predsedniku bolgarske akademije znanost? Ljubomirju Mi-letiču naslov častnega doktorja filozofije univerze Komenskega v Bratislavi za njune zasluge na znanstvenem polju, posebno Za slovanske narode — Kongres slovanskih veterinarjev v Varšavi. Obenem s kongresom poljskih veterinarjev se vri; v Varšavi tudi kongres slovanskih veterinarjev, ki se je prišel danes in bo trajal dva dni. Kongresa se udeležujejo delegati vseh slovanskih držav. Našo državo zastopajo predsednik iugoslo-venskega veterinarskega udruženja Miljutin Gec, podpredsednik dr. Josip ježić in sre-sii veterinar iz Bjelovara Danim Bijajić. _ P rak tirni učiteljski izpit. Na državnem ženskem učiteljišča v Ljubljani so napravile v aprilovem terminu praktični učiteljski izpil era. učiteljice: Benedirič Ivana, Cvar Stanislava. Gale Ana, Gradišnik Katarina i- Melanija), Karlin Marija (s. Cecilija). Kosniač-Neuman Pavla. Kralj Vida, Kramar Jožefa, Mate Marija, Miklavič Pavlina, Mlakar Nada, Mrlak Antonija, Rabič Marija. Šerrelj Ana, Švigelj Marija. Tomce Kristina, Welley-Fonda Ana in Zebre Viktorija. — Naše pošte, brzojavi in telefoni. Prometno ministrstvo je zbralo in objavilo statistične podatke o naši pošti, brzojavu in telefonu za leto 1930. Pošt je bilo predlanskim v naši državi 4«»12. Dolžina poštnih prog je znašala 49.45o km. Telegrafov je bilo 1667 in njihova dolžina je znašala 17.9?7 km. Brzojavnih aparatov smo imeli izolatorjev 2.2^-bOS. brzojavnih drogov pa 427,678, Telefonskih central je bilo 1110. avtomatične centrale 4. javnih govorilnih 1318. — Vedno več tujcev v Dubrovniku. V Dubrovniku je zavladal živahen tujski promet. Vsak dan prihaja več tujcev in vse Viže. da bo letošnja tujskoprometna sezo- Aljub gospodarski krizi zadovoljiva. - Poroka. V soboto sta se poročila gdč. Slavka V o 1 k a r j e v a in g. dr. med. univ. Milan K e s s 1 e r. Novoporočcncema. k? sta rz odličnih naprednih rodbin, naše iskrene čestitke — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. t. m. ponudbe- glede dobave 5000 kg ovsa, 1000 kg strojnega olja. 600 kg ciiindrovega olja, 200 kg dinamo olja. 200 kg strojne masti, 1000 kg vulkanskega olja. 500 kg mast' za jamske vozičke, raznega električnega materijala, gumijastega kabla, pločevine, žičnih vrv: in galičnih verig: do 17. t. m. pa glede dobave 170 m manesmanovih brezšivnih cev:. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarn- zbornice TCA v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dobava mesa. Dne 3. t. in. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblast* v Ljubljani licitacija glede dobave mesa. Oglas ie na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komand'. — Oddaja del pri adaptaciji poslopja vojašnice kralja Aleksandra I. v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije dne 17. t. m. pri Komandi mesta v Mariboru. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOT v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi. — Prodaja starega papirja. Dne 15. junija se bo vršila pri primorski direkciji pošte :n telegrafa v Splitu ofertna licitacija glede prodaje okoli 30.000 kg starega papirja. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji. — Za av.-trij^ke posetnike ljubljanskega velesejma (4.—13. junija) je izdala ve-lesejmska uprava posebne legitimacije, ki obsenajo takozvani :>ZahlbbitU s pravico do 2o" » (x>pusta po avstrijskih železnicah. Kdor namerava poslati legitimacijo svojcem ali znancem v Avstriji ali v države, iz katerih so potuje v Jugoslavijo preko Avstrije, naj nabavi legitimacijo le pri uradu velesej-ma v Ljubljani. V Avstriji se te legitimacije dobe pri juizoslovenskih kozulatih v Gra-zu in Celovcu ter pri potniških uradih na Dunaju. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca aprila 1932 naslednje prispevke: I. Podružnice. Št. Rupert 205.95 Din Radeče 140.— Din, Novo mesto ž. 77.50 Din. Slov. Bistrica 400.— Din. Gornja Radgona 88. Din, Brdo 190 Din, Gornji grad 300 Din. Brežice 65 Din. Trbovlje 881.50 Din, Hrastnik ž. 77 Din. Ormož ž. 50O Din, Kranj lOOO Din. Škof i a loka 146 Din. Ljubljana .mestna ž. 7705.25 Din; skupaj 11.776.20 Din. — II. Nabiralniki. Učiteljska tiskarna, Ljubljana 12.25 Dm. podr. St. Rupert 34.05 Din. CM pisarna, 50 Din; skupaj 96.30 Din, — HI. Razni prispevki. Neimenovan iz Beograda 200 Din. Iv. Rozman. Ljubljana 50 Din. skupaj 250 Din. — Vsota v?eh prispevkov 12.122.50 Din. 282/n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo v naši državi večinoma jasno. Najvišja temepratura je znašala v Beogradu in Skonliu 25. v Spl:tu 21. v Ljublja-n 20.6. v Mariboru 17.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.8, temperatura je znašala 10.2, Avtobus povozil deklico. Blizu Novega Sada se je pripetila v soboto težka avtomobilska nesreča. Avtobus, ki vozi iz Bačke Palanke je do smrti povozil 4 letno deklco Drago Mitrović, hčerko siromašnega invalida Dekletce ie hitelo čez cesto hiš. ko je privozil avtobus in šofer ie ni opazil. Šoferja so aretirali in izročili so-d:šču. — Brez nosa je ostala. Lepa kmetica Vera iz Pitomače pri Virovitici se je nedavno omožila. pa se ;e kljub temu rada ozirala po vaških fantih in mnogim je zmešala glave. Njen mož ie bil zaposlen v Zagrebu, žena je pa prav pridno skakala čez zakonski plot. Kmalu se ie pa kmečkih fantov naveličala in se napotila v Virovitica k;cr ie dobila službo, fantje so poslali za njo nekega mizarskega pomočnika, da bi jo privedel nazaj. Res se je napotila peš z njim nazaj, pa so io našli onesveščeno pri že:ezniškem mostu med Virovitico in Špi-šić-Bukovico in jo prepeljali v bolnico. Imela je odrezan nos in še nekje drugje sledove fantovske osvete. Pri revmatizmu v glavi. ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hc-xenschuss) se uporablja naravna »Fran/. Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da ie »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izbirno čistilno sredstvo za želodec in čreva »Franz Josefova« jrrenčica se dobiva pri vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz LiuMiane —lj Smrt eneea nastarejSili Ljubljjanta nov. Snoči je v Cest iti j ivi starosti 03 let pri svojem sinu g. profesorju Josipu mirno izdihnil Franc Verbie. bivši trgovec v Borovnici. Pokojni starček ie do zadnjega dne Sel vsak dan iz hiše obiskat svoje sorodnike, saj je imel povedati silno mno^o iz svojega dolgega življenja. Pokojni je bil vedno zo vzgojo svojih otrok vnet oče. obenem pa ta ko naprednega duha. da jo prišel na volišče šo pri zadnjih volitvah. Kot sn-no dobei človek je bil splošno priljubljen in spoštovan ter je v njeni rasti 1 a pravega moža. po šlenega in pridnega trgovca! vsa bližnja oko lica in daljnja okolica Borovnice, vedno it> bil pa priljubljen tudi v Ljubljani zlasti pri svojem uglednem sorodstvu. Starček zapušča tri sinove Karla. Franca in Josipa. sEna nor v Grand Hotelu« v Elitnem kinu Matici. Znano Paul Frankovo dramo so prana redil i v gracijozno filmsko komedijo >Ena noč v Grand Hotelu«. Film mu nudi večjo možnost zasesti m razkazati vse ogromne prostore, sobe, dvorane velikega luksuznega hotela in nam predočiti vrvenje v takem velemestnem. >babilonskem stolpu«. Velik kontrast ubogemu mladeniču, ki brez vsakega beliča v žepu izziva svojo dobro ali zlo usodo. Z drznostjo, ki ji ni primere, nagovori lepo damo v foJerju, jo povabi k supeju, naprosi k mizi še nekega bankirja in veleindustri-jalca tako, da se gledalcu krči srce od strahu, kako se bo vse to končalo za mladega pustolovca, ki nam je pa od prvega trenutka zelo simpatičen ter se bojimo za njegovo usodo. Toda srečno je znal potegniti glavo iz zanjke in veseli smo. ko se vse gladko izteče. Višek filma je lepa budimpeštanska subreta Marta Eggert. ki nas očara * svojim toplim, prijetnim glasom. Ta ženska bi bila nedvomno cilj in hrepenenje marsikaterega moža. tako poželjiva in očarljiva je po svoji postavi, po svojem šarmu in prikupnosti. Oto i?transky je skrbel za ognjevite nove sluge ne in vezal ves film s svojo krasno muziko v eno samo harmonično celoto. Film je dosegel vsepovsod velik us|>eh in bo nedvomno ugajal tudi Ljubljani. —lj Jan Kiepura v Ljubljani. Eden naj-odličnejšib svetovnih tenoristov, slovili Poljak Jan Kiepura. čigar fenomenalni glas občudujejo Ijiulje na velemestnih opernih odrih in raz gramofonskih plošč, bo pel v >rodo r Ljubljani v Elitnem kinu Matici pri matineji ZKD. Predvajal se bo namreč njegov prvi zvočni film Zbogom ljubezen« ^ Brigito Helm kot partnerico. Jan Kiepara. ki je zdaj član dunajske državne opere, sicer pa crost največjih svetovnih odrov Evrope in Amerike, bo nedvomno za Ljubljano velika senzacija. Film s^ bo predvajal v sredo ob četrt 3. pop., v četrtek na praznik vnebohoda pa ob 11. uri dop. v Elitnem kinu Matici. Vsebina filma je ljubavna, Jan Kiepura predstavlja v njem mladega mornarja in vodnika tujcev, ki postane slovit ppvpc. Na enem največjih odrov nam zapoje s svoiim čudovitim glasom znano arijo t* oj>ere »Rigolctto«. ženska le vara nas«. Dajanje se godi v Napolju in deloma na Dunaju. Polec Kiepure in Brigite Helm nastopa io v filmu še VValter Jam^sen in ruštvu narodov in pri Mednarodnem uradu dela bo poročala jutri ob 18. v Delavski zbornici naša delegatka ga. Atanackovič. Vabimo vse. ki se zanimajo za socialna vprašanja, da se udeleže te prireditve, ki se vrši pod okriljem Jugoslo-venskega ženskega saveza, čegar podpredsednica je gospa Atanackovič . — li Plesni večer Katje Delaknve o kateri je naš poročevalfr obširneje pisal t sobolnem »Slov. Na rodu <. bo drevi v ljub Ijanski operi. Spored obsega Beethovnovo Žalno koračnico . Blattov »Vihar«, Chopi-novo »Polonezo'. \Votfsohnovo »Uspavanko* in ^Chusendl na ogledihrZamorsko vzhl-cen je«, ki je deljeno v dva dela: a) priganjajoče, b) gnano. Prokofjevo ~ Groteskno koračnico', Petyrekov »Odlomek k cirkusa^. Scriabinovo »Sproščenie^. Brahmeov »Carv daše in Musorgskega 2>Gopak^. Pri klavirju spremlja plesalko konservatorist Marijan I,ipovžek. Opozarjamo na ta izredno zanimivi in pestri večer, za katerega veljajo znižane operne cene. " —ij javna dražba zarobi jenih predmetov bo dne 14. maja 1032 od 9. ure dopoldne dalje v skladišče na II. dvorišču poslopja, Mestni trg št. 2. Več na oklicih, ki so nabiti na mestni deski. . —lj Vajenski odsek Obrtniškega dru-sit>a v Ljubljani priredi danes sveče? s predavanjem pcKtetaroste SKJ br. V!n jelberta Cangla ciklus poučnih predavani. Predavanje se bo vršilo kakor običajna ob pol 7. zvfčer v veliki dvorani Mestnega doma. —lj Na splošno željo danes še enkrat opereta >Dvoje src ▼ %l* taktu« ob četrt 3. pop. r Elitnem kinu Matici. Vse tiste, ki nepozabno lepe operete z Wil|y Forstom in drugim že tolikokrat naštetim izbranim ansamblom, še niso videli, naj si ta film danes brezpogojno ogledajo. Predvajan bo danes nepreklicno zadnjikrat. Cene najnižje. Začetek točno ob četrt 3. pop. _lj flani fotoklnha Ljubljana! Danes ob 20. pri 3>Sokolu~ članski sestanek. Na dnevnem redu: društvena fotografska razstava in izlet v Litijo 5. t m. Slike za razstavo prinesite 3 seboj. « —lj Za mrstne uboge so nabrali cjt. občinski svetniki ljubljanski znesek 1970 Din namesto venca na knsto svojega tovariša v občinskem svetu g. Ivana Mihelciča. Ij— Ljubljanske in okoliške pevske zbore vabimo, d* se polnoitevilno udeleže zanimivega koncerta, ki ga priredi danes ob 20. uri učiteljski moški pevski zbor iz Zagreba. Koncert se vrši v unionaki dvorani. —lj IV. interna vaja gojencev drž, konzervatorija v Ljubljani se bo vršila v torek, dne 3. maja ob 6. un pop. v Filhar-monični dvorani. Na tej produkciji nastopijo učenci klavirskega oddelka prof. šmalc-švajgarjeve in prof. Antona Ravnika .dalje oddelka za solopetje prof. Wi-stinghausnove, violinskega oddelka prof. Jana šlaisa in končno gojenci prof. Eme-rika Berana. ki poučuje na zavodu čelo. Vstop prost. Spored se dobi pred vhodom v dvorano. —i M.il.t prometna u<'xg»de tila v soboto ob 17. na Ambroževem trgu, vendar pa brez posledic Po klancu navzdol je pripeljal izvosček sestre iz Lichtenlimia. in sicer nepravilno po levi., naproli f»a mu ,e pridirjal pravilno po i<*sni n»*ki otet*! / enovprežniin vozom ter >e zadel v koči]o. Poškodb ni bilo. zbrala se je pa vet-ja grt* ča ljudi, ki so ugibah, ka pomeni kočija 1 nunami in voz z mesarjem na kupu — lj Dunajsko pranje, svetlol I kanje Šimenc. Kolodvorska ulica 8. Računski zaključek OUZD za 1. 1931 Lansko leto je zaključil okrožni urad s primanjkljajem v znesku 1,431*748.14 Din Ljubljana, 2. maja. Okrožaii urad v Ljubljani je sestavil računski zaključek za poslovno leto 1931. Iz njega je razvidno, da je OUZD v bolni-ško-zavarovalni panogi zaključil leto 1931 z Din 1,431.748.14 primanjkljaja 10.649 mil. prebitka v letu 1930). Računski zaključek OUZD je verna slika gospodarske depresije v 1. 1931. Padec povprečnega staleža zavarovancev od 97.688 v letu 1930 na 91.848 v letu 1931 pomeni odpad za 5840 članov. Poslabšane delovne prilike in znižanje mezd so povzročile, da se je poleg vsega Se povprečna dnevna zavarovana mezda znižala od 26.45 Din 1- 1930 na 26.21 Din v letu 1931. torej za 0.24 Din. Obe činjenici imata za posledico, da so dohodki padli od Din 47.976 (v milijonih) v L 1930 na Din 44.910 v 1. 1931, t. j. za Din 3.066 ali 6.83'r. Te izgube ni bilo mogoče nadomestiti, zlasti ne, ker so nekatere mere. ki naj sanirajo bolniško zavarovanje, stopile v veljavo še le 1. odnosno 6. decembra 1931 (skrajšanje podporne dobe od 52 na 26 tednov, zmanjšanje porodniških dajatev). Predpis bolniško-zavarovalnih prispevkov je dosegel v 1. 1931 Din 44.910 mil. t. j. 96.995? (47.976—98.87'*; v 1. 1931) Na regresih zaradi prekasnih prijav Je urad prejel 0.297—0.66r'< ( 0.391—0.81 rr I. Obrtne globe so znašale 0.157 -0.35^ (0.155^—0.32^). Skupni dohodki bolniško-zavarovalne panoge znašajo Din 45.365 (48.523) mil. Izdatki sc dosegli v 1. 1931 Din 46.797 - 103.157r (47.874 98.66^ » Upravni stroški znašajo 7.527 — 16.59' { (7.471 — 15.40TĆ). Malenkosten porast je utemeljen z večjo fluktuacijo prijav in od jav in s tem, ker mora urad z veliko večjim aparatom izterjevati zaostanke, kot je bilo pred poostreno krizo potrebno. Kljub temu je zaznamovati pri upravnih stroških skoro 1 mil. pnhranka napram proračunu, tako na osebnih iadatkih zaradi znižanja prejemkov in na materijalnih rz datkih zaradi splošne Štednje. Upravni stroški se znržajo za bonifikacijo, ki jo nezgodno zavarovalna r*moga prispeva po ? 235. statuta. Ta doseže obi čajno približno 2.50r£, s čimer se upravni stroški znižajo na ca 14rr. Na plaće nameščencev odpade od 16.59^- 11.40^ , ostalo pa na materijalne in druge izdatke uprave. Za vzdrževanje ambulatorijev brez zdravniških honorarjev je urad iasdal Din 1.478, t. j. 3.26r'r (1.445 — 2.987r). Na hranarini je bilo izplačanih Din 12.792. t. j. 2S.20rr (13.386 — 27.59%). Porodniške podpore članicam so dosegle 2.449 mil ali 5.40% (2.515 — 5.18%). svojkam 0.223 — 0.49% (0.272 - 0.56%). Za dečjo opremo je bilo izdanih članicam 0.482 — 1.06^ (0.5O1 — 1.08%), svojkam 1.953 — 4.31 r> (2.253 — 4.61». Dojnine je bilo izplačane 0.0*28 — 0 06^ (0.034 — 0.07%). Za babiško pomoč je urad izdal članicam 0.234 — 0.52% (0.250 — 0.52%), svojkam pa 0.732 — USk% i0.794 — 1.64%). Vse porodniške podpore skupaj znašajo 6.104 — 13.45% (6.621 -13.64%). Tu opazimo neznaten padec, ki ima deloma tudi svoj vzrok v znižanju teh vrst dajatev. Sprememba je stopila v veljavo s 6./12. 1931. Gre v g-lavnem za strožje k a renče. Za pogrebnine je urad izplačal 0.440 — 0.97% (0.445 — 0.92%). Oskrbnine v bolnišnicah so dosegle za člane 4.733 — 10.43% (4.940 — 10.18%), za svojce 1.463 — 3.23% (1.411 — 2.91%). Skupna oskrbnina 6.196 — 13.66% (6.351 — 13.09%). Za zdravila in zdravilne pripomočke je urad izdal, in sicer članom 3.163 — 6.97% (3.194 — 6.58%), svojcem 0.900 — 1.98% (0.904 — 1.86%); akttp&j 4.063 — 8.95% (4.098 — 8.44%). Za kće-nje zob je urad izda1 0 530 — 1.17' '0.693 — 1.43%). Stroški za zdravljenje v zdraviliščih in okrevališčih so znašV,: v Laškem 0.363, na Golniku 0.111. na Breotor-cu 0.323, na Klenovniku 0.749, na »Jadranu« 0.275 in v drugih kopališčih 0.029; skupaj 1.853 — 4.09% (1.848 — 3.81%). Skupni izdatki za dajatve znašajo 31.981 — 70.50% (33.447 — 68.92%). Tu se opaža precejšen porast dajatev, ki je utemeljen v slabših delovnih prilikah Za zdravnike m zdravniške st: rMe je urad izdal 5.154 — 11.36% (5 046 — 10.40r; ). Ta porast je v sorazmerju /. zvi-šanimi izdatki za dajatve. Na obrestih je urad plačal 0343 — 0.76% (0.184 — 0.38r; ). Višj. ladatki zaradi plačila interkalarnih obresti z-*:- .-v. glavnici za uradovo zgradbo v Maribora in zaradi zvišanega dolga pri nez; .in 61.154 (65.139). Od skupnega predpisa odpade na prispevek za slučaj bolezni 44 910 za slučaj nezgrode 11.611. za onemoglost, starost in smrt 0.316. za Borzo dela 2.180 in » Delavsko zbornico 2.115 Zaostanok J| porast el od 13.605 20 s7'", v 1. ttM 7a 1.517 — 3.S7r;. V tem se vidi, da je plačilna zmožnost v letu 1931 znatno padla. Zlasti se je to stanje le poslabšalo z omejitvijo razpolaganja imovine 4 donarn'h zavodih, ki je koneem meseca septembra 1931 stopila v veljav«. Ce zaostanek pri-meija.mo s celokupnim letnim predniaom, odgovarja ta tri mesečnemu predpisu. Med aktivi se izkazuje vrednost zaloge tis?k'Tvm tn porabi ji veg-a materijala 0.298. Premični inventar je izkazan v vrednosti 2.792. V bij postavki je zapopaden pisarniški imv i instrumentarij in drug'a oprema v amhu-latorijih po 10r; rednem odpisu. iBTantftT se dopolnjuje po potrebi, nikakor pa ne več, kakor znaša 10% redni odpis. Vrednostni papirji »o vpo«»tavljeni v vTtdamnfl po odpisu :zgube v 1. 1931 z F>in 0.07.^ 4/s od ktM-zne izgube Dni 0.026 je urad v po s ta vil med aktiva. Od tega ae vsako leto prenese Vs na izgubo. Nepremičnine — last bolniške panoge obstoja iz aemlfi-šča ^ na pobranih in se ne preodkaza-nih prispevkih za onemoglost, starost in smrt 0.076; g t na likvidiran: imovini btv6e Okrajne boLm*»ke blagajne v Ljtibljaiii 4.023. Poleg tega obstoja še ena obveznost do Osrednjega urada v znesku Din 0.649 iz razdelitve poslovnega prebitka OUZD iz leta 1930. Sklad % poslovnega prebitka znaša 4.910 in služi v prvi vrsti za odpis neizterljivih zavarovalnih prispevkov boi-niSko-zavarovalne panoge. Ta sklad ni likviden, največji del se nahaja pri delodajalcih kot neplačani prispevki. En del 0.091 je investiran v zemljišču »61 belica« na Rabu. Rezerva okrevališča »Jadran« znaša 0.310, ki sluzi za pokritje event. ixgub okrevališča. Izguba okrevališča >Jadran< znaša v letu 1931 0.074. za tohko se je sklad od leta 1930 znižal. Protituberkulozni fond znaša Din 0.050. ki se vsako leto dopolni do te višine ,v kolikor se med letom izda za upravo proti-tuberkulozne lige in dr. V letu 1931 se je izdalo iz tega fonda Din 0.018. OTROŠKE NOGAVICE l£lGOW Najboljše, najtra^nejse, V lekarni — Pritožit sem se prišel. Pri vas sem kupil oni dan zdravilo Droti rdečemu nosu. zda; mi ie pa nos posinel. —Kakšno barvo nosu si na želite, uosood? V hotelu. Sobarica: Kdaj iiaj gospoda zbudimo-? Gost: Ob osmih in zbudite me s sladkim poljubom. — Že dohro, to povem hišniku. Stran 4 »SLOVENSKI NA SO D, dne 2. maja 1932. ^tev 9 J Mie d' Aghonne: k0 (pustotovike Roman — Le pojdite, dragi moj zet pojdite, in obilo srs^-j s supčijam:, — je dejala gospa de Marillac. Komaj je odšel Diego y Trasmonte v svojo sobo, di se preobleče, je prinesel sluga gosoe ds Marillac pisrrn. Pisal jI je bankir, ki je vabil dami, naj prebijeta večer pri ujem. Sluga jo je tako nepremično gledal, da je spoznala, da čaka na odgovor. — Dobro, sprejemava, — je dejaia Klarina mati in skrila pismo za nedri-je, da bi ga ne našel zet. Markizu Diegu y Trasmonte pa kar ni hotelo iz glave vprašanje, kje 'n kako je dobila tašča o njem tako točne informacije; kar se je spomnil na svoj neceser m hitro je stopil h kovčegu. Ni mu bilo težko spoznati, kaj se je zgodilo. Zanimalo ga je tudi zelo, kaj ae je zgodilo z markizinim nakitom; spravil ga je bil sicer v svoj neceser, toda tašča je znala priti do njega. Markiz je kar besnel, videč, da so dragocenosti izginile. Vendar se je pa premagal, hitro se i2 preoblekel ter se šel poslovit od žene in tašče. Ko je vstopil v njuno sobo, je bil zelo bled. Proti svoji volji je pogledal ta-5čo tako, da je takoj ved sla, da jo zet molče nekaj vprašuje. Ni se motila. Šlo je za nakit. Z očmi mu je odgovorila: Dokler bom živa, se nihče ne dotakne šatulje moji hčerke. Potem je pa pripomnila na glas: — Danes pa odhajate zgodaj. Morda pojdeva tudi medve v cerkev molit, da' boste imeli srečo v svojih poslih. Potem je vzela iz Klarine omare obleko, ki naj bi pokazala lepoto njene hčerke v polnem sijaju. — Ne razburjaj se, — je dejala mati hčerki, — ostani mirna, če ne motim, pridejo danes po naju zgodaj. — Kako prijazen in kava lirski mož je ta Gregorio Torliani! — je vzdihnila mlada /ena. Tistega večera je bi'1 pripravil bankir sijajno pojedino in ko sta dami z njegovo pomočjo odložili plašče, ju je od-vedel v jedilnico, ki je bila pravo čudo razkošja in udobstva. Klara ir kar strmela nad svojim oboževalcem, Id ji je dvoril na način, za katerega je bila zelo občutljiva. Z velikim veseljem se je uda jala sreči in nečimernosti, da ravna z njo ta pogan devetnajstega stoletja kot z boginjo. Zroč na Klaro, ki se mu je zdela prekrasna m ki mu je bila zelo všeč, je gojil bankir vročo željo, da bi prišla mlada žena k njemu sama in po svoji volji. Sklenil je, da mu bo ona podajala svoje krasne roke, on jih bo pa samo stiskal v svojih rokah. Ni je hotel prvi poljubiti. Naj zahrepeni sama po njem. Čakal je, da pridejo njena bujno razcveta usta naproti njegovim ustnicam in prvi korak je bil že storjen s tem, da je bilo Klari pri njem všeč, da je Klaro veselila njegova pozornost in da je bila ponosna, da je znala obrniti nase pozornost tako odličnega moža. — Vaš vrt je pravi raj, — je za šepetal a Klara. — Škoda samo, da ne morem dolgo ostati tu. — Vzemite s seboj vsaj tale talis-majn, — je dejal Torliani in nataknil mla-ni ženi na prst prstan s tako krasnimi in velikimi dijamanti, da ja bil že sam prstan celo premoženje. Bankir je rahlo poljubil konoke Kla-rinih prstov in se sladko nasmehnil. — Hvala za spomin, cenim ga zavoljo tistega, ki mi ga je dal, — je dejala markiza. Dami sta odšH skrivaj, kakor sta bili prišli. Cim je ostala Klara z materjo sama, je naslonila svojo dražestno glavico na njeno ramo in vzkliknila: — O, kako krasne sanje sanjam, mama! V sedmih nebesih sem. Zato se bojim prebujenja in zelo se bojim, da bi se ne zdanilo. — Pomiri se, drago dete. Zdaj misli samo na to, da boš srečna. Kakor princezi Šeherezadi ti je dal bog vse noči, da si ohraniš sultanovo srce. Podnevi pa spi fn počivaj. Kmalu po povratku matere m hčere v hotel se je zdanilo. Markiza Diega y Trasmonte še ni bilo doma. Partije kart so bile drage, številne in tako dobička-nosne za Mehičana, da ni bil tako previden, da bi pravočasno nehal, kakor je bila njegova navada. Spominjajoč se, kaj mu je dejala tašča pred odhodom, je pomislil sam pri sebi: — Ta ženska mi je prinesla srečo. Ta bo pa dobra, če mi bo tašča srečen in dobičkanosen talisman, dočim je pri drugih rjudeh baš nasprotno. Domov grede si je izmišljal Diego v Trasmonte kolikor toliko verjetno pretvezo, da bi jo mogel povedati svoji ženi in, kar je bilo glavno, da bi mu verjela. Toda Klari se ni hotelo niti opaziti, da jutranja zarja že trka na njeno okno. Sklenila je hliniti bolezen in brž je med stokanjem in vzdihovanjem povedala možu, da je bolna, kar ji je tudi verjel. Gn sam se ni počutil nič kaj dobro. Kvartopirska strast in mrzlica, veselje in vznemirjanje, ki mu je podlegal vso noč, vse to je močno vplivalo na njegove živce. V grju ga je peklo in popil je v dušku več kozarcev vode. Tudi dlani so ga pekle, zmočil si jih je z mrzlo vodo, potem je pa legel k počitku. Gospa de Marillac, ki je dobro slišala, kdaj je prišel njen zet domov in ki je točno vedela, kje je bil tako dolgo, se je obrnila na postelji in zamrmrala zadovoljno: — Gregorio Torliani je v resnici tak, za kakršnega sem ga smatrala takoj v začetku. To je res previden, spreten in diskreten prijatelj, kakršnega sta potrebovala dami najinega družabnega položaja. Ko ji je spanec že lezel na oči, je še pripomnila: Klarin prstan je vreden najmanj trideset tisoč frankov. Za začetek je to zelo lepo. Cez dan je povabil markiz svojo ženo ixi taščo na izprelud po svetem me-S'U Toda Kara je takoj vzkliKinla: — Jaz da bi hodila na izprehod ... ne, nikoli! Potrebna sem počitka. Saj dobro veste, da sem bila vso noč bolna. — Obžalujem, dušica, da sem vam kakorkoli pripomogel do glavobola, — ,e odgovori markiz nežno. — Kaj pa vi, madame, — je vprašal taščo, — ali se vam ne bo zdel dan predolg, če ostanete doma 9 — Nikakoi ne. — je odgovorila gospa oV Marll-ac. — Nikoli nisem utrujena, nuoli s; ne dolgočasim, če je pri meni hčerka. Ostanem kar pri Klari, da ne bo sama. — Jaz storim isto, — je odgovoril Diego y Trasmonte. — Lez; na divan, — je dejala gospa de Marillac svoji hčeri. Diego y Trasmonte je brž prinesel blazinico Klari pod glavo. Mlada žena je kmalu zatisnila svoje krasne oči. Gospa de Marillac je izrabila Klarino dremanje, da jc odvedla svojega zeta k oknu in mu dejala: — Dragi n,arkiz, prosim, da še danes izpolnite nekatere pogoje, ki sva se včeraj domenila o njih. Upam, da še niste pozabili, da morate dati Klari vsak mesec pet tisoč frankov. Nam je ležeče na tem. da b' imeli v Parizu svojo hišo in imer jo bomo. — Vi ste res vzorna mati, — je odgovoril marki7 in potegnil tz žepa denarnico. Vzel je iz nje pet tisočakov, ki jih ja moral izročiti po dogovoru svoji tašči. Tašča jih je hitro spravila za nedri- je. — To je za en mesec, — je dejala in pripomnila: — Hotel, ki ste ga izbrali, je tako beraški, da ne verjamem, da bi hoteli dolgo ostati v njem. — Tudi jaz mislim tako, — je odgovoril Diego y Trasmonte. — Vendar je pa to odvisno od okolnosti in meni se prav zdi, da se bomo čez tri tedne lahko preselil. Res je — Na kateri strani prsi je srce, Janezek? — Na notranji sirarn, gospod učitelj. Moč, ki drži prestole Angleži v službi drugih držav — Enooki Maclean — Nekronana kraljica Mezopotamije Pravijo, da je prava moč, ki drži kitajsko vlado, v rokah Morisa Abrahama Cohena. Cohen je bil siromašen deček v Londonu, zdaj je pa kitajski general in pomeni mnogo tako v diplomaciji, kakor tudi v finančnem svetu. Med Kitajce je prišel med vojno, ko je mobiliziral kitajske delavske odrede v Franciji. Postal je prijatelj dr. Sunjatsena in igral je zelo važno vlogo pri organizaciji kitajske narodne stranke. Cohen je zagrizen sovražnik komunizma in edini belokožec v najmočnejši kitajski tajni organizaciji Kwop Tangu. Cohen pa ni prvi Anglež, ki je prišel na Kitajskem do tolike moči. Pred njim je bil tam sir Robert Hart. ki je stopil v kitajsko službo že 1. 1859 in je postal 1. 1863 generalni inspektor kitajskih carin. Kot tak ,je deloval polnih 40 let. Kitajska »modra knjiga« pravi o njem: »Je dobro podkovan v trgovskih zadevah, pravičen z vsemi, izkušen in odkrit, zvest in iskren in Kitajska se je v polni meri zanašala nanj.« Njemu je sledil slavni poročevalec »Tirnesa« dr. G. Morrison, ki je postal L 1912 politični svetovalec prezidenta kitajske republike. Morrison je napravil presenetljivo karijero. Kot 2\ letni mladenič je vodil znanstveno ekspedicijo na Novo Gvinejo in zadela ga je krogla, ki so mu jo potegnili iz telesa šele čez 9 mesecev, ko je začel študirati medicino v Edinburgu. Po promociji je nastopil službo na nekem parniku, pozneje je bil zaposlen v rudnikih medi na španskem, postal je zdravnik šerifa Wagana v Maroku in nazadnje je prišel v Avstralijo v ballaradsko bolnico. Harry Aubrey de Vere Maclean ie začel svojo karijero kot častnik v angleški armadi in je končal kot mogočen činitelj za prestolom v Maroku. Bil je nizke postave, toda izredno močan in delal je lahko nepretrgoma 19 ur na dan, ne da bi se utrudil. Čeprav je bil oslepel na eno oko, je bil izboren strelec streljal je pa vedno z levico. Maroški sultan je bil nekoč v Parizu in kupil je krasno kočijo. Pripeljal jo je domov na parniku, tam pa ni bilo nikogar, ki bi jo vlekel, niti ceste, ki bi jo lahko po nji prepeljali. Maclean je vlekel kočijo 120 milj daleč iz EJ Arai-sha do glavnega mesta. Macleanu je sledil kapitan Belton, ki se je ponudil po izstopu iz angleške armade sultanu Mulaju el Hafidu. Sukan je takoj poslal ponj in mu pripravil 4000 vojakov, češ, nai pokaže, kaj zna. Belton se je takoj lotil dela in kmalu je po- stal vrhovni poveljnik maroške vojske. Slavni Škot lord Cochrane, ki je rešil Južno Ameriko španske nadvlade, je odprl Angležem v Južni Ameriki na stežaj vrata in mnogi so igrali in še igrajo v tej bogati deželi važno vlogo. Znan je tudi primer admirala Powerja, ki je nedavno poveljeval brodovju republike Ekvador in je bil prezidentova desna roka Tudi primer Angležinje Oertrude Bellove. nekronane kraljice Mezopotamije, je splošno znan. Njeno ime je slovelo od Sredozemskega morja do Perzijskega zaliva ter od Rusije do Rdečega morja. V deželah, kjer imajo žene še zastrte obraze in žive skoraj še suženjsko živlienje. je imela Bellova na posvetovanjih mogočnih poglavarjev pustinje odločilno besedo. Vreme hočejo delati Sovjetska vlada je sklenila, da začne kontrolirati vreme. V Moskvi so ustanovili zavod za umetni dež, ki ima podružnice v Leningradu, Odesi, Sara-tovu, Taškentu in Aškabandu. Temu znanstvenemu zavodu je bila poverjena važna naloga, med drugim tudi »izdelovanje« umetnega dežja, umetnih oblakov in jasnega neba Eksperimentiranje in delo v laboratorijih temelji na domnevi, da zračni električni toki odločilno vplivajo na vreme, posebno pa na dež in sneg, in da lahko torej Človek z elektrizacijo neposredno vpliva na vreme. S posebnimi aparati hočejo v Rusiji izdelovati oblake ter jih pokriti z ultravijoličasthni in X-žanki. Obenem bodo razvijali v oblakih veliko električno napetost. Sovjetski učenjaki upajo, da se jim bo posrečilo ob suši izdelovati trmeten dež ali ob deževju razganjati oblake. Oblake in meglo bi lahko razganjali tudi povsod tam, kjer zastrto nebo ni za-željeno, zlasti na letairščih. 2e za prihodnjo zimo pripravlja mžeojer Košin-ski veliko presenečenje. Hoče namreč obvarovati Moskvo snega in pregnati oblake nad sosedna polja, kjer je sneg pravi blagoslov. Njegov načrt je obdati Moskvo s privezanimi baloni, opremljenimi z aparati za proizvajanje visoke električne napetosti. S pomočjo močnih električnih tokov hoče snežne oblake razgrvati. Sovjeti si obetalo od tega zavoda velike koristi za poljedelstvo. Vse ideje so navadno pretepe, da bi se uresničile. Zato se uresničijo 'e manj lepe. Zapustila nas je za vedno naša ljubljena Vida Franka Jeraj Pogreb se bo vršil v torek 3. maja ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Vse znance in prijatelje prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 2. maja 1932. Prof. K. Jeraj, soprog. Neža Pomnik, mati. Vida, OUy, Mara, otroci. In ostali sorodniki. Mestni pogrebni r*vod Obfcma Ljubljana Hitro in poceni Vas preseli „LEVANTE" Kolodvorska ulica 30 Telefon 21-17 SOBO 5 L1KAKSRA pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih solidno in konkurenčno izvršuje JOSIP MARN, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. — Tel. 30-68 51/T OBROKE! MANUFAKTURA 1 9 U U B LIANA ALEKSANDR0VA8 M ARIBOK GRt&ORti£fcVA?C OMščtk nas! icrfiieva/te pcinika! Občina Ljubljana Mestni pogrebni ta vod Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest. da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospe-J (D bivši mM ali o£fciSf< Vsaka beseda W> par- Plača 90 lahko tuđi v znamkah* ta odgovor znamko I - Na vprašanja bres ŽIVAL« BERNHARDINC A velikega, rjavega, 2 leti starega proda Jerica Repe, Bled-JVTUno. 1810 STANOVANJE petih sob, kopalnica s pritikli-nami, primerno za zdravnika, modni atelje v centru mesta se s 1. junijem ali 1. avgustom odda. Naslov v upravi lista. 1800 PRODAM GASILSKE STROJE najmodernejše, cevi, registrirne blagajne, radioaparate in pisalni stroj poceni proda Franc Ks. Oblak v Logatcu. 1811 PRODAM: razne sadike, lončne cvetlice, nasade balkonov, vrtov in grobov po zmernih cenah pri Kuhar Hermanu, vrtnarstvo pri pokopališču in cvetličarna na Vodah — Trbovlje (ne več pri Floreniniju). 1806 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c, 14. 22/T VINO ČEZ ULICO Prepričajte se, da se kljub nizkim cenam dobe prvovrstna in sortirana vina le pri Haložan beli lit. Din 7.— Dolenjski cviček > > 9.— Dalmatinsko črno Burgundec rdeč Muškat silvanec Sadjevec Ia Rizling Dolenjska črnina S. J. JERAJ, Sv. Petra e. 88. 47/T > 9.— > 12.— > 12.— > 4.— > 9 — > 9.— URE ZA BIRMO prodaja najceneje IVAN PAKIZ, LJUBLJANA, Pred škofijo št. 15. 1765 DINARJEV 125.— 1 m3 žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv Jerneja cesta št. 25. — Telefon 2708. 23/T TOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne >Evropa«). Po želji dostavlja tudi na dom. 41/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 1 (nasproti opere) 19fT POUK STROJEPISNI POUK 1-, 2- in 3 mesečni večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Začetek 3. maja Vpisovanje ob torkih in sobotah od 6. do 8. ure zvečer. Šolnina zelo m^t-a Christofov očni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/L 1663 KMETSKO DEKLE mlado, pridno, vajeno kuhe in vseh domačih del, išče služhe. najraje pri majhni družini takoj ali za pozneje. Srebre, pošt-noležeče Ouštanj. 1804 FRIZERKO sprejmem takoj, prvorazredno, katera je zmožna trajnega ko-dranja, vodene in navadne on -dulacije ter nemškega jezika. Plača dobra. — Ivan KunčiC, frizer. Bled. 1802 TELEFON 2059 PRRHO« MIHA DRVA rngačnik, Bohoričeva i SLUŽBE GOZDNA DELAVCA vešča kuhanja oglja, podiranja dreves, delanja, iščeta akordno delo. Ponudbe na naslov: Ivan Markelj, Kovača vas, Slovenska Bistrica. 1803 VZGOJITELJICO z znanjem francoščine in angleščine, po možnosti s takojšnjim nastopom, sprejmem. — Ponudbe s fotografijo in plačilnimi zahtevami na naslov: Brod, poštanski pretinac 53. 1801 GinVfTJASTE CEVI y^ col., za škropljenje vrta, 37 metrov (tudi v 5 kosih), kupi Franc Jenko, Medvode št. 3. 1805 GIASP 3 plošče in gramofone PAZNO ZA KROVSKA DELA se priporoča krovec FRANC JAVORNTK, Moste, Zaloška cesta 68. — Delo solidno in po- Ščetke raznovrstna omela, žtmnate metle, čopiče L t d — izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG STEV. 8 (poleg kina Matice) 29/L KOT SOSTANOVALEC se sprejme gospod blizu posta Naslov v upravi >SL Naroda«. 1794 ceni. NOVA HIAICA z dvema stanovanjema, z vsemi pritiklinami, vrtom in njivo naprodaj v Domžalah, Rojska cesta 22. 1808 NOVO HI&O št i ristanovanj.sk n, zidano, ob Državni cesti, par minut od Kranja, prodam. Franc Kezelj, 1655 Primskovo. 1807 Notar DR. KREVL JOSIP v Ljubljani je PRESELIL svojo notarsko pisarno s 1. majem t, L iz Tavčarjeve ulice štev. 6 v Dalmatinovo ulico štev. 3 OTOMANE Zimnice (modroce), peresnice zložljive postelje, mreže in vsa tapetniška dela vam m».č najsolidneje F. S A JO VIC, LJUBLJANA. STARI TRG R Urejuje Josip flnnančia. Za »Narodno tiskarno« Jfcan J—žaafc — Za naravo la del usta; Oton Cbnstoc, — Vat v Ldungani.