Iz naše organizacije. Sbupne zadeve. Iz Zi>ez"* avstr. ju^oslovausklh iiSiteljsklh društev. Delegate- so dalje prijavila sledeča društva. VIII. Učiteljsko društvo za šolski okra} Rudolfovo: 24. Franc Zagorc, nadučitelj — Bela cerkev; 25. Martin-Matko, nadučitelj—Toplice. IX. Gorište) udteljsko društvo: 26. Rožica Bajt, očiteljica — Bajt; 27. Terezija Pipan, tičiteljica — Rtočinj; 28. Ignacij Križman, nadučitelj — E)ornberg; 29. Josip Zajec, učitelj — Lig; 30. Josip E^rovenik, okrajni učitelji — Bilje; 31. Jakob Novak, učitelj — Kanal!;. 32. Jakob Rt>}ie. ttčitelj — Gradišče. X Savinjsko stčiteljsko društvo: 33. Robert Senica, učitelj — Št Jorij Ob Taboru; 34. Franc Rožanc, učitelj — Vransleo; 35. Anica Brišmik, ačiteljica — Orlavas. Namestnika: 4. Ivan Jakše, učitelj — Vransko-; 5. Bogomir Zdolšek, učitelj — Griže. XI. Slovensko tačiteljsko društvo kočevskega okraja: 36. Karel Pubar, učitelj — Ribnica; 37. Ciril Vizjak, učitelj — Loški potok; 38. Leopoldina Tomšič, učiteljica — Ribnica. XII. Sevniško - brežiško učiteljsko društvo: 39. Simon^Gajšek, nadučitelj — Dobova; 40 Ivan Černej. učitelj — Videm; 41. Vincencija Novak, učiteljica — Globoko; 42. Josip Pečnik, nadučitelj — Kapele; 43. Melhijor Rismal, učitelj — Rajbenburg. Za glavno zborovanje sta zglašeni sledeči temi: 1. Naš položaj ln šolstvo. Poročevalec tovariš Karel Kveder — Št. Jurij ob južni železnici. 2. Stalno nameščenje okrajnih šolskih nadzornlkov. Poročevalec tovariš Melhijor Rismal — Rajhenburg. Delegacijski seji se predloži v pretres in sklepanje preosnova MUčiteljskega Tovariša" glede vsebine, obsega in cene. Prvi dve priglašeni razpravi segata globoko v naš interes. Važna je posebno druga tema. Kakor druge velike učiteljske organizacije v Avstriji, zavzeli bodemo tudi mi svoje stališče glede stalnega nameščenja okrajnih šolskih nadzornikov. Zato naj vsakdo razmišlja o tej programni točki, da se zavzamemo za ono, kar bode v korist narodnemu šolstvu in učiteljstvu. Važen je tudi predlog glede preosnove BUčiteljskega Tovariša*. Storiti moramo vse, da ga spopolnimo v vsakem oziru. Vodstvo Zaveze. Predsednik: L. J e 1 e n c. Štajersko. Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 30. junija v Novi Štifti. Vse točke vzporeda so se rešile zanimivo in s koristjo za vsakega udeleženca. Na poziv Učit. tiskarne v Ljubljani se je skienilo na zborovanju, opozoriti vsa šolska vodstva tega okraja, da naročajo vse k šoli spadajoče tiskovine pri omenjeni tiskarni. BSvoji k svojim!" Tudi se je vzpodbujalo, da bodimo vsi udje za učitelje toli važne. nUčit. kredit zadruge" v Celju. Tovariš Burdian nam je podal jako skrbno izdelano učno sliko: nHišna muha". Za svoj trud je žel od navzočih zasluženo zahvalo. Da pa se ta poučljiva, obširna razprava ne izgubi v pozabljivost, bo tov. referent to svoje delo na željo vseh objavil v časopisu. Poročilo tov. predsednika Kelca, ki ga je vsak z velikim zanimanjem poslušal, nas je vzpodbudilo in bodrilo hoditi po stopnjah tega našega tovariša. Povsod in vselej je pokazal s svojo besedo in dejanjem, da mu je slovenska narodnost nad vse. Povsod in vselej je iskal s svojo neomajetio odločnostjo pravice. Po dolgem 351etnem delovanju za šolo in narod mu še ni umrlo veselje k temu, še deluje z mladeniško vnetostjo, češ: BNe samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan" Njemu in tov. Kocbeku, ki mu je odločila usoda že 30 let delovati na polju slovenskega šolstva, čestitajo vsi udeleženci k temu častnemu jubileju vsak z mislijo: ali se bom pač kdaj tudi jaz lahko po tolih letih oziral nazaj s takim ponosom kot vidva?* O, trosi Bog Vam sreče rož na Vaše vse poti! A nam še daj več takih raož, mož vrlih kot ste Vi! Prihodnje zborovanje bo 15 avgusta tia Ljubnem. Na snidenje tam vsi! V slogi je moč.  Tudi z naše strani iskrene čestitke! Uredn. Kranjske vesti. —r— Osemnajst — in še ti bodo ubežali. Škandalozne so šolske razmere danes na Kranjskem. Kriva pa je temu večina, ki ima deželo v rckah, Na velikem pornankanju trpi naša dežela glede učiteljstva, in lahko trdimo, da je Kranjska v celi Avstriji najslabša dežela glede plačevanja dež. uradnikov — učiteljstva. Posledica temu je, da se nihče več ne posveti učiteljskemu stanu in da še ti, ki študirajo na učiteljišču, gredo v kako drugo službo. Čez štiri leta pride iz ljubljanskega učiteljišča kvečjemu kakih petnajst izprašanih moških učnih oseb. Od teh petnajst jih ostane kvečjemu kakih sedem kot učiteljev na Kranjskem, drugi pojdejo k pošti, železnici ali na Štajersko in Primorsko. Tako bo Kranjska kmalu brez učiteljstva. Kdo bode še služil pod takimi škandaloznimi razmerami in za tako sramotno plačo. Prepričani smo, da se jih letos niti petnajst več ne vpiše v prvi letnik v učiteljišče, ker so že starši toliko previdni, da bodo svojemu sinu odsvetovali se iti učit — za stradanje. S prihodnjim šolskim letom ustanovi vlada na učiteljišču pripravljalni razred. Tako nizko je torej že sedaj padlo ljudsko šolstvo, da se mora s silo prešati iz ljudi, ki bodo vedno nepopolni—učitelje. Sedaj torej bodo učenci iz četrtega razreda ljudske šole vstopili v učiteljišče. V času, ko se vse učiteljstvo bori, da si pridobi še višjo in popolnejšo izobrazbo nego jo ima dosedaj, se upa vlada tako škandalozno odgovoriti na učiteljsko zahtevo. Pripravljalnica na učiteljišču je ponižanje za učiteljski stan. Danes, ko so naša učiteljišča že stare škatlje nasproti sodobnemu razvoju znanosti in vede, se upa vlada ponižati učiteljišče s pripravljalnico, namesto da bi ga preustrojilo, ker naša učiteljišča že davno kriče po reformi. Škandal pa tudi za vlado, da na ta način izkuša sanirati pogubno rano naše dežele, nego da bi nastopila tam, kjer je vzrok teh razmer! —r— Kranjska izvoljena dežela. Slov. Učit. poroča: BŠolski bratje so se naselili na Hrušici pri Jesenicah. Prišli so iz Strebersdorfa pri Dunaju. Kupili so od posestnika Schreya veliko vilo. Tamkaj ustanove za enkrat juvenat, v katerem bodo pripravljali poštene mladeniče za svoj red. Pečajo se z vsakovrstnimi šolami. Gospodje so visokoizobraženi vzgojitelji. Posamezne njihove naselbine stoje pod patronatom visokih članov iz cesarske hiše. Ravnatelj brat Anzelm Mavser je Slovenec. Sprejemali bodo na Hrušici samo jugoslovanske mladeniče, Slovence in Hrvate. Za občino, kakor za Slovence sploh, je podjetje velikanskega pomena, zato novodošle vzgojitelje z veseljem pozdravljamo in jim želimo mnogo božjega blagoslova" — S tem je dobila kranjska dežela eno klerikalno učilnico več, Slomškarjem, ki so tako navdušeni za take vrste vzgojevalce, priporočamo, naj pristopijo k šolskim bratom. Posebno nekaterim ne bi nič škodilo malo klošterske postave! —r— Okrajna učiteljska konferenca za postojnski šolskl okraj in proslava 60letnlce okraj. šolskega nadzornlka in ravnatelja gospoda I. Thuma se je vršila dne 22. junija 1912. v Vipavi v lepo okrašeni šolski sobi, Poročilo nadzornikovo je bilo vse skozi stvarno in poučrio. Za tem je eksperimentiral tov. Grum z onimi fizikaličnimi aparati, ki jih v Ijudski šoli največ rabimo. Tovariš A. Skala ml. je vrlo dobro predavaval o temi: »Slovenski pesniki in pisatelji s posebnim ozirom na Notranjsko." Natančneje je podal življenjepise M. Vilharja, Fr. Levstika in Fr. Erjavca. Prav bi bilo, da priobči mladi tovariš v Popotniku vsaj svoj teoretični del iz življenjepisa prvih dveh imenovanih pisateljev-pesnikov, da učitelstvo spozna, kako si mislijo naši prvi šolniki to snov podano ljudskošolski mladini. — Pri izbiri učnih knjig za šolsko leto 1912/13 je nastala Čudna ali ne taka politiška mešanica, kakršno so provocirali nekateri odpadtiiki ljubljanskega učiteljstva na tamkajšni konferenci. — Po poimenskem glasovanju je končno zmagala razsodnost tovarišev ter se je sklenilo uvesti z novim šolskim letom namesto dosedajnega jako nepraktičnega ..Abecednika" Widrovo ,Moje prvo berilo." Stalni odbor je ostal dosedanji. — Po sklepu konference se je v izbranih besedah zahvalil tov. A. Skala st. našemu ljubljenemu nadzorniku za ves trud in vso ljubezni, ki jo je imel z učiteljstvom našega okraja v dolgih šestintridesetih letih svojega nadzorovanja. V znak ljubezni in globokega spoštovanja do tega moža mu je poklonilo učiteljstvo k njegovi 601etnici njegovo lastno sliko v zlatem okviru in srebrnservis. Živahno odobravanje in glasni klici »Zivio" so pričali, kako srčno si želi vse učiteljstvo, da bi sicer že osiveli, a vendar še trdni nadzornik mogel vršiti svoj težki posel vsaj še prihodnjo dobo. — S solznimi očrni se je zahvaljeval blagi gospod na teh tako iskrenih in srčnih ovacijah vsega učiteljstva. — Naj ga Bog živi i dalje v napredek našega šolstva in dobrobit učiteljstva! — Po konferenci se je vršila volitev dveh Bizvedencev" v okrajni šolskl svet. Dobila sta večino glasov dosedanja naša zastopnika Anton Skala in Dragotin Cesnik. Klerikalni kandidat J. Grad je ostal v ogromni manjšini. ^ —r— Okrajna učiteljska konferenca kočevskega okraja se je vršila v soboto, dne 22. junija, v Ribnici. Po poročilu nadzornika g. Josipa Novaka o pouku v nadaIjevalnih šolah in po referatu g. Štruklja o jecljajočih ctrocih so se vršile volitve v knjižnični odbor, v katerega so bili eno glasno voljeni: gdč. Blahna, gdč. Krašovec, tov. Grčar in gdč. Tomc. Tudi pri nato sledečih volitvah v stalrn odbor so bili izvoljeni istotako: tov. Štefančič, tpv. Wigele, gdč. Blahna, tov. Bergant in g. Štrukelj. — Kot zadnja točka dnevnega reda je bila volitev dveh učiteljskih zastopnikov v okr. šolski svet. Po teh po listkih izvršenih volitvah sta bila enoglasno izvoljena napredna kandidata tov. Franc Štefančič, (Velike Lašče) in tov. Ivan Loser (Borovec-Morobitz) Gosp. nadzornik se je zahvalil navzočim in s trikratnim klicem »S!ava" presvetlemu cesarju zaključil konferenco. Skuprii banket vršil se je v gostilni g. Podboja (pri nCenetu"), kjer je bilo učiteljstvo prav izborno postreženo, za kar gre posebna hvala gosp. gostilničarju. Napitnico g. nadzorniku je izvedel tov. Štefančič v krepkih besedah, na kar se mu je gosp. nadzornik zahvalil. Vsa čast pa vrlim tovarišem pevcem, ki so jako zadovoljivo izvedli nekaj narodnih pesmi. Nekaj pa je bilo opaziti, in sicer to, da se je izvidela iz vsega neka neprisiljenost, česar je bilo pogrešati že nekaj let poprej. Uradni razpisi ueiteljskili služb. Kranjsko. Štev. 1305. Na šestrazredni ljudski šoli v Toplicah pri Zagorju se razpisuje s tem učiteljska služba v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanira potom do 4. avgusta 1912. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso bili stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da itnajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo. C kr. okrajni šolski svet v Litiji, 2. julija 1912. Št. 1826. Na šestrazredni ljudski šoli v Mokronogu se razpisuje s tem vsled ukaza c. kr. dež. šol. sveta z dne 26. junija 1912, št. 4262, vnovič nadučiteljska služba v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predloiiti semkaj predpisanim potom do 4. avgusta 1912. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolnoma fizično sposobnost za šolsko službo. Opomni se, da se upoštevajo pri tem razpisu tudi prošnje, ki so se vložile že pri prvem razpisu. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 1. julija 1912.