MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Urednlitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 3466 Izhaja rasen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po ceniku / Oglase aprojema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / PoStnl čekovni račun SL 11.409
JUTRA”
Stiki med Jugoslovani in Cehoslovaki
SVEČANA PROSLAVA ČEŠK0SL0V AŠKEGA DRŽAVNEGA PRAZNIKA.
Mariborska Jugoslovansko-češkoslova-
% liga
je priredila včeraj dopoldne v nianski dvorani veliko proslavo češko-' ^vaškega državnega praznika 28. ok-°bra, ki je uspela ob ogromni udeležbi cinstva ter šolske mladine nad vse si-'a)n0; V nabito polni dvorani so bili na-i	tudi vsi tukajšnji predstavniki vo-
.	in civilnih oblasti, korporacij, šol
5, Uradov. Slavnostno proslavo je otvo-^rkester vojaške godbe 45. pehotnega Polka s češkoslovaško In jugoslovansko Zavno himno, nakar so sledile dekia-acije čeških pesmi in je godba odigrala
6ed:
Mati
rjcha Smetane »Slavnostno predigro«.
verv	s'avllostn*	zovor,	prežet	z
uto bratsko ljubeznijo med Severnimi 5 Južnimi Slovani, univerzitetni profe-, r in podpredsednik Češkoslovaško-ju-filk	bge	v ®rnu g‘ Vladimir
fin * • Njegovemu govoru, ki ga je ob-sprejelo z navdušenjem in glas-
drn
dka
Priznanjem, je sledil govor predsed-mariborske Jugoslovansko-češkosio-
ske ijge g dr. Avguština Reismana o ^slovanskemu diiaštvu v Pragi pred
»'in u Mavedel je vse zanimive zgodo-nske podatke in razvoj skupne nacio-, l'.ne borbe, češke in jugoslovanske intence v tesnih razmerah pod nepre-aUo budnim očesom avstrijske policije bonfidemtov. Zanimivo je, da imamo ibolj zanesljivo kroniko jugoslovansko-, ^oslovaških stikov v 19. stoletju prav teh 0Van’ avstr|iske Policije. Podatki V1 Policijskih opazovanj so zelo zanimi-cija 0 n> pn Poročala praška polile} avstrijski vladi na Dunaj, kako je k a 1846. opazovala bivanje srbskega ta ,Za Miloša Obrenoviča v Pragi. Na-je ie opisala, kdaj je prispel, kako se to ^stanil v gostilnici »Pri treh lipah«, jea) in kam je odšel na sprehod, kdo ga 5,1 Poiskal in kako pridno je obiskoval tališče.
■ ^favo kroniko naših stikov s Čehi od r a 1830. dalje je poslal praški policijski yvnate]j leta 1859. notranjemu ministru. 0, lem svojem poročilu poudarja, da so ( rpg leta 1830. čutili češki reprezen-^ ‘j Potrebo pridobiti za svoje cilje širši ? a>iski krog, kakor pa je bila Praga ( Okolico in so spoznali, da s samo 11-Ves ne bodo Prodrli, ker jih je pre-tiščal nemški žulj v obliki rastoče vez i^e bterature in da potrebujejo za-s; »ike. Baje tudi niso mogli računati s Lilijami poljskega plemstva, ki se je Ho vzvišeno nad ostalimi slovanskimi obr°?nos^m'- ^ ^em Doložaju so Čehi w"di svoj pogled na Južne Slovane, h
katerim pa niso šteli samo srbske kneževine, temveč tudi Bosno, Hercegovino, Črno goro, Staro Srbijo z delom Albanije, avstrijske kraje Vojvodine, Slavonije, Hrvatsko, Dalmacijo, del Jadrana in Bolgarsko, kar je baje vse nekoč spadalo k Dušanovi državi in kar vse so Čehi želeli videti združeno pod enim carjem. Od vseh naštetih dežel je uživala tedaj narodno samostojnost le srbska kneževina, kjer so imeli čehi že precej svojih narodno zavednih pionirjev.
Zanimivo je, da avstrijska policija tedaj Slovencev ni prištevala k Jugoslovanom, čeprav smo Imeli že žive stike s Prago. Očividno je policija te stike prezrla, ali pa je smatrala Slovence za zveste državljane Avstrije. Češka inteligenca je tedaj v najrazličnejših inteligenčnih poklicih sodelovala v srbski državni in zasebni službi, na šolah itd. Stroga cenzura je tedaj budno pazila, da ne bi idiličnega spanja slovanskih narodov okužili bacili nacionalne svobode z juga v obliki protivladne jugoslovanske literature, proklamacij, letakov, brošur, velikosrbskih propagandnih map -in srbskih časopisov. Kljub temu pa se je pogosto posrečilo vtihotapiti v Prago marsikatero nevarno publikacijo.
Po letu 1848. so pričeli z vseh strani prihajati v Prago slovanski dijaki iz avstrijskih jugoslovanskih dežel in iz Srbije. Praga jih je sprejemala z odprtim srcem. Policija je gledala v tem veliko nevarnost in je skušala z vsemi silami in sredstvi onemogočiti krepitev stremljenja po združitvi vseh slovanskih narodov že v kali. Policija je predlagala, naj se slovanskim dijakom več ne izdajajo potni listi. Zopet pa naletimo na zanimivost, da Slovencev med nevarnimi elementi sploh ne omenja, češki deželni predsednik je poročal znanemu reakcionarnemu avstrijskemu ministru Bachu, da je postala^ Praga središče protivladnega gibanja, ki je postajalo zaradi trdovratne slovanske narave vedno ostrejše. Kakor je pokazala zgodovina, je ta slovanska trdovratnost tudi zmagala in smo Južni, kakor tudi Severni Sovani dočakali dan zlate svobode in rešitev izpod 4001etnega avstrijskega jarma.
Po govoru dr. Reismana, ki mu je zlasti mladina sledila z vso pozornostjo in zanimanjem, je bil kratek odmor, nakar je vojaška godba zaigrala fantaziio iz Smetanove opere »Dalibor«, a sledili sta krasno izvedeni Dvorakova simfonična slika »Domov mfij« in Svobodin »28. rijen«.
Novi zločini makedonstvujeolii
MIHAJLOVCI SO OBSODILI NA SMRT VSE PROTOGEROVCE, PROTOGE ROVCI PA MIHAJLOVCE. — POSKUS VPADA V JUGOSLAVIJO.
BEOGRAD, 31. oktobra. Kakor poroča »Vreme« iz Sofije, so sklenili make-donstvujoči iz skupine Vanče Mihajlove-ga pomoriti vse še preostale protogerov-ce. V ta namen je dospelo v Sofijo 130 članov skupine Mihajlovega z nalogo, da ta sklep izvrše. Istočasno pa so v Knja-ževem pri Sofiji zborovali tudi protoge-rovci in izrekli kolektivno smrtno obsodbo nad vsemi mihajlovci. Slovesno obsodbo v obliki zaprisege je prebral Krsta Pop Todorov. Nekateri protogerovci so po zborovanju izjavili, da se sedaj Mihajlovemu ne bo več posrečilo, ubežati smrti. Nadalje je imel Vanče Mihajiov v Čustendilu razgovor z znanim profesorjem Ivanom Džosevim, kateremu je poverjena organizacija atentatov proti Jugoslaviji. Kakor se doznava, je prejel Vanče Mihajiov v zadnjem času od ne-
ke tuje velesile pol milijona levov za na* daljevanje atentatov1 in napadov na Jugoslavijo.
BEOGRAD, 31. oktobra. AA. Dne 29. t. m. ob 17.30 je prekoračila skupina bolgarskih komitašev, preoblečenih v uniforme jugoslovanskih graničarjev, v okraju Bosiljgrad jugoslovansko-bolgarsko mejo. Komitaši so takoj napadli jugoslovansko orožniško postajo v Dukatu, bili pa so po kratkem boiu vrženi nazaj preko bolgarske meje. Na kraju spopada so orožniki našli okrog 100 izstreljenih pa-tron sistema Mannlicher in električno žepno svetiljko, okrog 200 korakov proč pa peklenski stroj, ki je bil uravnan na eksplozijo ob 4. uri zjutraj. Oblasti so uvedle podrobno preiskavo o tem najno« vejšem poskusu vpada v našo državo
Paul Boncourt o novem načrtu
NAČRT BO IZROČEN RAZOROŽIT VENI KONFERENCI V SREDO. — KOLONIJALNE VOJSKE OSTANEJO. — NEMČIJA DOB! MILICO.
PARIZ, 31. oktobra. Voj'ni minister Paul B o n c o u r ie da| včeraj časnikarjem pojasnila o francoskem raz-orožitvenem načrtu in dejal, da bo odpotoval v sredo v Ženevo k otvoritvi nadaljevanja razorožitvene konference, kjer bo novi načrt tudi oficijelno predložil, Vprašanje prilagoditve vojsk k temu načrtu bo postalo aktualno šele tedaj, če ga konferenca sprejme. Prav tako se bo tudi šele tedaj razpravljalo o zmanjšanju oborožitve in znižanju francoske kadrske službe od 12 na 9 mesecev.
Potreba po ohranitvi kolonialnih vojsk ža one države, ki Imajo kolonije, se v novem načrtu ne bo spreminjala. ker se francoski razorožitvenl načrt nanaša Izključno le na evropske vojske. V bistvu gre za vojaški pakt, ki na? se sklene med kontinentalnimi evropskimi državami, Iz nadaljnjih Boncourjevih izvajanj sledi, da se zahteva oo spremenit vi poklicnih vojsk v vojske z obvezno službo po sistemu milic nanaša le na nemško državne hrambo, ne na tudi na angleško najemniško vojsko.
Nemci o Herriolovem qovo«-
v-
^ODEN SPREJEM V BERLINU. — NEMŠKE ZAHTEVE SLEJ KO PREJ NESPREMENJENE.
OSI
1o(
Jerlin,
31. oktobra. Veliki Her-
^‘Ov govor nemški vladni krogi nl-Ijj 8Drejeli neprijazno. Govori se, da jbostai ta govor lahko podlaga za lo* Dogajanja. Proti mnogim predan«. ki jih je seveda treba še pro-siek' Da obstoje veliki nemški pomigni1’ ®otovo Da je napredek v zbli-tg|/l! v tem, da Herrlot ne vztraja več 0,d,Gč*io na petem členu versai-»i-ki 0v,le Dogodbe in ie načelno že * na *0,	mogla	nastati	v
ve. olenu kaka sprememba. Nemška O J® Drioravliena sklepati o Her-8Vqj b predlogih, toda le na podlagi hJe zahteve po enakopravnosti. Če SavVazDuščene armade ostalih dr-hrVt | seveda tudi Nemčija takoj bg, ya na razpustitev državne bram Se države se bodo morale pod-
vreči kontroli oboroževanja. Podrobno se bo treba baviti z vprašanbm nadomestitve redne vojske z milico. Ustvaritev mednarodne policije bi imela svoj smisel le tedaj, če bi bila tako močna, da se ji ne bi mogla postaviti po robu nobena država. Nemčija vztraja na enakopravnosti, in ne na oborožitvi._______________________
NESREČA BANA NIKOLIČA.
BEOGRAD. 31. oktobra. Na povratku iz Sente, kjer je prisostvoval odkritju spomenika kralju Petru, je zadel avtomobil bana donavske banovine dr. N I k o 1 i č a v brzojavni drog. Ban in šofer sta pri tem padla iz vozila. Ban dr. Nikolič si je pri padcu zlomil nogo, šofer pa se je le notranje poškodoval.
Otvoritev jesenskega zasedan a
BEOGRAD, 31, oktobra. Skupščina in senat sta bila danes, in sicer narodna skuščina ob 10.30, senat pa že prej ob 9.20, slovesno otvorjena s prečitanjem kraljevega ukaza, ki otvarja redno ie-sensko zasedanje. Prečitanje kraljevega ukaza je izvršil v obeh zbornicah ministrski predsednik dr. Sršldč. Senat se bo sestal danes popoldne ob 16. uri, da izvoli na novo svoje odseke. V narodni šliiipžčijij je predsednik dr. Kiimanudi poročal o sprejemu zakona za zaščito kmetov in o reg!ifac'ji kreditov, V svrho pro-• " r - ‘t -.gfco.nov se je osnoval poseben rryTn<0 je bila seja skup-
•o v razorožilvene konference
ŽENEVA, 31. oktobra. Sledeča seja razorožitvene konference je sklicana za dan 3. novembra. Vabila k seji so bila razposlana že v soboto zvečer. Na dnevnem redu so: poročilo predsednika Hender-sona o splošnem položaju na razorožit-veni konferenci ter razprava o poročilih Bourcoina, PilottiJa In Madariageja. Bour-coinovo poročilo se bavl z vprašanjem kontrole nad oboroževanjem. Pilotijevo poročilo obravnava osnovanja posebne kontrolne komisije, ki naj b! se bavlla z delovanjem proti proizvajanju kemičnih sredstev v vojne namene. Poročilo vsebuje tudi način, kako vplivati na posamezne države, da se odrečejo plinski in bakterijski vojni. Dočlm je Bourcoinovo Poročilo samo splošnega značaja, vsebuje Pilottljevo poročilo konkretne oblike
principa kontrole. Poročilo Madariageja se bavi s vprašanjem zračne oborožitve in predlaga, da se nadzira produkcija civilnih letal, ki jih je mogoče predelati v bombna letala ter predlaga končno merp za zaščito tieborcev.
Nemiri brezposelnih v Londonu
LONDON, 31. oktobra, Brezposeln! so priredili včeraj popoldne na Tra-falgar So.uareu med največjim dežjem ogromno protestno zborovanje proti preiskavi radi eksistenčnih sredstev. Med tem, ko so poslušali prve govornike mirno, so hoteli pozneje vdreti v Downin Street, toda zadržali so jih stražniki, ki so jim zastavili pot do White Halla. Nato so s klici: »Razbijmo šipe palače!« vdrli proti palači Buckingham, a tudi niso prišli daleč. Pri spopadih je bil neki policist nevarno ranjen, več demonstrantov pa lažje. V okolici so demonstranti razbil' skoraj vse šipe.
ZAPRISEGA MALVPETROVE VLADE.
PRAGA, 31. oktobra. C. T. K. poroga: Včeraj zjutraj je predsednik Češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryk sprejel novega predsednika vlade Maypetra in njegove ministrske tovariše. Ob tej priliki so člani nove češkoslovaške vladf položili prisego.
HERRIOT V MADRIDU.
MADRID. 31. oktobra. Francoski ministrski predsednik Herriot je danes dospel v Madrid. Lokomotiva vlaka, s katerim sc je pripeljal, je bila okrašena s španskimi in francoskimi trobojnicami.
Strah 2
Mariborski »V E C fcS NI K* Julrat
Via r1b 6 t urrdne 31. X. 193Ž
Dnevne vesti
Huda prometna nesreča na
Tržaški cesti
Pri padcu je motoristu Kurtu Kopiču počila lobanja, sovoznik Bischof pa si je zlomil desno nogo in desno roko.
Sinoči okrog 11. ure se je pripetila na Tržaški cesti huda nesreča, ki bo najbrže zahtevala Človeško žrtev. V bližini Delavske pekarne je zavozil z vso silo motorist Kurt Kopic, sin trgovca Karla Kopica na Aleksandrovi cesti, s katerim se Je peljal tudi trgovski pomočnik Edvard Bischof, v osebni avto, last izvoščka Volkerja, katerega je šofiral France Zupančič. Oba voznika sta drug drugega opazila šele v zadnjem hipu in je bila nesreča neizogibna. Sunek je bil tako strahovit, da je motorista in njegovega voznika vrglo na drugo stran ceste in sta se pri padcu oba hudo poškodovala Kopiču je počila lobanja in je dobil še tudi druge hude notranje poškodbe, Bi schof pa si je zlomil desno nogo in desno roko. Hudo se je pokvaril motor, ki je napravil precejšnjo škodo tudi na osebnem avtomobilu.
Kopiča in Bischofa so takoj prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Med tem pa so že Kopičevi starši naročili avto, ki je poškodovanega sina Kurta prepeljal v Gradec na kliniko, kjer je bil operiran.
NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice In prosimo vse one naročnike, ki jim je naročnina potekla, naj jo blagovolijo čim prej obnoviti. Prosimo vse, zlasti pa one, ki so z naročnino zaostali, da jo čimpre poravnajo, kajti s tem olajšajo upravi delo In sebi zasigurajo redno dostavo lista. — Uprava »Večernika«.
NaročnlkomlnčltateljemlZa' radi jutrišnjega praznika Vseh svetih izide prihodnja številka »Večernika« šele -y sredo popoldne ob običajni url.
Odlični češki gost v Mariboru. Z br zovlakom ob 14. uri se je v soboto pripeljal v Maribor podpredsednik Ceško-slovaško-jugoslovanske lige v Brnu prof. tehnike g. ing. Vladimir Filkuha. Na kolodvoru so ga sprejeli v imenu JČ-lige predsednik g. dr. Avg. Reisman, ter- odbornika g. dr. Veble in g. dr. Šmajd, v imenu Češkega kluba pa svetnik g. Iv. Knop in češki učitelj g. Josip Drly, Popoldne si je gost ogledal mesto ter obiskal vinarsko šolo v družbi odbornikov lige in je bil tam ljubeznjivo sprejet od ravnatelja.g. Priola. Zvečer je imela liga sestanek z gostom g. prof. Filkuho v hotelu »Orel«, kjer so se razgovarjali o delovanju naših in čeških lig. Včeraj je pa govoril na proslavi češkoslovaškega državnega praznika v »Unionu«. Podpredsednik brnske lige je prinesel mariborski ligi tudi krasno darilo mesta Br na, elegantno vezano knjigo mesta s posvetilom samega župana.
poslovilni večer Inž. Ernesta Sancina.
Preteklo soboto zvečer se je v restavra ciji Narodnega doma poslovil od svojih prijateljev, tovarišev in znancev pomočnik upravnika tukajšnjih železniških de lavnic g. inž. Ernest Sancin, ki je po službeni potrebi premeščen in imenovan za upravnika železniških delavnic v Smederevu. G. inž. Sancin je bil med delavci in uradništvom priljubljen, kar je pokazal poslovilni večer, katerega se je udeležilo večje število tehniškega in administrativnega uradništva, ki mu je želelo mnogo uspehov na novem službenem mestu.
Trgovine bodo v nedeljo dopoldne odprte. Z ozirom na velike kulturne prireditve in razstave v Mariboru od 5. do 7. t. m. objavlja združenje trgovcev, da bodo mariborske trgovine v nedeljo 6. lovembra od 9. do 12. ure odprte.
Ljubitelji fotografske umetnosti, obišči-e prvo razstavo Fotokluba Ljubljana v tazinski dvorani. Nad 200 izbranih del. Vstopnina nizka, za šolske skupine samo ( Din na osebo. Razstavljene slike so po mernih cenah na prodaj.
Sestanek pogodbenih poštarjev drav-ke banovine. V nedeljo 6. novembra 1.1. 'o sestanek v Mariboru pri »Oriu«. Zadetek ob 16. uri. Govoril bo tov. Engl-nan Legitimacije za četrtinsko vožnjo e dobe pri poverjeništvu v Cirkovcah ta ceno 5 Din.
Ustanovni zbor Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije za kolodvor ski okraj. Preteklo soboto zvečer je bil v prostorih Vlahovičeve restavracije na Aleksandrovi cesti ustanovni zbor JRKD za kolodvorski okraj. Na zborovanju, katerega se je udeležilo lepo šle vilo pripadnikov in somišljenikov, so poročali gg. senator dr. Ploj, narodni poslanec dr. Pivko in mestni župan doktor Lipold. Po poročilu so bile volitve in je bil izvoljen za predsednika organizacije profesor g. dr. Strmšek, za podpredsed nika pa učitelj g. Joško Malenšek. V debato, ki je” sledila volitvam, je poseglo več navzočih pripadnikov organizacije, ki v kolodvorskem okraju lepo napreduje in šteje že doslej nad 300 članov
Izprememba avtobusnega voznega reda na 1. novembra 1932. Ker bo na dan Vseh svetnikov ves avtobusni promet osredotočen na progi Glavni trg — Po brežje, se ukinejo popoldanske vožnje na sledečih progah: Maribor — Limbuš — Ruše z odhodom ob 15. z Gl. kolodvora in 15.10 z Glavnega trga, Maribor Pesnica z Glavnega trga 14.52 in Gl. kolodvora 15.—, Maribor — Sv. Peter z Glavnega trga ob 17. uri.
Avtoubsne vožnje na dan Vseh svetnikov. Da bo mogoč čim hitrejši promet na progi Glavni trg — Pobrežje, bo mestno avtobusno podjetje prodajalo na Glavnem trgu vozne listke v naprej Opozarja se občinstvo, da naj se poslužuje teh voznih listkov, ker jih šoferji sami ne bodo izdajali. Pri vstopanju v avtobus mora vsak potnik oddati vozni listek šoferju, da ga uniči. Listke za vožnjo nazaj morajo potniki ohraniti in spet pri vstopu v avtobus pokazati.
Štetje obiskovalcev grobov. Na praznik Vseh svetnikov jutri 1. novembra bo pobiralo društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru v obliki štetja obiskovalcev grobov prispevke za revno in bolehno deco. Prosimo cenjeno občinstvo, da se pri tej priliki blagohotno spomni dobrega namena nabiranja in po svojih močeh daruje v Korist našim najmlajšim. Uboga bolehna deca vam bo hvaležna za vsak dinarček, saj je znano, s kako lepimi uspehi se porabijo darovi, ki jih društvo na ta način prejme od dobrih src meščanov.
Divjaška gonja pobrežke nemškutarije. Da je Pobrežje še sedaj gnezdo precej močne in strupene nemškutarije, ki se je ohranila izza časov bivše Avstrije, je znano. Manj pa je znano širši javnosti, da vodi ta nemškutarja uprav gverilsko vojno proti zavednim Slovencem, zlasti pa proti priseljenim Primorcem. Ti so zaradi svoje agilnosti in neizprosne narodne zavednosti pobrežki nemškutariji najbolj trn v peti. Kjer najdejo Primorce, povsod jih zmerjajo s »čiči«, »vindišerjt* itd., a včasih se jih lotijo tudi dejansko. Posebno veselje imajo napadati mlade fante, in sicer prav po določenem siste mu, ki naj bi jih obvaroval tudi pred sodiščem. Tako gre en del nad nesrečne žitve s koli, drugi pa stoji ob strani in nastopi potem kot priče. V zadnjem času je bilo več takih napadov na Po brežju in v okolici do Zrkovcev. Ob ponedeljkih zjutraj so navadno poškodovani ined Pobrežjem in Zrkovoami vsi pio-tovi, iz katerih jemljejo napadalci kole. Temu divjanju se mora napraviti konec z eksemplaričnimi kaznimi kljub pričam, ki jih že vnaprej pripravijo. Pobreški nemškutariji se mora dokazati, da ni pri nas več Avstrije in je nikdar več ne bo!
Nagrobni spomenik bodo na Vseh svetih dan odkrili lansko leto preminulemu Poldetu Modicu. Nagrobni kamen, ki predstavlja žalujočega popotnika, je iz-lesal kipar Sojč.
Dan varčevanja. V smislu odloka ministrstva prosvete prirede mariborske srednje šole 4. nov. ob 18. uri javno predavanje v dvorani moškega učiteljišča v (oroščevi ulici 13. Predaval bo prof. g. van Prijatelj: »Varčevanje v službi narodnega gospodarstva«. Starši vljudno vabljeni. Vstopnine ni.
Franc-Jožefova grenčica jc čistilno sredstvo prebavne poti, ki je mnogo obremenjena z jedjo in pijačo!
Svengali!!! V ponedeljek v »Veliki kavarni« s popolnoma novimi eksperimenti!
V torek novi kabaretni spored.
Pomočniški zbor Brivske zadruge v|
Mariboru bo priredil tudi letos svoj na- ■*fli OCMO 9lGQ3l>f«w
deljevalni tečaj za damsko friziranje, ki je omogočen s podporo banske uprave po zavodu za pospeševanje obrta v Mariboru. Poučevali se bodo naslednji predmeti: Ondulacija, vodna ondulacija, lasni-čarstvo, barvanje las in ostalo. Predaval bo znani strokovnjak g. Riedl, ki je tudi iansko leto z uspehom vodil in zaključil zadevni tečaj. Želeti bi bilo, da se pomoč niki in pomočnice, v čim večjem številu udeleže tega tečaja, prav tako pa tudi vajenci zadnjega letnika, ki nameravajo delati pomočniški izpit. Vse informcije se dobe pri načelniku pomočniškega zbora g. Knezu v. brivnici g. Gjurina v Jurčičevi ulici 9. Na tečaj se še posebej opozarjajo tudi vsi .mojstri, ki bi se hoteli izpopolniti v raznih panogah tega obrta. Prijave se sprejemajo do 10. novembra t.l.
SRESKI ODBOR JRKD ZA MESTO MARIBOR
sklicuje za nedeljo 6. novembra ob pol 10. uri dopoldne v veliki unionski dvorani
JAVNO ZBOROVANJE.
Na zborovanju bodo poročali: dr. Albert Kramer, minister; Ivan Pucelj, minister za socialno politiko in narodno zdravje. Juraj Demetrovlč, minister za kmetijstvo, inž. Laza Radivojevic, minister za promet, Ivan Mohorič, minister za trgovino in industrijo in senatorji ter narodni poslanci iz dravske banovine.
Ker bodo govorili na zborovanju odlični voditelji naše državne politike, bo nedvomno zbrana na shodu vsa naša severna meja.
Repertoar.
Ponedeljek, 31. oktobra. Zaprto.
Torek, 1. novembra ob 20. uri »Friderl* ka«.
Sreda, 2. novembra. Zaprto.
Četrtek, 3. novembra ob 20. uri »Za na* rodov blagor«. Red C.
Iz gledališča. Na praznik Vseh svetili 1. t. m. se poje Leharjeva opereta »Fri-derika«, delo silno lepe muzike, ki je Ph vseh predstavah navdušila občinstvo. " V četrtek. 3. t. m, se ponovi Cankarjeva komedija »Za narodov blagor« za red v*
Uradnega dneva zbornice za trgovino, obrt in industrijo v sredo 2. novembra t. !. v Mariboru ne bo. Prihodnji zbornični uradni dan bo drugo sredo 9. novembra. — Združenje trgovcev v Mariboru.
Sadna razstava. Prosimo vse razstav-ljalce, da pripravijo razstavno sadje ter ga dopošljejo na razstavni prostor v verando unionske pivovarne v četrtek, 3. novembra t. 1. v teku dneva. Prosimo, da se vsi ihteresenti držijo danega roka in navodil. Združenje sadnih eksporter-jev in sadnih trgovcev.
Godbeno društvo »Lira« za Maribor in okolico, ki je v zadnjem času pokazalo velik razmah in je osobito ob prireditvah »Mariborskega tedna« uspešno nastopilo pri raznih prireditvah, sklicuje za nedeljo dne 6. novembra t. 1. ob 15. uri v restavraciji Narodnega doma izreden občni zbor. katerega namen je po-kreniti še uspešnejše smernice za bodoče. delovanje. Ker je ta izreden občni zbor velike važnosti za društvo samo, v prenesenem delokrogu pa za vso narodno In državno stvar, zato je upati na polnoštevilno udeležbo članstva in prijate-jev društva.
»Ljudska samopomoč« v Mariboru, Grajski trg št. 7, naznanja cenj. članom, kakor tudi vsemu občinstvu, da prejmejo društveni poverjeniki s 1. novembrom 1932 nova pooblastila s fotografijo in so torej stara pooblastila neveljavna. Poverjeniki, ki nimajo novih pooblastil, niso upravičeni nabirati novih članov. Ugledne osebe se sprejmejo kot poverjeniki'za vsak kraj Jugoslavije.
V pisan cvetlični vrt se je spremenil zadnje dni naš trg. Vrtnarji in okoličanke so prinesli na trg velike množine jesenskega cvetja in vencev, s katerimi bodo Mariborčani jutri za praznik rajnkih okrasili grobove na starem mestnem in pobreškem pokopališču.
Samomor? V petek smo poročali, da je pred dnevi brez sledu izginil z doma v Zrkovski ulici na Pobrežju stanujoči 601etni Andrej Žerjal, ki je bil zelo nesrečen in obupan zaradi težke bolezni svoje žene, ki leži v tukajšnji bolnišnici. Že tedaj se je sumilo, da je stari mož najbrže napravil samomor. To domnevo potrjuje sedaj najdba njegovega suknjiča in klobuka, ki ju je, našel pred dnevi neki pobreški posestnik ob Dravi. Tezenski orožniki vrše v tej smeri poizvedbe.
Organizirana vlomilska tolpa. Tezenski orožniki so preteklo soboto aretirali še'sedmega člana v osebi 31 letnega brezposelnega delavca Ivana Kontelja rodom iz postojnske okolice. Pri zaslišanju je Kontelj prizna! svojo soudeležbo ori raznih vlomih. Izročen bo sodiščti,
Pri apnenju arterij v možganih in sfcu
dosežemo pri vsakdanji uporabi nrie množine »Franc Jožefove« vode iztrebljenje črevesja brez hudega pritiska. Ce* njeni učeniki na klinikah za notranjo rns* dicino so dosegli celo pri stransko ohromelih s »Franc Jožefovo« vodo naibob' še uspehe pri iztrebljenju črevesia. »FmnC Jožefova« grenčica se dobi v vseh le* karnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	'	^
Roparski napadalci v mestnem ponovno pred sodniki. O zadnji kazenski razpravi, ki je bila radi pomanjkanja dokazov preložena na današnji dan, smo z zadnjič obširno poročali. Tudi danes_s^ vsi trije obtoženci Avgust Rebernik, re* liks Likavec in Aiiton Kraner odlocfl tajili, da bi bili napadli v noči na 3. m.a) posestnika Franca Schafferja iz Grade ki se je mudil kritičnega večera v Mar* boru. Veliki kazenski senat pa je ugot vil njihovo krivdo in je bil obsojen A ‘ gust Rebernik na 6 let in štiri mese^. težke ječe s pridržkom treh let P« P*, stani kazni, na trajno izgubo častnih d ' žavljanskih pravic in na odškodnino šilingov: obtoženca Feliks Likavec Anton Kraner pa na 6 let težke ječe trajno izgubo častnih državljanskih Pr
vic. Po prestani kazni bodo vsi trije
obsojenci izgnani iz mesta, ker so'nevarnj obči varnosti. Kazni niso sprejeli h1 prijavili priziv. Za razpravo, ki jo ie v, dil v. s. s. g. dr. Tombak, je bilo veh zanimanje.
Nesreča na cesti. V soboto zvečer padel pod težak tovorni voz hlaP^ Franc Pulko in zadobil težke poškod^ Kolesa so mu odtrgala levo uho in '{L iztrgala vse meso z obraza. PulkoJe prepeljan v mariborsko javno bolnišnic •
Ukradeno kolo, Mesarju Francetu Ver-šiču, stanujočemu v Magdalenski ulici,, včeraj popoldne odpeljal nekdo izPr. neke gostilne v Betnavski ulici ko znamke »Waffenschmid«, vredno okr 600 Din.
Policijska racija. V noči od sobote n včeraj je mariborska mestna P0’'^3,:^ vsem svojim aparatom vprizorila ve lov na prostitutke, katerih število z ?Z' rom na splošno krizo in slabe življenjs . pogoje grozno narašča. Uspeh pa n> n tako sijajen, kakor pred tednom dni, » je bilo aretiranih kar 19 tajnih sveče ljubezni. Včeraj so romaie h »Grafu« mo 4 lahke deklice.	j
Angleško se učite lahko in Angležinji E. Oxley, Krekova ul. 1»“: Prijavite se takoj, ker se prlčno te ® novi tečaji.
Dramski odsek Sokola Maribor fl Prl' redi v nedeljo 6. nov. v dvorani br. K® člja na Pobrežju zelo veselo igro »y°z J komedijo v 3 dejanjih. Začetek točno 19. uri. Vabi odlx>r.
Godbeno društvo »Lira« za Man z okolico poziva mladeniče, ki imajo ^ ber posluh in veselje -do godbe, zg! sijo v godbenem lokah'. Fr'av ulica 3 v Meliu za sprejem. Sprejm®J1 _7r> hidi mlajši fantje za violino in » o;j Prilika za to je ob torkih in PetK rj. 19. do 21. ure. Orkestralne vaje se čne;o z^čriVom novembra.
JLAGER* nas razveselfafe, po dinar plošče posojuje/	|00f»
LJUBLJANA	CELJE	J**	, 1*
Gledališka 4	AikarSava	3	8,0	^
Tovarna mesnih izdelkov Mihael ^ njec, preje Rudolf Welle, Kris, es nasedaj telefon Številka 2237, od prej telefon številka 2935.	zoPet
Znani psiho-grafolo* Karma »Za-prispel v Maribor in se nas jyiarjboru morcu« v Gosposki ulici, ostane le kratek čas.
'V M a r i S o' r fi/dŠT3Th 1932^
Veličastna manifestacija mariborskih najemnikov za svoje interese
dostojen potek protestnega zbora v veliki DVORANI NARODNEGA DOMA IN ENERGIČNA ZAHTEVA PO ZAKONSKI ZAŠČITI. — ZADNJI POSKUS NAJEMNIKOV, DA SE REŠI STANOVANJSKO VPRAŠANJE
mirnim potem. — sprejeta resolucija. — plemenita gesta najemnikov, KI SO PRIPRAVLJENI PODPRETI ČLOVEKOLJUBNO DELO PROTITUBERKULOZNE LIGE.
Včeraj dopoldne je sklicalo »Društvo Jamnikov stanovanj in poslovnih loka-*0v za. Maribor in okolico« javno pr.o-stno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma, ki so jo napolnili najemniki vseh slojev iz mesta in okolice. Zborovanje, ki je poteklo mirno in dostojno, ta je pretvorilo v manifestacijo najemnikov, ki so jih današnje razmere prisi-e k takemu nastopu. Čepav je bil vče-pišnji protestni zbor že tretji v letošnjem .eta, ni bilo zanimanje nič manjše, kar dovolj jasen dokaz, da je stanovanj'
j&m?3
sko
vprašanje najhujše socialno zlo že
‘ p dolga povojna leta.
Gb napovedani uri je otvoril zboro-anie Predsednik društva g. Rudolf Tum-“1. ki je uvodoma pozdravil navzoče in ‘akoj prv{ povzel besedo. Dejal je med fpini, da je društvo od ustanovnega ocnega zbora vodilo energično borbo poti pretiranim najemninam, da ni postilo niti za las in da so na predlog jpziborskega društva sklicale na včeraj-"'i dan vse organizacije stanovanjskih Umnikov v naši državi protestne sho-V svojem govoru se je govornik do-vpil vseh vprašanj, ki zadevajo stano->. 3jski pokret in naštel tudi nekatere .penice, ki skušajo dokazovati, da ni Ppvanjsko vprašanje več tako važno, ,a bi se moralo rešiti zakonskim potem, j Javil je v imenu vsega pokreta, da na-^pniki odločno odklanjajo taka mišlje-j,;3' Hišni posestniki naj znižajo najem-c'ne sorazmerno z dohodki najemnikov, p ne bo prazno niti eno stanovanje. Na-pie je ugotovil tudi dejstvo, da se je "°sPodarskia politika v naši državi reše-Jda pod raznimi političnimi režimi iz ^ankarskih vidikov od zgoraj navzdol, n čemer je trpel interes ljudstva in je Jay tu vzrok, da se stanovanjsko vpra-pnie ge ,j0 danes ni rešilo. Solidaren ast&P najemnikov je zadnji poskus, da j ws« zamujeno popravi in da se orno-™Cl jugoslovanskemu narodu zdrav raz-j.1, h državnih vidikov je nujno potreb-b se državnim in privatnim uslužnem ter delavstvu zasigurajo cenena ,anovanj* in se ne sme več dopustiti. va družine teh, ki so steber naše drža-*’ Propadajo duševno in fizično v za-
silnih barakah v zakotnih luknjah, v kleteh in ponekod celo v hlevih. Za rešitev stanovanjskega problema ne sme biti nobena žrtev prevelika in bi zavlačevanje tega vprašanja strmoglavilo v prepad vse delovne sloje brez izjeme. Z željo, da bi enoten včerajšnji nastop prinesel najemnikom zaželjene uspehe, je predsednik Tumpej zaključil svoj govor in bil deležen za svoja temeljita izvajanja burnega priznavanja in aplavza.
Nato so povzeli besedo še ostali funkcionarji društva, med njimi g. Edo Karner, ki je sprožil vprašanje najemnin v mestnih hišah in stavil za vzgled dunajsko mestno občino, ki je zgradila v zadnjih letih nad 60.000 stanovanj, g. Anton Bajt, ki je naglasil potrebo, da so vsi najemniki organizirani ter podčrtal namen mestne občine, ki išče stare železniške vagone, da bi preskrbela brezdomcem in deložirancem streho, v čemer je jasno in odločno kaže stanovlanjska mdzerija, o kateri pravijo nekateri, da je ni. V imenu najemnikov trgovskih in obrtnih lokalov je izrekel popolno solidarnost odbornik društva g. Mirko Feldin. Predočil je navzočim žalostno sliko in bedo nekaterih mariborskih obrtnikov in trgovcev ter poudaril, da propadata trgovina in obrt le radi tega, ker morajo javni nameščenci in delavci, ki tvorijo večino mestnega prebivalstva, plačevati več ko polovico svojih prejemkov za najemnine in da jim za druge življenjske potrebščine skoro nič ne ostarie.
PreČitana je bila nato energična resolucija, ki je bila z velikim odobravanjem soglasno sprejeta. V resoluciji zahtevajo med drugim najemniki na prvem mestu, da izda še to jesen vlada okviren zakon za vso državo, maksimiranje najemnin pa se naj prepusti banovinam.
Končno je spregovoril še odbornik g. Jože Mohorko, stari borec za pravice najemnikov, ki je sporočil navzočim sklep oredsinočnje društvene seje, na kateri je bil sprejet njegov predlog, odobren tudi na izredni seji Protituberkulozne lige, da bo društvo stanovanjskih najemnikov apeliralo na vse članstvo, naj po svojih močeh prispeva za Protituberkulozno ligo in podpre njeno človekoljubno delo.
Sklenjeno je bilo, naj bi vsak najemnik žrtvoval za najbednejše na mesec po 1 Din, ki bi ga izročil ob prvem z najemnino vred1 hišnemu gospodarju, ki bo tudi sam prispeval toliko dinarjev, kolikor ima najemnikov v svoji hiši. Pri hišnem gospodarju se bodo pozneje oglasili in-kasanti Protituberkulozne lige in pobrali žrtvovane dinarčke.
Ob pol 13. uri je predsednik zaključil lepo zborovanje mariborskih najemnikov.
Pedagoški teden v Mariboru
V znamenju »Domače vzgoje« od
7. do 12. novembra v kazinski dvorani.
Značilno za dobo svetovnih kriz je dejstvo, da se vzlic neštetim križem in težavam skuša rešiti vsaj mladina, ki je naša bodočnost. Vsi čutimo, da nam ne manjka šolanih1 ljudi, pogrešamo le dobro vzgojenih, značajnih ljudi, polnih inicijativnosti in zaupanja v lastne tvorne sile. Vprašanje .vzgoje postaja vedno bolj pereče. Zlasti domača vzgoja je največkrat brez smotra in smisla, slučajnostna in prilagodljiva, včasih pa docela zanemarjena.
Pedagoška centrala v Mariboru si je v letošnjem svojem programu zasnovala prireditev, posvečeno — domači! vzgoji, da ustreže vsem onim roditeljem in učiteljem, ki si že davno žele pravilne usmeritve v perečih vzgojnih vprašanjih mladine pod domačim krovom.
Doživljanje potrebe po novem duhu, po novi vsebini in po novi obliki domače vzgoje je ojunačilo našo pedagoško gardo, da se je stavila na razpolago za ves teden od 7. do 12. novembra. To bo po dolgem presledku že III. mariborski pedagoški teden, namenjen novodobni vzgoji naše mladine. Predavali bodo: 7. novembra ob 20. uri g. prof. dr. Jehart: »Slomšek in družinska vzgoja«. (Ob 701etnem jubileju.)
8. novembra ob 20. uri: »Šola in dom — razgovor med očetom in učiteljem. (Dialog gg. Vrane in G rampo v-čan.)
9. novembra ob 20. uri: »Praktična vzgoja s posebnim ozirom na težko vzgo]-IJive otroke« (g. M. SenkoviČ).
10. novembra ob 20. uri: »Nadaljuje isto predavanje gdč. M. Stupanova.
11. novembra ob 20. uri: »Sodobna družba in mladostnik« (g. prof. L. Žim-b r e k).
12. novembra ob 20. uri: Samovzgoja staršev (g. F. Martin c).
Predavanja bodo dostopna vsem, zlasti širšim slojem ob prostovoljni vstopnini v kazinski dvorani.
Prepričani smo, da idealna prizadeva-
nja prirediteljev ne bodo zaman in bodo prišli na svoj račun zlasti starši naše šoloobvezne in dijaške mladine!
v
Pomen Čitalnice za mariborsko slovensko zavest
Predavanje g. J. G laserja.
Prvi večer zgodovinarjev je bil izredno dobro obiskan. Predavatelj g. J. Glaser je mogel biti z obiskom prav tako zadovoljen, kakor so bili zadovoljni poslušalci z njegovimi temeljitimi jasnimi in vseskozi dokumentarično podkrepljenimi izvajanji. Iz predavanja smo izvedeli, da je nastala mariborska čitalnica pod hrvatskimi vplivi z namenom uveljaviti slovenščini ustrezajoči družabni pomen. Iniciativo za ustanovitev, čitalnice je dal J. Sernec. S poudarjanjem pomembnosti narodnega jezika je vplival na čitalnico Slomšek, s stmbolizira-njem Mar-i-bora pa je dal čitalnici novega poleta Toman.
Proti nemškim težnjam za slogo, ki je garantirala Nemcem dotedanjo vsestransko nadvlado, je čitalnica ustvarila mariborsko slovensko družbo, ki je poudarjala vsepovsod slovenske politične težnje. L. 1862. imamo na Mariborskem otoku nemško slavnost, kateri sledi 3, avgusta praznovanje prve obletnice čitalnice; to slavnost so nasilno motili tur-nerji. Tomanov govor na čitalniški »besedi« je izzval principieJno debato v časopisju, ki je z netočnim podajanjem spor, stopnjevala, da je iz lokalnega dogodka nastala notranjeavstrijska senzacija. Car-neri je načel vprašanje štajerskega patriotizma, liberalizma in konservatizma ter mariborskega šolstva. Hilarius je začel gonjo proti slovenskemu uradhištvu. Nemcem odgovarjata Toman in Kosar/
Posledica tega spora je bila pospešena narodnostna diferenciacija v Mariboru. Kajti mladina je sledila starim voditeljem čitalnice in Nemcem. Z narodnostno diferenciacijo pa nastopa tudi opredeljevanje za liberalizem in konser-vativizem. Slomškova smrt je nato začasno zopet združila mariborske Slovence in Nemce. V nemški literaturi je mariborski dogodek ustvaril nov izraz za Slovenijo »Tomamien«.
Lepemu, zanimivemu in za vsakogar, novemu podajanju dogodkov je sledil ko-referat, nato pa je g. dr. Refsman poudarjal izredno ozke stike, katere je čitalnica znala ustvariti med mestom in deželo in bratsko razmerje med Čehi in Slovenci v mariborski čitalnici. ZDM se je najvzomeje spomnilo sedemdesetletnice prvega večjega! nastopa mariborskega slovenstva In tako nekako »tvorilo letošnji »Maribor v jeseni«.
Mili
Adamičeva:
no
t>iti smrti
jesenskih vrtovih je zapihalo vlaž-
» >n mrzlo. Gosti, težki oblaki se s te-yavo vlačijo preko nebesnega svoda. l011! po zasneženih hribih je zavel pre-
'0 nnli l,:
Skl
Polj, ki se vdajajo mokrotnim jesen-
te meglam... Le tu in tam, kakor 2,‘anek pesmi poletnega solnca, skupine Lalarjevih dreves, katerih listje odpada Pogreza v mehko jesensko blato. Vernih duš dan!... Dolga pot se vije j* Pokopališče, okrašeno in ozaljšana ka-Svr.2a praznik. Ljudje hitijo na gomile s, °icev z naročji opojno dišečega jesen-eSa cvetja. Molitev se glasi v srcih, a j. ustnicah je molk, združen z mislijo one, ki leže tam doli... k Grob ob grobu ...' Človek ob člove-jj ••• in misli vseh hite k njim, ki so
j. • nekdaj...
!)&< .r°j Inčic Je zagorelo na pokopa-u in kakor plahe dušice utripajo njih aniienčki med beloblestečimi se spo-
>?i i*
{0 a siromašnem grobu je prižgala sve-Wm'ada ^ena‘ Upadlo lice je priča o ijph, vendar je prinesla pokojnemu mota nar°čie cvetja in svečo, ki jo je s J°$o roko zasadila v grudasto prst. Iti Oljeni hodijo ljudje po pokopališču Cev0tožr>° postajajo pred grobovi svoj-
Buš
ta
e umrlih, kakor da so se znova
^vrnile med nje in zaživele z njimi. In da se znova ločujejo od njih. Tudi v"_e' mlade žene splava tja nazaj — tja žjv ae čase, ko je bila še srečna. Ko je Pie skromno. toda zadovoljno življe-njim‘ Pred 11^° se dviga zdai le Prsti, vse, kar ji je ostalo od nje-eKd-aj tako lepo zasanjane sreče...
Ko ga je ljubila kot dekle, ko sta sl z združenimi močmi postavila skupno ognjišče. Bila je trda doba, doba dela in odrekanja, a vendar srečno in upanja polno mlado življenje. Vse je mogla vdano prenesti ob strani ljubljenega moža. Niso je preplašili najtrši udarci usode... ostalo ji je vedno nekaj, na kar se je mogla nasloniti, česar se je mogla z ljubeznijo okleniti.
Vse dotlej, dokler ni posegla vmes ona čudna noč... ona noč, ko je z grozo in morečo slutnjo v srcu pričakovala jutra... Ko so jo poklicali in ji povedali, da leži njen mož — mrtev...
Sveča na grobu je prasketala. Dogorela je. Solza žalujoče žene je ugasila njen zadnji plamenček.
»Čigava bol je večja od moje?« se vprašuje potrto ženino srce. Z žalostjo odhaja in z odprto rano v srcu...
Mrzel veter zaveje od severa in moten vonj po svečah, astrah in krizantemah napolni pokopališče. Vse hladneje postaja in mrak se ujema v vrhove temnih cipres. Ljudje se odpravljajo z< grobov, posajenih z gorečimi svečkami, katerih živi plamenčki pričajo o niih liubezni do
pokojnih.	y
Od visokega spomenika se odloči temna postava. Popolen mrak je že na pokopališču, toda materino srce se ne more odtrgati od otroka, ki leži tu pod mrzlo kamenito ploščo. Njena misel ogreva in boža milienca, ki spi globoko spodaj pod odejo jamskega cvetja. Zlate črke njegovega imena, ki se bleskečejo v svitu sveč, se ji kakor izklesani ognjeni zublji zabadajo v mehko, trpeče srce. »Čigava bolečina ie večja od moje!« zajoka mati. In kakor skrivnosten čuvar njenega zaklada se ji vidi spomenik sam ves leden in neizprosen... Neizprosen
kakor smrt...
Noč se je spustila na zemljo. Ljudje se vračajo v svoje domove. V njih oknih se užiga prijetna svetloba. Od žalosti utrujena srca se oklepajo njenih žarkov, kakor toplih pramenov življenja. Midi so se spokojile in le še iz daljave iščejo Tam zunaj... Tam zunaj, kjer je ostal dih smrti, kjer je iznenada potihnilo in postalo v vrhovih cipres... kjer so nanovo zaspali grobovi Misli iščejo med
spomeniki in svečami, katerih plamenčki le v tankih obrisih razsvetljujejo tiho, pravljično pregrajeno — večno postelj ...
Na pokopališča tihotapcev
Kobanske nagrobne misli.
Preko kobanskih grebenov se podijo megle in se divje zaletavajo v molčeče smreke, v gole bukve, v plahe breze... Kot pošastni duhovi polzijo preko doma vseh mrtvih... Vse mirno in tiho. Še nekaj dni in grobovi bodo zasijali v svečkah, obdani z zadnjimi planinskimi cveticami ...
•
Poleg mrtvašnice stoji vojak s puško. Resen stražar državne meje, ki vodi tik mimo pokopališča na Ostrem vrhu. Samo ozek kos zemlje je namenjen umrlim prebivalcem iz Avstrije. Nekako tesno je tam. Križ se dotika križa in skoraj bo premalo zemlje. Kam potem? Komisija ie odredila samo ta košček in nič več. Stražarji pazijo na zemljo, tesno odmerjeno celo mrtvim...
•
Tristo petinšestdeset dni v letu je namenjenih živim in samo en dan, en kratek dan je posvečen mrtvim. A je ta dan krik, katerega odmev gre skozi stotine
strašnih zapahov. Grobovi so še zapuščeni, ne — eden tam ob meji je polo rdečih krizantem. Prečudno zveneče ime na hrastovem križu... Tujec?
Pozneje sem izvedel: lani so ga ustrelili ob meji...
Grobar pride, da očisti plevel za turobni dan, ko se bodo zgrnile množic« vaščanov ob gomilah.
»Tam za mejo smo pokopali enega, pa še danes ne vemo odkod je bil. Zbežal je pred stražniki, pa so morali ustreliti...«
Na drugi strani je pokopan dnmagfri z napisom: »Prehitro si nas zapustil«. Nosil je nekaj škatljic saharina in nekaj vžigalic, pa ga je bežečega presenetite smrt... Vdova z otroci obišče gomilo vsako nedeljo. Pretresljivo piskajo sirote ob očetovem grobu.
Samo dva nagrobna kamna sta nemška, in še od teh samo eden na »nemški« strani. Ironija usode tik »nemške« meje... Še celo spomenik Iz leta 1854. je popisan v lepi slovenščini. Pa pravijo nasprotniki, da je bilo tod vse — nemško.
Grobovi tulijo drugače!
• '
Blizu skromnega pokopališča stoji prečuden spomenik: 20. September 1919 — St. Germa in — SHS — O e«. Kakor nagrobni kamen se dviga v nebo... 3000 bratov je pokopanih pod njim tam v lučanski kotlini. Bratje Slovenci so, danes pozabljeni in zapuščeni. Kdor jih obišče, je v nevarnosti, saj je njihove tiho domovanje tam, kamor hodijo — tihotapci ... Grozno je to spoznanje in nikoli ne dahne slutnja minljivosti človeka tako od blizu v obraz, kakor na Vseh mrtvih dan.	Ver.
'V M a r i b' d r u, Sne 31. X. 1932.
WPEWgBBBaBPičWll«W^fti<<ž^WaWi'^y*"Tlii ■-
JUecte tod:	j
£otijeva ženitev
Roma*	38
Oblečena zelo komodno sva se s prijateljem Williamom namestila v parterju. Igralci, gledalci, strojniki _ vsi so bili sami Kitajci; belega plemena sva bila samo midva.
Napočil je patetičen trenutek neke lirične drame, ki je nisva čisto nič razumela. Zenske na galerijah so skrivale za pahljače svoje drobne, poševne oči in se krivile od prevzetja kakor slike na kitajskih posodah. V oblačila iz časov izumrlih dinastij oblečeni igralci so se drli na vse pretege, kakor mačke na strehi; orkester, sestavljen iz gongov in kitar, je razširjal po prostoru nenavadne zvoke, neverjetne akorde.
Na odru je biki noč. Luči so bile zakrite ali pogašene. Pred nama partersko občinstvo — cela množica obritih glav, okrašenih z zanosnimi kitami, zvezanimi na koncu s svilenimi pentljami.
In nama je padla nenadoma na pamet vražja misel, ki sva jo zaradi razvrstitve sedežev, teme in pazljivega zasledovanja igre s strani vseh gledalcev kaj kmalu in lahko tudi uresničila — povezala sva po dva in dva Kitajca skupaj za kite in «— izginila.';.
*: IV.
... Kalifornija, Kadra in Vankuver, ruska Amerika... Sest mesecev na ekspe-
dicijah z doživljaji, ki niso v nikakršni zvezi s to povestjo.
V teh pokrajinah se nam je zdelo, da smo bliže Evropi in zelo zelo daleč od Oceanije.
Vsa tahitska preteklost se mi je zdela kakor sen, sen, spričo katerega me vsakdanja resničnost ni zanimala.
Meseca septembra se je na naši ladji veliko govorilo o vrnitvi v Evropo preko Avstralije in Japonske. »Admiral s sivo brado« je hotel prebroditi Tihi ocean po severni strani in pustiti prekrasni otok Tahiti v strašni daljavi na jugu.
Jaz nisem mogel proti tej nameri ničesar ukreniti, dasi mi je parala srce in dušo... Rarahu mi je gotovo pisala več pisem, a zaradi potepuškega življenja po ameriških obalah jih nisem dobil, in tako nisem imel od nje prav nobenega sporočila ...
V.
...Preteklo je deset mesecev.
...»Rendir«, ki je zapustil San Francisco 1. novembra, je plul z vso brzino proti jugu. Bilo je že dva dni, kar je zašel v cono, ki deli zmernejši pas zemeljske površine od toplega, ki ji pravijo cona tropskih ujem.
Prejšnjega dne je bilo somračno vreme s sivim nebom, ki nas je spominjalo še na zmernejše predele; zrak je bil hladen in zavesa nepremičnih in enoličnih oblakov nam je zastirala solnce.
Zjutraj smo prekoračili .severni povratnik in vreme se je naenkrat spremenilo; nad nami se je bočilo nenavad-
no čisto nebo, po morju je vel osvežujoč topel veter, nenavadno prijeten, prihajajoč iz predelov tropskih vetrov; pred nami se je širilo v nedogled modro morje, skrivališče krilatih rib in dorad.
Spremenili smo potovalni načrt; vračamo se v Evropo okoli Južne Amerike, mimo predgorja! Homa in čez Atlantski ocean. Na svojem potovanju po Tihem oceanu bomo pluli mimo otoka Tahitija, in »admiral s sivo brado« je sklenil, da se bomo na njem zaustavili. Zaustavili le za malo časa, samo za nekaj dni, potem bo zopet vsega konec ..
Kljub temu sem bil neskončno srečen, da se vračamo tja, zlasti še po prestanem strahu, da Tahitija nikoli več ne bomo videli!...
...Naslonil sem se bil na ograjo in gledal po morju. Tedaj se mi je približal naš stari ladijski zdravnik in mi položil roko na ramo:
»Loti«, je dejal, »vem, kaj mislite; kmalu bomo zopet na našem otoku; še več, vozimo tako naglo, kakor da bi nas vlekle k sebi vaše tahitske prijateljice...«
»Zares, doktor«, sem odgovoril, »ko bi le vse potegnile, vse, kolikor jih je ...«
VI.
26. novembra 1873.
Na morju. — Včeraj smo po velikem vetru prepluli ožine med Pomotuskimi otoki.
Močno piha topel tropski veter in nebo je oblačno.
Opoldne zagledamo na levi pred seboj kopno — Tahiti.
John ga je zagledal prvi: neke nerazločne obrise gorovja med oblaki, vrh Faaa.
Cez nekaj minut smo zagledali na desni že vrhove Mooreje, ki so se dvigali iznad prosojnih megla.
Krilate ribe so se v ogromnih skupinah dvigale nad gladino.
Prekrasni otok se je bolj in bolj dvigal ... To je bil nepopisljiv utis, ki 2a ni mogoče pozabiti.
Veter je že prinašal tahitske duhove, duhove pomaranč in cvetočih gardenij."
Ogromna masa oblakov je stisnila * tlom ves otok. Šele polagoma so se Prl' čeli odražati izza teh gostih zaves gozdički vitkih kokosovih palm in drugih dreves. Mimo nas so brzeli_ obrisi gorovja: Papenov, veliki vrhovi Ma' hene, Fataua, potem Venusa, Fareute ih — papetsko pristanišče...
Bal sem se razočaranja, vendar me Je mikal in mamil prekrasni razgled na Pa' pet. Vse pozlačeno zelenje vstvarja oa daleč gledno, gledano v večernem soln* cu, prekrasen, uprav čaroben utis.
Ob sedmih zvečer smo pripluli v pristanišče; na obrežju ni bilo nikogar, da bi nas pričakal in sprejel. Ko sem stopi na kopno, je bila že trda noč...
Bil sem kakor pijan od tahitskih vonjev, ki se zlasti zvečer zbirajo pod gostim listjem in vejevjem. Večer je tam čaroben. Človek postane nenavadno srečen, čim stopi na ta tla...	.
(Dalje prihodnjič-)
Šport
Lepa zmaga ISSK Maribora
Po izredno napeti igri je izvojeval ISSK
Tudi SK Rapid
Vreme, ki je ves teden nagajalo, je športnikom prizaneslo. Klimatične prilike so bile idealne za ostro nogometno borbo. Občinstvo je ostalo v Mariboru, zato se je napotil, kdor kaže le količkaj interesa za borbo z okroglim usnjem, na igrišče ISSK Maribora.. Vsega je bilo rta igrišču do 1300 ljudi.
Moštvi sta nastopili,' kar je glede na značaj tekme povsem razumljivo, v najmočnejših postavah.
Igra se je že v začetnih fazah začela z ostrim tempom, ki ga je obdržala do konta; Obe moštvi sta predvajali živo, energično in silno požrtvovalno igro. Moštvi sta, zavedajoč se važnosti in značaja te borbe, pokazali nogomet, ki ga moramo oceniti kot prvorazrednega.
ISSK Maribor se nam je včeraj predstavil kot tehnično izborno moštvo. Moštvu se tudi pozna, da ima izdaten in dober kondicijski trening za seboj, kar se je videlo proti koncu tekme. Najboljša igralca sta vsekakor oba branilca Bertoncelj in Savo, ki imata krasen start in lep čist osvobodilni udarec. Tudi vratar Koren je v nekaterih akcijah pokazal, da je mojster v svoji stroki. V napadu so ugajali vsi igralci, razen Priverška, ki
Maribor lepo zmago nad Železničarjem, zmagovalec.
je imel včeraj slab dan. Kriška vrsta je zaigrala pogumno in je mnogo pripomogla k lepim uspehom.
Železničarji so operirali z enostavno taktiko. V obrambi so igrali krilci z branilci, kdor je prišel do žoge, jo je poslal strmo naprej napadu ali pred napad. Na ta način so si zlasti v prvem polčasu ustvarili lepo število ugodnih položajev, ne da bi jih mogli v celoti Izkoristiti. Najboljše moči imajo v obrambnem triu, njihova poglavitna vrlina: žilava vztrajnost.
ISSK Maribor je kazal glavno silo v lepi kombinaciji, ki mu je zasigurala mnogo več žog kot nasprotniku in ga je neprenehoma dovajala do kazenskega prostora. Potem pa je čestokrat zmanjkalo odločnosti. V prvem polčasu pa je »Maribor« imel smolo: nekaj že skoro realiziranih položajev.je z neverjetno doslednostjo splavalo po vodi.
Po pokazani igri je zmaga »Maribora« popolnoma zaslužena tn upravičena.
Sodil je g. Willer iz Zagreba objektivno in v splošnem dbbro.
V predtekmi je zmagala rezerva SK Železničarja nad rezervo ISSK Maribora v razmerju 5:2 (4:1). Sodil je g. Mohorko.
SK Rapid tCakovečki SK 41 (1:1)
Tudi druga kvalifikacijska tekma za vstop v slovensko ligo, ki se je včeraj dopoldne odigrala na igrišču ISSK Maribora, se je končala z zmago Rapida. Rapid je bil v vsakem oziru boljši nasprotnik in si je zmago res zaslužil. Sicer domačini niso zaigrali tako kakor v prejšnjih tekmah, vendar je tudi precej slaba igra zadostovala, da so Čakovečkega SK izločili iz aspirantov za podzvezino ligo.
Čakovečki SK nam je ostal dolžan vse. Pričakovali smo od njega mnogo, mnogo več,'vsaj pa toliko, da bi upravičili dosežene dobre rezultate proti našim vodilnim klubom. Fantje so sicer zelo simpatični, toda za prvi razred ?iso zreli, ker jim manjka še mnogo do prvovrstnih nogometašev.
Pred začetkom tekme je vodstvo SK Rapida izročilo igralcu Hardinku, ki je odigral 100. tekmo za klubske barve, lepo spominsko darilo.
Sodil je objektivno in korektno g. dr. Planinšek.
>x Ostale nogometne tekme.
Ljubljana:	SSK	Celje:SK Slovan 4:2
(2:2). Kvalifikacijska tekma za vstop v slovensko ligo.
Split: Concordia:Hajduk 2:1 (1:0). Tekma za državno prvenstvo.
Milano: BSK (Beograd) :F. C. Ambro-siana 6:1 (5:0).
Sokolstvo
Sestanek mariborskih društev! Napo*
vedani sestanek Konzorcija za pohorsk postojanko bo v sredo, dne 2. nov. o 20. zvečer v župni sobi Narodnega do* ma. Vabljeni so zastopniki društev brat! ing. Vičič, Mohorko, Zotter, Kašman, Ba. ’ Eferl, Hočevar, Žerjav, Perme, Leber 1 za župo Kranjc, da se sestanka zanesli* vo udeleže. Zdravo! — Načelnik župe-^ Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežja vabi društveno upravo k redni odboro seji v sredo 2. novembra ob 19. url P bratu Renčlju. — Zdravo!
Ruše
od*
Oseona vest. Namesto v Maribor išle poštne uradnice gdč. Anice Blaž*1’ * ve, je premeščena na našo pošto 8° j Lina Marinkova. Želimo ji dobrodošlic
Trgatev je bila v naših okoliških r.cgradih šele te dni končana. Vinogra niki so z letošnjim pridelkom prav z dovoljni in bo kapljica radi pozne trga ve na višku.
Sadna kupčija je še vedno v osredju-Sadni trgovci plačujejo posebni TJ kanadke in slične — že visoko nad 3v kilogram. Poleg solidnih kupcev Pria pa tudi taki, ki pri prevzemu s tru ' spravljeni sad odmečejo tako, da ga ... tolčejo in ga potem ni mogoče shra niti za domačo uporabo.
Člani Vzajemne pomoči reg. pom. blag. Ljubljana, se naj čim preje zglasijo. Koroška. 41.	.	3607
Takoj oddam sobo in kuhinjo. Tržaška cesta št. 82.
____________________3612
Zašel je mladi pes,
bele in žel te barve, bernhardinec, velik in sliši na ime »Rolf«. Kdor bi o psu kaj vedel, naj javi, oziroma ga naj odldia v Studencih, Radvanjska c. 6. ____________________________ .___________3610
Vljudno vabitn
cenjenb občinstvo jutri 1. novembra na domače koline. Točim sladki mu-škatelec ter staro v>ino iz Špičnika. Za obilen obisk se priporoča M. Drčar.
3609
Lepo solnčno sobo
s prostim vhodom oddam v Maistrovi ulici 17. Vpraša se v trgovini istotam.
3614
Veliki lokal,
pripraven za krojača ali čevljarja takoj oddam. Vprašati v gostilni Fridau, Tržaška cesta 1.	3584
Malo sobo
na dvorišču z elektr. razsvetljavo, samo za eno osebo takoj oddam. Stritarjeva 17.	3615
Večja stanovanjska hiša s hlevom, avtogaražo, veliko kletjo, radi družinskih razmer poceni na prodaj. Vezjak Marija, Maribor, Splavarska ulica 6.	3611
Novo enodružinsko hišo
z dvema sobama in električno razsvetljavo prodam. Pobrežje, Delavska ulica 7.	3606
Glasoviti psihografolog Karmah
Ti pojasni tvoj značaj. Pokaže Ti smernice, po katerih dosežeš sigurne uspehe. Obiske sprejema v hotelu »Za-morc« v Mariboru.	3600
Iščem službo kot varuhinja otrok, ,
oziroma za vsa dela k mali druz B. Vivod, Ruše.	™
Sveže
kislo
zelje
dobite zopet pri f. Sirk nasl.
Josip Skasa
Maribor Glavni Irg - rotovl
MODN ATELJE
G0M30C
CANKARjaVAl
SE PRIPOROČA
Žarnice lestence likalnike kuhinjske aparate izolirane žice motorje elektromaterlja' zvonce telefone radio-
51.1	aparate
kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini
Karol Florjančič
Maribor« Glavni tr^ 23
Dvosobno, mirno stanovanje	,
je točnemu plačniku takoj na razlLgg go. Vojašniška ulica 5.
Enosobno stanovanje
nosobno stanovanje	Rrpzie
oddam takoj poceni. Cesta na o ^ št. 99.	_______
pritikll'
ulic?
Odda se
takoj petsobno stanovanje nami, I. nadstropje. Trubarjeva ^ št. 9. Ponudbe pod št. »3575«.	_—-
Učitelj daje instrukcije.
Maribor, Krekova ulica 14. vrata
Boljša služkinja ali gospodinja,
perfektna kuharica, ki °Jarejžen, goj
sploh vse, pri samem, spodu, se sprejme stalno upravi.	_______
Gospoda «11 d'laka
Naslov,
Izdala konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
izdajatelja in urednik: RADI VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru
 	...	onstan°valr
sprejmem pt> nizki ceniM^	3591
ca. Naslov v upravi
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d