Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 43.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	22. oktobra 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovec Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
Glas od Prekmurja Slov. krajine.
Nikdar prle smo ne čüli te reči „Prekmurje." Le po prevrati 1918. leta se je začülo tű i tam to ime od nešternoga blagoga Slovenca onstran Müre, šteri se je žali i mao za nas tostran Müre. Mi smo se prle imenüvali za Vogrske Slovence" i to je bilo pravilno i lepo ime. Že pred jezero leti i več so zasedli naši praočaki to zemljo. Pred njimi ne bilo tű stalno naseljenoga ljüdstva. Oni so bili prvi, ki so za Rimljan! začnoli obdelavati to zemljo. Mirno in za dovoljno so živeli iti, dokeč so jij ne podjarmili Madžari.Tej so vničili (po-, sebno Poganje) dosta našij prednikov. Skoz jezeroletnoga gospostva so se zgübili Slovenci tostran Donave i so ostali samo ešče v tom koti med Mürov, Krkov i Rabov do avstrijske meje. Živo nam je ešče v spomini, kak je znala madjarske Vlada zatirati Slovence. Same v cerkvi smo ešče smeli spevati slovenski (pa tű se je že tüdi vogrščlli) i doma gučati, ovak smo pá ne smeli pokazati svojega slovenskoga jezika ne v školi i ne v uradih. Za 100 let ne bí bilo več Slovencov tostran Müre, Či bi naduže tak, ostalo.
Med 'svetovnov bojnov smo se hrabro vojsküvali na Vsej.fronta). Radi so meti Vsešerom naše vojake, ar so bili junáški, močni, koražni i so radi bogali. Dugo smo ne znali, ka se godi okoli nas, ali že 1918. leta smo se prebüdili scela: Slovenska zavest, štero jij je že mnogo gojile v svojem srci, je postala močna v celom • kraji Vogrski) Slovencov. Prle smo hiti misliti ne mogli, da bi se mi gdaj rešili Madžarskoga gospostva. Oda smo pa zvedili, da so se odtrgali od Madžarske Rumuni, Slovaki, Horvatje, i gda je nastala močna državá onstran Müre, te še je sama od sebe vzbüdila v nas Slovenska zavest Vsakše dete je znalo, da je slovensko, zato se mora zdrüžiti s Slovenci. Vsi smo kak eden čütili, da je to ne naravno, da bi mi duže ostali pri Madžari}, gda mamo lahko svojo državo, štera je desetkrat-bolje bogata od Madžarske.
Ali nam ne bila sréča tak mila, da bi se včasi zdrüžili z Jugoslovani, čiravno smo jako želeli. Mi sami smo ne bili tak močni, Jugoslovani so pa tüdi včasi ne mogli zasesti celoga kraja. Morali smo pretrpeti v osmij meseci} po prevrati strašno trpljenje od narodne garde i od boljševikov. Sto se ne spominja s skuznimi očmi tistij strašnij časov? Kak jako smo prosili Jugoslovane, naj nam pridejo pomagat, ne samo mi Slovenci, nego tüdi sami Madžari. Kelko so pretrpeli tisti, šteri so odskočo pred Madžari prek Müre! Ali najvekše njüvo trpljenje je bilo to, da so oči i materi, ne mogli pomagati bra-
tom i sestram, tostran Müre. Najžalostnejše je pa bilo za nje,- da se je tedajšnji podpredsednik deželne vlade (dr. Žerjav zagriženi sovražnik vere) sam izrazo, da njim ne. trebe Prekmurcov, nè Radgone, ar je nájnaravne|ša meje Müra. Mi ešče zdaj ne vemo, zakaj je on to pravo (ár se je bojao krščanskomislečih ljüdi. Vr.) Znamo pa, da je za to svojo skrb za Slovence postao minister,!
Po mnogom trpljenji našem i -našij obvüpano prošnjaj smo komaj ednok dobili pomoč: 13. avgusta so prišli prek Jugoslovani i so prevzeli vlado nad nami. Spominjate se, rojak!, tijstij radostnij dni? veličastnoga tabora v Beltinci] ? Ne je bilo te človeka, ki bi ne bi vesel. Ali ne dugo na to so sovražniki nove države zdignoli I svoje glave, so zapelavao . ljüdstvo. Obetali so njemi vse dobro, či se jim le posreči nazaj pozvati Vogre, Najbolje so njim vörvali naši ljüdje, gda so jim pripovedavali-, da je na Madžarskom tak kak, je bilo pred bojnov. Istina, te. je dobro bilo vsešerom, zdaj pa je nindri ne'dobre, niti v Ameriki ne tak, kak je prle bilo, najmenje dobro je pa na Madžarskom, gde se ešče vekše dale, kak pri nas, gde penezi desetkrat menje valajo kak naši. Strašili so naše ljüdi i jij ešče izda strašijo, da pridejo nazaj Madžari itd.
Ivse te neprilike smo že premagali.V Ženevi so vsi zastopniki zvün Angleža glasüvali, da cele Prekmurje ostane - pri—Jugoslaviji i da se ni Lendava ne odtrgne. Tak bo sodila gotovo tüdi veleposlaniška konferenca v; Parizi, kama je to pitanje ešče ednok odposlano. Z tem se pomiri celi kraj i si začno bo slobodno odavati i si'iskati srečo, štero naj tüdi v popolnoj meri najde z božov pomočjov v novoj domovini.
Uradna naznanila.
Okrožni agrarni urad v M. Soboti javlja pod št. 3524, da za l. 1922/23 dobijo drva po I. tarifi (falej) zvün že objavljenih tüdi dobrovoljci, invalidi, dovice, sirote i orožništvo.
Vsi invalidi ino vojne dovice, šteri so organizirani, se majo prijaviti za volo zaslišanja i za volo popisa osebnih razmer za štatistiko, ki se jo bo rabilo pri novom invalidskom zakoni, najpoznej do 28. oktobra 1922. v Murskoj Soboti, Stara ulica 332. Vsi potrebni dokumenti naj se prinesejo sebov.
Vsi invalidi ino dovice, ki so člani organizaciji, se oprosijo, da komi je dolpritekla članarina, naj ne zamüdi svojoj dužnosti zadosta včiniti, zato ki to redno ne izvrši, zbrisani bo z organizacije, i tüdi nema pri nas nikaj za čakati. Poverjeništvo org voj. invalidov ino dovic.
Davčno oblastvo v M. Soboti naznanja pod št 890/2 1922, 1) naj níšče ne pošilja na davčno oblactvo dače, čeravno ód toga dobi poziv, nego na svoj davčni urad (v Lendavo ali Soboto, kama že spada.) 2. Ne pošiljajte dače po poštnih nakaznicaj (uta!vány), to košta preci, pošiljajte po čeki, šteroga dobite od davčnoga urada, ali pa prosite na pošti počitnice, štere samo 15, par koštajo i. pőšfnine ne trebe od njih plačati. Če pošta nema plačilno, naj je taki preskrbi. 3. Na Ček ali plačilnico zapišite gor številko (numero) plačilnoga naloga ali dačo štero plačate.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Sobočki vlak od 9. oktobra vozi tüdi po pondeljkaj. Vozi tak trikrat na tjeden, v pondeljek, sredo i soboto. 
Železnica nad Sobotov i Ormožom da bi se kem prle gradila, so naš. g. poslanec neizmerno dosta poti napravili. Zadnjič so pa pali oprosili ministra, ka naj se delo zednim začne tüdi pri Soboti ne pa samo prek Müre. Njuva davna prošnja je, da se na té kraj Müre samo domači ljüdje vzemejo na delo pri graditvi železnice.
Po celoj krajini je bila velka povoden zadnje čase. Posebno pa 28. septembra v petek noč je deživalo jako močno na vse kraje. V nešternij krajaj je napravo naliv velikanske škode, pa tüdi promet je bio ustavlen.
Drüga obletnica koroškoga plebiscita se je obhajala v 10. okt To je den, na šterom smo zgübili lepo zemlo i slovenske brate v Korotani. Po vsej mestaj Slovenije so se vršile manifestacije za Koroško, štera je zgüblena i štero moramo zdrüžiti z Jugoslavijov.
Naročnino i podporo naj vsaki naročnik plača té mesec. Širitelje, mejte bistre peté té mesec, naročniki pa trde mošnjé, pa mo z vsemi zadovolni.
Sever Božidar bivši gerent v D. Lendavi je v Budapešti zaprt, ar je brez potnoga lista šo prek na Madjarsko. Leži betežen v vojaškoj bolnici.
Darovi Jugoslovenski Matici. Osobje kr. drž. policije v M. Soboti zbirko iz meseca septembra Din. 269.60; g. dr. Slavko Vesnik advokat v Murski Soboti izročil iz neke kazenske poravnave. Din. 50; g. Bole, carinik v M. Soboti daroval Din, 25; g. Josip Šauta, Murska Sobota Din. 10. — Plemenitim darovalcom se podružnica najtopleje zahvaljuje.
Podlistek.
Kmetijsko poučno potüvanje po Srbiji.
Piše: Bejek Štefan, Krog.
Po pregledi smo prišli iz hiže, gledali okoli, pa naši potni tovariši so se že vsi odpeljali na kočijah, na šteri smo se mi pripelali, pa tüdi preprosti Srbski količ nevidimo več, ka bomo pa zdaj delali, krez noč v Topoli ostanemo, bežali smo (tital) kilometra dale dol v Topolo in tam smo najšli ešče dva Srba spriprostimi Srbskimi kolieami, in napreženimi konji, ki. sta naše tovarše tüdi iz Arangjelovaca pripelala, smo hitro sposeli gor, se tirali za našimi p o t-nimi tovariši.
Po poti smo si pogovarjali, od častitlivo lepe Kraljeve grobnice, od Petra Kraljeve kmetskega roda itd. se zna da srbska kmèčka kolica so nas mnogo bol trösile kak prlé kočije pa nika ne škodi, či smo si Kraljevo kmečko hišo ogledati, te še (sprobajmo) priprosta srbska kmečka kolica, da tüdi naj Znamo kak se Srbski
kmet vózi. Pri svctloj mejsečini smo se peljali trij ali štiri vöre sploj naprej, včasi tüdi molčali i premišlávali, in na pamet mi je tüdi prišlo, kelko bole smo srečni v Jugoslovanskoj Kraljevini, kak Rusi v svojoj razdrapanoj sovjetskoj državi, gde na milijone lüdi od samoga glada z zdra-vimi teli morajo spovedati. Zdaj smo se ar pripeljali blüzi Arangjelovaca stoječo v velko kmečko vinarsko zadruge.
V Zadrugi.
Zadruga je drüštvo, gde kmetje svoje pridelke notri odájo in je to drüštvo v bolšem časi vő odata, da so nej telko znorjem. Tam smo si najprli ogledali pod velkim hramom in pod ešče vekšim dvorom ogromno velko vinsko klet dugorcdne lagve notri v njej, prav velke, ki držijo po osemdeset hektolitrov m so edni stari že 130 let, enoga so nam kazali in pravli ki je bio tüdi prav velki, ka ga je prej napravo pokojnoga Petra kraljov dedek iz rodovine Karadjordjevičov. Pokazali so nam tüdi1 velko motornő prešo za vino in gda smo si vse dobro ogledali, smo bili pozvani gor na dvor, gde je
bila pripravljena velka večerja za nas i ta mnogo bližnji kotrig zadruge. Pri dobrem Srbskom vini so te nam razvezali jeziki, da smo eni postali govorniki drügi pa cela pevci, tak smo okrog polnoči speseli aezaj na svoje vozove, se odpeljali na svoje prcnočiíče poleg Araagjelšvaca vu velke Srbske toplice.
v Banjo.
Tü dobra kisila vöda za piti, za kopcii se pa z ognjom segreva, v lepem parki velka palača je kak grad, za prenočišča onim, ki se pridejo kopat, tam smo tüdi ni Slovenski potovalei spali dve noči, da smo ranč že po polnoči Šli spat zato smo pozno staneli, meii smo čas, ar smo meli dovoljeno do poldneva se. kopati, ob osmi zajtra smo se zzčeliprikažüvati iz svojih spalnic, edni šli pit kisilo vodo, drügi že kopat, trstji za zajtrkom. Kopolišče je pa rojeno skoro kak pri nas v Sloveniji, kopanje smo meli mi potovalni Slovenci cele dopoldne brezplačno.
- Dale.
2
NOVINE
22. oktobra 1922
D. Lendava. V soboto dne 21 se je poročo g. orožnik Naglič z gospodičino Fehér iz Dolnje Lendave. Mladomi pari želejmo obilno sreče. Naj jiva Bog blagoslovi, i želejmo, ka bi g. Naglič ostao še nadale na pomoč našim Prekmurcom, šteri se je za nas dosta skrbo i mantrao, zato se njemi moremo zahvaliti i želejmo njemi ešče ednok: Bog ji živi i blagoslovi mnoga leta,
M. Sobota. Izjava. Cenjeni gosp. urednik! Z ozirom na člančič v 41. številki Vašega cenj. lista iz Murske Sobote, češ da sem „smrtnonevarno zbio“ nekega učenca, Vas prosim, da takih laži tičujočih se mene in učiteljstva murskosobočke narodne šole sploh ne priobčujete več, ker so samo plod maščevanja neke osebe, ki pa je na krivi poti, ako misli na tak način sebi mogoče koristiti.           Z odl. spoštovanjem
FRANJO ČUČEK učitelj v Mur. Soboti.
(Drage volje objavimo izjavo z tem želenjom, da bi se našim starišom več ne bi trbelo tožiti za volo nekrivičnega pobijanja svoje dece, je te že to smrtno nevarno ali ne. Ka so pa deca kriva, na dostojen način se more kaštigati, vsaki pameten človek pozna. Vr.)
Država.
Ali ne bi bilo dobro pri nas tüdi? Kamniško okrajno glavarstvo je izdalo sledečo odredbo: 1. Vsakšemi gostilničari, šteri bi dao pijačo že pijanomi gosti, se odvzeme konccsija. 2. Kričači i razgrnjen (Šteri kalijo nočni mir), šteri prihajajo rž gostim, se kaznüjejo s strogim zaporom, gostilničari se zapre krčma. 3. Prostor, kde se vrši bitje se zapre, se odvzame gostilničari koncesije, ar on ne zmožen zdržavati mirü. f Policijske vöra je ob 9 vöri. 5. PreStepek pol vöre se strogo kaznüje. 6. Dovoljenje za rauziko naj županstva skrajšajo, ar je ob takšij prilikaj navadno vsikdar bitje, krvnoprele-vanje itd. 7. Znamo) pijancom naj se ne edda-vajo pijače. — Ali je nej to pametno? Prišparala se penezi, vsakši se vrača v pravom časi domo. Ne ga "tistoga bitja i krviprelevanja, kak je postale zadnji čas v Prekmurji v navadi, da vel nihče ne na varnom v gostilni, Stojte je bio. To je itak barbarsko in jako divjaške, le so ljudje ne tak pametni, ka bi se toga ízo-gibali, naj se postople najostrej proti takšim. Da bi samo tudi k nam prišla ta prepametaa Odredba!
Princ Jurij nezadovoljen s svojov plačov. Princ Jurij je protestirao proti odredbi finančnoga ministra, poleg štere se njemi mora izplačati mesečno 5000 din. i 10000 din. draginske doklade.
Koliko je vredna naša krona.
1	švicarski frank	stane	48.—	K
1	laška lira	„	10.64	„
1	francoski frank	„	19.20	„
1	češka krona.	„	8.90	„
1	nemška marka	„		0.15	„
100 avstrijskih kron „	0.36 „
1	vogrska krona	„	0.10	„
1	rumunski lej	„	1.72	„
1	dolar	„	248.—	„
1	angleški funt	„	1126.—	„
1	poljska marka	„	0.04	„
Naša krona je v Cürihi notirala 17. okt. 2.30 to je, da za naših 100 koron dobimo v Cürihi 2 franka i 30 centimov.
Svet.
Ze slobodo katoličanov v Rusiji. Poljski poslanik v Moskvi je predao sovjetskoj vladi predstava, v šteroj Polske zahteve pravice poljskij katoličanov v Rusiji. Katoličanom so zasigurano pravice v Rigi. Te dogovor jamči katotičanom v Rusiji vörsko autonomijo i puno vörsko svobodo, tüdi se zahtevajo nazaj zaplenjene cerkvene dragocenosti.
Katoliške šole v Engleškoj. Engleški minister Fischer je izjavo, de namerava vláda popraviti zakonodajo za katoliške škole. Dozdaj, pravi minister, so bili katoličani jako zapostaviti morali so plačüvali davke, ali vživali pa se ne nikše podpore. To se zdaj mora spremeniti, katoliške škole morajo dobiti isto pomoč, kak protestanske i zvün toga morajo vživati popolno slobodo, brez vsakše državne kontrole.
Na katoliško vero je stopo v Newyourki Japancc Jokichi Takaminc velki vučenjak. Šest tednov pred smrtjov je prestopo v katoliško vero. — V Rusiji je profesor vseučelišča, prešnji član državne sküpščine Butkevič, šteri je bio vpokojen od nove cerkvene uprave na Ruskom i se tomi ne šteo pokoriti, je izjavo, da je stopo v katoliško vero.
Strašna vremenske nesreča na Južnom Kitajskom. Grozna nesreča je za dela na Kitajskom váraš Svatov i okolico. Poleg stoječi breg je začeo iz svojega čreva metati ogen, šteroga je prišla lava (žereči pepeli) i je celo okolico, zemljo na 3 metre visoko zakrio, Začno se je te grožen vihér ob H; vöri, v noči i je trpelo do 6. vöre zajtra. Ptvjao je strašen veter, dešč’ je Šo tak, da je vse bilo kak en potok, morje je 3 m. zraslo, tak da je vse vničile i odnesle. Električna Svetina je vgašnila i je celo mesto postalo v tmici. Vse, kaj je bilo živoga v hiši (brez nadstropja, štoka) ljüdje i živina je postalo žrtev žereče lave. Tclefonske zveze so bile vse zažgane, pomoči nej bilo mogoče od ednoga kraja dobiti, komaj na tretji den se je odpelo vlak v vároš Honkong z nesrečni m poročilom. Te čas je bila ta okolica takša, da se nemro popisati. Cela okolica je bila mrtva, ljüdje so ležali poleg eden drügoga mrtvi, tüdi tak živina. Več jezero lüdi je v tom kratkom časi zadela nesrečna smrt. Več velikih hajovov se je potopilo. Povsod se je širila neznosna smrad.11 Skoro vsakoj hiši je bio mrtvec. Menkala so živila, mesa nindri ne bilo dobiti, za ribi so ljüdje ne marali, ar je voda smrdela od gnili mrtvih človeških i živalskih trupel. V ništernih vesi niti živoga človeka ne ostalo.
Belgijski prestolonaslednik. Leopold se je zaročo te dni z italijanskov princezinjov Jolandov.
Amerikanska vlada je prepovedala alkoholne pijače na vseh svojih hajovaj po celom sveti. Tiste ladje pa drügih orsagov ne püsti v amerikanska pristanišča, štere maja s sebov alkoholna pijače ali v odprtih ali v zapečatenih posodah.
Konkordat med Poljskov i Vatikanom. Javlja se, da so pitanja o zbližanji Poljske i Vatikana jako napredüvala. Definitivna pogajanja se začnejo v najkrajšem vremeni v Vatikani.
Domača i svetovna politika.
V Belgradi, kak smo že pisali, so meli zborovanje demokrati i radikali. Med voditeljima demokratske stranke, Pribicevičom i Davidoviča) je bilo velko Nasprotje za voljo hrvatskoga pitanja. Pribičevič odklanja vsak sporazum z Hrvati, dokeč Davidovič smatra za jako važno, da se Srbi i Hrvati sporazumejo. Naj odvrncjo demokrati razdvpjenje stranke, so pozvali vküper zborovanje glavnoga odbora. Na tom zborovanji so si znova podali roke demokrati, Vsaj na zvünešnje, da naj svet vidi, da v demokratskoj stranki nega nikšega razdvojenja imátenj. Stem so demokrati samo za kratek čas rešibi enotnost stranke, dugo pa! to ne bo držalo, ar velko nas-protje je ostaloj itak med samimi demokrati, štero prle ali sledkar pride do razeepitvi. — Parlament bi 18. t. m. mogao vküper sesti, a ne je prišlo za dosta poslancov v Belgrad, zato se seje odločijo na poznejši čas. — Podpisana je mirovna pogodba med Türki i Grki. Grška Vlada je" odobrila sporazum v Mu-daniji i od toga obvestila tüdi velesile. — Venizelos je sporočo grškoj vladi, da po ' sklenjenem miri z Türki popolnoma odstopi od političnoga živlenja. — Vogrski fašisti. Na Vogrskom se zbirajo fašisti i ščejo vrčti Bethlenovo vlado. 12000 jih je Oboroženi, na vekše Visokošolci. Podpirajo jo je {talijanski fašisti, šteri so njim poslali 1 milijon lir. Opoziconalne stranke zahtevajo, da se še te mesec mora vküper pozvati parlament. Vlada je njihovoj prošnji. ugodila. — Čehoslovaška Vlada odstopila. Imajo zdaj* novo. vlado. Predsednik je Švehla, zvünešnji minister j>a ostao še nadalje Dr. Beneš.
Razglas.
Na javni dražbi na licu mesta se bode oddalo:
V soboto 28. t. m. ob 9. uri zjutraj v Šalamoncih v Spodnjem logi, nato pa v Gornjem logi, preostali borov les iz sečenj 1921/22.
V četrtek 26. t. m. ob 1 uri popoldan, les v Borejcih in v pondeljek 23. t. m. ob 9. uri zjutraj kakor običajno, veje iz Mačkovskih gozdov pri Nemeti v Mačkovcih.
Drž. uprava sekvestr. Veleposestva SZAPARY v Murski Soboti.
Proda se
en koncertni glasovir in en harmonij z 7 registri takoj v
kavarni KEMÉNY v MURSKI SOBOTI
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn.	ali 4	spec.	steklenice	   .   .   .	300 	K
24	„          „ 8   „        „	.	.   .	560 	K
36    „          „	12  „	„	.	.	.	800 	K
POŠTNINE PROSTO	na Vašo 	pošto. Kdor denar
naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr,: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—38.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Amerikaiak!	Figyelent!
Elado birtok — olcsón —
24 katasztrális I. rendü (szántó- rét- szőllő- erdő) gazdasági épületekkel, élő- holt felszereléssel azonnal átvehető.
CSÁSZÁR JÓZSEF
IVANOVCI posta: Fokovci (Prekmurje).
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja,
Andrej Oset Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon Štev 88.
Pohištvo.
Spalna soba z otomano in kühinja se zaradi selitve oda. Vse samo kratek čas rabljeno.
Nadučitelj - Turnišče.
V trgovino vörára
LIGETTI ANTONA v M. SOBOTI so neznani roparje vlomili i odnesli več parov zlatih vühanov (oringlnov), zlatih double moških i ženskih verižic (lančekov) i prstanov z kamli pa nekaj vör. Ki tovajom nasled pride i se bar nekaj vkradjenih reči nazaj dobi, zaslüži pet jezero koron.
Specijalna trgovina moderne konfekcije
Koloman A. Šparing
Varaždin trg Slobode br. 3.
priporača svoje izborno skladišče halina za gospe, gospodo i deco in veliko izbiro vsakovrstnoga platna, haline, kostüme itd, Impera garnitura za gospe i deco.
Solidna podvorba!
Singer-mašini za šivanje.
Amerikanski Singer šivalni stroji dobijo se za Prekmurje
v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije)
Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Podpirajte „Novine!“
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava