I
Vlakov pisk.          '•"
Kaj vriskaš skozi gluho noč,         Čemu ječiš? Se U bojiš,
tovariš moj, ki z mano bdiš,         da svojo pot v tmi izgubiš?
bolestno — tesno zaječiš,               Noben ni mrak tako tetnan,
kot potnlk tuj obupajoč?                da bi te zmotil s potl stran.
A jaz molčim! Vso noč bedim,
v obupu svojem ne kričim,
da naj mi kdo pokaže pot,
pot pravo Iz velikih zmot!              *>
Jan Reginov