167.4 167.5 £ 167.6 is! 167.7 1S1.2 167.7 161.2 167.H 151.3 0 141.0 134.3 129.4 125.7 1 141.0 134.3 129.4 125.8 1 141.1 134.3 129.4 125.8 O' O' ' • * h I? s * ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO REZULTATI RAZISKOVANJ (STATISTIČNO GRADIVO) LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1976 Angela JUVANC, dipl. ing. in Ana KNOL, dipl. ing. , samostojni svetovalki za statistiko kmetijstva REZULTATI RAZISKOVANJ 1976 - 1977 1. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, str. 38 2. Letni pregled odkupa 1974, str. 66 3. Letni pregled obrti 1974, str. 38 4. Letni pregled cen 1974, str. 31 5. Demografski rajoni SRS s historiatom razvoja teritorialnega območja z osnovnimi podatki iz popisov prebivalstva po osvoboditvi, str. 129 6. Letni pregled industrije 1974, str. 132 7. Študenti visokošolskih zavodov 1974-75, str. 76 8. Anketa o zasebnih kmečkih gospodarstvih 1971-74, str. 35 9. Direktorji v organizacijah združenega dela v gospo darski in družbeni dejavnosti 1975, str. 33 10. Letni pregled komunalne dejavnosti 1973, str. 30 11. Letni pregled kmetijstva 1974, str. 44 12. Kulturno - umetniška in znanstvena dejavnost 1974, str. 42 13. Letni pregled gradbeništva 1969, str. 47 14. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1974, str. 54 15. Letni pregled gradbeništva 1970, str. 49 16. Dohodki in izdatki organizacij, združenega dela negospodarskih organizacij 1974, str. 65 17. Letni pregled gradbeništva 1971, str. 50 18. Letni pregled gradbeništva 1972, str. 50 19. Letni pregled gradbeništva 1973, str. 48 20. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1974, str. 48 21. Kulturno - umetniška in prosvetna dejavnost 1974/75, str. 34 22. Seznam osnovnih in srednjih šol ter višjih in visokih šol na začetku šolskega leta 1975/76, str. 118 23. Zaposleni v družbenem in zasebnem sektorju ter fluktuacija zaposlenih 1974/75, str. 30 24. Vzgojnovarstveni zavodi v letu 1974/75 in socialni zavodi s seznamom poročevalskih enot v letu 1974, str. 63 25. Sestava organov in dejavnosti skupščin občin v letu 1975, str. 35 26. Investicije 1974, družbeni in zasebni sektor, str. 48 27. Naravno gibanje prebivalstva SRS v letu 1973, str. 84 28. Osebni dohodki po poklicih v letu 1974, str. 68 29. Prebivalstvo SRS 1970 - 76, str. 35 30. Osnovne šole na začetku šolskega leta 1975/1976 po krajevnih skupnostih, str. 41 31. Telesna kultura 1974, str. 53 32. Letni pregled cen 1975, str. 50 33. Letni pregled odkupa 1975, str. 74 34. Periodični finančni računi 1974-1975, str. 35 35. Letni pregled industrije 1975, str. 141 36. Selitvena gibanja prebivalstva v SR Sloveniji 1971 - 1975, str. 29 37. Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 1974-1975 in začetku šolskega leta 1975-1976, str. 89 38. Organizacije in skupnosti v gospodarstvu in negospodarstvu v SR Sloveniji, str. 272 39. Kazenska sodna statistika 1975, str. 142 40. Poraba reprodukcijskega materiala in prodaja po republikah v letu 1972, str. 40 41. Letni pregled obrti 1975, str. 41 42. Letni pregled kmetijstva 1975, str. 43 43. Študenti visokošolskih zavodov 1975-76, str. 71 44. Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 1974-1975, str. 89 45. Letni pregled gradbeništva 1974, str. 70 46. Dohodki in izdatki organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti 1975, str. 42 47. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1975, str. 59 48. Samoupravne interesne skupnosti 1975, str. 32 49. Kulturno-umetniška in znanstvena dejavnost 1975, str. 57 50. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1975, str. 198 51. Letni pregled gozdarstva 1975, str. 38 52. Letni pregled prometa 1969, str. 102 53. Letni pregled trgovine 1975, str. 88 54. Letni pregled gostinstva 1972, str. 53 55. Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 1975-1976, str. 61 56. Letni pregled prometa 1970, str. 101 57. Letni pregled prometa 1971, str. 99 58. Osnovne šole na začetku šolskega leta 1976-77 po krajevnih skupnostih, str. 41 59. Seznam šol s splošnimi podatki na začetku šolskega leta 1976-77, str. 104 60. Kulturno-umetniška in prosvetna dejavnost 1975-76 str. 34 61. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1975, str. 28 62. Telesna kultura, šport in rekreacija v letu 1975, str. 53 63. Letni pregled prometa 1972, str. 100 64. Letni pregled prometa 1973, str. 104 65. Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 1975-1976, str. 90 66. Družbena prehrana v letu 1976, str. 100 67. Pregled sprememb v potrošnji po anketah v letih 1963, 1968 in 1973 v Sloveniji, str. 100 68. Osnovne in srednje šole na začetku šolskega leta 1975-76 in začetku 1976-77, str. 80 69. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, str. 44 70. Letni pregled prometa 1974, str. 106 71. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1975, str. 48 72. Letni pregled prometa 1975, str. 84 73. Investicije 1975 (družbeni in zasebni sektor),str. 51 74. Letni pregled cen 1976, str. 54 75. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1974, str. 100 76. Osebni dohodkih delavcev v združenem delu 1976, str. 65 77. Letni pregled industrije 1976, str. 106 78. Letni pregled odkupa 1976, str. 42 79. Osebni dohodki po poklicih 1976, str. 77 80. Študenti 1976/77 in diplomanti 1976, str. 78 81. Letni pregled prometa 1976, str. 78 82. Kazenska sodna statistika 1976, str. 123 83. Letni pregled gozdarstva 1976, str. 40 84. Letni pregled trgovine 1976, str. 84 UVOD Letni pregled kmetijstva prinaša podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj pomembnejših finančnih podatkov ter nekatere podatke o osnovnih fondih v kmetijstvu SR Slovenije. Podatki so rezultati rednih letnih, četrtletnih in mesečnih statističnih raziskav in popisov, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo ter dogajanja v kmetijstvu vse leto. Podatke za družbeni sektor so dale organizacije združenega dela po svojih knjigovodskih evidencah. Natančna merjenja kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju pa so povezana z velikimi finančnimi sredstvi in organizacijskimi napori, zato podatke o rastlinski proizvodnji za zasebni sektor ocenjujejo statistični cenilci, podatki za živalsko proizvodnjo za ta sektor pa so zbrani z anketo o številu živine. « Ljubljana, decembra 1977. Direktor Franta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA ni pojava ni podatka podatek je manjši od 0,5 dane merske enote podatek je manjši od 0,05 dane merske enote nepopoln ali nezadostno preverjen podatek popravljen podatek poprečje označba za pripombo pod tabelo spremenjena kvaliteta zajeto s podatkom v smeri puščice VSEBINA Stran Pojasnila............................................................................................... 7 Komentar................................................................................................ 8 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU ........................................................................ 13 1-1. Kmečko prebivalstvo po popisih.................................................................... 13 1-2. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah............................................. 13 1-3. Družbeni produkt in narodni dohodek gospodarstva............................................... 13 1-4. Družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva po čistih dejavnostih v 1975 ................. 14 1-5. Družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva po organizacijskem načelu v 1975 .............. 16 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah....................................................... 16 1- 7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje po sektorjih in panogah v 1976 ...................... 17 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA............................................................................... 18 2- 1. Površine in važnejši pridelki..............................................................• 18 2-2. Zemljiške kategorije v 1976 ..................................................................... 19 2-3. Struktura zemljiških kategorij......................} . . . .................................. 19 2-4. Posevki in trajni nasadi na njivah in vrtovih v 1976 . ................................... • 20 v 2-5. Struktura skupin njivskih posevkov do lastništvu v 1976 ....................................• . 20 2-6. Posejane površine in pridelki v 1976 .................................................... . 21 2-7. Pospravljene površine in pridelki njivskih posevkov v 1976 ....................................... 23 2-8. Pokošene površine travnatega sveta in pridelek sena v 1976........................................ 25 2-9. Sorte - (hibridi) pšenice, koruze in krompirja v družbenem sektorju v 1976 ....................... 25 2-10. Sadna drevesa in pridelek sadja v 1976 .......................................................... 26 2-11. Plantažni sadovnjaki, površina, število dreves in pridelek v 1976................................ 27 2-1 2. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja v 1976 .................................... 28 2-13. Plantažni vinogradi, površina, število trt in pridelek v 1976.................................... 28 2-14. Domača predelava sliv, grozdja in drugega sadja v 1976........................................... 29 2-15. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na površinah družbenega sektorja v 1976 ...........•• 30 2- 1 6. Porabi jene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi v 1976 ................................. 30 3. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA............................................................................. 31 3- 1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast v 1976 21 3-2. Število in struktura črede živine v 1976 ......................................................... 32 3-3. Struktura živine po lastništvu v 1976 ............................................................ 22 3-4. Prirast živine in struktura po lastništvu v 1976 23 3-5. Živinorejska proizvodnja v 1976 ................................................................ 23 3-6. Količina mesa v 1976.............................................................................. 32 3-7. Zakol živine v klavnicah v 1976 33 3-8. Oddaja pitane živine v 1976 ...................................................................... 34 3-9. Število živine v pitališču v 1976 ................................................................ 34 3- 10. Bilanca živine................................................................................. 34 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ................................................................................ 35 4- 1. Odkup nekaterih pomembnejših kmetijskih pridelkov v 1976 35 4- 2. Izvoz in uvoz nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov v 1976 .............................. 36 5. KMETIJSKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA...................................................... 38 5- 1. Število zaposlenih 31.12.1976................................................................... 38 5-2. Kmetijska zemljišča, koriščena v 1976 ............................................................ 38 5-3. Kmetijske organizacije po velikosti koriščene kmetijske površine v 1976 .......................... 38 5-4. Opremljenost kmetijskih OZD s stroji, 31.12. 1976................................................. 38 5-5. Poraba goriva, maziva, električne energije in sredstev za varstvo rastlin v 1976 ................. 38 Stran 6. PROIZVODNO SODELOVANJE DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI PROIZVAJALCI........................ 39 6-1. Število kooperantov v 1976 ............................................................. 39 6-2. Opravljena dela zasebnih kmetovalcev v 1976 ............................................ 39 6-3. Oskrbovanje kooperantov v 1976 ......................................................... 39 6-4. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z zasebnimi kmetovalci v 1976 .......................................................... 40 7. RIBOLOV........................................................................................ 41 7-1. Ulov morskih rib in rakov v 1976 ......................................................... 41 7-2. Ulov sladkovodnih rib in rakov v 1976 .................................................... 41 7-3. Struktura ulova po lastništvu v 1976 .................................................... 41 7- 4. Ribiške ladje in čolni za morski ribolov v 1976 ........................................ 41 8. VODNO GOSPODARSTVO........................................................................... 42 8- 1. Zaposleni v vodnogospodarskih organizacijah 31,12,1976 ................................. 42 8-2. Varstvo pred poplavami.................................................................... 42 8-3. Poplavljene površine in objekti v 1976 ................................................. 43 8-4. Regulacija vodotokov (stanje 31.12.1976).................................................. 43 8-5. Objekti in naprave za namakanje v 1976 ................................................ 44 8-6. Namakane površine v 1976 ................................................................ 44 8-7. Doseženi pridelki na namakanih površinah v 1976 ........................................ 44 POJASNILA Viri podatkov: Število prebivalcev (vseh in kmečkih) je vzeto iz popisov prebivalstva, za leta od 1962 do 1970 pa iz registra stalnega prebivalstva. Družbeni produkt in narodni dohodek sta obračunana po proizvodni metodi, kar pomeni, da je osnova za računanje vrednost proizvodnje proizvodnih organizacij s področja gospodarstva in zasebnih proizvajalcev. Obračun za družbeni sektor gospodarstva temelji na podatkih iz zaključnih računov, za zasebni sektor kmetijstva pa je izdelan po letnih obračunih občinskih skupščin. Indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov rastlinske in živinorejske proizvodnje ter premičnih triletnih poprečnih proizvajalčevih cen. Pri celotnem kmetijstvu je prikazan indeks očiščene bruto proizvodnje. Odšteti so tisti kmetijski pridelki, ki jih upoštevamo za krmo in pridelki za domačo predelavo. Indeksi panog so 'izračunani na osnovi vrednosti končnih proizvodov. Podatki o zemljiških kategorijah, posevkih, sadnem drevju in vinogradih ter o pridelkih so zbrani z rednimi statističnimi raziskavami "PO", pri katerih ocenjujejo podatke za zasebni sektor statistični cenilci, za družbeni sektor kmetijstva pa spoljnjujejo obrazce kmetijske organizacije združenega dela same. Podatki za zemljiško kategorijo "Vsa površina" za SR Slovenijo so za leta po 1970 vzeti po reviziji površin katastrskih občin po stanju 31.12.1969. (Statetično gradivo, št. 17/70). Podatki prejšnjih let po reviziji katastra iz leta 1962, podatki za zemljiške kategorije pa po vsakoletni oceni raziskave rastlinske proizvodnje. Podatki o porabljenih količinah umetnih gnojil so povzeti za kmetijske organizacije združenega dela iz rednih statističnih raziskav "PO". Podatki za zasebni sektor pa so iz ankete o številu živine. Podatki o številu živine so zbrani za zasebni sektor z anketo, za družbeni sektor pa z redno statistično raziskavo. Podatki o živalski proizvodnji (prireja in meso) so izračunani po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Podatki o zaklani živini so povzeti iz rednih četrtletnih poročil klavnic, o pitanju živine pa s četrtletnimi poročili kmetijskih organizacij. Podatki o odkupu kmetijskih pridelkov so iz rednih statističnih raziskav statistike blagovnega prometa, prav tako podatki o izvozu in uvozu. Podatki o kmetijskih organizacijah združenega dela so zbrani z redno statistično službo. Proizvodno sodelovanje organizacij združenega dela z zasebnimi proizvajalci je povzeto iz letnih poročil o kooperaciji. Poročila o ribolovni statistiki temeljijo na podatkih rila} ■: biških organizacij, zadrug in ribiških družin, za zasebne ribiče pa poročajo ustrezni organi občinskih skupščin. Podatki o vodnem gospodarstvu so vzeti iz poročil, ki jih izpolnijo vodnogospodarske in kmetijske organizacije združenega dela. Zajetje Vsi podatki se nanašajo na sedanje ozemlje SR Slovenije. Popisi in ankete zajemajo vso živino pri gospodinjstvih. Vzorec anket o številu živine 1957 - 1974 zaiema o-koli 5% zasebnih kmečkih gospodarstev. V letu 1975 in 1976 pa je vzorec 25 % in zajema kmečka gospodarstva in gospodinjstva, ki so v letu 1971 redila živino. Definicije in metodološka pojasnila Po popisu prebivalstva leta 1948 je kot kmetovalec d e-finiran, kdor se redno in pretežno preživlja s svojim posestvom, ki ga sam obdeluje in vodi delo na posestvu bodisi,da je posestvo njegovo ali ga ima le v najemu.Pri popisu leta 1953 so bile za kmečko prebivalstvo štete še vse osebe, ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Popis prebivalstva v letih 1961 in 1971 je določil kriterij, da se za kmečko prebivalstvo štejejo osebe, ki se pretežno ukvarjajo s kmečko dejavnost- 'i°- Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po e-konomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prikazana pri tistem sektorju, ki jih obdeluje in uživa (uporablja) ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah so pri skupini družbeni sektorvšte-ta zemljišča gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter podatki za zemljišča tistih enot družbenega sektorja, ki niso dolžna pošiljati statističnih poročil. Obdelovalne površine so: njive in vrtovi, a-dovnjaki, vinogradi in travniki. Kmetijsko površino dobimo, če k obdelovalni površini prištejemo še pašnike, ribnike, trstičja in močvirja. Rodovitno površino dobimo če h kmetijskim prištejemo še gozdna zemljišča. Med sadna drevesa štejemo vsa drevesa, rodna in nerodna (mlada), pa naj rastejo v strnjenem nasadu v sadovnjaku ali pa posamezno zunaj sadovnjakov. Za rodna štejemo vsa sadna drevesa, ki so že rodila, ne glede na to ali so v letu poročanja rodila. Kriterij velja tudi za rodnost vinske trte. Prirast živine je prireja v živi teži živali v enem letu. Računamo ga iz treh komponent: živa teža zaklanih živali, razlika v teži prodanih in kupljenih živali ter razlika v teži živine ob koncu in začetku leta. Živa teža je teža živih živali tik pred zakolom. Mrtva teža je teža zaklanih živali brez drobovnine, kože, krvi, glave, sprednjih nog do kolen in zadnjih nog do skočnega sklepa. Izkoristek je razmerje med mrtvo in živo težo živali. STATISTIČNE PUBLIKACIJE S PODROČJA KMETIJSTVA Statistična gradiva Kmetijstvo-pregled za leto 1951 za LRS, Ljubljana, 1952. Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, 1953. Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, 1955. Letni pregled kmetijstva LRS 1955, Ljubljana, 1956. Letni pregled kmetijstva 1956, Ljubljana, 1957. Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana, 1958. Letni pregled kmetijstva 1958, Ljubljana, 1960. Statistično gradivo: Letni pregled kmetijstva 1959 in 1960, Ljubljana, 1962. Statistično qradivo, št. 4: Letni preqled kmetijstva 1961, Ljubljana, 1963. Statistično gradivo, št. 1962, Ljubljana, 1964. Statistično gradivo, št. 1963, Ljubljana, 1965. Statistično gradivo, št. 1964, Ljubljana, 1965. Statistično gradivo, št. 1965, Ljubljana, 1966. Statistično gradivo, št. 1966, Ljubljana, 1967. Statistično gradivo, št. 1967, Ljubljana, 1968. Statistično gradivo, št. 1968, Ljubljana, 1969. Statistično gradivo, št. 1969, Ljubljana, 1970. Statistično gradivo, št. 1970, Ljubljana, 1971. Statistično gradivo, št. 1971, Ljubljana, 1972. Statistično gradivo, št. 1972, Ljubljana, 1973. Statistično gradivo, št. 1973, Ljubljana, 1974. Rezultati raziskovanj, št. 11/76: Letni pregled kmetijstva 1974, Ljubljana, 1976. Rezultati raziskovanj, št. A2/76: Letni pregled kmetijstva 1975, Ljubljana, 1976. 13: Letni pregled kmetijstva 2/65: Letni pregled kmetijstva 21/65: Letni pregled kmetijstva 19/66: Letni pregled kmetijstva 15/67: Letni pregled kmetijstva 16/68: Letni pregled kmetijstva 15/69: Letni pregled kmetijstva 11/70: Letni pregled kmetijstva 11/71: Letni pregled kmetijstva 18/72: Letni pregled kmetijstva 24/73: Letni pregled kmetijstva 25/74: Letni pregled kmetijstva Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. SRS t 1963, SRS 1964, SRS 1965, SRS 1966, SRS 1967, SRS 1968, SRS 1970, SRS 1971, SRS 1972, SRS 1973, SRS 1974, SRS 1976, SRS 1977, SRS 1977, III. zvezek: IV. zvezek: IX. zvezek: VIII. zvezek: Vlil. zvezek: IV. zvezek: VII. zvezek: lil. zvezek: IV. zvezek: V. zvezek: VI. zvezek: XIV. zvezek: IV. zvezek: XVII. zvezek: KOMENTAR Uvod Kmetijska proizvodnja je v letu 1976 presegla planirano rast. Planirana je bila 3,5% letna stopnja rasti, dosegli pa s mo 5,4% letno rast fizičnega obsega finalne proizvodnje. Razmeroma ugodni rezultati v proizvodnji so bili doseženi v živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu ter proizvodnji žit. Rastlinska proizvodnja Kmetijskih površin, na katerih se v glavnem odvija kmetijska proizvodnja, imamo v Sloveniji 891,6 tisoč hektarov, kar predstavlja 44,0% vseh površin. V primerjavi z letom 1975 so se kmetijske površine zmanjšale za 1%. Tendenco rahlega upadanja kmetijskih zemljišč o-pazimo tudi v vsem povojnem obdobju. Statistični podatki po občinah Osnovni statistični podatki po bljano, ZS SRS 1957. Osnovni statistični podatki po bljana, ZS SRS 1959. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. Statistični podatki po občinah Kmetijstvo in gozdarstvo. občinah LRS 1956, Lju-občinah LRS 1958, Lju- LRS 1959, III. zvezek: SRS 1960, III. zvezek: SRS 1961, III. zvezek: SRS 1962, III. zvezek; Po namenu in načinu uporabe delimo kmetijske površine še na sedem zemljiških kategorij. Najpomembnejše so vsekakor njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki, ki jih združujemo v enotno skupino obdelovalnih površin. V Sloveniji imamo 642,7 tisoč ha obdelanih površin ali 31,7% vseh površin. Obdelovalne površi ne so ostale v primerjavi z letom 1975 na isti ravni, kar velja tudi za vse zemljiške kategorije znotraj te skupine, razen za travnike, ki so se zmanjšali za približno 1%. Grafikon št. 1 Kmetijska površina v letu 1976 SR Slovenija ijive in vrtovi sadovnjaki vinogradi travniki pašniki trstičja in močvirja Po podatkih o zemljiških kategorijah imamo v Sloveniji majhen odstotek njivskih površin, saj je le ta v primerjavi s federacijo skoraj za polovico manjši. Imamo pa velik odstotek travnatega sveta (travnikov in pašnikov), kar daje tudi dobre pogoje z a živalsko proizvodnjo. Za Slovenijo je značilna velika raznolikost njivskih posevkov, saj na 261 tisočih ha gojimo približno 50 njivskih rastlin - posevkov. Po namenu uporabe združujemo posevke v štiri rastlinske skupine in sicer v: žita, industrijske rastline, vrtnine in krmne rastline. Razen teh štirih skupin, imamo še skupino, ki jo označujemo s skupnim imenom druge njivske rastline. Medsebojno razmerje rastlinskih skupin (kolobar), je iz agrotehničnih in gospodarskih razlogov zelo pomembno. V Sloveniji smo predvsem usmerjeni v intenzivno kmetijsko proizvodnjo, kar se odraža predvsem v kolobarju. V Sloveniji se priblužujemo razmerju med žiti in drugimi posevki 1:1, medtem ko v jugoslovanskem kolobarju prevaldu-jejo žita, vrtnine in industrijske ter krmne rastline pa zavzemajo zelo majhen %. Struktura njivskih posevkov za Slovenijo in SFRJ v letu 1976 SR Slovenija SFR Jugoslavija Vsa površina 100 100 Žita 51,2 65,0 Industrijske rastline 1,4 5,9 Vrtnine 19,6 8,9 Krmne rastline 25,2 12,1 Druge njivske rastline 2,6 8,0 V strukturi našega kmetijstva prevladuje zasebno kmetijstvo nad družbenim. Tako imamo v individualni lasti 85% vseh kmetijskih površin. Pri posameznih zemljiških kategorijah je to razmerje različno, vendar je vedno v korist zasebnega sektorja. Čeprav je za Slovenijo značlna zelo velika raznolikost njivskih posevkov, pa zavzemajo koruza, pšenica in krompir nad polovico (58%) vseh njivskih površin. Žita Pridelek žit je bil v letu 1976 dokaj dober, saj je bila proizvodnja v primerjavi z letom 1975 večja za 1,2%. To povečanje je bilo predvsem zaradi večjega pridelka krušnih žit, medtem, ko je bil pridelek koruze celo manjši. Med žiti imata v Sloveniji najvčji delež koruza in pšenica. Pšenica zavzema 40,1%, koruza pa 42,6% vseh površin posejanih z žiti. V zadnjih dveh letih sejemo pšenico na manjših površinah kot koruzo, ker po letu 1971, ko smo imeli v Sloveniji posejanih maksimalne površine (60 tisoč ha), te padajo. V letu 1976 smo pšenico sejali na približno 54 tisoč ha in na njih pridelali 161,2 tisoč ton pšeničnega zrnja. Ta pridelek je bil v primerjavi z letom 1975 večji za 17% in manjši le za 560 ton ali 0,3% od rekordnega pridelka v letu 1974. Indivudualni kmetovalci so pridelali 137,7 tisoč ton, a družbeni 23,5 tisoč ton pšenice. Letna gibanja pridelka so predvsem odvisna od letine. Poprečni ha pridelek v zadnjih 30 letih je bil 19q/ha. Do leta 1960 je bil ha pridelek pod tem poprečjem, kasneje pa smo dosegli približno 23,9q/ha. V letu 1976 je bil skupni hektarski pridelek prvič nad 30q/ha in sicer 30,1 q/ha. V letu 1976 smo pridelali približno 190,7 tisoč ton koruznega zrnja ali približno 20,6 tisoč t oziroma 10% manj kot je bil rekordni pridelek v 1975. Tedaj smo pridelali največ koruze v vsem povojnem obdobju, letina koruze v 1976 pa je druga po vrsti. Večji del 164,0 tisoč ton oziroma 86% vsega pridelka koruze so pridelali individualni kmetovalci. Družbeni sektor prideluje še malo koruze, vendar je 14% vsega pridelka sorazmerno veliko, ker ima v lasti le 10% vseh njiv. Površine posejane s koruzo smo v letu 1976 celo povečali, tako da je pomanjšanje pridelka predvsem rezultat nižjega hektarskega pridelka na vseh površinah za bližno 4,4 q. Skupni hektarski pridelek je 34,1 q/ha. Hektarski pridelek je pri organizacijah združenega dela kar za 8q na hektar nižji kot je bil v letu 1975.V zasebnem sektorju je razlika nekoliko manjša, le 3,9q. Na poljih družbenega sektorja so pridelali 45,5q koruznega zrna na hektar, na poljih individualnih kmetovalcev pa je hektarski pridelek za 28% ali 12,7 q nižji. Dosegli so 32,8 q/ha. Vrtnine Pridelek vrtnin je bil v letu 1976 v primerjavi s prejšnjim letom večji za 8,5%. Povečanje pridelka vrtnin gre predvsem na račun večjega pridelka krompirja. Krompir sadimo na 80% vseh za vrtnine namenjenih površinah. Na 41 tisoč ha, kolikor je bilo I. 1976 poseja— nih površin s krompirjem, smo pridelali 511,8 tisoč ton krompirja. Ta pridelek je za 10% večji od pridelka krompirja v I. 1975, ko s m o imeli izredno nizek pridelek, vendar je kar za 10% nižji od zadnjega desetletnega poprečja. Tudi hektarski pridelek krompirja je bil v I. 1976 zelo nizek. Leta 1960 smo dosegli najvišji ha pridelek (178 q/ha), po tem letu pa z vmesnimi nihanji počasi pada. Letos smo pridelali 125 q na hetar. To pa je 11 q več kot v letu poprej. Večina, kar 99% vsega pridelka krompirja, so pridelali zasebni proizvajalci. Organizacije združenega dela sadijo krompir predvsem za seme. Hketarski pridelek v družbenem sektorju je kar za 54 q večji od pridelkov v zasebnem sektorju. Industrijske rastline Med industrijskimi rastlinami je vsekakor v Sloveniji najpomembnejši hmelj. Pridelujemo ga na približno 2,3 tisoč ha, točneje v letu 1976 smo ga pridelovali na 2 328 ha in ga pridelali, 2 4 64 ton. Pridelek hmelja je bil v primerjavi z 1975 zelo nizek, (indeks ^^=86). V zadnjih dvajsetih letih smo samo še v letu 1957 pridelali manj hmelja. Tudi hektarski pridelek je bil nizek. Dosegli smo komaj 10,6 q na hektar. V vzhodni Sloveniji pa se sedaj na poljih pojavlja vse več nova industrijska rastlina, sladkorna pesa. Leta 1976smo jo sejali na 72 ha in dosegli lepe uspehe. Pridelali smo jo 3 239 ton.kar pomeni, da smo jo pridelali 450 q na hektar. Krmne rastline in seno Vremenske razmere v letu 1976 so bile neugodne za pridobivanje osnovne voluminozne živalske krme. Na njivah smo pridelali 7% manj krme kot v 1975 in sicer črne detelje in lucerne za 14% manj, a silažne koruze približno 18% več kot v preteklem gospodarskem letu. Pridelek črne detelje 1 012 tisoč ton je bil v primerjavi s poprečnim pridelkom v zadnjih dvajsetih letih zelo nizek. Manjši pridelek smo imeli samo še 1957 leta. Res so se tudi površine zmanjšale, vendar je hektarski pridelek, ki je merilo za celotno proizvodnjo, nižji kar za 5,3 q hektarskega pridelka v 1975. Dosegli smo komaj 45,8 q. Ta pridelek pa je kar za približno 5 q/h nižji od dvajsetletnega poprečnega hektarskega pridelka. Podobno sliko imamo pri gibanju pridelka lucerne. Tudi lucerno kosimo na vse manjših površinah. Tako smo na 16,3 tisoč ha pridelali 79,4 tisoč ton sena. Hektarski pridelek lucerne je za 6,4 q oziroma 12% nižji od doseženega ha pridelka v 1975. Medtem, ko se površine s črno deteljo in lucerno ter nekaterim krmnimi okopavinami nižajo, pa površine pod silažno koruzo neprestano rastejo. V 1976 smo sejali prvič nad 10 tisoč ha silažne koruze. Na teh površinah smo pridelali 319 tisoč ton silaže. Tako visok pridelek je predvsem rezultat večjih površin ne pa toliko hektarskega pridelka, ker je le ta bil v primerjavi z 1975 celo nižji za 3 q/ha. Iz tega sledi, da so tudi na silažno koruzo neugodno vplivale vremenske razmere. Na naših travnikih in pašnikih, ki pogojujejo slovensko usmerjenost v živinorejsko proizvodnjo, pa smo pridelali 4% manj krme kot v letu poprej. Pridelek sena iz travnatega sveta je bil 1 152 tisoč ha in s tem smo se močno približali poprečnemu pridelku v obdobju od 1957 do 1976 (2 257 tisoč ton). Sadjarstvo in vinogradništvo Leta 1976 smo imeli eno izmed boljših sadnih in grozdnih letin. Celotno sadjarstvo je porastlo v 1976 kar za 83% vinogradništvo pa za 21%. Izredno lepo so obrodili plantažni in tudi kmečki nasadi jablan, breskev ter češpelj in sliv. Pridelek hrušk pa je bil celo nižji kot v preteklem gospodarskem letu. Vendar kljub lepemu pridelku še ne moremo govoriti o izredni letini, ker nam podatki kažejo, da smo v zadnjih destih letih imeli že lepše letine. Grafikon št. 2. Indeksi proizvodnje sadja in grozdja J0 1967 - 1976 = 100 jabol ka hruške grozdje Na 19 tisoč ha vinogradov smo pridelali 94,5 tisoč ton grozdja. To pomeni, da smo na hektarju rodnega vinograda pridelali 19,6 q oziroma 1,11 kg na rodno trto. Pridelek na rodno trto je dober, ker nam podatki povojne statistike kažejo, da smo večji pridelek i-meli še 1947 in 1973 leta. ŽIVINOREJA Nenehne ponavljajoče krize spremljajo živinorejo že vrsto let. V posameznih obdobjih ogrožajo, sicer različno, čredo govedi in prašičev. Vendar so rejci kljub težavam uspeli obdržati predvsem čredo govedi na zadovoljivi ravni. V Sloveniji s mo doživeli zanimiv fenomen, ko se je v vseh kriznih obdobjih število govedi celo povečevalo. V letih od 1970 do 1977 s poprečno letno stopnjo rasti 1,1%; v času od 1972 - 1977 leta pa celo za 1,8% letno. K temu so pripomogli posebni ukrepi, ki so bili izvedeni v Sloveniji (dodatne premije, regres za meso) in so imeli namen pomagati rejcem prebroditi kritična obdoja, ki so bila odsev konjunkture na mednarodnem trgu in pa neurejenosti domačega tržišča. V letu 1976 pa so govedorejci, kot kažejo podatki, le klonili pod pritiskom kronično neurejenih razmer med živinorejci in predelovalno industrijo. Kajti v tem letu smo zabeležili 1,6% stopnjo padanja števila goveje živine. Oglejmo, kako je s številom govedi v letu 1976. Zabeležili smo manjše število govedi v zasebni reji za 4% in močno povečanje v družbenem sektorju - 22%. Pretežni del goveje črede, to je 90%, je v zasebni reji, zato si malo bolj podrobno oglejmo v katerih kategorijah se manifestira padec števila. V začetku leta - 15. I. 1977 je bilo v zasebnem sektorju 492 780 glav; to je 18 920 glav manj, kot v istem obdobju lani. Čreda se je zmanjšala v vseh kategorijah, razen mladih pitanih govedi od 6 m. - 1 leta, kjer je število neznatno poraslo. Zelo se je zmanjšalo število telet od 3 - 6 m in to za 6,5%. Nič ni razveseljivo, da je znotraj te katergorije za 13,8% manjše število za pleme odrejenih telet. To pa je potencialni del te kategorije, namenjen za obnovo osnovne črede. V celoti se je zmanjšalo število za reprodukcijo sposobnih telet in mladih živali za 4 742 glav oziroma 6,8%. To pa bo zagotovo imelo posledice še v nadaljnjem zmanjševanju osnovne črede v zasebnem sektorju. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da se je v zasebni reji število krav in brejih telic že v letu 1976 zmanjšalo za 2%. Del goveje črede (10%) v družbeni reji se je številčno okrepil za 22%. Število govedi se je povečalo v vseh kategorijah. Predvsem je močno povečanje kategorije mlade govedi od 6 m. - 1 leta in sicer za 6 847 glav ali 46,7%, kar pomeni skoraj za polovico več od lanskega stanja. Pri analizi podatkov ugotovimo, da gre predvsem za povečanje mlade živine v pitanju. Zmanjševanje reprodukcijske črede, ki je tako značilna za zasebno rejo se pojavi tudi v družbenih hlevih; število mlade živine za pleme je glede na leto 1975 manjše za 12%. Zaradi povečanja staleža pitancev se je v družbeni reji zmanjšal delež krav in brejih telet. Primerjava števila krav in brejih telic (plemenic) in njihov delež v celotni čredi - po sektorjih lastništva Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor število % število % število % 15. .1976 277257 49,8 12238 27,0 265019 51,8 15. .1977 270587 49,4 12503 22,6 258084 52,4 Število krav v zasebnih hlevih je manjše za 6 935 glav. Zaradi hude suše v letu 1976 in drugih za rejo živine neugodnih pogojev so rejci zredčiči predvsem osnovno čredo. Na srečo, takšne neugodne razmere, ki silijo k redukciji staleža, rejci vselej izkoristijo v največjem možnem obsegu za izločanje slabše produktivnih živali. Da so rejci posegli v osnovno čredo potrjujejo tudi klavnični podatki. V letu 1976 je bilo zaklanih 26,3 % krav več, kakor 1975. V strukturi zaklanih goved se je delež krav povečal od 8,7 % na 11,3 % v letu 1976. Vzporedno z zmanjševanjem števila krav pri zasebnikih ugotovljamo tudi za 2,5 % manjšo prirejo telet glede na leto 1975. Prašičjereja - število prašičev Gibanje števila prašičev navzdol ali navzgor je pri nas reden pojav. Značilen je predvsem za stanje prašičev v zasebnih hlevih. Nestimulativne cene za vzrejo v prejšnjih letih so močno zavrle obseg reje, zlasti prašičev za tržišče. Dobra polovica prašičev, ki jih imamo v Sloveniji že daljše obdobje, služi le za pokrivanje samopreskrbe gospodinjstev. Hudo pomanjkanje prašičjega mesa v letu 1976 ni nikakršno presenečenje, temveč normalni odziv reje na neurejene razmere na tržišču, to je velik razkorak med stroški reje, to je odkupno ceno prašičev in prodajnimi cenami mesa. Stanje prašičev v družbeni reji kaže dosti večjo usklajenost in previdno, načrtno vključevanje v celotno slovensko proizvodnjo in tržišče. Od leta 1973 - 1977 se je delež prašičev povečeval počasi a vztrajno od 21,5 % - 22,5 %. Skupno število prašičev se je v letu 1976 povečalo za 12 101 komadov ali 2,7 %. K temu je le malo prispeval del prašičev v družbenih hlevih (le 0,9 %); število prašičev v zasebni reji pa se je povečalo za 11 201 komadov ali 3 %. Podatki o strukturi črede zasebnega sektorja kažejo, da gre predvsem za povečanje števila pujskov do 2 mescev in prašičev v pitanju. V družbeni reji je bilo več pujskov v kategoriji od 2-6 mesecev, vse ostale kategorije pa so v nazadovanju. Število plemenskih svinj v obeh rejah je ostalo na ravni prejšnjega leta. Prireja pujskov v letu 1976 pa se je povečala za 10,7 %; v družbeni reji je večja za 45,9 %, v zasebni seji pa se je zmanjšala za 5 %. Perutnina Ob težavah reje govedi in prašičev in spričo pomanjkanja mesa je razumljiva konjunktura perutnine. Manjka- . joče vrste mesa govedi in prašičev smo nadomestili s povečano proizvodnjo perutninskega mesa,' v letu 1976 ga je bilo prodobljeno za 12,3 % več kakor 1975 leta. Indeks povečanja perutninske jate v Sloveniji je 106. Opazno je seveda povečanje jate v družbenem sektorju in to za 8,6 %. Štiri petine vseh vratov v jati so brojlerji - pohanci, ena petina pa predstavlja osnovno - reprodukcijsko jato. Perutnina na kmečkih dvoriščih se stalno zmanjšuje. Glede na leto 1975 je manjša za 2 % . 142 393 tisoč ali 47,6 % vseh prirejenih jajc je bilo proizvedeno v družbenem sektorju. Od tega je bilo 51 % pa je namenjeno tržišču, ostalo je bilo uporabljeno za reprodukcijo. Prireja jajc pri zasebnih gospodinjstvih je namenjena skoraj izključno samopreskrbi. Zakol živine V letu 1976 je bilo zaklano 3,2 % manj govedi, kot 1975. Zadovoljiva je ugotovitev, da zavzema v struk turi zaklane živine mlado pitano govedo delež 47,0 %. Če k temu prištejemo še kategorijo bikov, ki prav tako predstavlja klavno skupino, kot izvor kvalitetnega mesa, se poveča delež kvalitetnih skupin na 63 % vse zaklane živine v letu 1976. Dosegli smo torej bistveni kvalitetni premik v strukturi klanja goveda. Kategorije krav in volov - izvor slabše kvalitetnega mesa predstavlja le 14 % od celotnega kontingenta zaklanih govedi . Čeupoštevamo zmanjšanje uvoza govedi iz drugih republik ugotovimo, da pridobimo vsako leto več mesa iz lastnih vzrejnih virov. V letu 1976 smo ubozili 37 % oziroma 15 370 glav govedi manj kot 1975 leta. Pridobljena količina mesa od govedi vzrejenih v Sloveniji izražena v mrtvi teži je bila 40 700 ton ali za 9 % več kot v prejšnjem letu. V letu 1976 se je za 3 % povečalo tudi število zaklanih goved pri zasebnih gospodinjstvih. Zakoli govedi pri družbenih gospodinjstvih se je zmanjšal skoraj za polovico in je neznaten; dejansko predstavlja le zasilni zakol živine pri družbenih gospodarstvih. Vseh zaklanih prašičev je bilo 1976 leta 407 446 komadov v skupni živi teži 41 573 ton, kar je za 6 % manj kot v letu 1975. Od vseh v klavnicah zaklanih prašičev je bilo prirejeno v Sloveniji 210 396 komadov oziroma 20 898 ton žive teže. 49,7 % od skupne teže vseh zaklanih prašičev smo uvozili iz drugih republik. Delež uvoženih prašičev je skoraj konstanten; v posameznih letih se giblje od 48 - 52 %. V letu 1976 smo uvozili 9,1 % manj prašičev kot 1975 leta. Poleg omenjenih doma prirejenih prašičev zaklanih v klavnicah, je bilo po podatkih ankete o številu živine 15.1.1977 zaklano pri zasebnih gospodinjstvih še 220 889 in pri družbenih gospodinjstvih 2 339 prašičev. Skupno je bilo zaklano v Sloveniji za tržišče in samo-preskrbo 628 335 prašičev. Prirast živine Uspešnost reje ne ocenjejemo le s porastom števila živine, ampak tudi z ustvarjenim prirastom posameznih vrst živine. Kot odraz neugodnih pogojev za rejo govedi in prašičev v letu 1976 beležimo tudi manjši prirast za obe vrsti živine. Prirast je manjši predvsem v zasebni reji; pri govedi za 2 %, pri prašičih za 15 %. Prirast v družbenem sektorju je za govedorejo ostal na nivoju leta 1975, pri prašičih pa se je povečal za 1,3 %. Povečal se je prirast perutnine glede na 1975 leto za 10 %. V skupni teži je večji za 5 400 ton. Značilno za perutnino je, da je 77 % vsega prirasta ustvarjenega v družbenem sektorju in le 23 % v zasebni reji. Razmerje je drugačno pri govedi, kjer je 82 % vsega prirasta rezultat zasebne reje in prav tako pri prašičih, kjer znaša delež zasebne reje 71 %. 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU 1-1. Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva % skupaj kmečki 1931 1 385 822 820 189 59,2 1948 1 439 800 704 111 48,9 1953 1 504 427 616 796 41,0 1960 1 588 261 581 385 36,6 1961 1 591 523 492 504 30,9 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1969 1 710 618 414 562 24,2 1970 1 723 323 391 853 22,7 1971 1 727 137 353 031 20,4 1-2. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Po popisih živine Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Skupaj do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje kmečka gospodinj- stva 1950 220 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 496 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 26 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 38 573 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Skupaj do 0,5 ha nad 0,5-1 ha nad 1 -2 ha nad 2-3 ha nad 3-4 ha nad 4-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10 ha 1960 1969 194 855 180 234 25 106 23 431 15 551 14 472 24 002 22 930 19 756 19 667 16 355 15 487 13 304 11 933 27 017 24 859 12 113 11 447 41 651 36 002 1-3. Družbeni produkt in narodni dohodek gospodarstva v 1976 (po čistih dejavnostih) Vse Indu- strija Kmetij- stvo Gozdar- stvo Gradbe- ništvo Promet Trgo- vina Gostinstvo in turizem Obrt in komunala Družbeni produkt milijon din 84 322 38 233 5 244 818 10 332 6 380 16 720 2 347 4 248 delež (%) 100 45,3 6,2 1,0 12,3 7,6 19,8 2,8 5,0 Narodni dohodek milijon din 74 584 32 530 4 908 745 9 711 4 809 15 941 2 111 3 829 delež (%) 100 43,6 6,6 1,0 13,0 6,5 21,4 2,8 5,1 Družbeni bruto produkt Materialni stroški Družbeni produkt Amorti zaci ja Narodni dohodek Osebni dohodki Akumulacija in skladi Skupaj 1947 85 31 54 3 51 - - 1948 87 32 55 3 52 1949 109 51 58 3 55 53 2 1950 137 41 96 4 92 77 16 1951 238 30 209 6 203 155 48 1952 386 167 219 9 209 176 33 1953 334 137 197 7 190 152 38 1954 451 182 269 10 259 225 33 1955 582 250 332 13 319 282 37 1956 700 302 398 16 382 336 46 1957 807 362 445 17 428 359 68 1958 935 393 543 20 523 452 70 1957 975 426 549 21 527 436 90 1960 1 138 482 655 26 628 517 101 1961 1 418 612 806 39 766 635 131 1962 1 556 718 838 44 794 628 166 1963 1 746 811 935 51 884 700 184 1964 2 277 1 106 1 171 60 1 111 882 229 1965 2 926 1 400 1 526 74 1 452 1 174 278 1966 3 552 1 746 1 806 85 1 721 1 401 320 1967 3 626 1 879 1 747 94 1 653 1 346 307 1968 3 573 1 853 1 720 107 1 613 1 148 465 1969 3 669 1 856 1 813 115 1 698 1 187 511 1970 4 335 2 217 2 118 146 1 972 1 354 618 1971 4 868 2 482 2 386 154 2 232 1 535 697 1972 6 157 3 251 2 906 196 2 710 1 784 926 1973 8 497 4 667 3 830 245 3 585 2 330 1 254 1974 9 715 5 493 4 222 268 3 954 2 563 1. 3?1 1975 12 462 7 218 5 244 336 4 908 3 152 1 756 Struktura (%) 100 57,9 42,1 2,7 39,4 25,3 14,1 Družbeni sektor 1950 20 11 9 1 8 9 1 1951 31 13 19 1 18 13 5 1952 37 21 16 1 15 10 5 1953 27 13 13 1 12 19 4 1954 42 21 21 3 19 11 7 1955 52 26 26 4 23 14 8 1956 60 31 29 5 24 15 9 1957 78 37 41 5 36 19 17 1958 80 38 42 5 37 21 16 1959 102 53 49 6 42 23 19 1960 137 67 70 9 61 33 28 1961 219 113 106 18 87 46 41 1962 316 182 134 13 111 60 51 1963 401 220 181 28 153 76 76 1964 636 369 267 33 234 111 123 1) Do 1961 podatki po organizacijskem načelu. Družbeni bru to produkt A/late rialni stroški Družbeni produkt Amortizacija Narodni dohodek Osebni dohodek Akumulacija in skladi Družbeni sektor (nadaljevanje) 1965 796 446 350 1966 1 006 613 393 1967 1 059 675 384 1968 999 611 388 1969 937 564 373 1970 1 214 727 487 1971 1 312 765 547 1972 1 781 1 048 733 1973 2 574 1 664 910 1974 2 911 1 890 1 021 1975 4 348 2 828 1 520 Struktura (%) 100 65,0 35,0 38 312 140 172 42 351 164 187 53 331 169 162 67 321 168 153 72 301 163 138 79 390 195 195 99 448 224 224 131 602 288 314 157 753 350 402 172 849 411 438 224 1 296 605 691 5,2 29,8 13,9 15,9 Zasebni sektor 1950 117 30 87 3 84 68 15 1951 207 17 190 5 185 142 43 1952 349 146 203 8 194 166 28 1953 308 124 184 6 178 144 34 1954 409 161 248 7 240 214 26 1955 530 224 306 9 296 268 29 1956 640 271 369 11 358 321 37 1957 729 325 404 12 392 340 51 1958 855 355 501 15 486 431 54 1959 873 373 500 15 485 413 71 1960 1 001 415 585 17 567 484 73 1961 1 199 499 700 21 679 589 90 1962 1 240 535 705 21 684 568 11 6 1963 1 345 591 754 22 732 625 107 1964 1 640 736 904 27 877 771 1 06 1965 2 130 954 1 176 35 1 141 1 034 107 1966 2 546 1 133 1 413 42 1 371 1 238 1 33 1967 2 568 1 204 1 364 41 1 323 1 178 145 1968 2 575 1 243 1 332 40 1 292 981 311 1969 2 732 1 292 1 440 43 1 397 1 024 373 1970 3 121 1 490 1 631 49 1 582 1 159 423 1971 3 556 1 717 1 839 55 1 784 1 311 473 1972 4 376 2 203 2 173 65 2 108 1 496 612 1973 5 923 3 003 2 920 88 2 832 1 980 852 1974 6 804 3 603 3 201 96 3 105 2 152 953 1975 8 114 4 390 3 724 112 3 612 2 547 1 065 Struktura (%) 100 54,1 45,9 1/ 44,5 31,4 13,1 Družbeni bruto produkt Narodni dohodek Materialni stroški Družbeni produkt Amortiza- cija skupaj čisti osebni dohodki amortizacija in skladi Kmetijstvo in ribištvo 14 186 8 237 5 949 387 5 562 3 402 2 160 Družbeni sektor 6 072 3 847 2 225 275 1 950 855 1 095 kmetijstvo 5 611 3 638 1 973 252 1 721 745 976 ribištvo 57 27 30 2 28 16 12 vodno gospodarstvo 404 182 222 21 201 94 107 Zasebni sektor 8 114 4 390 3 724 112 3 612 2 547 1 065 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah predhodno leto=100 Rastlinska proizvodnja Živinorejska proizvodnja Domača prede- lava Kmeti j-stvo (neto) skupaj polje- delstvo sadjar- stvo vinogra- dništvo travni- štvo skupaj govedo- reja prašič-jereja perutni- narstvo 1955 111 116 111 243 126 100 99 102 94 101 126 1956 95 96 108 74 71 92 96 95 96 96 72 1957 111 AOiLiT 112 128 38 103 98 109 106 113 102 102 1958 124* 124 105 627 205 96 101 99 104 100 223 1959 88 92 96 28 58 133 108 122 99 79 56 1960 108 112 116 164 89 101 103 97 114 111 90 1961 104 104 94 165 121 112 104 108 102 98 132 1962 91 82 89 47 72 81 105 103 101 130 64 1963 102 109 106 129 141 106 96 92 106 87 137 1964 101 101 101 73 113 105 101 94 101 141 114 1965 99 85 81 60 86 100 114 126 93 110 90 1966 109 117 121 169 87 110 103 101 96 132 83 1967 103 95 92 157 104 86 102 99 108 107 103 1968 101 99 102 80 106 98 103 101 99 118 104 1969 99 101 100 117 98 103 97 91 96 119 97 1970 104 98 97 68 127 104 109 102 106 128 125 1971 100 90 95 87 82 83 104 106 102 104 81 1972 95 95 89 54 87 118 100 100 95 103 89 1973 113 122 122 215 150 106 106 108 96 108 150 1974 108 99 99 139 78 97 109 108 110 106 74 1975 94 93 91 57 99 107 100 100 96 104 94 1976 105 103 102 183 121 84 102 101 95 108 118 1-7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje po sektorjih in panogah v 1976 Indeksi 1975=100 Struktura f%) ) skupaj sektor skupaj sektor družbeni zasebni družbeni zasebni Kmetijstvo 105,4 2> 110,2 2) 103,6 2) 100 22,1 77,9 Rastlinska proizvodnja 102,6 105,2 102,4 48,3 5,2 43,1 Poljedelstvo 102,4 103,1 102,3 28,3 2,5 25,8 Žita 101,2 103,2 100,8 8,4 1,1 7,3 Industrijske rastline 87,8 91,1 82,0 1,0 0,7 0,3 Vrtnine 108,5 98,6 108,6 13,8 0,1 13,7 Krmne rastline 93,1 122,2 90,3 5,1 0,6 4,5 Sadjarstvo 182,6 152,1 197,2 4,5 1,2 3,3 Vinogradništvo 120,9 106,6 125,0 4,2 0,9 3,3 Travništvo 83,8 67,0 85,0 11,3 0,6 10,7 Živinorejska proizvodnja 102,1 108,5 99,2 47,5 15,9 31,6 Govedoreja 100,8 100,5 100,9 24,5 3,2 21,3 Prašičereja 94,6 132,3 84,6 8,1 2,3 5,8 Ovčereja 105,9 . . . 107,3 0,0 0,0 0,0 Perutninarstvo 108,4 106,8 112,6 14,8 10,4 4,4 Čebelarstvo 411,7 406,3 0,1 ... 0,1 Domača predelava 118,5 113,9 120,0 4,2 1,0 3,2 1) Struktura kmetijske proizvodnje izračunana po bruto vrednosti fizičnega obsega. 2) Prikazan indeks očiščene bruto proizvodnje. Struktura kmetijske proizvodnje v letu 1976 za družbeni in zasebni sektor družbeni sektor 1976 zasebni sektor ~~1 rastlinska proizvodnja živinorejska proizvodnja domača predelava 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 18 Površina (ha) Pridelki (t) kmetijska njive in vrtovi sadov- njaki vino- gradi trav- niki pšenica koruza krompir jabolka grozdje 984 865 284 650 22 923 25 064 249 877 40 407 56 496 355 461 1019 382 289 336 18 974 26 058 253 768 50 754 60 384 405 699 103 380 173 570 1012 496 287 879 22 220 25 430 264 304 86 385 64 631 577 792 74 904 79 770 983 600 271 490 23 320 24 886 252 696 59 736 53 345 416 066 34 930 84 520 978 597 277 288 23 180 25 547 237 464 50 559 59 848 423 850 30 412 102 510 983 247 280 643 22 444 25 174 233 357 55 526 39 760 470 104 50 931 67 960 982 902 284 796 22 690 25 840 233 031 67 094 68 978 525 504 20 972 34 790 981 540 283 571 22 556 25 801 233 360 60 041 57 604 545 955 28 379 70 840 974 508 283 941 23 354 25 705 232 616 72 486 69 191 618 473 88 129 89 520 980 813 301 732 24 960 25 356 214 163 70 484 68 774 686 944 59 071 63 120 962 973 301 663 26 151 25 127 213 108 89 712 85 902 983 135 15 504 65 305 956 364 301 495 26 998 25 101 210 549 94 269 101 405 957 853 167 209 133 655 956 035 301 576 27 905 24 813 208 274 95 452 113 007 734 840 35 949 74 508 937 638 294 765 29 218 23 191 216 817 119 927 120 473 949 657 74 642 63 871 943 078 295 312 31 221 22 577 273 262 118 567 130 376 787 970 120 202 78 368 932 609 295 429 31 051 21 689 280 448 119 237 110 116 723 230 40 004 54 124 923 131 293 464 31 224 21 561 279 100 105 501 125 596 811 549 61 432 78 252 910 306 292 966 32 298 20 864 290 398 120 619 136 173 736 574 37 105 86 380 945 128 290 042 33 676 20 952 303 815 114 483 123 886 523 059 20 389 76 336 944 997 286 361 34 308 20 616 311 631 131 473 149 240 686 333 51 624 65 283 939 662 284 134 34 863 20 352 307 887 142 225 141 653 609 494 86 561 67 625 937 435 280 275 35 850 20 399 307 957 130 894 153 244 648 760 55 150 73 012 934 701 277 984 35 876 20 644 315 906 146 783 141 192 649 431 84 346 70 779 944 928 275 032 35 OO 00 20 638 323 385 133 413 146 166 619 622 46 085 93 927 921 201 274 037 37 056 20 649 317 057 158 734 134 276 595 095 33 719 77 759 915 350 271 821 35 916 20 517 321 302 123 206 150 165 430 372 17 496 70 090 913 310 269 088 36 164 20 585 323 646 160 181 186 932 597 433 37 806 101 231 909 455 265 735 36 082 20 660 321 962 161 808 185 865 589 844 78 135 79 036 901 222 261 047 36 198 20 732 326 521 138 163 211 276 465 747 33 704 78 072 891 587 261 053 36 223 20 738 324 667 161 252 190 682 511 807 81 779 94 507 2-2. Zemljiške kategorije v 1976 Površina (ha) Struktura (%) skupaj družbeni sektor zasebni sektor skupaj družbeni sektor zasebni sektor Vsa površina 2 025 400 613 582 1 411 818 100 100 100 Po zemljiškem katastru Njive in vrtovi 273 809 30 249 243 560 13,5 4,9 17,3 Sadovnjaki 40 921 5 023 35 898 2,0 0,8 2,5 Vinogradi 21 080 3 670 17 500 1,0 0,6 1,2 Travniki 367 743 41 027 326 716 18,2 6,7 23,1 Pašniki 237 714 80 285 157 429 11,7 13,1 11,2 Ribniki, trstičja in močvirja 1 976 1 035 941 0,1 0,2 0,1 Gozdna zemljišča 955 118 353 312 601 806 47,2 57,6 42,6 Nerodovitna površina 127 039 99 071 27 968 6,3 16,1 2,0 Po statistični oceni Njive in vrtovi 261 053 24 716 236 337 12,9 4,0 16,7 Sadovnjaki 36 223 3 875 32 348 1,8 0,6 2,3 Vinogradi 20 738 3 549 17 189 1,0 0,6 ',2 T ravniki 324 667 33 404 291 263 16,0 5,4 20,6 Pašniki 246 789 69 170 177 619 12,2 11,3 12,6 Ribniki, trstičja in močvirja 2 117 1 145' 972 0,1 0,2 0,1 Gozdna zemljišča 1 001 327 376 779 624 548 49,5 61,4 44,3 Nerodovitna površina 132 486 100 944 31 542 6,5 16,4 2,2 Po uporabnosti Obdelovalna 642 681 65 544 577 137 31,7 10,6* . 40,8 Kmetijska 891 587 135 859 755 728 44,0 22,1 53,5 Rodovitna 1 892 914 512 638 1 380 276 93,5 83,5 97,8 2-3. Struktira zemljiških katerogij po lastništvu v 1976 Površina -skupaj N j i ve in vrtovi Sadov- njaki Vino- gradi Travniki Pašniki Trstičja in močvirja Gozdna zeml jišča Nerodo- vitno Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbeni sektor 30,3 9,5 10,7 17,1 10,3 28,0 54,1 37,6 76,2 Zasebni sektor 69,7 90,5 89,3 82,9 89,7 72,0 45,9 62,4 23,8 2-4. Posevki in trajni nasadi na njivah in vrtovih v 1976 Površina ha Struktura % skupaj družbeni sektor zasebni sektor skupaj družbeni sektor zasebni sektor Njive in vrtovi 261 053 24 716 236 337 100 100 100 Posevki 254 257 22 258 231 999 97,4 90,1 98,2 Žita 133 762 14 046 119 716 51,2 56,8 50,7 Industrijske rastline 3 569 1 989 1 580 1,4 8,1 0,7 Vrtnine 51 114 428 50 686 19,6 1,7 21,4 Krmne rastline 65 812 5 795 60 017 25,2 23,5 25,4 Nasadi in neobdelane njive 6 796 2 458 4 338 2,6 9,9 1,8 Cvetje in okrasne rastline 135 68 67 0,1 0,3 0,0 Drevesnice, trsnice in matič-njaki 160 82 78 0,1 0,3 0,0 Vrbišča 14 - 14 0,0 - 0,0 Topol i 116 86 30 0,0 0,3 0,0 Trznina 2 142 75 2 067 0,8 0,3 0,9 Neobdelane njive 4 229 2 147 2 082 1,6 8,7 0,9 2-5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu v 1976 Njive in vrtovi skupaj Žita Industrijske rastline Vrtnine Krmne rasti ine Nasadi in neobdelane njive Skupaj 100 100 100 100 100 100 Družbeni sektor 9,5 10,5 55,7 0,8 8,8 36,2 Zasebni sektor 90,5 89,5 44,3 99,2 91,2 63,8 Pridelki alavnih. vmesnih in strniščnih Posejane površine glavnih posevkov ha posevkov ter podsevkov ^ družbeni zasebni družbeni zasebni sektor sektor sektor sektor Žita 133 762 14 046 119 716 Pšenica 53 651 5 129 48 522 612 519 235 473 1 377 046 Rž 7 010 1 113 5 897 122 079 8 928 113 151 Ječmen 8 273 610 7 663 170 974 17 714 153 260 Oves 6 767 217 6 550 111 467 5 389 106 078 Soržica 654 - 654 12 332 - 12 332 Koruza 56 971 6 877 50 094 907 048 267 014 1 640 034 Ajda 58 - 58 12 123 81 12 042 Proso 349 90 259 10 380 2 097 8 283 Druga žita 29 10 19 355 10 345 Industrijske rastline 3 569 1 989 1 580 Lan, za vlakno 2 _ 2 27 _ 27 Konoplja, za vlakno 2 - 2 27 - 27 Sladkorna pesa 72 61 11 32 393 28 450 3 943 Hmel j 2 328 1 590 738 24 642 16 959 7 683 Sončnice 155 - 155 4 966 - 4 966 Oljna repica 677 67 610 8 134 1 385 6 749 Soja 2 1 1 17 5 12 Mak 1 - 1 4 - 4 Sirek, steblo 5 - 5 301 - 301 Zdravilna zelišča in dišave 10 - 10 55 - 55 Druge industrijske rastline 315 270 45 10 553 9 930 623 Vrtnine 51 114 428 50 686 Krompir 41 080 232 40 848 5 142 488 41 384 5 101 104 Vrtno korenje 536 2 534 42 509 240 42 269 Čebula 939 - 939 73 389 6 73 383 Česen 377 - 377 17 611 - 17 611 Fižol, zrnje 1 542 11 1 531 40 172 117 40 055 Grah, zrnje 307 _ 307 1 947 _ 1 947 Leža - - - - - - Zelje in ohrovt 2 841 28 2 813 704 677 9 312 695 365 Paradižnik 819 - 819 82 656 - 82 656 Paprika 257 - 257 9 987 - 9 987 Kumarice 330 1 329 25 781 11 25 770 Druge vrtnine 1 123 51 1 072 75 182 5 405 69 777 Posejane površine glavnih posevkov ha Pridelki glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov q skupaj družbeni sektor zasebni sektor skupaj družbeni sektor zasebni sektor ičevje ^ 963 103 860 Jagode 300 15 285 8 850 794 8 056 Mal ine 22 - 22 554 - 554 Ribez in ksmulje 641 88 553 12 370 1 295 11 075 rasti ine 65 812 5 795 60 017 Črna detelja 22 128 306 21 822 149 566 20 258 1 129 308 Lucerna 16 263 257 16 006 837 421 14 767 837 421 Druge detelje 879 45 834 36 347 4 503 31 844 Grašiča 254 10 244 9 457 9 457 Krmni grah 10 - 10 220 220 Mešanica stročnic in žit 527 8 519 22 677 - 22 677 Mohar 3 - 3 159 - 159 Koruza za silažo 9 539 2 354 7 185 3 665 817 262 631 2 403 186 Krmna pesa 5 287 3 5 284 461 046 840 1 460 206 Mešanica trav in stročnic 7 692 2 078 5 614 406 596 94 784 311 812 Krmno korenje 1 886 - 1 886 691 777 - 691 777 Druge krmne rastline 1 344 734 610 194 936 153 760 41 176 1) Jagodičevje prišteto med vrtnine. Struktura proizvodnje po sektorjih v 1976 Pšenica Koruza za zrnje U družbene organizacije ESg zasebni sektor v proizvodnem sodelovanju zasebni sektor Krompir Žita Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor posprav-1 jena površina ha pridelek q posprav-1 jena površina ha pridelek q posprav-1 jena površina ha pridelek q skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Pšenica, skupaj 53 634 1612 519 30,1 5 112 235 473 46,1 48 522 1377 046 28,4 bogatorodne vrste 47 891 1500 612 31,3 5 022 231 993 46,2 42 869 1268 619 29,6 druge vrste 5 743 111 907 19,5 90 3 480 38,7 5 653 108 427 19,2 Rž') 6 428 122 079 19,0 601 8 928 14,8 5 827 113 151 19,4 Ječmen, skupaj 8 273 .1 70 974 20,7 610 17 714 29,0 7 663 153 260 20,0 ozimni 6 056 125 187 20,7 215 6 580 30,6 5 841 118 607 20,3 jari 2 217 45 787 20,6 395 11 134 28,2 1 822 34 653 19,0 Soržica 642 12 332 19,2 - - - 642 12 332 19,2 Oves 6 640 111 467 16,8 217 5 389 24,8 6 423 106 078 16,5 Proso, glavni posevek 349 5 565 15,9 90 2 097 23,3 259 3 468 13,4 strniščni posevek 674 4 815 7,1 - - - 674 4 815 7,1 Ajda, glavni posevek 53 584 11,0 - - - 53 584 11,0 strniščni posevek 1 745 11 539 6,6 18 81 4,5 1 727 11 458 6,6 Koruza, glavni posevek^) 55 896 1906 816 34,1 5 872 267 014 45,5 50 024 1639 802 32,8 hibridna 46 572 1664 912 35,7 5 872 267 014 45,5 40 700 1397 898 34,3 druge vrste 9 324 241 904 25,9 - - - 9 324 241 904 25,9 naknadni posevek 12 232 19,3 “ 12 232 19,3 Industrijske rastline Lan za vlakno 2 27 13,5 _ . 2 27 13,5 Konoplja za vlakno 2 27 13,5 - - - 2 27 13,5 Sladkorna pesa 72 32 393 45,0 61 28 450 466 11 3 943 358 Hmelj, skupaj 2 328 24 642 10,6 1 590 16 959 10,7 738 7 683 10,4 'stari nasad 2 233 24 368 10,9 1 514 16 717 11,0 719 7 651 10,6 novi nasad 95 274 2,9 76 242 3,2 19 32 1,7 Sončnice, glavni posevek 155 1 105 7,1 - - - 155 1 105 7,1 vmesni posevek 1 883 3 861 2,1 - - - 1 883 3 861 2,1 Oljna repica 677 8 134 12,0 67 1 385 20,7 • 610 6 749 11,1 Mak 1 4 4,0 - - - 1 4 4,0 Sirek 5 301 60,2 5 301 60,2 Vrtnine Krompir, glavni posevek 41 027 5118 067 125 232 41 384 178 40 795 5076 683 124 vmesni posevek 337 24 421 72,5 - - - 337 24 421 72,5 Vrtno korenje 519 42 509 81,9 2 240 120 517 42 269 81,8 Čebula 939 73 389 78,2 - - 6 939 73 383 78,2 Česen 377 17 611 46,7 - - - 377 17 611 46,7 1) Pri družbenem sektorju rženi rožički. so pospravljene površine zmanjšane za 582 ha, ker so bili na teh površinah gojeni 2) Del za zrnje posejane koruze je bil pospravljen za silažo. Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor posprav-1 jena površina pridelek q posprav-1 jena površina pridelek q posprav-1 jena površina pridelek q skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Fižol v zrnu, glavni posevek 1 540 13 279 8,6 11 117 10,6 1 529 13 162 8,6 vmesni posevek 15 401 26 893 1,7 " “ - 15 401 26 893 1,7 Stročji fižol, glavni posevek 16 297 57 16 240 vmesni posevek . . . 2 307 . . . . . . 2 307 . . . Grah v zrnu 306 1 947 6,4 - 306 1 947 6,4 Grah v stročju 3 762 - “ 3 762 ... Leča * “ “ — Zelje in ohrovt. glavni posevek 2 840 488 610 172 27 6 762 250 2 813 481 848 171 dodatni in strniščni posevek 1 183 216 067 183 26 2 550 98,1 1 157 213 517 185 Paradižnik, glavni posevek 820 82 606 101 - - 820 82 606 101 vmesni posevek 5 50 10,0 " - 5 50 10,0 257 9 987 38,9 - - 257 9 987 38,9 Kumarice 330 25 781 78,1 1 11 11,0 329 25 770 78,3 Jagode 286 8 850 30,9 15 794 52,9 271 8 056 21,7 Mal ine 21 554 26,4 - - - 21 554 26,4 Ribez in kosmulje 619 12 370 20,0 88 1 295 14,7 531 11 075 20,8 Krmne rastline Črna detelja - seno, glavni posevek 22 108 1012 452 45,8 306 20 243 66,2 21 802 992 209 45,5 podsevek 8 824 137 114 15,5 1 15 15,0 8 823 137 099 15,5 Lucerna - seno glavni posevek 16 283 793 632 48,7 257 14 767 57,5 16 026 778 865 48,6 podsevek 2 702 43 789 16,2 - - - 2 702 43 789 16,2 Druge detelje 879 36 347 41,4 45 4 503 100 834 31 844 38,2 Grašiča, seno 252 9 457 37,5 8 . . . 244 9 457 38,8 Krmni grah 10 220 22,0 - - - 10 220 22,0 Mešanica stročnic in žit 519 22 677 43,7 - - - 519 22 677 43,7 Mohar, glavni posevek 3 9 3,0 - - - 3 9 3,0 strniščni posevek 5 150 30,0 - - - 5 150 30,0 Koruza za silažo, glavni posevek 10 592 3193 015 302 3 360 1238 106 368 7 232 1954 909 270 Pitnik, naknadni in strniščni posevek 3 304 472 802 143 112 24 525 219 3 192 448 277 140 Krmna pesa glavni posevek 5 291 1037 559 196 3 840 280 5 288 1036 719 196 naknadni posevek 2 622 423 487 162 - - - 2 622 423 487 162 Krmno korenje, glavni posevek 1 871 260 780 139 - - - 1 871 260 780 139 strniščni posevek 4 396 430 997 98 - - - 4 396 430 997 98,0 Mešanica trav in detelj glavni posevek 7 707 358 998 46,6 2 078 92 859 44,7 5 629 266 139 47,3 podsevek 2 136 47 598 22,3 35 1 925 55,0 2 101 45 673 21,7 Repa, strniščni posevek 6 524 1072 781 164 - - - 6 524 1072 781 164 Buče - plod, vmesni posevek 8 593 560 103 65,2 ** 8 593 560 103 65,2 Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor pokošeno pridelek q pokošeno pridelek q pokošeno pridelek q ha ha ha skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Tavniki 305 865 8 968 732 29,3 16 370 443 460 27,1 289 495 8 525 272 29,4 Pašniki 190 233 1 796 521 9,4 14 883 147 148 9,9 175 350 1 649 373 9,4 Ledine in trznine 1 823 37 699 20,7 - - - 1 823 37 699 20,7 Sadovnjaki 31 841 665 661 20,9 851 13 313 15,6 30 990 652 348 21,1 Neobdelane njive 5 544 52 096 9,4 579 4 746 8,2 4 965 47 350 9,5 Skupaj 535 306 1 520 709 21,5 32 683 608 667 18,6 502 623 10 912 042 21,7 2-9. Sorte (hibridi) pšenice, koruze in krompirja v družbenem sektorju v 1976 Sorta na Sorta ha Pšenica skupaj 5 12 Krompir skupaj 232 Zlatna dolina 3 207 Igor 110 Libel lula 1 339 Dobrin 89 Kavkaz 130 Vesna 12 Sava 25 Drug 21 Drina 80 Bezostaja 74 Marinka 71 Leonardo 60 Drugo 26 Hibrid h □ Hibrid ha Koruza za zrnje, skupaj 5 872 Koruza za silažo, skupaj 3 360 Os SK 295 1 547 Austria 290 705 Bc 360 997 ZP SK 46 A 595 Os SK 290 653 Bc 360 500 Austria 290 641 Os SK 295 279 Bc 28 - 11 286 ZP 370 186 Os SK 288 252 ZP 448 139 Bc 290 202 Bc 418 133 Lg 7 163 Bc 440 111 Anjou 210 139 Os SK 290 80 Drugo 992 Drugo 632 Število dreves Pridelek skupaj rodnih skupaj q na rodno drevo kg Skupaj Češnje 331 047 289 679 29 412 10,2 Višnje 52 847 32 756 1 627 5,0 Marel ice 47 021 40 627 3 008 7,4 Jabolka 4 464 173 3 657 764 817 786 22,4 Hruške 1 397 296 1 146 008 121 339 10,6 Kutine 7 296 6 176 332 5,4 Češplje in slive 1 115 615 981 821 69 244 7,1 Breskve 652 386 519 643 77 968 15,0 Orehi 247 407 207 067 9 931 4,8 Mandel jni 8 720 8 155 313 3,8 Kakiji 15 398 14 221 2 296 16,1 Fige 26 422 25 130 1 235 4,9 Ol jke 61 120 56 520 3 068 5,4 Družbeni sektor Češnje 1 090 1 090 141 12,9 Višnje 25 781 9 621 596 6,2 Marelice 620 530 48 9,0 Jabolka 1 165 888 802 113 237 096 29,6 Hruške 495 522 369 1 39 37 337 10,1 Kutine 600 600 50 8,3 Češplje in slive 4 197 3 526 434 12,3 Breskve 249 353 173 256 30 837 17,8 Orehi 789 675 7 1,0 Mandel jni - - - - Kakiji 8 8 8 100,0 Fige 7 7 - - Oljke 1 920 1 920 “ - Zasebni sektor Češnje 329 957 288 589 29 271 10,1 Višnje 27 066 23 135 1 031 4,4 Marel ice 46 401 40 097 2 960 7,4 Jabol ka 3 298 285 2 855 651 580 690 20,3 Hruške 901 774 776 869 84 002 10,8 Kutina 6 696 5 576 282 5,1 Češpl je in sl ive 1 111 418 978 295 68 810 7,0 Breskve 403 033 346 387 47 131 13,6 Orehi 246 618 206 392 9 924 4,8 Mandel jni 8 720 8 155 313 3,8 Kakiji 15 390 14 213 2 288 16,1 Fige 26 415 25 123 1 235 4,9 Oljke 59 200 54 600 3 068 5,6 Površina, ha Število dreves Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na 1 ha rodne površine kg na rodno drevo Skupaj ^ 2 603 2 220 1 260 045 871 586 239 772 108,0 27,5 571 479 532 984 403 600 41 014 85,6 10,2 Češplje in slive 21 838 20 686 6 173 436 731 5 723 336 804 671 59 658 33,6 87,0 11.7 17.7 10 10 875 625 211 21,1 33,8 76 24 26 121 9 821 591 24,6 6,0 Marel ice 10 9 1 590 1 240 370 41,1 29,8 Družbeni sektor 2 343 1 985 1 117 010 756 476 225 826 113,8 29,8 Hruške 501 416 486 916 361 185 36 876 88,6 10,2 Češplje in slive 15 14 3 173 2 723 365 26,1 13,4 Breskve 473 360 246 083 170 986 30 706 85,3 18,0 Češnje 9 9 575 475 131 14,6 27,6 75 24 25 781 9 821 591 24,6 6,0 Marel ice 3 3 540 490 45 15,0 9,2 Zasebni sektor Jabolka 260 235 143 035 115 110 13 946 59,3 12,1 Hruške 70 63 46 068 42 415 4 138 65,7 9,8 Češplje in slive 6 6 3 000 3 000 306 51,0 10,2 Breskve 365 326 190 648 165 818 28 952 88,8 17,5 Češnje 1 1 300 150 80 80,0 53,3 Višnje 1 - 340 - - “ - A arelice 7 6 1 050 750 325 54,2 43,3 Struktura sadnega drevja po vrstah (število vseh dreves) in lastništvu Plantažni sadovnjaki po (površina) lastništvu 0 % I— 20 I 30 ___I__ 90 100% _l_____| drugo orehi češnje breskve češplje in slive hruške jabolka Družbeni sektor družbeni ] rodni nerodni Zasebni sektor Površina ha Število rt tisoč Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na 1 ha rodne površine kg na rodno trto Skupaj Vinogradi 20 738 19 059 93 325 85 083 945 068 49,6 1,11 Žlahtna trta, cepljenka Samorodnice, hibridi Brajde in latniki^ 17 282. 3 456 15 706 3 353 73 063 20 262 65 659 19 424 645 805 712 139 356 34 943 51,3 41,6 1,23 0,72 5,41 Družbeni sektor Vinogradi Žlahtna trta, cepljenka Samorodnice, hibridi Brajde in latnik ' 3 549 3 536 13 3 125 3 112 13 8 451 8 402 49 7 436 7 386 50 193 267 192 470 797 61,8 61,8 61,3 2,60 2,61 1,61 Zasebni sektor Vinogradi 17 189 15 934 84 874 77 647 751 801 47,2 0,97 Žlahtna trta, cepljenka 13 746 12 594 64 661 58 273 613 243 48,7 1,05 Samorodnice, hibridi Brajde in latnik^) 3 443 3 340 20 213 19 374 138 559 41,5 0,72 . . . . . . 645 34 943 5,41 1) Brajde in latniki niso všteti v skupne vinograde. 2-13. Plantažni vinogradi, površina, število trt in pridelek v 1976 Površina ha Število trt tisoč Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na ha rodne površine kg na rodno trto Skupaj 5 788 4 793 15 294 12 752 345 940 72,2 2,71 Družbeni sektor 3 351 2 878 7 863 6 851 180 675 62,8 2,64 Zasebni sektor 2 437 1 915 7 431 5 901 165 265 86,3 2,80 2-14. DOMAČA PREDELAVA SLIV, GROZDJA IN DRUGEGA SADJA V 1976 2-14a. Predelava sliv S1 ivovka Suhe slive Mezga do 30 % nad 30 % porabi jeno q dobljeno hi porabi jeno q dobi jeno hi porabi jeno q dobi jeno q porabi jeno q dobljeno q Skupaj 1 419 123 43 152 4 074 2 461 937 3 331 1 660 Družbeni sektor . - 190 20 - - - - Zasebni sektor 1 419 123 42 962 4 054 2 461 937 3 331 1 660 2—14b . Predelava drugega sadja Drugo sl uho sadje q Druge mezge q Žganje hi Sadni sokovi hi Jabolčnik (mošt hi) Skupaj 1 514 1 527 5 080 4 813 120 117 Družbeni sektor _ - - 555 1 954 Zasebni sektor 1 514 1 527 5 080 4 258 118 163 2-14c. Predelava grozdja Porabljeno grozdja Dobljeno vina Izkoristek Dobi jeno žganje q hi % hi Predelava grozdja z vinogradov Predelava grozdja z vinogradov Družbeni sektor 746 498 190 722 524 366 140 708 70,2 73,8 5 035 201 Zasebni sektor 555 776 383 658 69,0 4 834 Predelava grozdja z brajd in latnikov Skupaj 29 184 19 695 67,5 Družbeni sektor “ ” " Zasebni sektor 29 184 19 695 67,5 . . . Predelava kupljenega grozdja Skupaj 146 389 110 265 75,3 471 Družbeni sektor 137 285 103 919 75,7 105 Zasebni sektor 9 104 6 346 69,7 366 2-15. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na površinah družbenega sektorja v 1976 Semenska Hibridna Semenski Seme Seme Trsne Trsni ključi Sadna pšenica koruza3 krompir detel je lucerne cepi jenke in korenjaki drevesa q q q q q kos kos kos 16 815 1 260 . _ 63 322 260 273 355 8 000 2-16. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi v 1976 Skupna kol ičina t Kg na ha obdelovalne površine Kg na ha njivske površine Aktivne snovi t) dušik fosfor kalij Skupaj 122 702 191 470 18 893 10 783 11 867 Družbeni sektor 35 938 733 1 564 5 112 . 3 496 4 111 Zasebni sektor 86 764 150 367 13 781 7 287 7 756 1) Preračunano na dejansko koriščene obdelovalne oziroma njivske površine Proizvodnja in odkup pomembnejših kmetijskih pridelkov v 1976 tisoč ton 550 m Krompir 500 - | | Proizvodnja 400 - 300 - Koruza 200 - Pšenica in rž Grozdje Jabolka 100 - 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 3. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA 3-1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast Število živine (tisoč) (stanje 15. 1. ) Proizvodnja mesa (tisoč t) Prirast (tisoč t) goved prašiči perutnina goveje svinjsko perutnin- sko govedi prašičev perutni ne skupaj krave in breje telice 497 242 433 1 376 ... ... ... 515 269 451 1 454 16,9 19,6 1,4 501 248 520 1 490 19,5 22,1 1,5 . . . 497 254 456 1 530 17,7 18,5 1,5 . . . 475 257 422 1 593 16,9 16,6 1,6 . . . . . . . . . 490 ... 438 1 863 17,5 18,1 1,9 ... ... 524 273 481 1 829 18,7 20,3 1,9 547 282 424 1 783 19,0 16,4 1,8 . . . . . . . . . 527 296 434 1 855 22,5 18,6 1,9 . . . . . . . . . 491 291 492 1 922 21,4 20,2 1,7 42,8 44,2 2,7 486 274 550 2 022 19,6 17,1 2,0 44,4 46,3 7,0 533 276 508 2 228 21,8 20,2 4,0 56,0 53,0 4,0 591 290 514 2 237 25,5 20,1 2,5 58,0 54,0 5,0 595 291 517 2 392 37,9 22,6 5,0 63,0 54,0 7,0 551 281 476 2 428 34,3 23,7 4,0 60,1 57,3 5,0 537 268 491 2 473 30,9 26,0 7,3 57,8 58,0 7,4 545 244 500 2 688 32,2 31,0 8,7 75,5 53,6 10,8 582 253 428 2 738 35,4 27,0 H,1 70,8 51,1 14,2 565 260 453 2 994 42,7 29,9 13,1 76,5 55,8 17,4 544 263 480 3 338 46,7 29,3 18,1 67,7 55,3 20,9 503 264 445 3 693 35,9 25,4 20,6 55,6 53,1 26,6 493 261 449 4 178 33,4 31,1 30,0 60,5 56,3 37,7 515 258 471 5 488 37,6 33,3 31,5 67,6 57,0 38,1 508 258 447 5 386 30,9 30,6 28,4 68,3 54,7 39,2 521 258 409 5 870 37,5 29,0 32,7 75,0 52,4 44,0 551 265 447 7 233 44,4 32,1 38,5 78,7 57,5 48,1 555 269 468 7 168 44,8 34,5 38,5 79,0 55,0 54,0 557 277 443 7 450 45,3 35,2 43,6 77,2 52,0 59,4 548 271 455 7 910 • • • . . . 3-2. Število in struktura črede živine v 1976 Število živine Struktura črede (%) družbeni družbeni sektor zasebni sektor skupaj sektor (31.12.1976) sektor (15.1 .1977) skupaj Knji, skupaj 25 939 226 25 713 100 100 100 Žrebeta in mladi konji 1 976 84 1 892 7,6 37,2 7,4 Kobile in breje žrebice Žrebci za pleme, za delo in 7 424 42 7 382 28,6 18,6 28,7 kastrati 16 539 100 16 439 63,8 44,2 63,9 Goveda, skupaj 548 203 55 423 492 780 100 100 100 Teleta do 6 mescev Mlada goveda 95 920 10 393 85 527 17,5 18,8 17,3 od 6 mescev do 1 leta 76 052 21 496 54 556 13,9 38,7 H,1 od 1 leta do 2 leti 72 036 10 223 61 811 13,1 18,4 12,5 nad 2 leti 14 731 652 14 079 2,7 1,2 2,9 Krave 247 621 10 537 237 084 45,2 19,0 48,1 Breje junice 22 964 1 966 21 000 4,2 3,5 4,3 Plemenski biki 1 682 145 1 537 0,3 0,3 0,3 Voli 17 195 9 17 186 3,1 3,5 Prašiči, skupaj Pujski 455 098 102 353 352 745 100 100 100 do 2 mescev 75 037 13 198 61 839 16,6 12,9 17,5 od 2 do 6 mescev 182 112 60 285 121 827 40,0 58,9 34,6 mladi prašiči nad 6 mescev 73 946 19 908 54 038 16,2 19,4 15,3 Plemenske svinje 38 402 7 523 30 879 8,4 7,4 8,8 Mlade breje svinje 12 569 1 187 11 382 2,8 1,1 3,2 Merjasci za pleme 1 426 194 1 232 0,3 0,2 0,3 Prašiči v pitanju 71 606 58 71 548 15,7 0,1 20,3 Ovce, skupaj 14 965 5 14 960 100 100 100 Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta 4 112 - 4 112 27,5 - 27,5 Plemenske ovce 8 767 5 8 762 58,6 100 58,6 Ovni in jalove ovce 2 086 2 086 13,9 - 13,9 Perutnina 7 910 6 247 1 663 Čebelji panji 35 712 479 35 233 * . . 3-3- Struktura živine po lastništvu v 1976 Konji Goveda Prašiči Ovce Perutnina skupaj kobile in breje žrebice skupaj krave in breje nunice skupaj plemenske in mlade areje svinj« skupaj plemenske ovni skupaj Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbeni sektor 1,0 0,6 10,0 4,6 22,5 17,0 ... 78,9 Zasebni sektor 99,0 99,4 90,0 95,4 77,5 83,0 100 100 21,1 3-4. Prirast živine in struktura po lastništvu v 1976 Prirast (tisoč t) Struktura (%) goved prašiči ovce perutnina goved prašiči ovce perutnina Skupaj 77,2 52,0 0,2 59,4 100 100 100 100 Družbeni sektor 13,2 15,0 - 45,8 17,1 28,8 - 77,1 Zasebni sektor 64,0 37,0 0,2 13,6 82,9 71,2 100 22,9 3-5. Živinorejska proizvodnja v 1976 Poprečno šte- Količina Število Količina Količina Kol ičina vilo molznih mleko kokoši jajc, neoprane vol- točenega krav tisoč 1 nesnic tisoč kosov ne, kg medu, kg Skupaj 212 511 483 230 2 119 351 299 393 11 790 506 012 Družbene organizacije 8 899 43 900 783 351 142 393 - 6 613 Zasebna gospodarstva 203 612 439 330 1 336 000 157 000 11 790 499 399 3-6. Količina mesa v 1976 Meso, skupaj Govedina Svinina Ovčetina Perutnina Drugo meso tisoč t struktura (%) 124,4 45,3 100 36,4 3-7. Zakol živine 35.2 28.3 v klavnicah 0,1 0,1 v 1976 43,6 35,0 0,2 0,2 Število zaklane živine Živa teža t Mrtva teža t Poprečna živa teža kg 2) Kvavnost ' % Živina, uvožena iz drugih republik število teža (kg) Kopitarji 1 643 556 259 338 46,5 656 181 Goveda, skupaj 215 203 83 180 45 133 386 54,2 26 258 7 920 teleta do 6 mescev 49 867 5 004 2 991 100 59,7 12 111 1 258 Mlada goveda od