(^IM!MJ©IESGLAS
**toXLVI - Št.88 - CENA 70 SIT Krani  nptpk   \1 nnvomhrn 1QQ3
Kranj, petek, 12. novembra 1993
Predsednik Češke Vaclav Havel obiskal Slovenijo
Razumevajoč in zanesljiv zaveznik
Veliki češki pisatelj, dramatik in desident, sedanji predsednik Češke republike Vaclav Havel je obiskal Slovenijo na povabilo Predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. S soprogo Olgo Havlovo sta bila tudi na Gorenjskem.
Ljubljana, 11. novembra • Češka je bila v ?asu slovenskega osamosvajanja razumevajoč jj1 zanesljiv zaveznik, je dejal v nagovoru ^škemu voditelju slovenski predsednik. Sodelovanje se bo še okrepilo, saj bo predvidoma decembra podpisan sporazum o prosti trgovi-Bl O tem sta se še posebej pogovarjala češki Predsednik in predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Voditelj Češke je obiskal tudi ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. ^ojzija Šuštarja. Odmeven je bil obisk pri slovenskih pisateljih. Ko so mu naši pisatelji tožili naa skromnimi prostori, jim je Havel ^govoril, da ga spominjajo na desidentska dajanja v podobnih razmerah. Kulturniki
morajo vztrajati v politiki, je dejal Havel. Predvsem zato, da postaja politika kulturna in demokratična. Oba predsednika sta danes obiskala Bled, predsednik republike Milan Kučan pa je izročil Vaclavu Havlu visoko slovensko odlikovanje Zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Soproga predsednika Havla Olga Havel je v spremstvu soproge predsednika Kučana Štefke Kučan imela poseben program. Danes sta v spremstvu direktorja Urada za priseljevanje in begunce Renata Kranjca in vodje misije OZN za begunce Michelle Voyer obiskali begunski center v Škof j i Loki. • J. Košnjek, sliki G. Šinik
NA MARK ZA MLADE
Gorenjska ^ Banka
J P d.d. Kranj
VARNOST ZA ZAUPANJE
Prednostna obravnava divjih privatizacij
Ljubljana, 10. novembra - Na podlagi vladnih sklepov za pospešitev lastninskega preoblikovanja podjetij in odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti so se sestali pravosodni minister Miha Kozinc, predsednik vrhovnega sodišča dr. Boris Strohsack, državni tožilec Anton Drobnič in državni sekretar v pravosodnem ministrstvu Jože Tratnik.
Obravnavali so problematiko vodenja kazenskih postopkov na osnovi ovadb, ki bodo izhajali iz revizijskih postopkov službe družbenega knjigovodstva. Dogovorili so se, da bodo javna tožilstva in sodišče prednostno obravnavala tovrstna kazniva dejanja in gospodarske prestopke. O sprejetih ovadbah, zahtevah za
dopolnitev ovadb, zahtevah za preiskavo, odstopih od pregona, vloženih obtožnicah in sodbah bodo javna tožilstva in sodišča mesečno obveščala državnega tožilca oziroma predsednika vrhovnega sodišča. Ministrstvo za pravosodje bo organom pregona in sojenja zagotavljalo sredstva, ki bodo omogočala prednostno in pospešeno delo pri reševanju kazenskih ovadb t.i. divje privatizacije.
Služba družbenega knjigovodstva kazensko lahko podjetja prijavi šele, ko se izteče 30-dnevni rok, ki ga imajo za odgovor na ugotovitve SDK. Za nekatere je ta rok že potekel in SDK je že izdala 20 ovadb za kazniva dejanja, 29 ovadb za gospodarske prestopke in dve ovadbi za prekrške. • M. V.
Dvajsetletnica
Kranj, 12. novembra - V Domu upokojencev Kranj se ta teden vrstijo prireditve v čast dvajsetletnice njihove ustanove. V sredo so se na osrednji kulturni prireditvi zbrali stanovalci in osebje doma, povabili pa so tudi številne goste, med njimi kranjskega župana Vitomirja Grosa. Direktor doma Martin Habjan je orisal razvoj tega socialnega zavoda skozi dve desetletji in med drugim kritično spregovoril o statusu teh domov, kakor jih pojmuje država. Odprli so tudi tradicionalno razstavo ročnih del, ki bo odprta do 15. novembra, in sicer dopoldne od 9. do 13. ure, po-
Eoldne pa od 16. do 18. ure. >revi ob 16.30 pa se bodo na družabnem srečali sestali stanovalci, njihovi svojci in delavci doma. Igral jim bo ansambel Praprotnik. - • D. Z Več na 5. strani
PoiSčite v Gorenjskem glasu
Prijetno urejen in topel dom
V Ljubljani so v torek odprli Ljubljanski Pohištveni sejem. Zaprli ga bodo v nedeljo, 14. novembra. Uredite m prijeten in topel dom.
Ob letošnjem 4. Ljubljanskem Pohištvenem sejmu, ki je največja slovenska pohištvena prireditev z mednarodno udeležbo na 7.500 kvadratnih metrih na Gospodarskem razstavišču, smo vam od 15. do IS. strani v današnjem Gorenjskem glasu pripravili delček ponudbe, Id sodi v urejanje prijetnega in toplega doma. Ob otvoritvi sejma je minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun poudaril, da se po petih letih kočno kažejo zametki gospodarske rasti in podčrtal, da je pohištvena industrija eden glavnih stebrov slovenskega gospodarstva.
Na srednjih straneh pa bi vas radi opozorili, da prijetno urejen in topel dom ni le pohištvo. Prijetno počutje, urejen in topel dom ali delovni prostor se začenja pn gradnji, urejanju in opremi. Če se lotevate ali razrnišnate o tem, potem ne spreglejte ponudbe zbrane danes v Gorenjskem glasu. Na Ljubljanskem Pohištvenem sejmu, ki bo odprte še v nedeljo, pa je vsega, kar sodi v prijetno urejen in topel dom, Še veliko več.
T0r^a,Loka - Loški oder je v ponedeljek zvečer gostil Igorja So J**!** pesnika, dramatika, publicista, ki se ie s svojimi deh, kot (Jfjj^an Umiranje na obroke ali pa z bodičasto naravnanimi Hey?skimi teksti od Pisane Žoge, Vstajenja Jožefa Svejka, *tod 74 m ^ru8*nu zapisal v slovensko literarno h.-a°vino. Torkarju, ki je minuli mesec praznoval svojo
{-.desetletnico, pa ne teče lepo le pisana beseda, pač pa se je du. v Ponedeljek zvečer ob voditelju Marku Crtaliču izkazal kot b|Jv0vji hi prijeten sogovornik. Literarno plat jubilantovega t0 *rJ>uija so na literarnem večeru pomagali predstaviti igralca H* oUntner in Miran Štefe ter glasbenik Uroš Lovšin. • L M., 0: Gorazd Šinik
♦n^^ffffMTr^Pfl^^rfPPPffi*
*wi r' 11 rt** A ¥41 ji m kVKi i**]; 11 i! IH t I h u I*
* * oddaja in nakupi rabljene opreme * % * Ugodni nakupi nove opreme * 1 • veuka izbira blaga široke porabe J
*nU1 1 *' 1 i P PMI • fU rjH EIBk^m*
Škofjeloška občinska skupščina o okrajih in lokalni samoupravi
Nihče ne ve, kaj sploh hočemo
Bitka za upravne okraje je v Sloveniji že skregala mnoge občine, nihče pa pravzaprav ne ve, kaj ti okraji sploh pomenijo.
Škofja Loka, 11. novembra - Razprave o pripravah na novo organizacijo državne uprave in lokalne samuprave na seji škofjeloške občinske skupščine so pokazale, da o pristojnostih najavljenih novih upravnih okrajev ni nič znanega, prav tako pa tudi ne o tem, kaj naj bi novim manjšim občinam, sploh ostalo. Vsaka pametna sprememba sistema namreč sloni na proučitvi slabosti, ciljih, ki bi jih radi dosegli, iz česar je mogoče izpeljati kriterije. Vsi priznavajo, da so sedanje občine mešanica upravnih nalog države in pristojnosti lokalne samouprave, kako pa to dovolj dosledno ločiti, teh odgovorov še ni. Razpra vijake m na škofjeloški občinski skupščini ni mogel pomagati niti predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, čeprav se je ta organ s to problematiko že precej ukvarjal« na vprašanje, zakaj sploh spremembe, pa je odgovoril, da gre zelo verjetno le za nepremišljeno inercijo. Najbolj žalostno pri tempa je, da seje vrsta sosednjih občin v boju za sedež okrajev ze težko sprla. Škofjeločani jo bodo (brez prepirov s sosedi) zato s preuranjeno postavitvijo označb okraja morda še.poceni odnesli. Več o zasedanju škofjeloške skupščine na 3. strani. • S. Žargi
Primanjkljaj v zavodu za zaposlovanje
Do konca leta nič več programov aktivne politike zaposlovanja
Kranj, 11. novembra - Republiškemu zavodu za zaposlovanje je proračun namenil za poltretio milijardo tolarjev manj denarja, kot bi ga potreboval za izvajanje svojih programov. Primanjkljaju bo kos s krčenjem programov aktivne politike zaposlovanja, kar pomeni, da do konca leta ne bo več sofinanciral pripravništva, samozaposlovanja, rehabilitacijskega inženiringa za invalide in razreševanja presežnih delavcev, svetoval - pn samozaposlitvi, pripravljal brezposelne na zaposlitev, ustavil sprejemanje vlog za podaljšanje javnih del...
Ljubljanska borza se je preselila v nove prostore. Več na 25. strani. Foto: G. Šinik
Do konca leta bo zavod izpeljal le programe, ki že tečejo in so zanje sklenjene tudi pogodbene finančne obveznosti. Mag. Franc Belčič z območne enote zavoda za zaposlovanje v Kranju ugotavlja, kakšne posledice utegne imeti prekinitev programov aktivne politike zaposlovanja. Na Gorenjskem so le v letošnjih devetih mesecih 646 pripravnikom subvencionirali pripravniški staž, 98 pa izplačali enkratno stimulacijo. 171 ljudem so pomagali pri pripravi na zaposlitev, prav tolikim so v okviru izobraževanja, dokvalifikacij, prekvalifikacij in strokovnega usposabljanja pokrili šolnino za zaključni letnik, 775 pa omogočili razne oblike funkcionalnega izobraževanja. Pri samozaposlovanju so pomagali 875 ljudem, 461 so jih vključili v javna dela, neposredna pomoč delodajalcem za preprečitev nastanka presežnih delavcev (usposabljanje ali pomoč pri dokupu zavarovalne dobe)j>a je vključevala kar 2263 ljudi. Tudi po zaslugi teh ukrepov se je na Gorenjskem nekaj manj brezposelnih. V devetih mesecih so namreč ukinili izplačila nadomestil za 3688 ljudi, od katerih jih je 1274 dobilo zaposlitev. Če bo zavod za zaposlovanje le za mesec dni ukinil programe, bo po izračunih prikrajšanih 72 pri-
pravnikov, 11 dodatnih pripravniških subvencij, 19 priprav na zaposlitev, 105 izobraževanj in usposabljanj, za 83 oseb bi bilo onemogočeno usposabljanje in samozaposlitev, za 15 ljudi finančno subvencionirano delovno mesto, za 51 ljudi opravljanje javnih del. • D. Ž.
Kranjski trgovec z igračami
^OfDoCl^
Tdtfon
(064)212 479 In 221 650
IZ   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek
Konec nazadovanja
V zadnjih mesecih so izrazita znamenja, da se gospodarska dejavnost zboljšuje. Avgusta in septembra so bile prvič po štirih letih pozitivne medletne stopnje rasti. Znaki izboljšanja se najbolj kažejo na področju storitev, v turizmu, prometnih storitvah, trgovini na drobno, zmanjšuje se obseg dela v gradbeništvu, s sprejetimi ukrepi pa se zboljšuje tudi položaj v kmetijstvu.
Letošnje izvozne dosežke lahko ocenimo ugodno. Uvoz se je zmanjšal, tako da naj bi letos imeli presežek v plačilni bilanci. Devizne rezerve se večajo. Konec septembra so znašale 1,5 milijarde dolarjev, kar je skoraj 30 odstotkov več kot ob koncu lanskega leta.
Število zaposlenih naj bi se letos zmanjšalo za 3,5 odstotka. Septembra je bilo prijavljenih 134.000 brezposelnih kar je 14,6 odstotka aktivnega prebivalstva. Ankete kažejo, da vsi niso brez dela.
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek državnim zborom v pogovoru s strankarskim kolegom zom Kopačem.
po nastopu pred
- Jat
lane-
Letošnja stopnja inflacije je najnižja v zadnjih enajstih letih in se zadnje mesece giblje okrog 24 odstotkov. Plače so se realno povečale, čeprav so se cene življenjskih potrebščin le malo povečale. Za avgust obračunana plača je bila realno za 9 odstotkov višja kot pred enim letom.
Letos po dolgem času spet govorimo o gospodarski rasti. Po naši oceni ima Slovenija prihodnje leto vse možnosti, da začne novo gospodarsko etapo in se poslovi od dolgotrajnega gospodarskega nazadovanja. Vlada predlaga edino možno pot: zniževanje narodnogospodarskih stroškov. Slovenija je tako prišla do točke, ko je povečanje domačega varčavenja neposreden pogoj za rast investicij.
Kranj predlaga dopolnitev državnega proračuna
Država naj pomaga knjižnicam
Kranj želi nekdanji Dom jugoslovanske armade usposobiti za knjižnico. Kasneje naj bi objekt razširili in dobili sodobno kulturno ustanovo.
Kranj, 12. novembra - Zato so Kranjčani posredovali na proračunski memorandum naslednje dopolnilo: "Za investicije v javne knjižne zavode, splošnoizobraževalne knjižnice I. in II. skupine, ki delujejo na območjih z več kot 50.000 prebivalci, se nameni del namenskih sredstev iz državnega proračuna."
V obrazložitvi dopolnila so Kranjčani, s tem so seznanili tudi republiške poslance iz tega območja, zapisali, da je bila leta 1986 skrb za knjižnice prenesena na občine. Ker te niso zmogle bremena, je država pomagala z odkupom knjig za knjižnice in opremljanjem nekaterih knjižnic v demografsko ogroženih krajih. Po novem so se občinska sredstva za družbene dejavnosti zmanjšala in knjižnice ostajajo celo pod minimalnimi standardi. Posebno problematični so prostori. Knjižnice I. in II. skupine posredujejo svojo dejavnost tudi navzdol, v manjše občine, pa tudi navzgor. Teh nalog občine, kjer so osrednje knjižnice, ne bodo mogle same reševati. Prostori so nefunkcionalni, pogosto na več lokacijah. Potrebne so obnove, prenove ali nadomestne gradnje. Sedanja mreža ima že načrtovane naložbe in nekatere od teh so nujne (Novo mesto, Kranj, Ptuj, Murska Sobota, Nova Gorica). Če želi imeti država izobražene, informirane in kulturne državljane, mora pri tem pomagati.
Sprejem tega dopolnila je za Kranj nujen, če želi v prvi fazi za knjižnico usposobiti nekdanji in sedaj prazni Dom JLA, v drugi fazi pa prostore na tej lokaciji razširiti. • J. Košnjek
V državnem zboru in državnem svetu se je začela proračunska razprava
Poslanci udrihajo po proračunskem memorandumu
Na predlog proračunskega memoranduma za leto 1994 je bilo vloženih blizu 200 dopolnil. Z njim praktično nihče ni zadovoljen. Medtem ko je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek v uvodni obrazložitvi napovedal, dar je tak memorandum osnova za začetek gospodarske rasti in boljših časov za Slovenijo in njene državljane, pa večina poslancev njegovega optimizma ne sprejema. Kljub temu premier verjetno tokrat ne bo tvegal razkola v vladni koaliciji, o čemer priča tudi popuščanje do nekaterih sicer že zavrnjenih zahtev Združene liste, ob njej pa Demokratov in tudi Zelenih - ekološko-socialne stranke. Najbolj sporen je še naprej povečan vojaški proračun in namensko zbiranje sredstev za obrambo.
Ljubljana, 12. novembra -
Povečana sredstva za ceste, za kar smo sprejeli tudi ustrezen zakon (bencinski tolar), niso toliko sporna kot povečan izdatek za vojsko. Združena lista, ki je v koalicijskih pogajanjih in na odborih iztržila vec denarja za energetiko, krščanski demokrati pa so ubranili denar za ceste, vse druge zahteve pa so bile zavrnjene, je v sredo jasno povedala, da se morajo sredstva za obrambo zmanjšati za pet milijard, ta denar pa naj se razdeli sociali, kulturi, šolstvu in znanosti. Če tega ne bo, tudi možnost izstopa iz vladne koalicije ni izključena. Začela so se medstrankarska
Eogajanja in doseženo je bilo rhko soglasje, da se denar za obrambo zmanjša za 3,5 milijarde, za 1 milijardo pa denar za naložbe v obrambo. Ta sredstva naj bi dali za delovanje javnih zavodov in ustanov. Kako resen in trden je ta dogovor, bo poka
Pogovor v ozadju dvorane. Dr. Ciril Ribičič in notranji minister Ivo Bizjak.
zato bi bil izid glasovanja, brez predhodnega usklajevanja interesov posameznih strank, zelo negotov.
zalo glasovanje o skoraj 200  F ,»     « v , ,
dopolnilih. Čeprav je proračuns-  Kakšna država Sploh smo
ki memorandum kot temelj gos-     Povzemamo nekaj torkovih in
politiko zaposlovanja, kjer so na udaru predvsem ljudje, ki iščejo prvo zaposlitev. Zato bo Združena lista težko podprla memoran-
podarske in socialne politike izdelek vlade kot celote, so v sredo nekateri ministri sami nagovorili poslance in jih pozivali, naj glasujejo za več denarja. Tako početje je pri nekaterih poslancih povzročilo negodovanje.
Poslanci so začeli o dopolnilih glasovati včeraj. Pri toliko dopolnilih je težko napovedati, kaj bo na koncu ostalo v memorandumu in kaj ne. Utegne se zgoditi, da si bodo posamezna dopolnila hudo nasprotujoča. Na to nevarnost je v torek opozoril tudi predsednik odbora državnega zbora za finance in kreditnomonetami sistem Janez Kopač (LDS). Sedaj kaže tako, da bi se krščanski demokrati težko odločili za prerazporeditev dela obrambnega denarja za socialo in tehnološko prestrukturiranje, ker se boje izstopa socialnih demokratov iz vladne koalicije, s čimer je strankin predsednik Janez Janša, ki je zaradi tega zelo pohitel z obiska na Madžarskem, že zagrozil. Liberalni demokrati so sploh za splošno zmanjšanje proračuna. Razdvojena je tudi opozicija,
sredinih razprav poslancev o
Eproračunskem memorandumu, gor Bavčar (Demokrati) je dejal, da je v kolikortoliko normalnih državah sprejem proračuna rutinska zadeva. Pn nas pa memorandum pretresa vladno koalicijo, kar kaže, da vlada nima jasne perspektive, ki bi presegala programe posameznih strank. Skoraj 70-odstotno povečanje denarja za obrambo je vprašljivo. Učinek na oživljanje gospodarstva ne bo tako velik, kot so pričakovanja, vsaj dolgoročno ne. Varnost na južni meji pa bodo zagotovile predvsem naložbe v življenje ob meji. Socialni program je preveč liberalen in ne prepričuje ljudi, da je treba varčevati danes za boljši jutri. Preobrat in okrevanje se začneta v glavah, je menil Janez Koc-jančič (Združena lista). Izrazil je pomisleke zoper povečanje denarja za obrambo m dejal, da bi moralo dobiti vlaganje v znanje več denarja. To ohranja našo kulturno identiteto, dokler ne bosta to top ali havbica. On sam in njegova stranka sta razočarana zaradi pičlega denarja za aktivno
Poslanci Združene liste (od leve) dr. Lev Kreft, Miran Potrč in Jože Jagodnik v pogovoru s "svojo" ministrico Jožico Puhar. Temo pogovora lahko slutimo: bomo dali vsaj tri milijarde manj za obrambo in toliko več za socialo in gospodarsko rast.
Dr. Dimitrij Rupel se je vprašal, kdo komu v tej državi sploh Se zaupa. Slovenci imamo v ustavi zapisano, da smo socialna država, v bistvu pa se gremo liberalizem ali vsaj neko mešanico socialdemokratskih in liberalnih načel.
dum v celoti. Običajno oster je bil Marjan Podobnik (Slovenska ljudska stranka). Memorandum ponjegovem ni dokument, ki bi odgovarjal na sedanja in prihodnja vprašanja slovenskega razvoja, ampak je nadaljevanje sedanje slabe politike. Predvsem ni prepričljiv in ne zagotavlja izhoda iz pravne anarhije. Glede kmetijstva naj vlada raje molči, ker ni naredila ničesar. Zboljšave gredo na rovaš prizadevanj posameznih organizacij in združenj. Osnova je gospodarska in politična samostojnost Slovenije, sicer bomo ponovno potisnjeni v neko novo jugoslovansko skupnost. Država mora kontrolirati premoženje doma in na tujem. Sklad za razvoj malega gospodarstva skuša država uničiti, čeprav ie to edini sklad, ki je kaj dobrega naredil. Predvsem pa po Podob-
Marjan Podobnik, predseduj Slovenske ljudske stranke. "J gova stranka meni, da je b>*J orandum tako slab, da bi ^ mirne duše lahko odstopil**
nikovi sodbi vlada za svoje n3P^ vedi nima argumentov. Z01**! Jelinčič (Slovenska nacion^ stranka) je po uvodu dr. Jff^J Drnovška po tem govoru ZDA, Nemčiji ~ ove ocene nimajo veliko skuP^ a z realnim stanjem. Statfeu^ e proizvodnja narasla zato, • e manj zaposlenih. Spraševal je, ali je izvoz porastel tudi račun cenene prodaje premo** ja tujcem. Zanj je neumna P° za amnestija za tiste, ki ! nezakonito odnašali denar P1^ meje. Izidor Rejc (Slovenj krščanski demokrati) je P°f\. k volji, da začnemo z gospod^ ko uspešnostjo in rastjo. ^aV^ji poraba se mora zmanjšati, dav^! se morajo pobirati boljše in ne.<jj, čakati, da bodo ljudje sami p115 pred šalterje. Zakonodajo, Fj dvsem lastninsko, je treba doP j niti. Podvomil je o podatkih naraščanju izvoza ter liberal^3
e po uvodu dr. J*0**, ugotavljal, da nam ivoru sodeč boljše ko> mčijiaU Švici. Preo*:
ji uvoza. Uvoz blaga za
potrošnjo se je povečal za . ] odstotkov. Mi nimamo dm izbire, kot da smo uspešni.* dejal. Peter Tancig (Zelen" ekološko socialna stranka) memorandumu preveč ciljev, pa osnovnega cilja nacionalu*? razvoja. Igor Omerza (D**^ ran") ie vladi očital, da ni oi**C naredila glede dolga Iraka, .f
Erav so v slovenskem vrhu lj^j i so bili v času zadolževanj3 £ visokih položajih v Deog^/L Ker poznajo položaj, bi UvgJ več naredili. Avtocestna drujL bo slonela le na proračunu- H so tuja sredstva, za katere zufljjjj minister Peterle pravi, da so v> j poti. Ali bo samo proračun p°y ta sklad. Ali smo res |3j., ogroženi, da je treba voja^j proračun povečati z 20 na v milijard ali za 200 milijoj mark več. Američani so m°f 4 prepričati Japonce, da so nakup protiraketnega siste"^ čeprav imajo veliko, več denaVj, kot mi. Služba družbenega govodstva mora biti neodvi*^ dokler bo družbena lastnina- v^j pa bo zasebna, bo kapital odW. v tujino, če bo interes lastnika. % državo pa je pomembno, da *^ pobrati davke. Po njegovem s£? sedanje stanje najbolj krivi ki so k nam pripeljali Sachs3 .j nagnali Mencingerja. Db"''i Rupel (Demokrati) je sprašev ( koliko je obramba že dobila ^ nekakšen predujem za objekt* orožje bivše jugoslovanske ^ made. Vlada naj to pojasni- ^ bom presenečen, če se bo g upoštevanju tega odstotek obrambo dvignil na 5 odstotK.^ Sploh je na preizkušnji zaupa1!. Kakšna država sploh smo- ^ ustavi naj bi bili pravna | socialna drŽava, ljudje pa n^i zaupajo sebi in svojcem. D***%i in stranke so šele pri dnu. Teg*,} se morali zavesti, saj sod0^ Evropa gradi, razen Britanija ^ socialnih vrednotah. Pri nas p3, mešajo  socialdemokrat* ,
krščanskodemokratski in libtfj ni koncepti. Moderna doba melji na znanosti, kulturi izobraževanju, v memorandum pa o tem skoraj ni besede. J. Košnjek, slike G. Šinik
Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Hefena Jclovčan, Jože košnjek, Le a Mencinger, Stojan Saje, Darinka°Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volljak, Cveto
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in
GORENJSKI GLAS
....., .    ,. Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk; Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljup'y
Ustanovitelj m izdajatelj: / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860,211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefaks: (064)215-366 / Mah oglasi: telefon: 21 '• j'
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun • individualni naročniki in1'' KRANJ odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 70,00 SIT.
S seje škofjeloške skupščine
Sedanje občine si zaslužijo pohvalo
Spreminjanje občin je najkorenitejši poseg v naši državi po sprejemu nove nanj temeljito pripraviti. Podaljšanje mandatov v občinah ali nove volitve?
j^°Qa Loka, 11. novembra - Ker se zadnjega . Janja **°fjeloške občinske skupščine nista mogla udeležiti poslanca "jžavnega zbora iz te občine Ivan Oman In Zoran Thaler, je o •spravah o novi organizaciji državne uprave in lokalne **Qiouprave največ vedel član in predsednik državnega sveta dr. j**n Kristan. Menil je, da so te spremembe po svoji pomembnosti J*koj za sprejemom ustave, zato z njimi ne kaže hiteti, kar naj se "»Pošteva tudi pri volitvah.
. dosedanje občine so k razvoju Slovenije zelo veliko prispetje in si za tako vlogo zaslužijo Poznanje in pohvalo, saj imajo P°glavitno zaslugo za to, da »itio imeli policentrični razvoj !n da lahko ugotavljamo dokaj dražit regionalizem. Procesi v ^dnjih letih občinam postopoma odvzemajo pristojnosti in Da« se je, da jih za več kot 200 n°vih malih občin v Sloveniji, ne bo ostalo veliko. Še pred sPrejemom nove lokalne samouprave bi bilo potrebno a°teči tudi vlogo pokrajin, natin povezovanja in katere Pristojnosti naj bi imele, saj se v, nasprotnem utegne zgoditi, da P bo država prigrabila vse in bo *akršna koli organiziranost os-ja»a brez smisla. Po mnenju dr. J^ana Kristana naj bi dejstvo, Qa aprila poteče sedanjim sKUpščinam njihov mandat, razrešili z volitvami v sedanjih Občinah, pri čemer naj bi dose-Qanje skupščine nadomestili z Enodomnimi občinskimi sveti, lCr na tak način pridobili mož-n°st in čas, da novo lokalno ^oupravo temeljiteje pripravimo.
ustave, zato se moramo
Osnovno merilo za bodočo organiziranost države mora biti dostopnost njenih služb za državljane, ki se nikakor ne sme zmanjšati, to pa pomeni, da bi praktično na vseh dosedanjih občinah morali imeti okraje ali vsaj njihove izpostave. Ne glede na to, kako bodo razdeljene pristojnosti države in lokalne samouprave, je jasno, da bi morali biti okraji (ki naj bodo oblika organiziranosti države) teritorialno usklajeni s pokrajinami (organiziranost lokalne samouprave). Poslanec LDS je sicer vprašal, kdo zapravlja denar s (neutemeljenim) postavljanjem označb okraja Skofja Loka, škofjeloški župan pa retorično vprašal, ali je sedaj že glavar in kje je njegov sedež. Enotni pa so si bili razpravljala v zahtevi, da je potreben odgovor na to, kaj je s sedanjimi občinami narobe, da silimo v tako korenite spremembe, da zvemo, kaj naj bi bilo po novem bolje, zanemariti pa ne bi smeli tudi vprašanja stroškov, ki bodo ob tem nastali.
Zdrastveno stanje zahteva raziskave
Napredlog predsedstva občinske skupščine je bila na dnevnem redu tudi obravnava opozorila škofjeloških zdravstvenih delavcev o zaskrbljujočem zdravstvenem stanju prebivalcev v občini Skofja Loka, saj zdravniki pri svojem delu vse pogosteje opažajo, da ti prebivalci, zlasti pa otroci, plačujejo izredno visoko ceno onesnaženemu okolju. Posebno zaskrbljujoče so verjetne posledice povišane radioaktivnosti, h kateri je precej prispeval rudnik urana v Žirovskem vrhu, zelo pa skrbi tudi dejstvo, da se rudnik po opustitvi proizvodnje ne sanira in ob tem razmišlja celo o nevarnih odpadkih, ki utegnejo to nezdravo okolje še bolj obremeniti
Po daljši razpravi so poslanci sklenili, da je potrebno na osnovi opozoril zdravnikov naročititemeljito raziskavo zdravstvenega stanja prebivalcev te občine primerjalno z drugimi sredinami in raziskavo vplivov onesnaženosti okolja. Sredstva za to naj poleg občine zagotove tudi ministrstvo za zdravstvo in ministrstvo, ki je pooblaščeno za upravljanje z opuščenim RUŽV, nosilec naloge pa je Zdravstveni dom Skofja Loka.
Niso pa se poslanci strinjali o tem, da se sprejmejo informacijo o meritvah radioaktivnosti okolja RUŽV za leto 1992, ki je bila prav tako na dnevnem redu. Poročilo Inštituta Jožef Štefan so ocenili kot preskopo, napisano v nerazumljivem jeziku, brez jasnih odgovorov na to, kaj izmerjena radioaktivnost v tem okolju pomeni. Poleg tega gre le za enostranske informacije, prikazana pa naj bi bila celotna obremenitev okolja.
Po koncu razprave ni bilo soglasja o tem, ali naj se predlaga podaljšanje občinskih mandatov, ali volitve v sedanjih občinah, enotni pa so bili občinski poslanci v zahtevi, da se mora sprejeti moratorij na odvzemanje občinskih pristojnosti v vse bolj centralizirano
državo, pred sprejemom zakonodaje o lokalni samoupravi pa razčisti pristojnosti novih občin in pokrajin, vprašanja njihovega premoženja in financiranja ter sistemskega (s kriteriji) oblikovanja občin in pokrajin, kot tudi okrajev.
• Š. Žargi
Seja jeseniškega izvršnega sveta ,
Za begunce ni več prehrambenih paketov
Jesenice, 11. novembra - Na seji jeseniškega izvršnega sveta so Ugotovili, da je popis beguncev samo škodoval, saj jih je v ^'oveniji veliko manj, kot so prikazovali. Zdaj delijo le se toaletne P°trebsčine in moko, kajti republiški Rdeči križ ne pošilja več Prehrambenih paketov. V Kranjski Gori odprli nov vrtec.
. Jeseniška občina se s 1288 Jegunci iz BiH po številu fjeguncev uvršča takoj za Mariborom, Ljubljano in Velenjem, ^egunci živijo pri družinah, pegunski otroci pa obiskujejo Ojjgunsko šolo, kjer je v osmih °odelkih 198 otrok. Ministrstvo ** šolstvo in šport v celoti pgotavlja denar za šolske potrebščine, krije stroške prevodov in zagotavlja - neredno -nadomestila za učitelje, ki poučujejo na šoli. Na šoli nimajo Prostora za pouk telesne m zdravstvene vzgoje, želijo pa si |Udi učitelja za poučevanje nemškega jezika.
Že štirinajst dni pa od repub-'iskega Rdečega križa niso
dobili na Jesenice prehrambenih paketov, zato opozarjajo, da bodo imeli s prehrano beguncev pozimi velike težave. Popis beguncev je izenačil vse begunce, ki so v Sloveniji, saj so vsi, ki so se prijavili, dobili izkaznico. Zato, ker se z izkaznico uveljavijo vse pravice, tudi zdravstvene, je postalo ločevanje med begunci s statusom in begunci brez statusa brezpredmetno.
V razpravi o begunski problematiki so na seji jeseniškega izvršnega sveta menili, da je vedno manj humanitarne pomoči in da je navdušenje nad dobrodelnostjo minilo, begunsko štetje - od predvidenih 70
tisoč so jih našteli le 30 tisoč -pa škodovalo. Od Urada za begunce bodo zahtevali, da se zagotovi denar za delo begunske šole.
Na seji so obravnavali tudi reorganizacijo komunalnega gospodarstva v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah. Podjetje ONIKS je
[>redlagalo za podjetji Komuna-a in Kres, naj se lastninita kot podjetji s pretežnim deležem družbenega kapitala, medtem ko naj se podjetje Kovinar lastnini kot dejavnost z nepre-težnim deležem družbenega kapitala. Ostaja pa odprt problem ugotavljanja družbenega kapitala v podjetju ONIKS, ki se pojavlja kot ustanovitelj podjetij Kovinar, Kres in Komunala. Izvršni svet bo imenoval komisijo, ki bo pripravila ocenitev vrednosti deležev družbenega kapitala v podjetjih ONIKS in Vodovod.
Vzgojno-izobraževalni zavod Jesenice je zaprosil za soglasje za zaposlitev šestih varuhinj za določen čas in osnovna šola Kranjska Gora za zaposlitev vzgojiteljice in treh varuhinj. V Kranjski Gori so odprli nov vrtec s štirimi oddelki, v katerih bo 116 otrok. Jeseniška občina je bila ena tistih občin, ki so v vzgoji in izobraževanju v preteklosti najmanj zaposlovale, zato tudi zdaj nimajo veliko možnosti, da bi z notranjimi prerazporeditvami omilili problem. • D. Sedej
Prvo leto Pharove pomoči se končuje
V Kranju poslovno podporni center
Kranj - Januarja prihodnje leto se bo končalo prvo leto Pharovega projekta tehnične pomoči slovenskemu malemu gospodarstvu, v katerem je bila za poskusno območje izbrana prav Gorenjska. Če sodimo po nedavni razpravi na seji kranjskega izvršnega sveta, se po začetnem nezaupanju le uveljavlja spoznanje, da bodo rezultati tovrstne pomoči odvisni Predvsem od tega, koliko bodo občine, Podjetja in vsi, ki sodelujejo v tem projektu, znali pomoč izkoristiti za svoje Potrebe.
Ob koncu enoletne Pharove tehnične Pomoči bodo v Kranju ustanovili poslovno podporni center, ki bo pomagal razviti nekatere modele uspešnih podjetij ali služb; to pa naj bi spodbudilo posnemanje med slovenskimi podjetniki in finančnimi ustanovami ter pri poslovnih storitvah. Center bo spodbujal poslovno sodelovanje in se zavzemal za povečanje konkurenčnosti slovenskih podjetij pa tudi za njihovo preobrazbo in inovativ-
nost. V okviru centra bo deloval še poseben center, ki bo gorenjskemu gospodarstvu, kasneje pa tudi slovenskemu, pomagal predvsem pri izmenjavi in pogodbenem sodelovanju z različnimi tujimi pamerji. Za lokacijo so se potegovale vse gorenjske občine in kranjska območna gospodarska zbornica, posebna komisija pa se je odločila za prostore v Iskri Telekom na Laborah v Kranju. Po oceni strokovnjakov Phare je to najpri-memjša lokacija, saj Iskra s približno petsto inženirji že predstavlja nekakšen tehnološki center; v bližini pa je še tovarna Sava, ki je tudi strokovno in kadrovsko zelo močna.
Vplivi centra za pogodbeno izmenjavo partnerjev na slovensko gospodarstvo se bodo pokazali šele v treh do petih letih, ko naj bi se tudi začel sam preživljati. Prej mu bo treba tudi finančno pomagati. Za ustanovitev bo potrebno 100 do 200 tisoč mark začetnega kapitala, potem še nekaj za njegovo delovanje. Ker v kranjski občini, podobno pa tudi drugod na
O Pharovi tehnični pomoči gorenjskemu oz. slovenskemu malemu gospodarstvu so tudi v kranjski občini zelo različna mnenja. Član izvršnega sveta Andrej Tavčar, na primer, meni, da do projekta ne bi smeli biti preveč nezaupljivi in da je predvsem od sposobnosti ljudi, ki v njem sodelujejo, odvisno, kakšne rezultate bo dal. Kranjski župan Vitomir Gros je do Pharovega projekta že od vsega začetka zelo kritičen in opozarja na nevarnost, da bi EGS prek svojih strokovnjakov le izrabila našo bazo podatkov in podjetja. Po njegovem bi projekt morali voditi naši strokovnjaki in po naših načrtih.
Gorenjskem, že pripravljajo proračune za prihodnje leto, bi radi že zdaj vedeli, koliko denarja bodo (poleg države) morali nameniti za njegovo ustanovitev in delovanje. • C. Zaplotnik
V jeseniški občini že 17 odstotkov brezposelnih
Brezposelni ne ustanavljajo podjetij
Jesenice, 11. novembra - Na Jesenicah je brez zaposlitve 2.235 ljudi. Med tistimi, ki so bili prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje kot presežki, je le eden ustanovil podjetje, eden pa odprl obrt. 748 delovnih dovoljenj za zaposlovanje tujcev.
Jesenice, 11. novembra - V jeseniški občini je v gospodarstvu zaposlenih 61 odstotkov prebivalcev, v negospodarstvu 15 odstotkov, zaposlenih pri zasebnikih 2 odstotka, samozaposle-nih 4 odstotka in brezposelnih 17 odstotkov.
Statistika tako beleži 2.239 registriranih brezposelnih, od tega 1216 žensk. Največ brezposelnih je med mladimi, saj je po starostni strukturi kar 779 takih, ki so stari do 27 let, 385 pa jih prvič išče delo. Trajnih presežnih delavcev je 498, težje zaposljivih 260 211 pa jih je ostalo brez dela zaradi stečaja.
Denarno nadomestilo prejema 380 ljudi, denarno pomoč 458, štipendistov pa je 790. Od januarja do avgusta so 549 delavcem prekinili izplačevanje denarnega nadomestila ali denarne pomoči. Vzroki so različni: 342 delavcem je ta pravica do nadomestila po zakonu prenehala, le 36 pa jih je sklenilo novo delovno razmerje. Samo eden je ustanovil podjetje, eden je postal obrtnik, šestnajst se jih je upokojilo, 108 pa jih je sklenilo delovno razmerje za določen čas. Deset se jih na zahtevo zavoda sploh ni javilo, trije pa so odklonili ustrezno zaposlitev.
Če primerjamo te številke s prijavljenimi potrebami po delavcih in pripravnikih, je zaposlitvena slika še bolj črna: podjetja so napovedovala, da potrebujejo 155 delavcev in pripravnikov, v resnici pa so jih zaposlile le 43. •
Pri zaposlovanju tujcev so na prošnjo delodajalcev izdali 58 delovnih dovoljenj. Vseh veljavnih osebnih delovnih dovoljenj je v jeseniški občini 748, vseh veljavnih delovnih dovoljenj, ko jih izdali delodajalcem pa 210. • D. S.
Kako financirati stranke?
Jesenice, 11. novembra - Jeseniški izvršni svet ima na nov predlog zakona o političnih strankah kar nekaj pripomb. Politične stranke, ki jo lahko ustanovi najmanj sto polnoletnih državljanov Slovenije, se financirajo iz članarin, iz prispevkov zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb, iz prihodkov od premoženja, iz daril, volil in iz proračuna. Državni organi, javni zavodi, javna podjetja, organi lokalnih skupnosti, sindikati, humanitarne organizacije, verske skupnosti kot tudi podjetja, v katera je vložen javni kapital, ne smejo financirati strank.
Iz predloga zakona pa ni razvidno, ali imajo enote posameznih političnih strank po občinah status tako imenovanih notranjih organizacijskih enot in ali se o teh vodi register v upravnem organu občine. Prav tako je po mnenju izvršnega sveta zelo pomanjkljiva in nedorečena določba glede financiranja političnih strank s strani lokalnih skupnosti. Zato zahtevajo, da se opredeli, s kakšnimi akti se določi financiranje in po kakšnem ključu naj bi financiranje potekalo. • D. S.
Železarna bo počakala na plačilo
Jesenice, 11. novembra - Cevovod karavanške vodu . uiijana je na več mestih precej poškodovan, zato pristojne inšpekcije, predvsem pa zavod za zdravstveno varstvo podjetju Perne niso izdale dovoljenja za polnjenje vode iz karavanškega predora.
Minuli ponedeljek pa so se predstavniki Železarne Jesenice s Teosom Pernetom dogovorili za odlog plačila stroškov, ki jih od njegove firme terja Železarna. Tako je bila odstranjena še zadnja "ovira" za to, da zasebnik ne bi mogel usposobiti vodovoda od predora do polnilnice in s proizvodnjo tudi začeti. • D. S.
Radovljiški predlog republiki
Podaljšek avtoceste do Lesc?
Radovljica, 8. novembra - Ker se novi odsek avtomobilske ceste skozi jeseniško občino v bližini Vrbe nevarno ali vsaj ponesrečeno priključi na magistralno cesto, je izvršni svet na ponedeljkovi seji sklenil predlagati ministrstvu za promet in zveze, da bi avtomobilsko cesto še pred odločitvijo o trasi skozi radovljiško občino podaljšali do Lesc Tam bi cesto brez nenavadnega križišča priključili na sedanjo magistralno cesto, hkrati pa bi lahko uredili tudi križišče s cesto proti Bledu in Bohinju. Izvršni svet predlaga republiki, da bi predlog o pripravi lokacijskega načrta za gradnjo podaljška do Lesc in izgradnjo odseka uvrstila v prvo prioriteto izgradnje cest v Sloveniji.
Izvršni svet je sprejel tudi osnutek odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka za 3,9 hektarja veliko območje
Eri Dvorski vasi in na Srednji Dobravi pri Kropi, na katerem odo po čiščenju terena, gnojenju in drugih agromelioracijskih delih uredili sadovnjak (več o tem na kmetijski strani). Izvršni svet tudi predlaga, da bi zazidalni načrt za obrtno cono Lisice na Bledu dopolnili tako, da bi legalizirali že zgrajene objekte, spremenili namembnost, omogočili dograditev obstoječih in načrtovanih objektov SGP Gorenje in določili način izgradnje čistilne naprave. Spremembe načrta bodo od 15. novembra do 15. decembra javno razgrnjene v avli radovljiške občinske skupščine, v prostorih krajevne skupnosti in Obrtne zbornice Radovljica. Na seji so razpravljali tudi o uresničevanju zakona o gospodarskih javnih službah, še zlasti o lastninjenju radovljiške Komunale. Po zakonu so infrastrukturni objekti m naprave že postali last občine, prav tako 70 odstotkov preostalega družbenega kapitala, medtem ko bi ga trideset odstotkov lahko olastninili po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Ko so v komunali o tem povprašali upravni odbor, skupščino podjetja in delavce, je prevladalo mnenje, da kakršnokoli drobljenje sedanjega kapitala ne bi bilo smiselno. Večina delavcev meni, da bi tudi preostali družbeni kapital postal last občine in da ga ne bi lastninili. • C. Z.
PKOC84	
■	<£
KO«	=bc ca
TRGOVINA S POHIŠTVOM Sp. Besnlca 81	
IZREDNI POPUSTI V NOVEMBRU ZA KUHINJE. POSEBNA PONUDBA:
ORTOPEDSKI JOGI Z GARANCIJO
Pokličite IT 064/403-871
OSNOVNA ŠOLA KRANJSKA GORA
Koroška cesta 12 64280 Kranjska Gora
razpisuje prosta delovna mesta za vrtec:
1 MEDICINSKA SESTRA PEDIATRIČNE SMERI
za skupino otrok do 2 let
s polnim delovnim časom za nedoločen čas,
trimesečno poskusno delo
Pogoja:
- srednja šola pediatrične smeri
- najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delu v vrtcu s skupino otrok do 2 let
2 VARUHINJI
s polnim delovnim časom za nedoločen čas,
dvomesečno poskusno delo
Pogoja:
- šola za varuhinje
- brez težav z zdravjem
Nastop službe 22. novembra 1993.
Prijave z dokazili sprejemamo 8 dni po razpisu. Kandidate bomo o izbiri obvestili takoj.
Žičničarji v težkem položaju
Kredit vračajo v vozovnicami
Jesenice, 11. novembra - Občina je sredstva, ki jih je dobila za porušene objekte Podmežaklo, name. športu. RTC Žičnice Kranjska Gora v težkem položaju in ne morejo vračati kredita. Zdaj bodo nekaj denarja dobili tudi v Planici in v Žirovnici.
V jeseniški občini so sredstva, ki so jih dobili za porušene športne objekte ob gradnji avtoceste Podmežaklo, namenih za posodobitev smučišč v Črnem vrhu. Denar so namenili kot kredit RTC Žičnicam Kranjska Gora.
Vendar pa so RTC Žičnice Kranjska Gora zaradi zelenih zim v zadnjih letih v težkem položaju, saj izguba v prvem letošnjem polletju vključno z izgubo iz minulih let znaša okoli 76 milijonov tolarjev. Žičnice so zato predlagale, da
m JELOVICA
letna Industrija Skofja Loka Kidričeva 58
K sodelovanju vabimo novega sodelavca za delovno mesto
IZVAJANJE VHODNE KONTROLE
Od kandidatov pričakujemo, da Imajo:
- V. stopnjo strokovne Izobrazbe za poklic lesarski tehnik
- nad 24 mesecev delovnih izkušenj v lesni stroki
- da poznajo furnir in lesna tvoriva, okovja in druge materiale, ki se uporabljajo v lesni industriji.
Kandidate vabimo, da se v roku 8 dni od objave osebno zglasijo v kadrovski službi podjetja oz. nam pošljejo svoje prijave z dokazili oM izpolnjevanju pogojev na naslov: JELOVICA - Ll - Skofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba.
Zelena smreka - SPAR v Kranju *
Številni kupci že prvi dan
Prvi Sparov supennarket na Gorenjskem in v Kranju je v torek pozno popoldne odprl predsednik Izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar. Poleg številnih prvih kupcev so se slovesnega odprtja udeležili tudi predstavniki vodstva Mercator in predstavniki avstrijskega Spara.
Kranj, 11. novembra - Pri odprtju prvega Sparovega super-marketa v Kranju v stavbi Gorenjskega tiska, z vhodom s Ceste Staneta Žagarja, se je v torek pozno popoldne zbralo toliko radovednežev in tudi kasnejših kupcev, saj je bila trgovina odprta
NOVO NOVO NOVO NOVO
mobitel se korak
BLIŽJE
MOBITEL D.D. PE KRANJ
KOROŠKA CESTA 27 64000 KRANJ TEL064/222-616 M.TEL: 0609/616-222 FAX.: 064/221-616
MOBILNI
TELEFONI ŽE OD
2.990 DEM
MOŽNOST PLAČILA: -PREDRAČUN - LEASING - ODLOŽENO PLAČILO
Ni OVIR ZA mobitel
PE KRANJ
se sredstva v višini 63 odstotkov kred!'- kompenzirajo z računi smučarskim klubom za nabavljene vozovnice, ki jih klubi še niso poravnali. Ostanek sredstev kredita v višini 4 milijone in 800 tisoč tolarjev pa naj bi se kompenziral s klubi pri nabavi kart za letošnjo sezono.
Vendar pa bi bila taka kompenzacija težko izvedljiva, saj klubi nimajo denarja, proračun pa jim tudi namenja zelo malo tolarjev.
Zato predlagajo, da kredit v višini 7 milijonov tolarjev
tudi še po 19. uri, da so domala popolnoma ohromili promet po Cesti Staneta Žagarja. Kranj je tako drugo slovensko mesto, ki se je vpisalo v veliko Sparovo družino raznovrstne in cenene ponudbe, po kateri je koncern Spar s sedežem v Amsterdamu poznan že v 26 državah.
Ljubljani, ki ima zdaj štiri takšne supermarkete z rdečo linijo oziroma z blagom za vsak dan, se je zdaj pridružil tudi Kranj. Ob slovesnem odprtju se je direktor Spar Mercator Tone Roblek še posebej zahvalil podpori občinskih organov v Kranju, Gorenjskemu tisku in izvajalcem (Gradbinec), da je Kranj dobil to trgovino. Uspešno poslovanje in sodelovanje pa je ob tej priložnosti zaželel tudi direktor koroškega Spara Helmut Maver.
Supermarket Spar Mercator je po pesmi Mešanega pevskega zbora Kranj odprl predsednik Izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar, ki je ob tej priložnosti poudaril, da sta Slovenija in slovensko gospodarstvo premajhna, da bi si lahko dovolila samozadostnost. Naloga zakonodajalca je, da zaščiti domače gospodarstvo, zdravo tržno gospodarjenje pa je tisto, ki bo zagotovilo, da bo v tem primeru kupec kralj.
Supermarket Spar v Kranju je pred odprtjem in nakupi blagoslovil tudi kranjski dekan Stane Zidar. Številni obiskovalci pa so potem lahko tudi še precej po 19. uri izbirali med 3.500 izdelki (od tega okrog polovice uvoženimi) na 600 kvadratnih metrih prodajnega prostora. Direktor Spar Mercator Tone Roblek je med drugim tudi povedal, da upa, da to ni prva Sparova trgovina na Gorenjskem. Avstrijski Spar, ki je sicer prispeval polovico začetnega kapitala za ustanovitev Spar Mercatorja v Sloveniji pred leti, polovico pa je zagotovilo devet Mercatorjevih podjetij, ima na primer kar 192 tovrstnih trgovin. * A. Žalar
namenijo smučarskim klubofli Blejska Dobrava, Jesenice Mojstrana, Kranjska Gora i" Golica, ostanek vrednosti kr*" dita v višini 4 milijone in 8W tisoč tolarjev pa naj bi namenil1 največ za nabavo letnih smu-carskih kart smučarskim kU|: bom, 600 tisoč tolarjev da" SSK Stol Žirovnica za sanacijo smučarskih skakalnic v Glefl^ in 400 tisoč tolarjev športnem^ društvu Planica za sanacijo & pripravo smučarskih skakalni, s katerimi upravlja društvo. D. S.
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS 26/90) in 163. člena statuta občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/83, 3/86, 15/86, 9/90, Uradni list RS, št. 23/91,26/91,31/93) je Izvršni svet Skupščine občine Radovljica na 110. seji dne 8. 11. 1993 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA CENTRALNO OBMOČJE RADOVLJICA
1. člen
Osnutek sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za centralno območje Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 27/83), ki se nanaša na območje, označeno v zazidalnem načrtu s kareji F, G in H (program nove srednje gostinske šole na tem območju), se javno razgrne z vso potrebno dokumentacijo.
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v času od 18-11. do 18. 12. 1993 v prostrih KS Radovljica in v avli SO Radovljica.
2. člen
V času javne razgrnitve bo Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo skupaj s krajevno skupnostjo Radovljica organizira javno obravnavo osnutka akta v krajevni skupnosti Radovljica.
3. člen
Vsi zainteresirani lahko do poteka roka javne razgrnitve dajo pisne pripombe na osnutek akta in to v knjigi pripomb na mestih javne razgrnitve ali neposredno na Zavodu za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo. Pojasnila k razgrnjenemu dokumentu dajejo strokovni delavci zavoda.
4. člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Gorenjskem glasu.
Številka: 004-1/89 Datum: 8. 11. 1993
Predsednik IS: Jože Resman
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o urejanju naselij in drugiri posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS 26/90) in 163. člena statuta občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/83, 3/86, 15/86, 9/90, Uradni list RS, št. 23/91,26/91,31/93) je Izvršni svet Skupščine občine Radovljica na 110. seji dne 8. 11. 1993 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBRTNO CONO LISICE
1. člen
Osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o sprejetju Zazidalnega načrta za obrtno cono "Lisice" (Uradni vestnik Gorenjske, št. 4/86, 12/89) se javno razgrne z vso potrebno dokumentacijo.
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v času od 15. 11. do 15. 12. 1993 v prostorih KS Bled, Obrtne zbornice Radovljica in v avli SO Radovljica.
2. člen
V času javne razgrnitve bo Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo skupaj s krajevno skupnostjo Bled organiziral javno obravnavo osnutka akta v krajevni skupnosti Bled.
3. člen
Vsi zainteresirani lahko do poteka roka javne razgrnitve dajo pisne pripombe na osnutek akta in to v knjigi pripomb na mestih javne razgrnitve ali neposredno na Zavodu za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo. Pojasnila k razgrnjenemu dokumentu dajejo strokovni delavci zavoda.
4. člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Gorenjskem glasu.
Številka: 004-1/89 Datum: 8. 11. 1993
Predsednik IS: Jože Resman
uom upokojencev Kranj slavi dvajset let
Prijetno bivališče za življenjsko jesen
Tri četrtine od 205 stanovalcev v kranjskem domu upokojencev je resda potrebnih zdravstvene pomoči JJ1 nege, vendar ta socialni zavod ni podoben hiralnici. Njegovi stanovalci so deležni dostojne hotelske", socialne in zdravstvene oskrbe.
Kranj, 10. novembra - Pred dvajsetimi leti je bil kranjski dom upokojencev zgrajen za 120 stanovalcev. Potreba po domskem varstvu starejših ljudi pa je narekovala širitev, zato so leta 1982 dogradili prizidek. Odtlej se spreminja tudi struktura stanovalcev: Le se četrtina je takih v dobri zdravstveni kondiciji, medtem ko je večina potrebna popolne zdravstvene nege. V dom prihajajo vse ^afejši (povprečna starost v kranjskem je 81 let) in vse bolj bolni 'Judje.
Vsemu temu se socialni zavod prilagaja tudi s svojimi storitvami. Velike pozornosti je deležna nega, saj je večina med '8 zaposlenimi zdravstveno negovalnega osebja. Direktor Martin Habjan pravi, da je jav-ni zavod njihovega kova storitvena dejavnost, ki jo opravljajo v javno dobro, hkrati pa servis, ki za plačilo opravlja nekatere storitve. Poleg zdravstvene in socialne oskrbe starejšo ljudi namreč svoje storitve (pralnico, kosila, izposojo ortopedskih pripomočkov) ponujajo tudi na trgu. "Dom upokojen-Cev je ustanova, ki je sposobna samostojno poslovati," trdi dir-ektor. "Njen glavni vir financiranja je oskrbnina, ki jo plačajo oskrbovanci sami ali njihovi svojci, v tem letu pa predstavlja 57 odstotkov vseh sredstev. 34 odstotkov denarja zagotavlja zavod za zdravstveno zavaro-
vanje, s katerim ob letu sklenemo pogodbo o zdravstvenih storitvah. Blizu osem odstotkov sredstev zagotavlja občina, in sicer za tiste oskrbovance, ki so zaradi nizkih pokojnin odvisni od sredstev sociale. Preostanek zagotavljamo z zunanjimi storitvami. Ne strinjamo se, da nas država pojmuje kot proračunskega porabnika, saj se financiramo iz namenskih sredstev."
Dom upokojencev v Kranju je ves čas poln, zanj je veliko povpraševanja, čeprav se ostareli navadno težko odločijo za preselitev. "Vse več starostnikov pride k nam iz bolnišnice ali na zdravnikovo priporočilo, vendar slednji na žalost človeka premalo pripravijo na dom," pravi socialna delavka Bojana Petrovič. "Življenje starega človeka se s prihodom v dom namreč usodno spremeni, kar je
Otroci osvajajo računalniška znanja
Več kot le igrice
Kranj, 12. novembra - V številnih družinah so že doma bolj ali manj sodobni računalniki, na katerih se poskušajo tudi otroci. Žal pogosto več od igranja računalniških igric iz njih ne znajo potegniti. V osnovni šoli prihaja pouk računalništva Praviloma šele v šesti razred, redkeje že v petega, še redkeje v nižje razrede. Vrzeli poskušajo zapolniti različne zasebne firme. V Kranju so takšne tri, med njimi tudi Ipis, ki se je septembra preselil s Planine na Gregorčičevo 8, nad Merkurjev avtomobilski salon.
Miloš Jovanovič: "Hodim v sedmi razred osnovne šole Matije Čopa. V šestem razredu smo imeli računalniški pouk po dve uri na teden, v sedmem tega ni več. Lahko bi se sicer vpisal v računalniški krožek, vendar me je brat prepričal za Ipisovo računalniško šolo. V dobrem mesecu, kar hodim, sem se že precej naučil. Tudi doma imam kar dober računalnik, na katerega igram predvsem igrice."
Žiga in Luka Grah: Lani sem hodil v Ipisov začetni računalniški krožek, bilo mi je tako všeč, da zdaj nadaljujem. V šoli v Predosljah so Jra^H H računalniki samo za učence s predmetne I stopnje. Sam hodim v tretji razred. Doma imamo commodorja, na katerega nekaj od tega, kar se tu naučim, lahko delam," je povedal Žiga, njegov starejši brat Luka, ki hodi v peti razred, pa je dejal: "V računalniško šolo zelo rad hodim, ko bova z bratom dovolj znala, bova tudi doma gotovo dobila boljši računalnik. Verjetno bova oba naslednje leto hodila še na izpopolnjevalno stopnjo."
Špela Ropret: Doma sem iz Hotemaž, hodim v četrti razred šole v Olševku. Med počitnicami sem obiskovala Ipisovo poletno računalniško delavnico, bilo mi je všeč in tako sem se vpisala še v celoletni računalniški krožek. Delo na računalniku me veseli, čeprav ga doma še nimam, včasih sedem za stričevega. Znam že pisati in risati nanj. V petem razredu, ko grem v preddvorsko šolo in bom imela pouk računalništva, bom tako imela že nekaj osnove."
Direktor zasebne firme Ipis Slavko Zupane: Firma bo februarja stara dve leti, osnovna dejavnost je računalniško usposabljanje, postranska pa prodaja licenčne opreme (programov, knjig), po kateri usposabljamo, računalnikov, predvsem IBM boljše kakovosti, in aplikacijske opreme. Pomagamo tudi pri izgradnji informacijskih sistemov v podjetjih. Poleg računalniških krožkov za otroke ponujamo usposabljanja za zaključene skupine odraslih predvsem za potrebe podjetij), individualna usposabljanja (za menedžerje), naša posebna ponudba pa so družinski tečaji. Opažam, da ima veliko ljudi doma računalnike, ki pa jih ne znajo uporabljati, nanj igrajo predvsem igrice. Naš predavatelj Pride k njim domov, usposobi računalnik in družino, zraven dobe tudi programsko gradivo in disketo.
Za otroke smo imeli lani tri začetne in nadaljevalne skupine, 'etos jih imamo pet. Računalniški krožek, ki bo trajal vse šolsko leto po dve uri na teden, za zdaj obiskujejo največ otroci do Petega, šestega razreda. Na začetni stopnji spoznajo računalnik, osnove dosa, windowsa, urejevalnik word za windows, programski Jezik logo. Na nadaljevalni stopnji vsa ta znanja posredujemo na višji ravni, otroci bodo spoznali tudi programski jezik pascal in Program risanja corel dravv. Ponudili smo tud: izpopolnjevalno stopnjo, ki je predvsem programsko usmerjena, namenjena večjim, zahtevnejšim otrokom. Vsi naši programi so prilagojeni standardom ministrstva za šolstvo, kar pomeni, da se bodo otroci lahko udeleževali tekmovanj iz računalništva. V kranjskih šolah želimo spodbuditi šolska tekmovanja. Naše skupine imajo največ po osem otrok, vsak ima svoj barvni računalnik. Zdaj pripravljamo še Program za predšolske otroke, ki ga bomo staršem ponudili prek vrtcev." • h. Jelovčan
Frančiška Pečnik, najstarejša stanovalka kranjskega doma upokojencev.
93 - letni Janez Kemperle je najstarejši med 36 moškimi prebivalci do-ma.
Dragica Hafner v domu upokojencev prebiva že 19 let.
mnogim težko sprejeti. Starostniku zato ob prihodu v dom omogočimo, da se najprej privadi, po svoje uredi sobo, po kakem mesecu dni pa ga začnemo počasi in brez prisile vključevati v skupinsko delo. Lahko se vključijo v pevski zbor, ogledajo razne igre in folklorne prireditve, sodelujejo pri ročnih delih, dvakrat letno jim priredimo tradicionalni piknik, ob večjih cerkvenih praznikih so v domu tudi maše. Priložnosti za družabnost je dovolj. Kdor pa je raje v samoti in pred televizorjem, pa ga tudi ne silimo v druščino. V dom prihaja tudi skupina za samopomoč centra za socialno delo. Želimo namreč, da je dom odprt in prijazen, ne pa kasarna, v kateri bi bili zaprti stari ljudje. Žal zaradi prevelike zmogljivosti to ni vedno ino-
5oče. Starejši ljudje prihajajo v om iz okolja, kjer živijo individualno, tu pa naenkrat
Kostanejo del giganta z dvesto udmi, kar pri njih rojeva tudi duševne stiske."
Med prebivalci kranjskega doma upokojencev je več kot 80 odstotkov žensk, kar potrjuje staro pravilo, da ženske preživijo moške. Najstarejša stanovalka je leta 1898 rojena znana kranjska dežnikarica Frančiška Pečnik, ki je v domu deset let. Med moškimi pa je starostni rekorder Janez Kemperle, doma iz Stražišča, Maistrov borec, rojen leta 1900. Tudi on je v domu več kot desetletje. Najdaljši staž v zavodu pa ima Dragica Hafner, ki je v domu že 19 let.
Dve desetletji dolg staž v zavodu pa ima tudi v tem zavodu zaposlena Marija Želj-
ko, glavna medicinska sestra: "Starostniki prihajajo prebivat v dom v vse slabšem zdravstvenem stanju, saj jih kar 72 odstotkov potrebuje zdravstveno oskrbo. Razloge za to je iskati v materialnih pogojih družin, ki starega človeka želijo čimdlje obdržati doma. Ko ga ne morejo več sami negovati, ga pošljejo v dom. Tudi v bolnišnicah zdaj skrajšujejo ležalno dobo in starejše ljudi odpuščajo v domačo ah domsko oskrbo. Pri nas je oskrba ostarelih in bolnih enako profesionalna kot v bolnišnici, naš odnos do njih pa topel in človeški. Medicinska sestra je v hiši 24 ur. Med našimi stanovalci je tudi precej nepokretnih, 45 jih je na vozičkih. Sicer pa te ljudi zaradi teže let tarejo različne tegobe, od kroničnih obolenj, kapi, poškodb, do sladkorne bolezni z vsemi posledicami. Slednjih imamo kar četrtino in zanje pripravljamo tudi dietno hrano."
Običajna oskrbnina za kranjski dom znaša 30 tisoč tolarjev, za bolne, ki so potrebni tuje nege in pomoči, pa 50 tisočakov.
Zdravega stanovalca torej oskr-bijo s 1/00 tisočaki dnevno, kar je nizka cena za standard, kakršnega ponujajo, pravi direktor Martin Habjan. Za pokojnine, kakršne prejemajo naši upokojenci, pa je tudi ta znesek zelo visok. Kljub temu je za kranjski dom precejšnje povpraševanje, zato se tudi kak mesec ali dva dolgi čakalni dobi težko izognejo. Sicer pa večina stanovalcev prihaja iz Kranja in ožje okolice, saj tudi na starost želijo biti čim bliže svojcem. • D. Z. Žlebir, foto: G. Sinik
SERVISNO PODJETJE KRANJ p.o.
[f!ilPodjetje za izvajanje zaključnih obrtnih, servisnih in instalacijskih del v gradbeništvu
Na podlagi sklepa DS se razpisujejo prosta dela in naloge
VODJA TEHNIČNE OPERATIVE
Pogoji:
- VI. stopnja - inženir gradbene smeri
- V. stopnja gradbeni tehnik - 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Dodatna funkcionalna znanja:
- strokovni izpit iz gradbeništva
- tečaj iz varstva pri delu in periodični preizkus znanja
- vozniški Izpit B kategorije
- tečaj iz organizacije dela in dela z ljudmi
Kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let.
Rok za oddajo prijav je 8 dni po objavi razpisa. Podatke in
dokazila o izobrazbi za omenjeno delovno mesto sprejema
splošna služba Servisnega podjetja Kranj, p.o., Tavčarjeva ul.
45.
2. Zaradi trenutnih potreb se razpisujejo prosta dela in naloge:
REFERENTA KADROVSKIH IN RAČUNOVODSKIH OPRAVIL
Pogoji: VI. stopnja strokov, izobrazbe organizacije dela ali kadrovska smer ali V. stopnja strokovne izobrazbe splošne smeri.
- 5 let izkušenj pri spi. kadrovskih oz. računovodskih delih Delovno razmerje se sklepa za določen čas s poskusnim delom.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na naslov: Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva ul. 45.
V tržiškem vrtcu Palček
Kmalu nova kotlovnica
Tržič, 8. novembra - Predvidoma ta teden bodo pri stavbi tržiškega vrtca Palček postavili montažni dimnik, v nekaj dneh pa pričakujejo tudi peč za novo kotlovnico. Tako bi bili še pred zimo brez skrbi za ogrevanje s toplotno energijo, ki jo zaenkrat v omejenem obsegu še zagotavljajo v energetskem objektu bližnje lesne tovarne.
"Prostori vrtca so ogrevani le dopoldne, kar v manj hladnih dneh še zadošča. Vseeno je nujno čimprej dokončati lastno kotlovnico, saj imamo več kot 40 otrok v treh oddelkih jaslic in več kot 80 varovancev v štirih predšolskih oddelkih. To seveda ni odvisno od nas, ampak zlasti od zagotovitve denarja v občini. Stroški so narasli na 2,4 milijona tolarjev, kar je precej več od prvotnih načrtov. SGP Tržič je že prejšnji mesec končalo ureditev prostorov za kotlovnico v kleti in postavilo oder za montažo dimnika, ki naj bi ga postavili ta teden, obenem pa montirali peč. Upamo, da bo problem ogrevanja rešen do sredine novembra, saj sedanje razmere zahtevajo veliko potrpežljivosti tudi od delavcev vrtca," je povedala Erna Anderle, direktorica VVZ Tržič, o izdelavi nove kotlovnice. • S. Saje
Bolniki z luskavico prosijo za pomoč
Jesenice, 10. novembra - Gorenjsko društvo psoriatikov, bolnikov z luskavico, zbira denar za nakup obsevalnega aparata, ki lahko zelo olajša težave teh bolnikov. Aparat, uvožen iz Nemčije, stane 14 tisoč DEM. Da bi zmogli ta strošek, se gorenjski psoriatiki obračajo na zdravstvo, občine, podjetja, pevce, ansamble in druge dobrotnike, ki so pripravljeni prispevati sredstva humanitarni organizaciji. Nekatere bodo poverjeniki društva obiskali, vseh pa ne morejo, zato prek medijev prosijo za finančno pomoč. Prispevke lahko nakažete na račun 51530-609-9011 Osnovno zdravstvo Gorenjske, DMD Železarna Jesenice. V dispanzerju medicine dela naj bi bil nameščen aparat, kajti jeseniška bolnišnica zanj nima prostora. Bolniki z luskavico se darovalcem že zdaj iskreno zahvaljujejo. • D. Z. Žlebir
Obisk z mednarodnega Rdečega križa
Skofja Loka,     novembra -
Občinsko organizacijo Rdečega križa v Škofji Loki je obiskala delegacija Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki ima svoje predstavništvo v Ljubljani. Vodil jo je gospod Štefan Baumgartner (na sliki) in član delegacije ameriškega RK Francois de la Roche, ki pomaga slovenskemu Rdečemu križu pri zagotavljanju materialne osnove dela, ter gost Peter Rees - Gildea, šef oddelka za bivšo Jugoslavijo v Mednarodni federciji Rdečega križa v Ženevi. Predstavniki mednarodne humanitarne organizacije so se želeli podrobneje seznaniti z delom lokalne organizacije. Posebej pohvalno so se člani delegacije izrazili o delu in rezultatih na področju krvodajalstva, dela z mladimi člani RK ter organizaciji dela z begunci.
Vodnik po razstavnih zbirkah
Jesenice - Muzej Jesenice je bogatejši za publikacijo - Vodnik po razstavnih zbirkah - ki jo jo predstavili v torek v Kosovi graščini.
Muzej Jesenice je po svoji organiziranosti med najmlajšimi, je v uvodu publikacije zapisala ravnateljica muzeja Slavica Osterman,
[>o svojih koreninah pa med najstarejšimi slovenskimi muzeji. Še ani je bilo verč muzejskih objektov vključenih v Železarno Jesenice, zdaj pa so vsi zduženi pod streho Muzeja Jesenice.
V Vodniku po razstavnih zbirkah Muzeja Jesenice so predstavljani: naselje Stara Sava, Kosova graščina, rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna, pisatelja F.S. Finžgarja, čebelnjak Antona Janše, Triglavska muzejska zbirka, Liznjekova domačija, dodan pa je še seznam vseh naravnih in kultirnih spomenikov občine in še zemljevid. Avtorji tekstov, ki so prevedeni tudi v angleški, nemški in italijanski jezik, so Slavica Osterman, Silvo Mirtič, Spela Kokošinek in Tone Konobelj; fotografije so delo Bogdana Zupana. • M. A.
SKUPŠČINA OBČINE SKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET
Komisija o oddajanju v najem in prodaji poslovnih prostorov
RAZPISUJE
zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov v poslovni hiši Spodnji trg 40, Skofja Loka
Poslovni prostori so v pritličju stavbe, velikosti 41,35 m2 in so urejeni za zasebno, splošno in proti bolečinsko ambulanto. Poslovni prostori so prav tako primerni za poslovno, trgovsko in drugo primerno storitveno dejavnost. Prednost ima ponudnik, ki je pripravljen poravnati dosedanja vlaganja.
Ponudbe za najem naj vsebujejo:
- navedbo dejavnosti s programom
- višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati
- pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva za ureditev poslovnega prostora zagotovljena
Informacije o razpisu posredujeta g. Miha Bizjak, Občina Skofja Loka, tel. št.: 621 -969 in Vili Hof, Obrtnik Skofja Loka, tel. št.: 620-381.
Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas.
Interesenti naj oddajo ponudbo v 15. dneh po objavi v časopisu "Gorenjski glas" v zaprtih kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR na naslov:
OBČINA SKOFJA LOKA, Sekretariat za družbeni razvoj, 64220 Skofja Loka, Mestni trg 15.
Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Industrijska tekstilna dediščina Gorenjske. V Prešernovi hiši razstavila akademski slikar Vinko Tušek slike, kipe in ambient. V galeriji Pungart razstavlja Maja Drakslar likovna dela pod naslovom Ob vodi. V galeriji šenk v Britofu razstavlja Joie Tisni kar. V avli Elektro Gorenjske Kranj na Primskovem razstavlja slike Savo Stranjačevič.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Poslikane panjske končnice. V razstavnem salonu Dolik je odprta fotografska razstava Človek in kovina. V Ruardovi
Sraščini na Stari Savi je na ogled stalna zbirka okamnin iz zbirk oieta Bedita.
SKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka.
TRŽIČ - V Jožefovi dvorani razstavlja skulpture akademski kipar Cene Ribnikar, slike pa slikar Vinko Tušek.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili satirično komedijo Igorja Torkarja REVIZOR 93 - za abonma petek I, konto in izven. Jutri, v soboto, bodo predstavo REVIZOR 93 ponovili za konto in izven. V ponedeljek, 15. novembra, ob 19. uri bo predstava REVIZOR 93 za abonma dijaški V torek, 16. novembra, ob 1930 bodo REVIZORJA 93 ponovili za abonma modri, konto in izven.
KRANJ: JAZZ - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo danes, v petek, ob 22. uri nastopil svetovno znani Green tovm Jazz band iz Ljubljane.
KRANJ: SOBOTNA MATINEJA - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo v okviru sobotne matineje, ki jih pripravlja ZKO Kranj, jutri, v soboto, ob 10. uri Lutkovno gledališče čez cesto uprizorilo lutkovno predstavo SVINČENI VOJAK.
KRANJ: NEVV SWENG KVARTET - V kinu Center bo jutri, v soboto, ob 19.IS koncert Nevv swing kvarteta ob njegovi obletnici obstoja. Pevci bodo nastopiti ob spremljavi a tria.
PREMIERA PODGAN - Gledališče čez cesto Kranj bo v nedeljo, 14. novembra, ob 21. v Ragtime klubu, Sejmišče 2, premiemo uprozorilo Petra Turrinija LOV NA PODGANE. Predstava, ki je nastala v sodelovanju z italijanskim teatrom Drama Recan iz Trenta, bo v italijanskem
^CERKLJE: DOBRODELNI KONCERT - V Zadružnem domu v Cerkljah bo jutri, v soboto, ob 19. uri dobrodelni koncert, ki ga prireja družinski trio Novina iz Gumberka. V programu sodeluje tudi Dekliški pevski zbor s Primskovega pri Kranju. Zbrani denar je namenjen otrokom nevrološkega oddelka Pediatrične klinike za akcijo Veliko srce za male bolnike, vodi jo Nedeljski dnevnik. BLED: URA PRAVLJIC • V gradu Grimšče bodo danes, v
25
petek, ob 17. uri povedali Grimmovo pravljico Sneguljčica, uprizorili lutkovno igrico Čarovna skrinja s Pavlinom in
kljukcem. Uro pravljic bodo ponovili jutri, v soboto, ob 16. uri v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori in ob 1730 še v Lutkovnem gledališču Glasbene mladine v Kulturnem domu um Hrušici
SKOFJA LOKA: KONCERT • V kapeli Loškega gradu bo jutri, v soboto, ob 1930 koncert Mešanega pevskega zbora Cantemms iz Kamnika pod vodstvom zborovodje Janeza Klobčarja. Koncert sodi v okvir proslavljanja 15-letnicc delovanja zbora.
SKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V razstavno prodajni galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 18. odprli prodajno razstavo starinskega pohištva Kulturna dediščina za današnjo rabo.
SKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji ZKO-Knjižnica bodo v ponedeljek, 15. novembra, ob 19. uri odprli razstavo ilustracij slikarja in ilustratorja Gvidona Birolle, soustanovitelja kluba Vesna. Razstavo so pripravili ob 30-letnici slikarjeve smrti in ob prvem bienalu slovenske knjižne ilustracije v Ljubljani. O življenju slikarja bo govoril prof. Andrej Pavlovec.
KAMNIK: RAZSTAVA - V kavarni Veronika bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Cirila Hočevarja.
ČUFARJEVI DNEVI
Jesenice - V Gledališču Tone Čufar bo danes, v petek, ob 11. uri nastopilo gledališče Studiobuehne iz Beljaka s predstavo za otroke Herr Reitzeise macht eine zeitreise avtorice Regine Stcinmctz. V Kulturnem domu na Dovjem pa bo ob 1930 dramska skupina SPD Borovlje uprizorila kabaret na besedilo Frana Levstika Martin Krpan v priredbi Bogomira Verasa. V Kulturnem domu v Zabreznici bo ob 1930 Gledališče Aksa, DPD Svoboda F. Mencinger Javornik-Koroška Bela uprizorilo komedijo Neila Simona Zares čuden par. V Gledališču Tone Čufar pa bo danes, v petek, nastopila dramska skupina KUD Zarja-Trnovlje-Celje s predstavo Zojkino stanovanje Mihaila Afanasjeviča Bulgakova.
Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v Gledališču Tone Čufar slavnostna podelitev Čufarjevih plaket in diplom, sledila pa bo predstava Gledališča Tone Čufar Vaje v slogu Ravmonda Oueneauja.
S ->
Zveza kulturnih organizacij Kranj, * Sejmišče 4, PP 187, w 64000 Kranj, tel.: 064/221-331
CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI
PREMIERA RAGTIME CLUB, SEJMIŠČE 2, NEDELJA, 14. I10VEMBRA,OB 21. URI
GLEDALIŠČE ČEZ CESTO KRANJ IN TEATER DRAMA RECAN TRENTA, ITALIJA:
lil lil
Režija in dramaturgija: Iztok ALIDIČ Igrata: Špela TR0ŠT in Marcandrea BRAGALIM PREDSTAVA JE V ITALIJANSKEM JEZIKU
Literarni večer z Igorjem Torkarjem
NASMEH IN KRASEVSKA TRMA
skofja Loka - Minuli mesec, ko je pisatelj, pesnik, dramatik in publicist Igor Torkar praznoval visok življenjski jubilej, osemdesetletnico, se je tudi osebno pogosteje pojavljal v javnosti vabljen na prireditve, predstavitve, pogovore, intervjuje* Kar te dni ni povedal sam, povedo Se vedno njegova znana dela, pesniške zbirke, proza, televizijske igre, pa dramska dela'
tudi najnovejša, kot je pravkar na oder kranjskega Prešernovega gledališča postavljeni Revizor 93, povsem prenovljena Torkarjeva satirična komedija iz leta 1974, ki so jo krstili v Mestnem gledališču ljubljanskem.
Literarni večer z Igorjem Torkarjem v dvorani Loškega odra je prav tako sodil med prireditve v čast jubilantu. Za uvod v prireditev, ki jo je vodil Marko Crtalič, sodelavec ZKO Skofja Loka, so izbrali Torkar-jevo Balado o smehu, ki jo je avtor po motivih ljudske pravljice izdal pri založbi Lipa v letu 1977. V interpretaciji igralcev Toneta Kuntnerja in Mirana Štefeta ob glasbeni spremljavi na kitaro Uroša Lovšina, je zvenela sveže in aktualno, kot sicer zvenijo verzi, ki jim čas še dodaja ne pa odvzema na vrednosti. Večer ni bil naključno pripravljen v loški gledališki dvorani, saj so organizatorji s tem vsekakor hoteli poudariti Torkarjevo ie dolgoletno povezanost s škofjo Loko, s Poljansko dolino pa še posebej. Gre seveda poleg njegove čustvene navezanosti na Tavčarjeve kraje, tudi za navezanost gledališke vrste, pri kateri je imel ta vitalni mož s kraševskimi "geni", kar tako rad ob vsaki priložnosti poudari, v preteklosti kar precej zraven kot režiser in kot avtor dramskih besedil. To pa velja tako za gledališče
Loški oder kot za >>dežehkou dramsko skupino v Poljanah nad Škofjo Loko, da se ne omenja še drugih gledališč. Seveda je bil odnos (in je še) do gledališčnikov na Loškem nekaj posebnega. Tudi zato, ker je prav med sodelovanjem pri dramskih predstavah v Poljanah spoznal, kaj in kako se ohranja ljubiteljsko gledališče.
Igor Torkar na Loškem odra.
"Ko mi ie Barba iz Poljan na vprašanje, kaj ji pomeni Tavčar, odgovorila z recitacijo na pamet naučenih treh strani o snubitvi Mete iz Cvetja v jeseni, sem zaslutil toplino tistega ognja, o katerem govori Linhart. Ko sem spoznal Podsmrekarja, kmeta, ki je peš z lučjo v roki hodil dobro uro z loških hribov v Poljane na vaje, mi je bilo vse jasno. Tudi zato se splača biti pisatelj, pisati drame, pa čeprav se morda vsi ustvarjalci kdaj' pa sprašujejo o smislu svojega početja. Zdaj sem prepričan • splača se." je zatrdil v pogovoru s svojim spraševalcem Igor Torkar.
Da še vedno zelo verjame iskri, ki greje loške gledališč-
nike, kaže tudi to, da je za uprizoritev svoje prenovljene in obnovljene komedije Vstajenje Jožefa švejka izbral prav Loški oder. Predstavo, v kateri se Torkar posmehuje politiki in političnim strankam, bodo v režiji Marjana Bevka na Loškem odru uprizorili januarja prihodnje leto. Komedijo je prvikrat uprizorilo zagrebško gledališče Komedija v letu 1978, kasneje pa so to uprizarjali tudi na drugih odrih.
Čeprav se Igor Torkar ob podobnih pogovorih nenehno skuša izogniti temi, ki je sicer v dobršnem delu zaznamovala njegovo življenje, na osnovi tega pa je nastal tudi zdaj že znameniti in v več jezikov
prevedeni ter v slovenske* jeziku v treh knjižnih izdaj*" obstoječem romanu Umiranj6 na obroke, pa sta sobesednic8 na ponedeljkovem literarne«11 večeru vendarle tej temi namenila nekaj časa. BUo bi pravzaprav čudno in domala nemogoče preskočiti življenjsko obdobje ustvarjalca, ki ga je ta*0 kot tudi njegove sotovanše zaznamovalo, ni pa bilo zanj usodno. Le še bolj je določu0 njegovo človeško in pisateljski držo oporečnika, kar jo r izpovedoval nenehno, ncJe* romanom Umiranje na obroke, pač pa že od vseh začetkov p11 levičarskem listu 1551, s satiričnimi ob prvi izdaji zaplenjenimi soneti Blazni kronos,^ * zahtevo po "svobodi smeha v Baladi o smehu, s Pisano žogo. Svejkom in drugimi deti do ene zadnjih knjig Meditacije o mojem času in morda še katerim rokopisom, ki ga hrani v predalu. Vedno si je privošči' oblast ali botie rečeno težnje in želje po oblasti soljudi, oblast, ki je brezobzirno uporabljala svojo moč, pribijal fojfi na sramotilni oder v svojm delih, ji razgaljal obraz ko« Ivan Cankar, dokazoval, daj* boj proti izrojeni oblastniški moči vedno aktualen, niko* dobljen, nikoh dokončan. N* bi bil Torkar, če ne bi zlatoust-no ugotovil, da je oblast celo hujša nadloga kot alkohol; pron alkoholu se lahko borimo z dr-Rugljem in sanatoriji, zoper oblast pa ni pomoči... • L** Mencinger, Foto; Gonud šinik
NOVA KULTURNA REVIJA
Revija SRP, oktober 1993/1-2, Založba Lurni, Ljubljana in Fondi Orivja Pala Kranj, 164
Sociološko literarna revija SRP se pojavlja kot nadaljevanje pred desetimi leti ukinjenega Biltena SŠP (Službe za študij programa in občinstva) pri RTV Kot je zapisano v uvodni utemeljitvi, naj bi bila revija posvečena predvsem problemom javnosti raziskovanja v javni radioteleviziji, taki, kot jo jamči zakon o raziskovalni dejavnosti. Vendar je nasproti temu je jamči tudi skopa in toga institucionalna praksa.
Nasproti si tako stojita na eni strani zavezanost stroki, ki se po svoje odziva na določene programe v najmočnejšem javnem mediju, na drugi strani pa pretežno komercialna in političnoin-formativna usmeritev medija. Nastali položaj ni nov. Prav tako v sedanji pluralizaciji političnega in družbenega življenja še niso spremenjeni pogoji nekdanjega ukinjanja v možnost za ponovno vzpostavitev prekinjene socializacije kritične avtorefleksijc medija.
Namesto tega se nevzdržno krepi delež politične in ekonomske propagande medija na škodo kulturnemu in vzgojnoizobraževal-nemu programu. In namesto tega se tudi Revija SRP, kljub prizadevanjem za njeno udejanjanje znotraj institucije umika na področje samorcaltzacije v samozaložruštvu. V tem je tudi razlog, zakaj se je revija lahko pojavila pri kranjskih samozaložnikih Fondih Orivja Pala. Gre za prekinitev načina zavlačevanja in obotavljivosti pri odzivanju na zastavljena vprašanja okrog obnovitve nekdanjega biltena.
Takšen odmik iz institucionalnega okvira revije je tudi v prid drugačnemu branju naslova revije, ki v novih okoliščinah pomeni kratico za vrednote: svobodo, resnico, pogum. Pri tem je svoboda brez dvoma odgovor na njeno institucionalno okrnjeno ustvarjalno svobodo. Resnica je odgovor na njeno institucionalno prikrivanja. In pogum je lastnost, ki človeku v instituciji pogosto umanjka, in je verjetno tudi tista lastnost, kije lahko odločilna pri izdajanju takšne revije. • Franci Zagoričnik
SLIKE
SAVE STRANJANČEVIČA
Kranj - V avli Elektro Gorenjske Kranj na Primskovem so minuli teden odprli novo likovno razstavišče, v katerem se kot prvi likovni ustvarjalec predstavlja s svojo prvo samostojno razstavo slikar Savo Stranjančevič, sicer zaposlen v Elekro Gorenjska.
Stranj ančevič se s slikarstvom ukvarja že okoli 25 let, svoja dela pa je v tem času le enkrat predstavil v tržiškem muzeju. Vse doslej je bilo slikanje zanj dejavnost, ki je javnosti ni predstavljal. S širše zamišljeno samostojno razstavo Stranjančevič zdaj predstavlja slike, med katerimi prevladujejo portreti in tihožitja, medtem ko bo svojo najnovejšo slikarsko usmeritev - upodabljanje krajine, predstavil ob drugi priložnosti. • D .P.
Pred premiero v Ragtime klubu
LOV NA PODGANE
Kranj - Gledališče čez cesto Kranj v sodelovanju z italijanskim teatrom Drama Recan iz Trenta v K oltarnem domu na Visokem te dni zaključuje pripravo na premiero Lova na podgane avtorja Petra Turrinija. Premiera bo v nedeljo, 14. novembra, ob 21. uri v Ragtime klubu v Kranj**
Gledališko sodelovanje med obema gledališčema se je začelo n* pobudo Marcandrea Bragalinija iz Trenta. Dramsko besedilo ** skupni projekt je izbral Iztok Alidič m sicer v italijanski jez* prevedeno dramo absurda in popolnega razkroja avstrijske^' dramatika Turrinija. delo so pri nas že uprizarjali prod leti v
Za tokratno predstavitev je bilo potrebno tekst najprej prevez v italijanščino, nato pa ga je režiser in dramaturg predstave Alidič tudi priredil za dva igralca. Ob Bragaliniju nastopa ie Spe«* Trošt, Id je že sodelovala z Gledališčem čez cesto. Predstav' nastaja v italijanskem jeziku, saj je po premieri in nek'J ponovitvah, repriza bo 16. novembra v KUD France Preše**9 Trnovo v Ljubljani, predvidena za gostovanje po Italiji, najprej °* gledališkem festivalu Krik upanja posvečenem Sarajevu, ki ** začenja naslednji teden v italijanskem Trentu.
Ustvarjalci Lova na podgane so prepričani, da gledalci sploh fr bodo občutili jezikovne pregrade zaradi italijanskega jezika, 01; ne bo potreben prevod. Protagonista - dekle in lovec na podgane' se srečata na velemestnem smetišču, kjer na kraju primernem & odlaganje navlake postopoma odložita vso svojo civilizacijski neobčutljivost in statusno opremo, da bi se končno spoznala ko človeka. Ko pod lupino najdeta človeški izraz - toplino, prideJ0 drugi lovci na podgane...
V predstavi nastopata tudi Jaša Jamnik in Gašper Tič, vend* pa je njun nastop posnet na videu in dramaturško vključen zaključno dogajanje razčlovečenja na odru. Scena je žarni** Josipa Konstantinoviča. • L.M., foto: Gorazd šinik
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Izpad na jugoslovanskem trgu so dokaj hitro nadomestili
Sava izvozi že 80 odstotkov izdelkov
Napoved za prihodnje leto nikakor ni optimistična, saj evropsko gumarsko industrijo pretresa recesija
Kranj, 10. novembra - Kranjska Sava je s sesutjem jugoslovanskega trga izgubila približno 30 odstotkov trga, kar so dokaj hitro nadomestili z večjim izvozom in tako Sava 'uai izvozi že kar 80 odstotkov izdelkov. Na svetovnem trgu Pa je konkurenca ostra, zlasti evropsko gumarsko industrijo Pretresa recesija, zato so cene morali znižati, v letošnjem Prvem polletju v povprečju za 63 odstotke za vse izdelke. To Seveda pritiska na notranje zniževanje stroškov ter na zahteve P° razbremenitvi gospodarstva.
Napovedi za prihodnje leto "ucakor niso optimistične, vsaj g* našo branžo so razmere v cvropi katastrofalne, pravi pre-S^dnik kranjske Save VUjem ^•ner. Rešujejo se s prestrukturiranjem, saj so zaposlenost j* zmanjšali za 20 do 25 odstotkov in nujna je razbre-
menitev gospodarstva.
Z rezultati poslovanja v letošnjim osmih mesecih niso zadovoljni, saj zaostajajo za gospodarskim načrtom. Proizvodnja v tonah glede na načrt zaostaja za 14 odstotkov, prodaja za osem odstotkov. V primerjavi z enakim lanskim
razdobjem je obseg proizvodnje nižji za 6,8 odstotka, prodaja pa je nižja za osem odstotkov. Povečuje pa se izvoz, saj so v letošnjih osmih mesecih izvozili za 96,8 milijona dolarjev, kar je 5,5 odstotka več kot lani v tem času, vendar pa za izvoznim načrtom zaostajajo za 6 odstotkov. Na najzahtevnejše trge so izvozili kar za 81,8 milijona dolarjev, na trge bivše Jugoslavije pa za 15 milijonov dolarjev.
Konkurenca na zahtevnih trgih je ostra, zato konkurenčna sposobnost Savinih izdelkov pada, pri tako velikem izvozu pa na majhnem slovenskem
trgu razlike seveda ne morejo pokrivati. Znižujejo cene izdelkov, v letošnjem prvem polletju so jih v povprečju znižali za 6,3 odstotka, najmanj v tovarni avtoplaščev, ki so bili cenejši za 1,3 odstotka, najbolj pri izdelkih Vist, kjer je bilo znižanje kar 27-odstotno, sledijo pa veloplašči, pri katerih so cene spustih za 12,9 odstotka. Prav pri slednjih je svetovna konkurenca neusmiljena, zato skušajo njihovo konkurenčnost povečati z večjo produktivnostjo, investirajo pa v nove programe, da bodo prišli na trg z novimi izdelki, ki bodo prinesli večji zaslužek.
Stroške so deloma že zmanjšali, potrebno pa je še najmanj 20-odstotno znižanje stroškov, pravi Vinko Perčic, podpredsednik korporacije. To seveda pomeni nadaljnje zmanjševanje zaposlenosti, opuščanje izdelkov, kjer ni prave računice. Dosedanji rezultati so različni, pri nekaterih skupinah izdelkov so uspešni, pri drugih ne, kljub zmanjševanju pa stroški sorazmerno še vedno naraščajo. Pri 5-odstotnem zmanjšanju zaposlenosti in 7-odstotnem zmanjšanju obsega proizvodnje in prodaje so namreč stroški na enoto proizvoda še vedno preveliki. Pri surovinah in materialih cene padajo, tudi pri stroških za plače se približujejo evropskim normativom, seveda pa so pri nas čiste plače bistveno bolj obremenjene kot v Evropi, saj se prispevki in davki sučejo od 110 do 120 odstotkov. • M.V.
Prvič letos dosežen presežek
Kranj, 10. novembra • Septembrski izvoz je bil sicer manjši kot [*ni v tem času, ker se je skrčil tudi uvoz, pa je bila septembrska bilanca menjave s tujino letos prvič pozitivna. V letošnjih devetih Mesecih pa je znašal primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino 221 •nlijonov dolarjev.
Septembra je slovenski izvoz po predhodnih podatkih državne-8a zavoda za statistiko znašal 513 milijonov dolarjev, kar je 17,8 °dstotka manj kot lanskega septembra, ki je bil drugi izvozno "ajmočnejši mesec lanskega leta. Uvoz pa je septembra znašal 479 milijonov dolarjev in je bil za 5,7 odstotka manjši kot septembra Jani. Gibanja so bila torej ugodnejša kot v preteklih mesecih, saj je j*P prvič letos dosežen presežek, ki je znašal 33,6 milijona dolarjev. presežek v menjavi z državami nekdanje Jugoslavije pa je SePtembra znašal 26,6 milijona dolarjev in je bil približno Polovico manjši kot avgusta.
V devetih mesecih letošnjega leta je bil namreč izvoz za 12,3 °dstotka manjši kot lani v tem času, uvoz pa za 4,5 odstotka višji, ^o je bila pokritost uvoza z izvozom le 95-odstotna. . Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnet Slovenije je Nemči-J*» navezanost nanjo se je v letošnjih devetih mesecih celo °krepila, saj je delež s 26,63 odstotka v enakem lanskem razdobju J'arasel na 29,82 odstotka v letošnjem devetmesečju. Povečal se je [Jfdi izvoz v vzhodnoevropske države in v Makedonijo, slabši pa je bu na Hrvaško in v Italijo.
^,3-odstotno povečanje. . Najbolj se je povečal uvoz iz Italije, lani v prvih devetih mesecih Je imel 12,8-odstotni delež, letos v tem času že 16,2-odstotnega, k j*rnu je seveda prispevala cenejša lira. Okrepil se je tudi uvoz iz Nemčije in iz azijskih dežel, najbolj pa se je skrčil iz Hrvaške in ?lcer z lanskega 14,7- odstotnega deleža na 9,6-odstotnega v letoŠnjih prvih devetih mesecih. • M.V.
Svetovna razstava EXPO 93 v Koreji
!^nj, 10. novembra - Pred kratkim smo pisali, kako se Madžari Pripravljajo na svetovno razstavo, ki jo bodo priredili leta 1996.7. jj°vembra pa so zaprli letošnjo svetovno razstavo, ki je bila od 7. Vgusta odprta v korejskem mestu Taejon, 153 kilometrov južno 04 glavnega mesta Seul.
• Svetovna razstava EXPO 93 je bila letos prvič v novi "austrijski državi, korejski gospodarski čudež se je namreč začel Po letu 1962. Korejci so za prizorišče izbrali mesto Taejon, ki ima T3 Korejsko gospodarstvo pomembno vlogo v razvoju znanosti in ennologije. Z naložbami, ki znašajo 3,3 milijarde dolarjev vlada in ,^bni sektor ustvarjata novo "Silicijevo dolino". Izziv nove razvojne poti" je bila tema letošnje svetovne ^azstave, postavili so 27 paviljonov, v katerih so predstavili ezultate razvoja telekomunikacij, prometa, aeronavtike, bioteh-oiogijg in drugih področij iz 113 držav, predstavilo pa se je tudi 33 "jednarodnih organizacij. Pričakovali so približno 10 milijonov i ^kovalcev, koliko jih je dejansko bilo, bodo prireditelji zdaj 2S»° natančno prešteli. Korejska vlada je za razstavo prispevala ?*r milijonov dolarjev, 380 milijonov dolarjev stroškov pa je P°kril zasebni sektor.
Ustanovna skupščina Zveze hranilnic Slovenije
Hranilnica ustanovile svojo zvezo
Ljubljana, 10. novembra - Osem slovenskih hranilnic od trinajstih, ki imajo licenco Banke Slovenije je ustanovilo Zvezo hranilnic Slovenije, saj po dveh letih poskusov v okviru Združenja bank Slovenije niso uspele dobiti ustreznega mesta. Pričakujejo, da bodo s pomočjo svoje zveze učinkoviteje razreševale probleme in imele večjo moč pri nastopanju pred zakonodajno in denarno oblastjo.
V Sloveniji je trenutno trinajst hranilnic, ki imajo licenco Banke Slovenije, Zvezo hranilnic Slovenije je ustanovilo osem izmed njih in sicer Hranilnica Lon Kranj, Mestna hranilnica Krško, Mariborska hranilnica in posojilnica Maribor, Hranilnica Magro Grosuplje, LLT Hranilnica Murska Sobota, Delavska hranilnica Ljubljana, Hranilnica in posojilnica Val Izola in Primorska hranilnica in posojilnica Fiba Koper. Na ustanovni skupščini, ki je potekala v prostorih Obrtne zbornice Slovenije, so za ravnatelja zveze izvolili Slavka Erzarja iz kranjske hranilnice Lon, njegov pomočnik pa je Beno Bajda iz koprske hranilnice Fiba, ki bo prevzela administracijo za zvezo.
Hranilnice imajo manj kot enoodstotni delež na slovenskem denarnem trgu, ubadajo pa se s posebnimi problemi, za katere v bančnem združenju ni bilo posluha. Glavni razlog ustanovitve zveze pa je po Erzarjevih besedah njihovo prostorsko dopolnjevanje, zaradi česar so že zdaj sodelovale, v prihodnje pa naj bi tudi učinkoviteje nastopale pri predstavljanju svoje problematike pred zakonodajno in denarno oblastjo.
K osnovanju lastne zveze pa je prispevala tudi visoka članarina v bančnem združenju, ki je po besedah predstanika koprske Fibe lani za njihovo hrnailnico znašala kar 600 tisoč tolarjev, kolikor je denimo plačala bistveno večja velenjska banka, predstavnik mariborskehranilnice, ki je dejal, da so plačali toliko kot skoraj 30-krat večja sosednja Probanka. Pri članarini namreč premalo upoštevajo velikost banke oziroma hranilnice.
Hranilnice se ubadajo s številnimi problemi, nezadovoljne so predvsem zaradi tega, ker svojim strankam ne morejo ponuditi celotnih storitev, zato niso konkurečni bakam, tudi pri plasmajih so omejitve drugačne kot pri bankah, s prihodnjim letom pa bodo po novih predpisih njihove obveznosti enake kot pri bankah. Vendar se hranilnice ne smejo vključevati v večerni medbančni trg denarja, čeprav poslujejo žiro računi občanov in obrtnikov in imajo na njih nepredvidene prilive, kar zanje pomeni velik izpad dohodka. Banka Slovenije hranilnicam prepoveduje vodenje depozitvnih vpoglednih sredstrev majhnih pravnih oseb, čeprav zakonodaia to dovoljuje, v kratkem naj bi bilo to vendarle urejeno. Na področju menjalništva so hranilnice izenačene z zasebnimi in drugimi menjalnicami, zato morajo te posle opravljati za račun bank, ki prejemajo visoke provizije, ki bi bile seveda za hranilnice dobrošel zaslužek. Dokajšen strošek za hranilnice predstavlja tudi zahtevano jamstvo bank ali zavarovalnic. Hranilnice pa morajo do konca prihodnjega leta svoje poslovanje uskladiti s spremembami zakona, sodijo, da je ta rok prekratek, saj morajo svoj ustanovitveni kapital s 1,5 milijona tolarjev povečati na 68 milijonov tolarjev.
V hranilnicah se zasedajo, da je zanje najpomembnejše zaupanje malih varčevalcev, zato računajo, da bodo večjega dosegli tudi s povezovanjem. Po končani dokapitalizaciji so zaradi skupnega opravljanja poslovnih funkcij predvidene tudi kapitalske povezave. Razmišljajo pa o oblikovanju sklada za pokrivanje rizikov pri poslovanju hranilnic, saj je nesmiselno, da se denar v te namene odliva v banke in zavarovalnice. • M. V.
Odmev na članek "Kupujmo domače blago"
Ekar spomnil na "Slovenski proizvod-slovenska kakovost"
Kranj, 10. novembra - Predsednik GZS Dagmar Šuster je na zadnji seji upravnega odbora predlagal geslo "Kupujmo domače blago", s čimer naj bi pospešili gospodarsko rast. Na članek, ki samo ga naslovili s tem geslom, se je odzval Franc Ekar, direktor Gorenjskega sejma, poslal nam je kopijo pisma, s katerim je predsednika zbornice spomnil na projekt "Slovenski proizvod - slovenska kakovost".
Projekt "Slovenski proizvod - slovenska kakovost" je prav na kupovanje domačega blaga naravnan projekt, vendar nam zbornica pred dvema letoma ni bila v pomoč, prej obratno, zato pozdravljam to geslo, je v pismu predsedniku Šustru zapisal Franc Ekar. Hkrati pa ga je povabil na skupščino Združenja SQ, ki bo v petek, 12. novembra, ob 11. uri v hotelu Kokra na Brdu, kjer bodo podelili listine letošnjim dobitnikom znaka SQ. Združenju SO je po triletnih prizadevanjih letos uspel dogovor z ministrstvom za znanost in tehnologijo in znaki SO so tako postali kolektivna blagovna znamka.
Pismu predsedniku zbornice pa je Franc Ekar priložil pisno predstavitev ustanove "Made in USA", ki so jo pred tremi leti brez večjega odmeva poslali tudi vladnim institucijam, s čimer so skušali dopovedati, da je projekt "Slovenski proizvod - slovenska kakovost" zasnovan na podobnih zasnovah.
Neprofitno ustanovo "Made in USA" je leta 1989 ustanovil Joel Joseph, ki se je v vladi ukvarjal s trgovinskim deficitom in propadanjem ameriške industrije. Ustanova promovira ameriške izdelke, vsako leto izda vodič, ki predstavlja najboljše ameriške proizvode in storitve. Skratka, Američanom svetujejo, naj kupujemo domače blago, ker je to dobro za domače gospodarstvo, za ohranitev ameriškega standarda. Domači izdelki so nemara dražji, toda, v ceno so kij učene poštene plače delavcev, ugodni delovni pogoji, zaščita okolja in druge sestavine ameriškega načina življenja. V treh letih je članstvo ustanove "Made in USA" naraslo na 35 tisoč, vključila so se številna združenja, sindikati, družbe ter posamezniki, ki s članarino pokrivajo stroške ustanove.
Zaradi svoje množičnosti ustanova vse bolj vpliva na trgovinsko gospodarsko zakonodajo. Trenutno se ukvarjajo s cenovnimi maninacijami, saj pomagači tujim firmam omogočajo, da se izognejo ameriškim taksam, kar gre v milijarde dolarjev. Zahtevajo, da uvozniki objavijo vse podatke o izdelku, da se uvedejo povračilni tržni ukrepi, da se znatno podaljša "čakalna doba" za vladne uslužbence, ki se žele zaposliti pri tuji firmi. Skratka, v boju za pošteno trgovino, prehitevajo vlado in ministrstva, saj je ustanova nepolitična in se ji ni treba ozirati na politične vplive.
Tudi ameriška ustanova "Made in USA" kot merilo uporablja vsaj 50-odstotni ameriški vložek, dodatno pa, da je družba ali tovarna v ameriški lasti. Tudi znamka "Made in Germanv" zahteva 43-odstotni nemški vložek, avstrijska znamka A pa vsaj 50-odstotni. Povsod pa so te znamke tudi razpoznavni znak kakovosti, zlorab pa praktično ne poznajo.
INSTRUMENTI
SILAN, d.o.o., Ljubljana, Šlandrova 10, na podlagi pogodbe o posredovanju in pooblastila ISKRA INSTRUMENTI OTOČE, d.o.o., razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih nepremičnin:
1. Polovico skladišča kemikalij na prc. št. 40674 k.o. Zaloše, v izmeri 113 kvad. m, s pripadajočim zemljiščem v isti izmeri in visokogrelni skladiščni objekt na pare. št. 405/5 k.o., Zaloše, v izmeri 720 kvad. m., s pripadajočim stavbnim zemljiščem v isti izmeri. Izklicna cena obeh objektov je 390.000,00 DEM, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Javna dražba bo 26. novembra 1993, ob 10. uri v prostorih Iskra Instrumenti Otoče d.o.o., Otoče 5 a, 64244 Podnart.
2. Dražitelj mora najmanj 3 dni pred dražbo vplačati varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene na žiro račun Iskra Instro d.o.o., št. 51540-601-27237 aH sredstva deponirati na blagajni podjetja.
3. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v treh dneh brez obresti. Varščino, vplačano v gotovini, bomo vrnili takoj po končani dražbi.
4. Varščino se sklene v 3 dneh po zaključeni javni dražbi. Celotna kupnina pa mora biti plačana v 30 dneh od sklenitve pogodbe, sicer se vplačana varščina zadrži, morebitno že sklenjeno pogodbo pa prodajalec razveljavi.
5. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražltelja in izpisek Iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Sloveniji.
6. Vse dajatve vezane na prenos nepremičnin plača kupec.
7. Nepremičnine se prodajajo po načelu "videno - kupljeno".
Vse dodatne informacije so na voljo v podjetju Silan, d.o.o., Ljubljana, Šlandrova 10, tel.: 061/374-876, 374-472, 372-625.
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Suzuki ima novega generalnega zastopnika
Suzuki, VValter VVolf in partnerji
Servis in prodaja na enem mestu
skofja Loka, 10. novembra - V ponedeljek, 15. novembra, od 10. do 17. ure bo v avtoservisu Paulus v škofji Loki promocija novih VoDumagnovih in Audijevih vozU, saj bo servis poslej pooblaščen
MEŠETAR
rudi za prodajo voziL
V dolgoletni tradiciji avtoservisa Paulus v Škofji Loki bo to nov korak, saj bo poslej servis in prodaja na enem mestu. Letos namreč mineva 62 let, odkar je Leopold Paulus v škofji Loki odprl prvo in edino avtomehanično delavnico daleč naokoli. Hkrati pa mineva 25 let, odkar je Leopoldov sin Janez leta podpisal pogodbo o servisiranju vozil Audi in kasneje še vozil Volkswa-gen. Janezov sin Stane, ki je delavnico prevzel leta 1986, je ohranil specializacijo servisa, zdaj pa mu bo dodal tudi prodajo vozil.
'! i		:        i HiMI	
			
Z ustanovitvijo novega mednarodnega podjetja Suzuki Wolf in partnerji je Suzuki na slovenskem trgu kot eden zadnjih japonskih avtomobilskih proizvajalcev dobil svojega uradnega zastopnika in distributerja. Podjetje Suzuki VVolf in partnerji je zanimiva združba, saj ima v njem večinski delež kanadski poslovnež slovenskega rodu Walter VVolf, ki je bil v svoji poslovni karieri lastnik enega najuspešnejših moštev v formuli 1 in v motociklističnih tekmovanjih, zato si v novem podjetju veliko obetajo od dveh preizkušenih in uspešnih blagovnih znamk, hkrati pa je to tudi VVolfova vrnitev v avtomobilski svet.. Novi zastopnik, ki je organizacijsko in poslovno organiziran po standardih, kakršni sicer veljajo v svetu, je glede oskrbe slovenskega trga z avtomobili in rezervnimi deli vezano na podjetje Suzuki Avstrija, kar je z ekonomskega vidika bolj optimalno ai kot neposredna navezava na tovarno Tako obljubljajo, da bo N nVOlIPI l3nXl*i 79111011191 ft 10 llHl rti21* povezava koristna predvsem za kupce Suzukijevih avtomobilov. VlUVCIlU IdllM/ Ldl IICI IJuJU IC IVA/ 11 Idi IV Poleg konkurenčnih cen obljubljajo ugodne prodajne pogoje (za     „     .  _ . 1V T
zdaj bo to možnost nakupa na kredit), kakovostne servisne storitve in Zagreb, 7. novembra (Morel) - Lastniki tekočih računov pn oskrbo z rezervnimi deli. Za vsa vozila iz prodajnega programa (swift Zagrebački banki lahko po po 7. novembru dvigajo na čeke in terenca samurai in vitara) novi zastopnik zagotavlja enoletno neomejene vsote denarja. Doslej so namreč lahko dvignili le 400 garancijo brez omejitve kilometrov in šestletno garancijo na tis°č hrvaških dinarjev. Od tujceVTz držav, ki niso pripadale bivši prerjavenje, pomembno pa je, da bodo takšne pogoje zagotovili Jugoslaviji, ter delavcev na začasnem delu v tujini banka odslej tudi za tiste lastnike suzukijev, ki so vozila kupili pri dosedanjih odkupuje brez omejitve devize in devizne čeke, pripadniki pooblaščenih prodajalcih. Unproforja in tujci s prebivališčem v eni izmed bivših jugoslo-
vanskih republik pa banka dnevno odkupi devize v protivrednosti 100 mark. To velja tudi za Slovence, lastnike počitniških hiš, ki si sedaj razbijajo glave, kako naj bi na Hrvaškem zamenjali devize, da bi poravnali davke.
Zeleni telefon SKB banke
Kranj, 1L novembra - SKB banka je uvedla zeleni telefon, kakršne poznajo drugod po svetu, pri nas pa je prvi V banko lahko telefonirate brezplačno.
Na telefonski številki 080 15-15 lahko od ponedeljka do petka, med 9. in 14. uro dobite vse informacije o poslovni ponudbi SKB banke. Telefon pa je odprt tudi za mnenja, pritožbe in predloge, kar naj bi prispevalo k boljšemu delu banke.
Zeleni telefon zdaj deluje poskusno, njegovo delovanje pa bodo prilagodili odzivu javnosti. Končni cilj SKB banke je, da bi zeleni telefon nudil komitentom štiriindvajseturni servis in da bi uvedli neposredno prodajo svojih storitev skupaj s svetovanjem. Trenutno je v prodajni inreži pet pooblaščenih prodajalcev, v prihodnjih dneh pa jih bodo imenovali še nekaj. Kot nam je uspelo
izvedeti bo pooblaščeni prodajalec in serviser za Gorenjsko v Kranju. Uviaa DiiUam ii Lrli i ftmta« Vozila in večina rezervnih delov bo v centralnem skladišču v Ljubljani  J0ZIC3 KULlm   V KIUDU UVOl
in v zalogi pri trgovcih, tako, da bo dobava takojšnja. wwa-iwv« ■
Letno naj bi na slovenskem trgu prodah 1000 suzukijev, kar je ob dozdaišnjem zanimanju verjetno uresničljiv cilj, predvsem pri prodaji modela svrift, ki je bil v sosednji Avstriji pred dnevi razglašen za najčistejše in najbolj ekonomično vozilo. Ko bodo razmere na trgu popolnoma urejena, naj bi Suzuki v Sloveniji imel podoben tržni delež kot v Avstriji, to pomeni med dvema in dvema in pol odstotkoma. Podjetje Suzuki VVolf in partnerji, ki ima sedež v Ljubljani načrtuje tudi prodajo motociklov Suzuki, ki naj bi jih začeli uvažati že v začetku prihodnjega leta, če pa bo šlo vse po načrtih bodo spomladi ponudili trgu tudi tako imenovani modri program. Na sliki: Suzukijev prodajno servisni center v Ljubljani. • M. Gregorič
Koliko za sadike jablan, hrušk, sliv...
Ker se je že začel čas jesenske saditve sadik sadnega drevja, teh dneh živahno tudi v drevesnicah. Poglejmo, kolikšne so cea*1
Cvetličarna Maja Planina, Kranj
* jablana
* hruška
* češnja
* višnja
* sliva
* leska
* ribez, josta
* maline
550.00 SIT 550,00 SIT 770,00 SIT 770,00 SIT 660,00 SIT 330,00 SIT 135,00 SIT 135,00 SIT
Semesadika Mengeš
* jablana
* hruška
* sliva
* breskva
* marelica
* češnja
* višnja
* ribez, josta
500,00 srr 500,00 srr
650,00 SIT
700,00 srr
800,00 SIT
700,00 srr
700,00 SIT
120,00 srr
<*[fflm
POSEK LN ODKUP LESA
Plačilo v 30 dneh ali takoj (- 5%) TupaUče 21, Preddvor Tel./fax: 064/45 420 _
DREVESNICA
Porenta Janko, Sv. Duh 44, Tel.: 632-045
nudi cenjenim strankam naslednje vrste sadik:
jablane, hruške, slive, češnje, marelice, breskve, ribez in josfc Se priporočam0'
DREVESNICA
Prevc Janez, Dorfarje 34, Žabnica, tel.:633-281,
nudi naslednje vrste sadik:
Jablane, hruške, slive, iešnje, marelice in ribez.
SE PRIPOROČAMO!
RRHI
DREVESNICA
Zakotnik Jože, Dorfarje 32, Žabnica, tel.: 633-313
nudi cenjenim strankam naslednje vrste sadik:
jablane, hruške, slive, češnje, narek* breskve, višnje in ribeza. Na zalogi so tuđ stare sorte jablan in hrušk.
SE PRIPOROČAMO!
Kranj, 1L novembra - Gostja kluba gorenjskih direktorjev Dvor bo v četrtek, 18. novembra, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Jožica Puh ar.
V prehodnem razdobju je to eno najpomembnejših ministrstev, saj je v Sloveniji že približno 140 tisoč brezposelnih. Zato je razumljivo, da je to ministrstvo stalno na prepihu, njegove odločitve pa so ključnega pomena za marsikatero podjetje. Jožica Puharjeva je na svojem položaju je v tretji vladi, še prej pa je bila namestnica. V nadaljevanju bo mag. Mitja Borko predstavil nacionalni program kakovosti.
ZNIMIE CEHI SREDSTEUA Vim/OMSUMl
Želite prihraniti kakšen tolar? Izkoristite 20% znižanje cen insekticidev, herbicidov in fungicidov ter ostalih sredstev za varstvo rastlin v prodajalnah Semenarne v Kranju in v Škofji Loki in dočakajte pomlad pripravljeni na boj s škodljivci in boleznimi!
VČASIH JE ZA NAKUP NOVEGA AVTOMOBILA POTREBNO TAKO MALO
Dobava takoj - homologacija - osnovna cena do registracije le okrog 850.000 SIT - zagotovljeni rezervni deli in servis po vsej Sloveniji - avto odpeljete že, če imate 150.000 tolarjev ali LB Kartico - 800 cem - 26 KVV - 5 vrat in dovolj prostora za štiri odrasle potnike - poraba le 4,5 1/100 km pri hitrosti 60 km/h.
Pooblaščena prodajna mreža:
GLOBUS MOTORS Ljubljana 0609-615-923.
061-1682-061/445. AVTOMERKUR Ljubljana
061- 317-771, 303-066, 316-159, AVTOMOBIL Maribor 062-38-478. SPEKTRA ORBIT Celje
063- 411-298. IPI COMMERCE Novo Mesto
068- 24-409, HEUREKA Brežice 0608-65-599. MICRA T Koper 066-37-229. AVTO TWINS Ptuj
062- 796-334. ULA Trebnje 068-44-231, PIGAL Nova Gorica 065-32-732. AIDNA Žirovnica
064- 802-689. AVTOHIŠA MAGISTER Radovljica 064-715-190. AVTOCOMMERCE Murska Sobota
069- 21-830. AVTOLUCKY Rogaška Slatina
063- 816-776. AVTO R Ljutomer 069-81-988. KORMORAN Radlje 0602-71-228.
tU.
TEHNO IMP£X
INUtNATlONM 0 0 0
GlOeUS MOTO« INTERNATtONAl. d d
EKSKLUZIVNO ZASTOPANI! IN OlSTMMUCIiA MARUTl AVTOMOBILOV
Mini Pekova Deteljica v Tržiču
Pekova trgovina Deteljica v Bistrici pri Tržiču, ki jo prav gotovo ni potrebno posebej predstavljati, je največja trgovina z obutvenim programom v Sloveniji. Stalno je razstavljenih več kot 5000 različnih čevljev, tako da bodo med njimi našli kaj zase tudi najbolj zahtevni kupci. V svoji ponudbi imajo širok izbor moške in otroške, v kletni etaži pa tudi ženske obutve za vse priložnosti. V dodatnem programu je pestra izbira športne obutve, planinskih čevljev in smučarskih čevljev ter bund, trenirk, smučarskih kombinezonov, nogavic, dežnikov in še marsičesa drugega.
In ker gredo v prodajalni Deteljica * korak z modnimi tokovi, še posebej opozarjajo na novo konfekcijo jesen " zima 93/94 in veliko izbiro modne obutve iz Pekovega izvoznega programa, *fl katerega so pripravili še posebej ugodne cene.
Pred kratkim pa je Peko v centru Tržiča, na Trgu svobode 24 odprl prenovljeno bivšo prodajalno vzorčnih izdelkov, ki se na novo urejena imenuje Mini deteljica. V njej m včasih prodajali samo vzorčne modele Čevljev številka 37 in 41, zdaj pa so popolnoma prenovili prodajni program, tako da so v prodaji vse vrste modne in športne obutve in kar je še posebej pomembno, v vseh velikostih, ponudbo so zaokrožili še z zimsko športno konfekcijo.
V prodajnem paviljonu Deteljica in v prodajalni Mini deteljica poleg ugodnih cen Peko omogoča tudi ugodne plačilne pogoj«' saj boste lahko nakupovali z odloženim plačilom na več čekov. Trgovski paviljon Deteljica v Bistrici pri Tržiču je odprt vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure. prodajalni Mini deteljica pa vas pričakujejo vsak dan od 8. do 18. ure in ob sobotah o° 12. ure.
SVET KRANJSKIH SINDIKATOV
Informacije kranjskih sindikatov za delo In življenje
sindikalni žiro računi
Po Zakonu o reprezentativnosti sindikatov (Ur.l. RS St. postane sindikat pravna oseba z dnem izdaje odločbe o "•"arnbi statuta. Po 13. členu omenjenega zakona pridobi lastnost pravne osebe tudi tisti sindikat, ki je deloval ob uveljavitvi *e8a zakona, če v roku 30 dni po uveljavitvi zakona predloži v hrambo statut oziroma pravila od delovanju sindikata.
Po 3. členu navedenega zakona hrambo statuta zahteva poraščena oseba sindikata. Zahtevi za hrambo morata biti Priložena zapisnik z ustanovitvenega sestanka in statut, katerega hramba se zahteva. Statut se mora glasiti na ime sindikata, ki ga Predlaga, opremljen mora biti s štampiljko tega sindikata ter opisom njegove pooblaščene osebe. Hkrati mora biti iz starta razvidno, da ga je sprejel zbor članov sindikata ter datum sprejetja. Na podlagi pravilno predložene zahteve in v tem od-stavku navedenih prilog izda minister, pristojen za delo, oz. Predstojnik upravnega organa odločbo o hrambi.
Sindikati v podjetjih, zavodih, pri delodajalcih in drugih organizacijah, organih občin, organih republik - vložijo zahtevo in dokumentacijo, navedeno v 2. odstavku tega dopisa, na oddelek 18 gospodarstvo občine, v kateri imajo sedež.
Pri SDK imajo lahko odprte žiro račune samo tisti sindikati, ti so pravne osebe. Zato naj sindikati do 30.11.1993 Službi družbenega knjigovodstva dostavijo:
1. statut sindikata, ki mora biti popolnoma enak statutu, ^ je bil vložen v hrambo pristojnemu organu (lahko je iden-fčna fotokopija statuta);
2. odločbo (ali fotokopijo odločbe) o hrambi statuta, ki jo J* izdal pristojni organ.
Sindikatom, ki do 30.11.1993 SDK ne bodo posredovali teh dokumentov, bo SDK ukinila žiro račun in sredstva prenesla na račun -699- (sredstva po žiro računih, ki se ne uporabljajo).
Zahtevano dokumentacijo pošljite na naslov: SDK ^ODRUŽNICA 51500 Kranj, Oddelek RIR, 64000 Kranj, s,°venski trg 2 ali dostavite osebno na isti naslov ali v ekspozi-ture SDK v Škofji Loki, Tržiču, Jesenicah ali Radovljici, ki bodo dokumentacijo posredovale oddelku RIR.
Predsedniki sindikatov naj čimprej poskrbijo za ureditev Ornenjene dokumentacije. Za dodatna pojasnila lahko pokličete Svet kranjskih sindikatov.
Pripravil: Adolf Sitar
Svet kranjskih sindikatov SINDICOM d.o.o.
agencija
za posredovanje dela
V skladu s koncesijsko pogodbo ministrstva za delo posredujemo:
^ sočasno ali občazrKi dela delavcem oziroma izvajalce tak/h de/podjetjem, poa)emikcm m obrtnikom
^ zac^itvebrezposelnimosebcm poklicev
^ zaposlitve za chhvce, ki is^jodrvgo zaposlitev
Podj«t|a, f^jetniki, obrtniki in iskolci delo, vx^imovas, da noro sporočite svojapofrebepock^mzapcđiM.V
<>bojesrron$kozoxkM^^
rešitev. Lahko nas obiščete oli pokličete vsak delavnik od 7. do 15. ure.
^Senciifll Kranj, Slovenski trg 3
** posredovanje dela    telefaks; 213-296
KJER NE BO DOBREGA DELAVSKEGA SOUPRAVLJANJA, IMAJO ZANIČ SINDIKAT!
Sindikat In novi sistem delavskega soupravljanja, kakršnega predvideva zakon o soupravljanju, sta sicer vsebinsko In Institucionalno povsem ločena mehanizma za uresničevanje pravic In interesov delavcev. Vendar pa je delavsko soupravljanje v celoti odvisno od sindikata. Brez dobrega sindikata namreč delavsko soupravljanje ne bo niti zaživelo niti kasneje delovalo.
Razlogi, zaradi katerih si upamo trditi, da v podjetjih sploh ne bo prišlo niti do izvolitve svetov delavcev in formalne vzpostavitve drugih predvidenih mehanizmov delavskega soupravljanja (predstavništvo delavcev v organih upravljanja ipd.), če se v tem smislu ne bo ustrezno angažiral sindikat, so naslednji:
1. Zakon ne predpisuje nobenih rokov za izvedbo posameznih opravil v zvezi z vzpostavljanjem formalnih organov in predstavništev, prek katerih se bo izvajalo delavsko soupravljanje, kakor tudi ne za uveljavitev celotnega sistema delavske participacije v podjetjih. Zakon torej nikogar k ničemur ne priganja.
2. Zakon podjetju (delodajalcu) in njegovim organom ter poslovodstvu ne nalaga popolnoma nobenih obveznosti v smislu njihovega angažiranja za uveljavitev delavskega soupravljanja, ampak so glede tega lahko popolnoma pasivni. Prepričano smo lahko, da v praksi tako tudi bo, kajti med našim mene-džmentom iz razumljivih razlogov večinoma ni zaznati prav nobenega navdušenja nad kakim delavskim soupravljanjem ne v takšni ne v drugačni obliki.
3. Zakon celoten možni sistem delavskega soupravljanja ponuja kot fakultativno in ne kot obligatorno zadevo. To pa pomeni: če bodo delavci to pravico izkoristili, jo bodo imeli, sicer jim je ni nihče dolžan zagotoviti. Za svoje soupravljanje bodo torej morali delavci poskrbeti sami, ali pa ga sploh ne bodo imeli. Ker pa je jasno, da je edina organizirana sila delavcev sindikat, je jasno tudi to, da delavci soupravljanja ne bodo dobili, če ga ne bo zagotovil s svojo aktivnostjo njihov sindikat. Le malo je namreč verjetno, da bi se pojavile kake samoiniciativno organizirane skupine delavcev, ki bi se bile za lastno veselje pripravljene ukvarjati s to zahtevno akcijo, ki med drugim potrebuje tudi zelo močno strokovno podporo. Le-to pa spet lahko zagotovi le sindikat s svojimi pravnimi in drugimi strokovnimi službami.
Tudi, ko bodo v posameznem podjetju že izvoljeni svet delavcev, predstavniki delavcev v nadzornem svetu oz. drugem ustreznem organu upravljanja in delavski direktor ter formalno vzpostavljeni drugi mehanizmi in pogoji za delavsko soupravljanje, le-to ne bo moglo živeti in učinkovito delovati brez permanentne "politične" in strokovne podpore sindikata. Dva razloga sta za takšno trditev, in sicer:
1. Sistem delavskega soupravljanja je omejen le na posamezno podjetje. Organi delavskega soupravljanja izven tovarniških plotov ne bodo imeli nobenih formalnih medsebojnih povezav in asociacij, v okviru katerih bi lahu.o usklajevali usmeritve za svoje učinkovito delovanje in si zagotavljali nujno potrebno strokovno podporo za svoje delo. Sindikat pa vse to ima. Zato bo moral biti pač sindikat tisti, ki bo odigraval vlogo agensa celotnega sistema delavske participacije, vsebinsko osmišljal delo organov soupravljanja tako glede ožjih kot tudi širših interesov delavcev ter zagotavljal ustrezen strokovni pristop pri njihovem delovanju.
2. Tudi tuje izkušnje so pokazale, da delovanje organov delavskega soupravljanja, ki so prepuščeni sami sebi in nimajo ustrezne zunanje politične in sindikalne podpore, kaj kmalu samo od sebe zamre ali pa, kar je še huje, pade pod popolni vpliv menedžmenta. Taki organi potem ne zastopajo več interesov delavcev, pač pa so popolnoma v službi interesov delodajalcev in bi bilo zato z vidika delavcev bolje, da jih sploh ne bi bilo. Eklatanten primer takšnega delovanja "delavskih" organov so prav gotovo številni sedanji, še obstoječi "delavski" sveti v družbenih podjetjih.
Ob vsem povedanem torej lahko le ponovimo naslovno trditev, da bodo prav nivo, obseg in kvaliteta delavskega soupravljanja, ki jih bodo dosegli v posameznem podjetju, najboljši pokazatelj tega, kakšen je njihov sindikat
Mato Gostiša
Pri Študijskem centru Sveta kranjskih sindikatov je že
izšel tudi 11. del priročnika
KAKO AKTIVIRATI NOVI SISTEM DELAVSKEGA SOUPRAVLJANJA
(Avtorja: Mato GostiSa, Aljosa Drobnlč)
Prva knjižica (I del) vsebuje KONKRETNA NAVODILA IN PRIPOROČI!A. SINDIKATOM PODJETIJ ZA AKCIJO ter celotno besedilo ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU, druga knjižica (H, del) pa se vse ostalo, kar potrebuje praksa, in sicer:
• VZORCE VSEH POTREBNIH SPLOŠNIH AKTOV* Partlcipacijski dogovor: Poslovnik sveta delavcev, Sta-tarna ureditev soupravljanja
ter
• KAKO VOLIMO SVET DELAVCEV - Navodila in obrazci ta delo volilnih organov.
Vsebina I. dela
I. DOBILI SMO ZAKON O SODELOVANJU DELAVCEV PRT UPRAVLJANJU (1. Nekaj o osnovnih pojmih, 2. Predstavitev zakonskega modela, 3. Takoj v akcijo), II. SINDIKAT ALI SOUPRAVLJANJE? UMETNA DILEMA! (1. Funkcije sindikata ostajajo neokrnjene, 2. Primerjalna analiza sindikalnih in soupravljalskih funkcij, 3. Sklep), III. NAVODILA IN PRIPOROČILA SINDIKATOM ZA AKCIJO (1. Družbena podjetja, 2. Javna podjetja, 3. Družbe, 4. Banke in zavarovalnice, 5. Zadruge, 6. Zavodi) ter besedilo ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU (Ur. I. RS št. 42/93).
Vsebina II. dela
STATUT DELNIŠKE DRUŽBE (I. Določbe o nadzornem svetu, ki se nanašajo na delavsko predstavništvo, II. Določbe o upravi družbe, ki se nanašajo na delavskega direktorja, III. Določbe o sodelovanju delavcev pri odločanju skupščine, IV. Druge dopolnilne oblike in dodatne pravice delavske participacije, V. Začasne in nadomestne rešitve, VI. Končne določbe).
PARTICIPACUSKI DOGOVOR - (I. SPLOŠNE DOLOČBE - NORMATIVNI DEL, - II. INDIVIDUALNO URESNIČEVANJE PARTICIPACIJSKIH PRAVIC DELAVCEV, III. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU NA NIVOJU PODJETJA (A. Svet delavcev, B. Delavski direktor, C. Predstavništvo delavcev v nadzornem svetu, D. Sodelovanje delavcev v skupščini, E. Skupni komiteji); OBLIGACIJSKI DEL - V. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI PODJETJA IN SVETA DELAVCEV (1. Pozitivna izvedbena dolžnost, 2. Negativna izvedbena dolžnost, 3. Reševanje medsebojnih sporov, 4. Organ za razlago dogovora, 5. Posledice neizvrševanja dogovora) VI. KONČNE DOLOČBE.
POSLOVNIK SVETA DELAVCEV (I. Splošne določbe, II. Oblikovanje sveta, III. Oblikovanje odborov sveta, IV. Odločanje sveta, V. Sklic sveta in potek seje, VI. Izvolitev in imenovanje delavskih predstavnikov v organe podjetja, VII. Nadzor nad delom delavskih predstavnikov v organih podjetja, VIII. Sklic zbora delavcev, LX. Posvetovanje članov sveta z delavci in organiziranje osebnega izjavljanja delavcev, X. Odgovornost članov sveta, XI. Sodelovanje s sindikati, XII. Končne določbe).
KAKO VOLIMO SVET DELAVCEV (I. Uvod, II. Načela volitev članov sveta delavcev, III. Volilni organi, IV. Kandidacijski postopek, V. Volitve - Glasovanje, VI. Postopek za odpoklic, VII. Varstvo volilne pravice in stroški volitev, VIII. Obrazci -1. Sklep o razpisu volitev, 2. Sklep o razpisu volitev v novoustanovljeni družbi, 3. Pisni pristanek kandidata za člana volilnega organa, 4. Predlog kandidata, 5. Soglasje kandidata za člana sveta delavcev, 6. Sklep o zavrnitvi kandidature, 7. Sklep o potrditvi kandidature, 8. Glasovnica, 9. Zapisnik o delu volilnega odbora, 10. Zapisnik o delu volilne komisije 11. Zahteva za odpoklic člana sveta delavcev,. VIII. Priloge -Določitev enotnih standardov za ureditev volišč Republiške volilne komisije).
■-—---:-■-:-——-—:-■—■-:-
Oba priročnika bosta nepogrešljiv strokovni pripomoček sindikalnim zaupnikom, pravnikom, kadrovskim delavcem, članom volilnih komisij in bodočih svetov delavcev za hitro in učinkovito uveljavljanje sistema delavskega soupravljanja v praksi. Naročite ju lahko pisno ali telefbnično pri Svetu kranjskih sindikatov, Slovenski trg 3, 64000 Kranj, tel. <064) 213*280. Cena prve knjižice jc 500 SIT, druge pa 1500 SIT.
GORENJSKI GLAS • 10. STRAN
OGLAS
Cokla - največja prodajalna obutve na Gorenj kem
Pa najbrž ne bomo preveč zgrešili, če ugotovimo, da so na Primskovem, v ulici Mirka Vadnova 19, pred dobrim mesecem v prostorih Kokre odprli kar največjo tovrstno prodajalno obutve v Sloveniji. Sicer pa, prepričajte se sami.
Kranj, novembra - Zvone Kordež, doma iz Zaloga pri Cerkljah, se je naučil izdelave cokel in copat pri gospodu Kosu v Mostah pri Komendi. Tam je delal kar nekaj let, potem pa se je poskusil kot samostojni obrtnik. Sicer pa je copatarstvo Že kar nekako v rodu, saj je že njegov stric delal copate, babica pa jih je prodajala po hišah; vendar ne za denar, ampak za živež. Dolga leta jih je potem prodajala tudi na tržnici v Kranju. Pa tudi na sejmih po slovenskih mestih sta bili babica in kasneje Zvonetova mama. Takrat še ni bilo avtomobilov. Zjutraj je babica ali mama vzela cekar in s kolesom se je napotila še v trdi temi proti Domžalam, od tam pa naprej z avtobusom. Ko pa je Zvone "vzel" obrt, je mama dan hodila na ljubljansko tržnico in prodajala copate. Potem pa je Zvone kupil stroje, proizvodnja se je povečala In začel je delati za Pekovo prodajno mrežo poznane cokle Macho.
Morda je tale uvod za seznanitev, da je na Primskovem v ulici Mirka Vadnova približno mesec dni odprta velika pro-
dajalna obutve, malce nenavaden. Pa vendar je uvod še kako povezan s prodajalno na Primskovem. če ne drugega,
potrjuje nasvet in ugotovitev, da boste v Cokli na Primskovem resnično dobili obutev, strokovno in po meri, zaradi katere Vas ne bo glava bolela. Ker pa je glavobol lahko povezan tudi s stroškom ali visoko ceno oziroma denarnico, Vam tudi po tej plati zagotavljamo, da Cokla ni prodajalna, v kateri bi morali ob nakupu seči globoko v žep.
Prva trgovina Cokla je bila najprej v Tavčarjevi ulici v Kranju. Kar nekaj časa je potrebovala ta prodajalna, da je postala poznana. Potem pa so priložnostni kupci začeli ugotavljati, da je pravzaprav to trgovina z zelo dobrimi in cenenimi izdelki. Kranjčani so
trgovino Cokla v Tavčarjevi ulici tako vzeli "za svojo".
Z osamosvojitvijo Slovenije in izgubo južnih trgov se je Cokla spoprijela (kot Poslovni partner Peko) med prvimi. Najprej je sledila otvoritev nove trgovine Cokla v Gregorčičevi ulici (za Globusom) v Kranju. Ponudba se je povečala in postala vse bolj pestra. Poleg osnovne usmeritve, da morajo biti izdelki v Cokli poceni, so se odločili tudi za samopostrežno izbiro in prodajo. Prodajalke so v trgovini zgolj za to, da svetujejo, kupec pa izbira in se odloča sam.
Tovrstno ponudbo in prodajo so kupci neverjetno lepo sprejeli. To nam je vlilo pogum in voljo in odprli smo trgovino v Kamniku na Titovem trgu, potem pa še v Ljubljani na Kraigherjevi ploščadi pod Metalko in v Javnih skladiščih (Hala D). Danes vse trgovine dobro poslujejo. Ves čas pa nas je spremljala ena sama velika težava: premajhen prodajni prostor. Končno pa smo zdaj rešili s pomočjo Kokre na Primskovem tudi ta problem. V najem smo dobili prostor s 300 kvadratnimi metri, ki ima tudi velik parkirni prostor. Prepričani smo, da je tudi kraj primeren, čeprav je izven strogega mestnega središča. V tujini so nenazadnje vsi večji blagovni centri na obrobju mest. Primskovo pa danes vse bolj postaja
zanimivo blagovno predmestje Kranja, saj ni tedna v mesecu, da ne bi tukaj odpirali kakšne nove prodajalne ali lokala," nam je povedala vodja trgovin Cokle Marija Kordež.
Samopostrežna trgovina Cokla na Primskovem, z moškim, ženskim in otroškim programom ima zelo pestro in raznovrstno ponudbo. V njej boste dobili gumijaste škornje, zdaj še posebej iskano gora-tex obutev (zračna in nepre-močljiva), ortopedske natikače (fly - flot), kavbojske škornje (mladi jih poznajo), Lumberjack program (to so priljubljeni "piščanci" in drugi modeli). Zares velika je izbira copat od številke 18 do največje 46 (ortopedskih, sobnih, razni natikači...). Zdaj, ko se bližajo Miklavž, Božič in Novo leto pa imajo v Cokli tudicopate različnih oblik (papige, opice, slončki, lev, garfieid, pes, zajčki, miške,
punčke, avtomobili...). V zalogi pa imajo tudi delavske čevlje za vsak letni čas in seveda tudi cokle z lepotni' mi napakami po zelo ugodnih cenah.
Cokla ima čevlje od vseh slovenskih proizvajalcev, od uvoženih pa največ iz Italije; in to s čimmanj posredniki, da so zato lahko tudi čimcenejši-
Poleg pestre Izbire P* Imajo v Cokli tudi vse kar sodi k negi In vzdrževanju obutve. Če pa Vas bo med obiskom v Cokli presenetil dež, boste v njej dobili tudi dežnik.
Trgovina Cokla na Primskovem v ulici Mirka Vadnova je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od & ure do 12.30. Če vas kaj zanima, v Coklo lahko pokll-čete tudi po telefonu (ell sporočite po faxu) na številko (064) 241 - 433.
COKLA COKLA COKLA
otroški natikači fly flot
990-1.490 SIT
cokle "MACHO"
790-1.800 SIT
otroški gumijasti škornji nepodioženi
840-1.200 SIT
otroški gumijasti škornji podloženi
1.6001.700 SIT
ženski gumijasti škornji
nepodloženf 1.090 SIT
ženski gumijasti škornji podloženi   1,100 SIT
moški gumijasti škornji nepodioženi   QQQ §|y
moški gumijasti škornji podloženi ij00S|T
moški podloženi gležnar
usnje     6.100 SIT
moški čevlji usnjeni
4.460-6.150 SIT
ženski gležnarji elegantni gladko usnje, semiš
5.990 SIT
otroški gora-tex 21 - 34
2.990 - 3.990 SIT
"piščanci"
ženski in moški gležnar podložen s krznom, surova guma
5.160-8.390 SIT
(LUMBERJACK) BARKA (35-45)
5.250-5.780 SIT
hišni copati 250 SIT ' f ly f lat natikač(m inž)
1.290-1.530 SIT
ženski natikač --n C|T z gumo /HUOII
moški natikač fcn cit z gumo 70U&II
razni mehki natikači v raznih barvah  450-990 SIT celi topli copati (m + ž)
1.100-1.760 SIT
otroški copati
450-1.150 SIT (ortopedski)
PRIMSKOVO -KOMUNALNA CONA
ŠUCEVAUL
PTT
ELEKTRO KOMUNALA
DINOS PLINARNA
KRANJ
BRNIK
POSEBNA PONUDBA
moški čevlji (usnje - guma) 2.990 SIT ženski salonarji 0 QQn C|T
zgornji del usnje, podplat um. masa £.«79U OI I
ženski visoki semiš črn škorenj (nizka peta) 4.990 SIT ženski natikač 390 SIT
JOŽE KOŠNJEK
Slika: GORAZD SIIMIK
&!žualni pogovor: IGOR BAVČAR, predsednik Demokratske stranke
Nastaja nova politična stranka sredine
Socialistična stranka Slovenije, Demokratska stranka in Zeleni - ekološko socialna stranka so v ponedeljek predstavile sporazum o začetku povezovanja in združevanja, ki bo končano z ustanovitvijo nove stranke sredinske opredelitve. Socialistom na zadnjih volitvah ni uspel pohod v parlament, Demokratska stranka in Zeleni - ekološko socialna stranka pa imata v državnem *boru po šest poslancev. Skupaj 12 in po nastanku nove stranke bo to najmočnejša opozicijska stranka. O nastajanju nove stranke in njenih usmeritvah smo se v torek pogovarjali s Predsednikom Demokratske
_J^5en|/ ste javnost seznanili s £?*azumom o povezovanju in ^""Sevanju treh strank. Kje ste **W stične programske točke "»zakaj prihaja sedaj do tBrvtevanJa?
vBAVČAR: "To ni nova stvar, včerajšnja tiskovna konferenca Jc samo neka logična posledica r°'8oletnega sodelovanja teh j^h strank v okviru tako im-tttovane male koalicije. Mi smo jf okviru male koalicije, skupaj ~ 8 socialdemokrati, sodelovali ^drugi slovenski vladi, da smo z ^lenimi sodelovali že v prvi *J*di, s socialisti pa Se posebej Pj>tem, ko so predlagali izvedbo Plebiscita o vseh vprašanjih, ki •°,zadevala osamosvojitev. Tu-**J ni bilo bistvenih razlik. Prav :**o pa tudi programsko med j*BU strankami ni toliko razlik, °* ne bi mogli najti skupnih Predvsem pri krepitvi :**ološko neobremenjene police sredine in postavljanju jjjternative sedanji vladajoči Politiki. Potem ko so odšli j^aldemokrati v vlado in ko Jc njihovo novo vodstvo programsko zakoličilo politični Prostor tam, kamor sicer sodijo slovenska ljudska stranka in Poloma tudi Slovenski krščans-10 demokrati, se je naSa skupina strank odločila, da začne z ^kim procesom povezovanja 10 združevanja in s tem dobi Programsko politično težo tudi v parlamentu. Mi smo s tem **čeli. Upam, da se bo ta proces hitro nadaljeval. Radi bi se
DER SPIEGEL 42/1993
stranke Igorjem Bavčarjem.
pripravili na bližajoče se lokalne volitve in okrepili svojo infrastrukturo v občinah. Te stranke imajo kader in druge potenciale, da to lahko storimo. Za lokalne volitve bo treba najti tudi druge politične partnerje in nova stranka se bo pri tem prilagajala različnim razmeram v občinah.**
Kakšna bo nova stranka?
BAVČAR: "Končni cilj je nastanek novega političnega subjekta. To bo sredinska politična stranka, ki bo v veliki meri nadaljevala tradicije sedanjih strank. Kar se naše stranke tiče, mi ne nameravamo odstopiti od lastnih programskih izhodišč in mislim, da nam tudi ni treba. V bistvu gre za moderno stranko, ki na vprašanja odgovarja celostno. Danes moderne stranke, ki nima odgovorov na socialna vprašanja, gospodarska vprašanja, ekološka vprašanja, praktično ni. Tudi iz tega stališča je treba iskati sodelovanje s tistimi političnimi subjekti, ki imajo to zapisano v vrhu svojega programa. To tri stranke to imajo in zato je to povezovanje dobrodošlo."
Namere o motnem povezovanju demokratov in socialistov z liberalnimi demokrati so torej pokopane?
BAVČAR: "Z Liberalno-de-mokratsko stranko ie povezovanje odprto praktično od časov, ko je razpadel Demos,
ko smo vstopili v prvo vlado. Potem smo sli samostojno na volitve, kasneje je bilo nekaj neuspelih poskusov zbliževanja, pa tudi v novo slovensko vlado se zaradi njenega nejasnega programa nismo zeleh vključiti. Pri poenostavljanju slovenskega političnega prostora pa je potrebno pričakovati, da bo prišlo Še do določenih sprememb. Ah je naš korak nastajanja moderne stranke na sredini poleg Liberalno-demok-ratske stranke korak k LDS pa je odvisno predvsem od te stranke in dogodkov znotraj nje."
Kaj pa vaši nekdanji partnerji socialdemokrati?
BAVČAR: "Ker gre za do-
godek ah dokument, ki govori o začetku povezovanja, so vse opcije še odprte. Mi bomo vsekakor govorih še z drugimi političnimi subjekti. Odprti smo do vseh dodatnih pobud in tako so tudi glede socialdemokratov opcije še odprte."
Nastajajoča stranka ima v državnem zboru 12 poslancev: šest Demokrati in prav toliko Zeleni - ekološkosocialna stranka. Gre sedaj zaradi medstrankarskega povezovanja tudi za boljše sodelovanje obeh poslanskih skupin.
BAVČAR: "Absolutno. Dogovor strank govori o takojšnjem začetku usklajevanja dela obeh poslanskih skupin.
Sijoče oci
žg_v otroškem vrtcu otroci napadajo drug drugega 0§sjlje poznajo iz televizije in družine.
pva otroka se igrata drug P cg drugega, oba stara štiri in j**' leta. Fantek se igra z železni-?°> deklica pa zlaga kocke v stolp, ^enadoma Petra udari malega z pjo od kock z vso silo po glavi. ^*j se Še nikoli nista prepirala.
^fichael sedi cele ure, ne da bi ^deloval, v nekem kotu. Nenadoma vstane zgrabi igračko -Punčko in ji izpuli roke. Kot da ? ne bi nič zgodilo, steče fantek
a svoje prejšnje mesto. Opažanja kot ta, so vsakdanja republiki. Že od nekdaj so se j?oči tepli, praskah, suvali. V ~*°njem Času, menijo pedagogi,
, je vedenje otrok spremenilo. Drugače kot še pred dvema /eaii leti, pravi znanstvenik J^nz-Lothar Fichtner iz Han-ki se ukvarja z vzgojo, Prihaja sedaj "vznemirljivo pogosto do izbruha nasilja, ki **ayidezno nima vzroka." Njeni
^rovančki, pravi vzgojiteljica iz Pokrajine Rheinland-Pfalz, ved-r* Pogosteje delujejo kot "mah ^rilni stroji, ki z bleščečimi očmi "•kemijo k zmagi." .Ne samo v velikih mestih, ^jnveč vse pogosteje tudi na r?*eh šokirajo otroci svoje varile z nenadnimi izbruhi agresije. r°oga izmed važnih vzrokov za
o žalostno stanje vidi Fichtner v
^> da ima naraščaj vse manj Priložnosti, da na lastno pest "Okriva svet. Ze najmlajše, kritizira Ficht-
er. ki naj bi po nalogu ministra /J kulturo Rolfa Wernsteda £fO) dežele Niedersachsen
formiral predšolsko vzgojo, 2| D' starši načrtno vodili od
ncga doživljajskega otoka do
drugega, enkrat v restavracijo, drugič na igrišče, tretjič v park pravljic.
V vmesnem času pa otroci od teh do šest let zbirjao izkušnje iz druge roke. Video, televizija in računalniške igre nadomestijo lastno doživljanje. Že predšolske otroke, kot je odkrila deželna poslanka Cristine Mul-ler iz Mainza (CDU), starši pogosto puščajo same pri filmih "z visokim deležem nasilnih scen, kot so He-Man, Turtles, Realitv Shows".
Ob ponedeljkih izbruhne v nemških otroških vrtcih prava groza. Po elektronskih boiih za konec tedna otroci Lego kocke predelajo samo še v pištole, meče in nože, pravi neka vzgojiteljica.
Takoj zjutraj v skupini morajo mnogi otroci svoja srečanja z video m televizijskimi junaki posnemati, da sploh morejo videno doumeti. Drug drugemu udarjajo glave ob tla ah ob steno. Ni redko, da močnejši še krepko udari, ko drugi že pade na tla ali krvavi iz nosa. Vzgojitelji so vznemirjeni, ker njihovi varovanci sploh ne zaznavajo meje bolečine ne pri drugih ne pri sebi.
Marsikateri tri- do šestletni otrok prebije v času od petka opoldne do nedelje ponoči pred televizijskim zaslonom tudi po 30 ur, so ugotovili pri raziskavah v Hamburgu, pogosto je to celo njihov lastni televizor. Mnogi otroci znajo dobro ravnati z video rekorderjem in si
Rvaj oči se otroci:
Ob ponedeljkih izbruhne prava groza
skrivaj ogledajo videokasete, ki so se jih starši sposodili v videoteki.
še preden gredo v vrtec, v marsikateri družini otroci zjutraj že gledajo filme. Za otroke edince, katerih je vedno več, je elektronika najvažnejši partner za komunikacijo.
Nevarnost vpliva televizije je po mnenju hamburškega znanstvenika za področje vzgoje Petra Stručka še povečana zato, ker pretirano gledanje televizije zelo omejuje izživljanje in gibanje otrok. Mnogo je takih predšolskih otrok, ki ne znajo več držati ravnotežja, hoditi nazaj ali voziti kolo, da ne govorimo o plezanju na drevesa.
Dva od treh predšolskih otrok, tako Struck, imata slabo držo. Skoraj vsak tretji otrok med tri ah šest leti ima preveliko težo, vsak tretji pa ima motnje gibanja.
Vzgojiteljice lahko ukrepajo le, če starši sodelujejo. Pogosto pa so le-ti celo ogorčeni, če vzgojiteljice opozarjajo na iz televizijskega programa priv-
zete navade ah pripravljenost njihovega naraščaja na nasilje.
V stiski zaradi nezaposlenosti ali pretesnih stanovanj je staršem "težko biti kos svojim vzogiteljskim nalogam", pravi
Eredstojnik otroškega vrtca Fdo Schultheis iz Mainza. Schuldheis je spoznal, da v mnogih družinah starševsko nasilje nadomešča "pravila za vsakdanje skupno življenje". Ta izkušnja pojača težnje otrok, da se orientirajo po svojih televizijskih junakih, ki se uveljavljajo s pestmi.
Reformist Fichtner priporoča, da naj bi vzgojiteljice tako pogosto kot le mogoče delale s svojimi varovanci ekskurzije v trgovske hiše, policijske postaje, na kmetije, m gradbišča, da bi otroci na ta način že zgodaj spoznah pravo življenje. Izdelovanje lučk in obiskovanje igrišč • to ne zadošča več. Fichtnerjev preprosti nasvet, bi lahko postal, tako kot ostale socialne mere neizvedljiv zaradi pomanjkanja denarja: Za izlet v realnost ni dovolj osebja.
Prevedel M. Mulej
Demokracija kot ekonomija
Prek kratkim sem se pogovarjal z enim najbolj uglednih in vplivnih slovenskih ekonomistov. Beseda je tekla o naših sedanjih ekonomskih in siceršnjih razmerah in perspektivah. Glede gospodarstva - zanimivo - ni bil črnogled. Rekel je, da je le-to trdoiivo ter da se vendarle restrukturira in prilagaja novim trinim razmeram. Navedel je nekaj ekonomskih kazalcev v prid povedanega, potem pa se je vsulo iz njega. Kako dobro uro sem bil nato spovednik: molčal sem, se tu in tam začudil, pokimal, spustil kak oh, a, neverjetno... Tisto, kar je njega očitno spravilo na rob obupa, je sicer znano dejstvo, da je pri odločujočih -največ gorkih je letelo na račun sedanjega slovenskega parlamenta - prisotna popolna odsotnost ekonomskega načina razmišljanja. Politična elita ima polna usta ideologije, kate izjemno zagretost za popravljanje zgodovine, osebne zamere dviga na raven občega (celo nacionalnega) interesa, obsedena je s pravičnimi delitvami" (kot v najboljših realsocialističnih časih), pri čemer pa skoraj nihče ni pripravljen zastaviti svojega ugleda in vpliva, da bi porabo končno le uskladili z razpoloiljivim dohodkom. Kar po tekočem traku se odvijajo dejanja, nastajajo zdruienja in ustanove, ki dejansko pomenijo kontinuiteto verbalno sicer obsojenega prejšnjega enopartijskega sistema. Namesto demokracije nastaja partitokracija. "Ni nam pomoči,'' pravi, "šmarnica in ozke doline so naredile svoje". Trda je ta njegova sodba. Dobesedno vzeto cika na našo genetsko okvaro, torej: Imamo sploh vedrejšo prihodnost?
Bodi kakor koli, marsikaj, kar se ta čas dogaja pri nas, nam zagotovo ni v korist, pa tudi v čast ne. A če človek podvomi o čemerkoli od tega, je odgovor protagonistov vedno enak- To je demokracija. Najmanj, kar lahko rečem, je, da ljudje o tem, kaj je demokracija, mislijo zelo različno. Vzemimo opredelitev: Bistvo demokracije je v tem, da dovoljuje vse, kar ni izrecno prepovedano. Kaj ta definicija pomeni za odnos demokracija -ekonomija? (Predpostavljam, da je v tem odnosu ne le smiselno, ampak celo potrebno razmišljati.)
Demokracija (pustimo to pot vnemar mnoštvo zapletenih definicij tega pojma), takšna, kot jo danes poznamo v razvitem svetu, je izšla iz meščanskih revolucij. Pravna driava, avtonomnost zakonodajne, sodne in izvršne oblasti, varovane pravice in svoboščine drtavljanov, svoboda mišljenja, ustvarjalnosti, govora in združevanja, itd. so vsebina tega pojma, ki ima zadnjih 300 let magično moč, dasiravno je bil in še je različno razumljen in pogosto tudi zlorabljan. In kaj ima vse to opraviti z ekonomijo? Seveda ima.
Dejstvo namreč je, da so meščanske revolucije s tem, ko so pregnale srednjeveško zatohlost, osvobodile človeka fevdalnih spon in duhovnega suženjstva, edini takratni Resnici (del katoliškega izobraienstva je o tem drugačnega mnenja), odprle pot neomejeni človeški ustvarjalnosti, ki danes postaja obče priznan dominanten proizvodni tvorec. Demokracija, ekonomsko vzeto, je torej sistem drulbenoekonomskih odnosov, ki v največji motni meri ne le omogoča, ampak tudi stimulira sproščanje ustvarjalnih človekovih potencialov. Rezultat vsega tega je trg idej. Tako kot na trgu blaga in storitev - na tem trgu pa še posebej - v končani konsekvenci vedno odločajo preference kupcev (v tem primeru volivcev). Idealno bi bilo, da bi se na tem trgu vedno srečevala mnoiica kupcev in mnoiica ponudnikov idej. To bi bila demokracija v smislu neomejene svobode. A temu ni tako, ker je tudi na "trg" (demokracija torej) - tako, kot drugi trgi - strukturiran. Eden najpomembnejši strukturnih elementov tega "trga" so politične stranke, kipa niso le spodbujevalec idej, svobode, enakosti, itd., nujno so tudi ovira svobodnemu ustvarjanju, delovanju, zdrutevanju, itd. Kot nič človeškega torej tudi ta trg ni idealen, zato imamo namesto izvirno razumljene demokracije bolj ali manj v vseh parlamentarnih demokracijah opraviti s partikracijo - vladavino strank.
To se ve, a se to pogosto hote ali nehote pozablja. V slovenski druibi npr. se je mislilo, da formalna ustanovitev "trga idej" -parlamentarne demokracije torej pomeni te tudi iiveti demokratično. Seveda ne! Kot vsak drug (parcialni) trg je tudi ta lahko le produkt razvoja - terja svoj čas, sredstva, ustanove in navsezadnje kupce in prodajalce.
Pri nas je ta čas prav kaotično stanje na tem področju. Komaj so odzvenele fanfare in bi morali začeti iiveti po demokratičnih načelih, te se trg idej (s tem pa motnost ljudi) omejuje. Tako, kot je bil v prvih povojnih letih potreben in zadosten pogoj za zasedbo katerega koli vplivnega delovnega mesta članstvo v takratni edini stranki, je danes potrebno članstvo v kateri od vladnih strank Poznavalci pravijo, da je ta čas kadrovanje povsem fevdalizirano. Biti "naš" pa je novo ime za kompromitirano "moralno politično primernost". Jasno je, da se je tako "ponudba" na trgu idej le malo obogatila, kar pomeni, da naša arutba s t L "sivo substanco" še vedno ne ravna gospodarno, dasiravno se ve, da je to domala edini vir (resurs), ki ga imamo.
Ti in drugi primeri kaiejo na to, da med demokracijo in ekonomijo vendarle obstaja korelacija. Drugače rečeno: tudi v razmerah (takšne ali drugačne) demokracije je treba ekonomsko razmišljati in seveda delovati, ker je pač, kot pravi pregovor, zapitek na koncu vedno treba plačati.
Moj prijatelj ekonomist ima torej prav, ko pravi, da je ta čas pri nas nekaj infantilnosti,otroškosti ali razvojne zaostalosti, da so naša ravnanja prepogosto ekonomsko neracionalna in da vse več tetav, s katerimi se otepamo, ne korenini več v boli ali manj oddaljeni preteklosti, ampak so posledica (ne)aejavnosti aktualne oblasti.
Pravijo, da so najboljši rušitelji vedno najslabši graditelji Morda v tem koreniniio naše sedanje teiave? Brez uspešne ekonomije • vsaj na dolgi rok - pa se ve, da ni demokracije.
Viktor Žakelj
CVETO ZAPLOTTMIK
Priznanje za turistično kmetijo Pavovc s Sela pri Bledu
Svinja kotila, gostje
Danica Lukanc: "Gostje ne smejo občutiti, da si slabe volje, žalosten... Ko je, na primer, v hlevu poginila krava, bi najraje jokala, vendar sem se morala vživeti z njimi ter peti in plesati/'
Selo pri Bledu, 9. novembra - Zadružna turistična agencija Vas in Turistična zveza Slovenije sta v ponedeljek razglasili rezultate letošnjega ocenjevanja turističnih kmetij v Sloveniji. Posebna komisija je na osnovi ocen in mnenj gostov, ki so preživljali dopust na kmetijah, prvo mesto prisodila kmetiji Urška z obronka Pohorja, drugo Pavovčevi kmetiji s Sela pri Bledu in tretjo mesto kmetiji E rdel je - BIO iz Bele krajine. Priznanje je bilo tudi razlog, da smo obiskali Pavovčevo kmetijo in se "zapletli" v pogovor z Danico Lukanc, ki je ob pomoči moža, sinov in mame, "srce in duša" njihovega kmečkega turizma.
* Kot piše v obrazložitvi priznanja, ima turizem na vaši kmetiji ie kar dolgo tradicijo...
"Ko sem po sedemnajstih letih zaposlitve ostala doma na kmetiji, se je izkazalo, da tudi kmetija ni toliko velika, da bi zagotavljala primeren dohodek. Že smo začeli graditi stavbo za kmetijske stroje, ko
Med domačimi jedrni, ki jih ponujajo turistom, je tudi ena z zanimivim imenom - gorenjska kaj-la. In kaj je to? Gre za zelje, ki je (skupaj z mesom, začimbami in vsem drugim) pripravljeno tako, da bi ga - vsaj tako smo hudomušno slišali -Se zajci radi Jedli In se zredili do sto kilogramov.
so nas prepričali, da bo pametneje, če jo uredimo za potrebe kmečkega turizma. Tato smo tudi štorih. Zdaj se ob kmetovanju ukvarjamo s turizmom že osemnajsto leto. Imamo Sest sob prve kategorije, v katere lahko sprejmemo štirinajst gostov."
* Pred leti ste v bližini začeli graditi tudi družinski hotel Kako kaže z njim?
"Če se ne bi zapletlo, bi lahko v njem že tri ali štiri leta sprejemali goste. Zdaj nam ne preostane drugega kot to, da
Eočakamo na odločitve iz jubljane. Stavba, v kateri bi lahko naenkrat postregli za en avtobus gostov, je v četrti gradbeni fazi in bi jo lahko s pomočjo posojil v pol leta uredih za turistične potrebe."
* Vaši (hotelski) "sosedje" z Bleda se pritožujejo nad
zadnjimi turističnimi sezonami. Kako je bilo pri vas?
"Letošnja sezona je bila zelo dobra, saj v osemnajstih letih še nikdar nismo imeli tohko gostov kot tokrat. Veliko je bilo novih, še več povratnikov, ki so premagali strah zaradi vojne v bližini Slovenije. Za prvega novembra smo bih še polno zasedeni, zdaj je manjši predah. Za novo leto imamo rezervirano že od junija. Pri nas bodo silvestrovali predvsem tujci. Ne da domačih gostov ne bi hoteli, vendar je za Slovence značilno, da se za takšne stvari odločajo šele v zadnjih dneh oz. potlej, ko izračunajo, da si to lahko privoščijo."
"Pred desetimi leti se je dalo s kmečkim turizmom bolje zaslužiti, kot se zdaj, vendar tudi zdaj ne smemo jamrati: zaslužek je, le delati je treba."
* Kateri gostje so najboljši?
"Pri nas je okrog devetdeset odstotkov Italijanov, Nemcev, Holandcev in drugih tujih gostov, približno desetina je domačih. Najboljši gostje so domači. Niso posebej zahtevni, so prijazni. Ko se že enkrat odločijo za dopust, ne gledajo dosti na to, koliko bodo zapravili, vsekakor pa precej manj kot, denimo, Nemci, ki pazijo na vsako marko. Tudi med domačimi gostje so razlike. Najbolj si dajo duška Štajerci."
* Kaj je pri kmečkem turizmu najpomembnejše?
"Ob urejenosti kmetije, čistoči v hiši in prijaznosti tudi udobje, ki ga dajejo sobe prve kategorije, še ni dovolj. Najpomembnejša je hrana pa tudi vzdušje. Človeku zelo prija, ko mu, na primer, gost iz Amerike pripoveduje, Kako so mu v Muench-nu svetovali, da naj gre med dopustom na Bledu jest k Lukancu. V dveh poletnih mesecih imamo na zajtrku tudi po trideset gostov, na večerji okrog štirideset. Poleg "naših" so tudi iz blejskih hotelov in od drugod."
* Omenili ste vzdušje, razpoloženje... Kako ga ustvarite?
"Gost mora čutiti, da ni številka, ampak član neke velike družine. Tisti, ki se odločajo za turizem na kmetiji, morajo na ta "davek" računati. Zgodi se, da se večerni klepet z gosti zavleče pozno v noč ah celo v jutro, zjutraj pa je treba iti v hlev. Če ima kdo od
Pavovčeva kmetija ima dvajset hektarjev zemlje, od tega polovico obdelovalne in polovico gozdov. Redijo štirinajst glav živine, imajo pa tudi prašiče, piščance in purane. Vse, kar doma pridelajo, tudi doma prodajo.
gostov med dopustom rojstni dan, moramo paziti, da ga ne izpustimo in da ga zjutraj ob zajtrku že čaka steklenica žganja s klobaso, šopek cvetja* voščilnica ali kaj podobnega. V kleti hiše smo uredilibar, kjer se gostje lahko zadržujejo vso noč, si sami strežejo in točijo-
Za nekatere goste je bil, denimo, velik dogodek, da so lahko vso noč "v živo" sprernlj jali, kako je svinja "kotila" mlade. Dogodek so poslikali in posneli, vsako novo "rojstvo nazdravili s šampanjcem-Gost nikoh ne sme občutiti, da si slabe volje, žalosten. Ko jena primer, pri nas v hlevu >oginila krava, bi najraje joka-a, vendar sem se morala vživeti z gosti, ki so prav tedaj peh in plešah."
Misij on - nastavitev kompasov
Jesen je čas, ko se narava začne umirjati in pripravljati na zimski počitek. Sadovi so pospravljeni, nič zanimivega se več ne dogaja, svetle poletne barve se vse bolj zlivajo v dolgočasno sivino. Kljub temu melanholičnemu ozračju, pa po škofjeloških župnijah kar vre. Nobenega sledu ni o bližajoči se zimi. Misijon, ki je potekal v Škofij Loki in sosednjih župnijah, je dodobra ogrel srca Skofjeločanov Misijonarji so se potrudili in v cerkvi, ali pa na obiskih po domovih, skušali nagovoriti slehernega človeka. Le malokdo bo lahko po misijonu rekel, da se ga ni nič dotaknilo.
Nekatere od misijonarjev in domačih župnikov smo sredi misijona, v nedeljo, prosili, da nam odgovorijo na nekaj vprašanj. Z nami so bili: jezuit p. France Zupančič, g. France Prelc, g. Vinko Paljk, dekan g. Andrej Glavan in p. Jože Kunšek.
/. Kakšen pomen ima misijon na splošno in kakšnega za Škofjo Loko?
G. Glavan:
Prvotno so bili ljudski misij oni namenjeni tistim ljudem, ki so vero zapustili ali pa je šlo za oznanjevanje evangelija v tujih deželah. Za nas v Škofji Loki pa pomeni misijon obliko utrjevanja in poglabljanja vere, ki usiha po vsej Evropi. Seveda pa pod misijonom razumemo tudi zavzemanje za versko brezbrižne, zanemarjene, nepoučene. Pri tem pa moramo upoštevati tudi tiste, ki imajo napačne predstave o Bogu ali pa živijo, kot da Boga sploh ni.
Misijon nam pomaga nastaviti kompase v pravo smer, h krščanski lestvici vrednot in odkrivati Kristusov program. Kristus je namreč rekel, da je prišel zato na svet, da bi imeli Življenje in sicer življenje v izobilju. Polno življenje pa je življenje v ljubezni, v veri, je mir srca. Odkrivali naj bi smisel življenja, pa tudi trpljenja-
2. Kako pogosto je običajno misijon in koliko časa bo trajal?
Po stari navadi naj bi bil misijon v župniji vsakih deset let. V tem času se že "nabere" toliko stvari, da je župnija potrebna temeljite obnove. Ker pa je
[>remalo duhovnikov, da bi ahko sodelovali kot misijonarji pri duhovni obnovi, kar misijon v nekem smislu tudi je, bolj pogostih misijonov ne more Siti.
Misijon v Škofji Loki je letos v treh župnijah: Stari Loki, škofji Loki - sv. Jakob in Sv. Duhu ter v kapucinski cerkvi. Župnija Suha pa je misijon že imela.
3. S kakšnimi občutki ste prišli v Škofjo Loko, se vam zdi ta misijon drugačen od tistih, ki ste jih že imeli?
G. Prelc:
Zame je to tretji misijon. Bil sem že v Beli krajini, pa tudi v
Pazinu v Istri. V nekem smislu
fre tu za čisto drugačno delo, v istvu pa je človek povsod isti. Slovenci smo v tej državi, že tako močno med seboj prepleteni, da ne gre več za neke tipično različne ljudi v posameznih okoljih, vse je en sam misijon. Ni bistvenih razlik, so pa ponekod razlike v načinu razmišljanja, v vedrini in zadržanosti v življenju. Že če primerjam samo Portorož in Škofjo Loko, lahko vidim, kako različno je npr. sodelovanje ljudi, otrok pri maši. Za misijon v Škofji Loki smo zato pripravili več sklopov misijonskega delovanja. Prvo so splošni govori, ki zajemajo temeljne točke krščanstva in so več ali manj namenjeni vsem ljudem. Drugo pa so posamezne skupine, s katerimi se srečujemo. To so otroci, zakonci, pevci, mladina, ostareli, ali pa tudi kakorkoli prizadeti. Tu ni bistvenih razlik, otroci so si povsod med seboj podobni. S temi posameznimi skupinami se jc
lažje srečati, jim je lažje spregovoriti, saj so problemi, ki jih čutijo ljudje, več ali manj enaki.
Težje pa je srečanje z vsemi verniki hkrati, v cerkvi. Težko je poznati ljudi in najti način govorjenja, razmišljanja in temo, ki bi vsem ustrezala. Če ne goviriš iz življenja in če ne gre to, kar poveš skozi osebno izkušnjo, je težko misijonariti. Zato je treba pri splošnih govorih vedno govoriti iz osebne izkušnje. Sam se trudim, da bi uporabljal čimveč takih primerov in izkušenj iz življenja. To vsi razumejo, ljudem se takrat odprejo oči in hote ali nehote prisluhnejo.
Pri novi evangelizaciji gre za velik premik. To se pozna tudi pri misijonarjenju. Kar nekaj poudarkov, vidikov, ki so danes morda bolj v ospredju ah pa so celo novi, bi lahko našteli: Najprej je tu pomembnost človeške osebnosti. Ta izhaja, izvira iz Svete Trojice. Sledi skupnostna dimenzija človeka. Tu gre najprej za medsebojne, medčloveške povezave, potem pa tudi za našo povezanost z Bogom. Pomen vsake osebnosti je v graditvi skupnosti.
Tretji vidik misijonarjenja v današnjem času, tudi v Škofji Loki pa je poudarek na božji besedi, ki naj postane življenje. Ne gre le za teorijo, temveč za prakso - živeti vsak dan iz božje besede. Gre za odkrivanje evangelija v praksi, da se evan-
?elij uresniči v našem življenju, 'etrti vidik pa je problem trpljenja. Ljudje danes čakajo na odgovor, kaj je ranjenost človeka, skupnosti, družine in v čem je smisel trpljenja. O tem se je treba veliko pogovarjati,
treba je poiskati ključ, do te
rane, da jo lahko zdravimo,
celimo.
G. Zupančič:
Ljudje danes žele slišati ne le podajanje nekega nauka, temveč pričevanje nas samih. Bistveno je življenje iz vere in pričevanje pred ljudmi. Siti smo besed, temeljna je lastna izkušnja.
4. Česa konec 20. stol. najbolj potrebujejo tako kristjani kot nekristjani? Se srečujete tudi z nevernimi?
G. Prelc
Misijon vključuje tudi delo z nevernimi in tistimi, ki niso nič slišali o evangeliju. Ta dimenzija je prisotna, vendar deloma v drugem planu. Misijon pa naj bi predvsem zajel vso maso krščenih. Če jih bo nagovoril, bo po misijonu morala božja beseda močno odmevati v njihovi okolici tudi navzven. To pa je ključ za pristop k nevernim, ki jih bodo gotovo slišali, videli, da so drugačni. V programu misijona so tudi obiski. Mnogi ne morejo v cerkev zaradi bolezni ali druge prizadetosti, zato so potrebni osebni obiski. Tudi to je evangelizacija.
G. Glavan:
Zanimiv ie primer iz Trsta, kjer so naredili poskus, da bi na poseben način oblikovali domačo Cerkev in jo poskušali približati krajevni Cerkvi. Tako so družine v stolpnici, bloku ali soseski povabile sosednje družine, naj pridejo v njihovo stanovanje ob določenem času na pogovor, mašo. Tako so ljudje prihajali več dni, celo nekaj tednov. Rastla je živa Cerkev ob veliki pomoči in sodelovanju raznih novih gibanj, kot je neokatehumenat, Marijino delo, in se je kot taka
lažje vključila v institucionalno župnijo.
Evangelij, osvetljen z osebnimi izkušnjami, je vedno aktualen-
S. Katere teme so zajete v govorih in pogovorih, Četrti dajete poudarek? G. Paljk:
Skupaj z vašimi župniki ifl kapucini smo se dogovorih z* bistvene teme iz evangelija. Za1 je tudi tisto, kar je bistveno v krščanstvu, marsikje že zvode-nelo. Oznanjati je treba osrednje vrednote krščanstva, to je evangelij. Glavne teme so navedene v vabilih, ki so W prejele, upamo tako, vse loške družine. Prve tri dni je bila tema o trojni Cerkvi. Govofl so bili povezani s prazniki, ^ smo jih takrat obhajali (Žeg/ nanjska nedelja, vsi svetli Verne duše). Glavni poudarek je na Bogu, ki je ljubezen, v nasprotju z Bogom sodnikom Poudarja se tudi odgovornost, ki pomeni v svojem bistvu, dijj moral biti nagovorjen in da sedaj na to odgovarjaš.
P. Jože Kunšek:
Ker tako ljubim Boga, ga ne bom žalil. Včasih se je veliko bolj poudarjal pekel, greh i" sodba. Sedaj pa se gre iz drugega vidika. Poudarek je n* ljubezni. To je tudi bližje modemi duši. Spomnim naj samo na Cankarjevo črtico "Skodelic* kave", kjer ni bil Bog ko! sodnik ali pa kot tisti, ki b> grozil s peklom, temveč vest. oz. ljubezen do matere.
Pogovarjala sta se:
Roman Stare in Ljuba DemŠ**
foto bobnar
4f
VIR€M€
Zo danes nam vremenoslova napovedujejo padavine, ki naj bi se kot sneg spustile do nižin. Tudi v prihodnjih dneh bo deževalo.
LUNIN€
Jutri bo ob 22.34 nastopil mlaj. n» Herschlovem vremenskem ključu naj bi bilo lepo.
AKtt MAJA
SALON POHIŠTVA
Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031
MIKLAVŽEV RAČUNALNIK
Gorenjski glas in podjetje Pioma Bled sta v sodelovanju z ostalimi Pokrovitelji pripravila nagradno nanizanko MIKLAVŽEV RAČUNALNIK, ki traja tja do letošnjega Miklavža, ko bo končno žrebanje za Imenitno nagrado: OSEBVNI RAČUNALNIK PIOMA. Nanizanka je sestavljena iz Posameznih krogov, ki trajajo en teden, po vsakem krogu med pravilnimi odgovori in med kupci v PIOMI Bled (za nakup nad 1.000 tolarjev) ■zzrebamo nagrajence. Vsi pravilni odgovori pa ponovno sodelujejo v zaključnem za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK in druge lepe nagrade.
pokrovtt»IJ IX kroga nagradne nanizanka
ELEKTRO PODJETJE MULEJ do.o.
64 260 BLED, Pot na lisic« 7
TEL: 064/76-800 FAJC 064/76-222
* vodovodne instalacije ~ - ogrevalne instalacije
* plinske instalacije
* elektro instalacije
' proizvodnja svetilk, razdelilnih omar, strelovod nega materiala " trgovina z vsem instalacijskim materialom
Nagradno vprašanje v IX. krogu: KATERE KOTLE ZA CENTRALNO
Ogrevanje prodajamo, montiramo in servisiramo v elektro podjetju muue bled?
Izmed prispelih pravilnih odgovorov (na dopisnicah, na naslov GORENJSKI GLAS -Miklavžev računalnik, 64000 Kranj, do torka, 16. novembra!) ter med kupci v trgovini PIOMA na Bledu bo 16 nagrajenih z vrednostnimi pismi za nakup v trgovini ELEKTRO PODJETJA MULEJ Bled: lx 5.000 SIT, lx 4.000 SIT, lx 3.000 SIT, 13 x 1.000 SIT. zgrade pokrovitelja VIII. kroga nanizanke podjetja UKO PRIS VRHNIKA Srno predvčerajšnjim z žrebom razdelili: I. miške za PC prejmejo Tone PIRC, C. svobode 7, Bled; Berta BOŽIČ, Jelovška 15, Radovljica: Tatjana pQ-E (jI. Gorenjskega odreda 6, Kranj; Stanka RtTONJA, Cesta talcev /6. Sk. Loka; Matija MILČINSKI. Adamičeva 5, Ljubljana; Sergeja VAUAVEC. Kovorska 17, Tržič; 2. škatlo disket 5.25* prejmejo Tomaž PAZLAR, Poljšica 20, Zg.Gorje; Dolores ŠEBAT, Smokuč 38, Žirovnica; Domen BUCEK, Alpska 19, Bled; Vesna KOBLAR, Valjavčeva 3, Kranj; Andrej KRALJ, Rlbenska 8, Bled; Simona MACAROL, Smrtnikova 5, Ljubljana.
In še to: nagradno vprašanje UKO PRIS Vrhnika je bik) lahko, zato smo določili, da v žrebu upoštevamo le odgovore na kuponu iz Gorenjskega glasa. Vse odgovore brez kupona smo izločili, pa tudi nekaj nepravilnih je bilo vmes. LIKO PRIS prodaja tiskalnike FUJITSU, Honda je tovarna avtomobilov, Boeing pa letal (nekateri ste menili, da je Honda oz. Boeing Znamka tiskalnikov, ki jih zastopa Uko PRIS in prodaja na Gorenjskem pioma!). Odgovora na današnje nagradno vprašpanje, Ujm težje, nI treba pošiljati« kuponom.
Vsi, ki v VIII. krogu niste imeli sreče pri žrebu, pa seveda sodelujete v finalnem žrebanju za MIKLAVŽEV RAČUNALNIK.
VMš \WW) k ZAUPANJE V KVALITETO ^mKJm I \/\ Ljubljanska 13/a, Bled, tel./fax:
064/77-426
Jelka Mlakar, urednica Radia Žiri:
"Mladi avtorji imajo izvirne zamisli"
Jelka Mlakarjeva, glavna in odgovorna urednica Radia Žirije bila na festivalu lokalnih radijskih postaj nagrajena za odlično dncvno-informativno oddajo. Mladi novinarji začnejo na Radiu Žiri, nato odidejo drugam. Radi bi novo opremo, saj danes radijskega programa ne slišijo v Selški dolini.
Radio Žiri je edina radijska postaja na Gorenjskem, ki je sodelovala na vseh štirih festivalih ali srečanjih slovenskih lokalnih radijskih postaj - in se v tekmovalnem delu na domala vseh festivalih odlično odrezala. Tudi letos so bili žirovski radijci veseli in upravičeno ponosni. Nagrad je bilo veliko: prva nagrada v zvrsti dnevno-infor-mativnih oddaj, prva nagrada za glasbeno oddajo, druga nagrada za ekonomski prispevek in četrta nagrada za radijsko reportažo. Skratka: vse, kar so v tekmovalni del poslali, vse je strokovna žirija tudi nagradila. Jelka Mlakarje glavna in odgovorna urednica žirovskega radia in seveda najbolj zaslužna za to, da je dnevno-informativna oddaja tako visoko uvrščena. Žal
Ie že tako, da lokalnim radijskim postajam nasploh hudo primanjkuje prav lokalnih novic, Radio Žiri pa gradi prav na tem - na obveščanju o dogodkih v občini skofja Loka.
Čemu pripisujete takšen uspeh na tekmovanju, saj je bilo vse, kar ste poslali, tudi nagrajeno?
"Uspeha smo seveda zelo veseli, mislim pa, da so oddaje zanimive zato, ker mladim avtorjem dopustimo, da napravilo oddajo tako, kot sami mislijo, da bi bila najboljša. Zato so tudi oddaje izvirne, nekaj posebnega. Taka je bila nagrajena radijska reportaža o radniku urana avtorja Jožeta Drabika, taka je bila tudi nagrajena glasbena oddaja Pa-tricie de Francesd pod naslovom Kako sem začela poslušati glasbo. Avtorica je na zanimiv in izviren način pokazala, kako je lahko glasbena oddaja tudi drugačna."
Nagrajena je torej mladostna zagnanost in ustvarjalnost.
"Vsekakor. Čeprav bi ob tem lahko malce zlobno pripomnila, da so številni mladi, dobri avtorji in začetniki, iz Radia Žiri odšli k dragim medijem.
Za lokalno postajo je precejšen uspeh, da je nagrajena za dnevnopolitično oddajo, saj je znano, kako težko je z malo kadra zares dobro spremljati
dogajanja v tako veliki občini, kot je Skofja Loka.
"Ocenjevanje na festivalu poteka tako, da smo morali poslati vse informativne oddaje od ponedeljka do nedelje, nato pa je žirija žrebala in ocenila eno oddajo, Id je bila na sporedu sredi tedna. Res je kar precej dela, če hočeš poslušalce dnevno dvakrat informirati in posredovati izključno lokalne novice - agencijskih nimamo. Moram pa reči, da sem včasih kar nesrečna, ie se kaj zgodi, naš radio pa je dogodek spregledal. Vsaka novica mi je pomembna, vsaka vest o življenju in delu naših ljudi zaželena. Po programski shemi na našem radiu odpade okoli 30 odstotkov vsega programa na poročanje. Navsezadnje: radijske postaje so bile ustanovljene zato, da ljudi obveščajo."
Kako pa so v Škofji Loki sprejeli ta uspeh lokalne radijske postaje?
"Moram reči, da je bil uspeh kar odmeven, opažu ga je celo loški izvršni svet, ki nam je v imenu poslušalcev izrekel zahvalo in pisno čestital. Upamo, da bomo s takim uspehom prepričali tudi naše poslance, da bodo v proračunu za prihodnje leto predvideli del sredstev tudi za naš radio."
In česa si najbolj želite?"
Naslednje leto bi radi povečali slišnost postaje, saj radia ne sliš|jo po vsej občini, zlasti ne v zgornjem delu Selške doline." • D.Sedej
Včasih kdo začuti silno potrebo, da bi se izpovedal. Javno. Izbruhal ves gnev in jad iz sebe. Področja, ki Povzročajo javni bes in srd, Jo raznolika: selejo od politike do komunale.
Tokrat so nekoga jako Znervirale neke komunalne nemarnosti. Ker gre komunali vsaka pritoiba skozi eno uho noter, skozi drugega pa yen, jo je želel javno razkrinkati, potolči, dotolči. Da bi bilo komunalo sram ali nekaj takega.
In je napisal pismo.
In ker tudi pošti na zaupa, ga je lastnonolno dostavil v cajtenge.
Njegov prihod je bil v stilu njegovega razpoloženja.
"To... To... Tole objavite! *Vi priči!"
"No jo, "je reklo bitje za mizo. "Bomo videli če bo Prt priči sploh što..."
"Kaaaaj?!? Če ne boste Prt tej priči objavili... A ste »»ar s Kučanom noseči?"
Sekundka mrtvaške tišine. Makar je bitje znorelo:
"To bi bil pa medicinski fenomen!"
Zdaj moramo resnici na ljubo pristaviti, da bitje za mizo ni več rosno mlado in tudi zunanjih znakov blagoslovljenega stanja nima...
Ko je jezni prišlek odvihral, smo počasi prihajali k sebi!
In prebrali njegov komunalni umotvor, v katerem javka zaradi grabna, ki ga komunala noče popraviti, ob koncu pa zajadra tudi v politiko: ni čudno, pravi, saj so še v komunali sami ta rdeči.
podobne p o nar odi j o? Se udomačijo?
Bojazen je več kot umestna, če pomislite na dogodek v gorenjskem parlamentu, ko so razčiščevali intimo nekega ravnatelja. Tudi tedaj je neki čistun javno in glasno izpo-
Kučanov blagoslov
"A ste vi mar s Kučanom noseči" je oni dan sarkastično zanimalo nekega možička. Zakaj zmeraj tale Kučan? Saj je srčkan, ampak srčkani so tudi Omerza pa
Školč pa Lap pa Matuš, a ne da?
Bog!
Sem torej moli psiček svojo tačko! Od tod ta krasna metafora: s Kučanom noseči!
Kaj, če se to razpase? Kaj bo, če ta metafora in njej
vedal: "Mi doma kav...., drugi pa v službi!"
Kaj drugo, nivo je važen! Vseobča kultura! Zdaj smo ie čisto na vrhu, dalj ni več mogoče. Eni se bodo drli, kdo
s kom kav.., drugi, kdo je s kom nosen.
Primera radi: zakaj pa bi bil zmeraj tale Kučan? Saj ne rečem, da ni srčkan. Ampak srčkani so tudi Omerza pa Školč pa Lap pa Matuš, a ne da? Pa bo letelo babam v fris: ti si pa z Lapom nosna! Ti pa z Matušem noseča!
in bo otročkov, da bo kar črno, pardon, rdeče in črno.
Uboga Joiica! Puharjeva, katera pa! Kje pa bo vzela, vas prašam, toliko gnarja, da bo za vse doklade povečane natalitete? Če še dajejo tiste novorojenčkove pakete, bo kar huda. Pa postelj ce pa flaške pa dudke - a bo prometa s temi rečmi..
Me že kar rahel gnus trese ob vseh teh seksualijah in blagoslovljenih stanjih, ki bruhajo na dan. Ne kar tako in v intimnih krogih! Javno in brez zadržkov! Zdaj bodo "ta nosne" morale v napad. Zakaj pa bi samo dedci imeli ta uživanski privilegij, da se zderejo na vsako babo, ki jim ni všeč?
Kako - nimam pojma? A če bi meni razvrani moiiček zabrusil, da sem s Kučanom v blagoslovljenem stanju, bi jih takole slišal:
"In kva poj, če sem? A vi še s Štefko šmirate!" • D. Sedej
Skandinavsko poletje ali s spačkom po losovi deželi
Kjer sonce
ne spi Pile: Igor K.
"Spaček ni le avto, to je umetnost življenja," je nekoč izjavil neki Francoz in ponovil prenekateri lastnik dtroena 2 CV, avtomobila, ki ga njegovi ljubitelji po vsem svetu vozijo že 45 let, od daljnega leta 1948, ko je bil le-ta prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu. Spaček je, razen malenkostnih sprememb, do vse izpred dveh let , ko so na Portugalskem izdelali zadnjega, ostal pravzaprav tak, kot se je rodil. V šestdesetih letih je spaček postal avto mlade generacije, v sedemdesetih gibanje, od leta 1975 naprej pa se njegovi ljubitelji vsako drago leto dobimo na svetovnem srečanju. Ker se je vse skupaj začelo na Finskem, je bilo prav tam tudi "10. svetovno srečanje ljubiteljev 2 CV". Zato se je letos v Skandinavijo odpravilo tudi 70 spačkarjev v 32 vozilih iz Slovenije. Del te karavane je sredi julija krenil izpred Kluba Rosa na Kokrici pri Kranju.
Dišeči ples nekje na morju
Zvečer smo se odpravili proti pristanišču, tam naleteli na kolono vozil, čakajočih na vkrcanje, se tudi mi postavili v vrsto, in če sklepamo po očeh, ki so jih na nas pridno pasli ostali turisti, postali prava atrakcija. Svoje je dodala tudi skupinica italijanskih spačkarjev iz Coma, s katerimi smo seveda navezali stike, bolj v stilu ročne telovadbe, saj Italijani predvsem obvladajo svoj jezik, sami pa so samokritično dejali, da so za tuje jezike preveč butasti. Drugače so pa čisto vredu, predvsem pa zanimivi, tako da se bodo v prihodnjih nadaljevanjih zagotovo še pojavljali.
Po kakšni urici lenarjenja po pristanišču smo le zapeljali svoje limuzine v "kletne prostore" ladje "Amorella" in nametali spalne vreče v en avto, da bi kasneje lahko eden od nas prišel ponje. Vstop v prostore, kjer so parkirana vozila, je med plovbo sicer strogo prepovedan, razen v spremstvu "vvatchmana", pa še ta je v našem primeru full jamral. Kakih devet zvečer je moralo biti, ko je ladja dvignila sidro in zaplula na deset, enajst ur dolgo plovbo proti Finskemu pristanišču Turku. Kot je navada v filmih, da se ob odhodu vsi potniki gnetejo na krovu in veselo mahajo tistim na suhem, smo se tudi mi nabasali na vrh enajst nadstropne ladje in se bolj z dušo kot z rokami poslovili od Stockholrna. Na krovu smo počasi začeli spoznavati, da smo vendarle v Skandinaviji, celo veter se je spravil nad nas in eden za drugim smo odkapljali na toplo v notranjost ladje. Črevesje enajstnadstropne ladje je kar vabilo k raziskovanju in na tem mestu bi veljalo na kratko predstaviti odkritja.
Atraktivni v pristanišču
Ena izmed najbolj obremenjenih trajektnih linij med švedsko in Finsko je nedvomno med Stockholmom in Turkujem. Za vozovnice je zato potrebno poskrbeti vsaj dva, tri dni pred odhodom, saj so ladje obeh glavnih prevoznikov Silja Line in Viking Line v turistični sezoni domala vedno 100-odstotno zasedene. Plovba traja pribliino enajst ur, trajekt pa se ustavi tudi na Alandskem otočju, ki je, sicer švedsko, nekje na sredi poti. Obala je zelo razčlenjena, kup malih otočkov pa močno spominja na Komate. Pravi raj, a kaj ko je morje tu, na severu precej hladnješe, kot v Sredozemlju.
Torej, "O ladji Amorella": Spodnja nadstropja ladje zavzemajo parkirni prostori za avtomobile, v srednjih so predvsem kabine, pa savna in bazen, na veliko veselje smo odkrili tudi dva tuša, višje, nekje od sedmega nadstropja naprej, pa se nahajajo restavracije, tiste za več in tiste za manj denarja, duty free shopi, casino, evergreen plesišče, diseoteka, "vrtec prostor" za otroke... Vse skupaj povezujejo dvigala, stopnišča in mreža hodnikov, ki se med seboj prepletajo po nekem sistemu in dokler le-tega ne pogruntaš, se ti dogaja, da kreneš iz casinoja v diseoteko, greš po levem hodniku, napraviš kakšen kilometer in prideš nazaj v casino. Diseoteka je namreč le petdeset korakov po drugem, desnem hodniku. Pa ne, da bi bilo slabo označeno, le nekaj gneče in malo naglice je potrebno pa si zgubljen. Prostori so lično urejeni, "tapison" po tleh, usnjeni sedeži, svetleče kljuke, televizije po hodnikih, sanitarije na nivoju (za projekt "potegniti vodo na veceju", je potrebna posebna hrabrost, saj zadeva povzroči hrup, kot bi se štala podirala)... Takole vse skup vzeto človeka kar v dobro voljo spravi.
Tudi nekaj potencialnih "spalnih prostorov" smo našli, a to nas tisti trenutek ni zanimalo, namreč nekdo je izjavil: Gremo ga žurat." Šli smo. Jasno, v diseoteko. V trenutku smo osvojili plesišče, predlagali onemu za kasetofoni in gramofoni nekaj rock'n'roll štikleov in se krasno zabavah. "Dišave", ki smo si jih nabrali na desetnevni poti nas sicer niso motile, ampak vse ima svojo mero, tudi naša energija. Počasi smo pregoreli in začeli razmišljati o horizontali. Tuširanje pred spanjem je bilo po dosedanjem kvazi-umivanju pravi balzam za telo in predvsem našo bližnjo okolico. Spalke smo si razpotegnili kar v osrednjih avlah sedmega in osmega nadstropja, ki sta se nam ob tisti zgodnji jutranji uri zdeli neverjetno mirni, prav idilični za spanje. Ampak sanje so bile kratke in jutranja realnost zelo kruta.
(nadaljevanje prihodnjič)
SOBOTA, 13. novembra 1993
8.15 Radovedni Taček: Steklo
8.30 Lonček, kuhaj)
8.40 Otroci Širnega sveta, ameriška
dokumentarna serija
9.05 Klub klobuk, kontaktna oddaja
za otroke
9.55 Tok, tok, kontaktna oddaja za
mladostnike
10.45 Zgodbe iz školjke
11.35 Lipetove sanje, nemški film
13.00 Poročila
13.05 Tednik
13.45 Večerni gost: Libuše Moniko-va
15.20 Highlander II: Pospešitev, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV Dnevnik 1 17.10 Po Afriki z otrokom in kamero, nemška dokumentarna serija 18.00 RPL 19.05 Risanka 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 Križkraž
21.30 Korenine slovenske lipe: Domače obrti na Slovenskem, 4. oddaja: Lončarji 22.05 TV Dnevnik 3, Vreme 22.40 Sova; Želite, milord?, angleška nanizanka; Sama, ameriški film
13.30 Človek in glasba 14.25 Sova, ponovitev 15.15 Nesrečniki, zadnji del francoskega filma 16.55 Športna sobota: Ljubljana: Kvalifikacije za EP v košarki (m): Slovenija - Litva, prenos 18.45 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Trgovec s sencami, novozelandska nadaljevanka 20.55 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, kopro-dukcijska dokumentarna serija 21.30 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč
kovna serija 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih deset 18.00 čas v sliki 18.05 Alpe - Donava - Jadran
J8.30 Blagoslovljena dvojica 19.30 ;as v sliki 20.00 šport 20.15 Glej, kdo govori II, ameriška komedija 21.35 Zlata dekleta 22.00 Arachno-fobia, ameriška grozljivka 23.40 Čas v sliki 23.50 Ko se znoči na Man-hattnu, ameriška kriminalna komedija 1.20 Poročila/ 1000 mojstrovin
SREČKE BOHINJSKE LOTERIJE NAPRODAJ V: MAL00GLASNI SLUŽBI ČP GORENJSKI GLAS, TD ŠK. LOKA CERKLJE, RADOVLJICA JESENICE.
NEDELJA, 14. novembra 1993
1
13.00 čas v sliki 13.10 Ali imate radi klasiko? 14.30 Duh, ponovitev ameriškega filma 16.30 Ozri se po deželi 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Kmečki šah, nemško-avstrijska tv psihološka kriminalka 21.45 Čas v sliki 22.00 Šport 22.30 Avstrija I, 6. del 0.00 Miami Vice, serija 0.40 Poročila / 1000 mojstrovin
MIKE'S
SPORT FASHION
8.45 Živ, žav, ponovitev
9.35 Hovl, ponovitev ameriške nanizanke
10.00 Sezamova ulica, ameriška nanizanka
11.00 Ave v toursu 11.30 Obzorja-duha
12.00 Ljudje in zemlja 12.30   Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 13.00 Poročila
13.35 Visoko na drevesu, francoski film
15.00 Elitne bojne enote, ponovitev ameriške dokumentarne serije 16.00 Edvard VII, angleška nadaljevanka
18.00 TV Dnevnik 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih šestdeset 21.30 S Petrom UstinovOm okoli sveta, angleška dokumentarna ser-
22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport 22.20 Sova;
Mojster in Margareta, poljska nadaljevanka;
Severna obzorja, ameriška nanizanka
14.20 Poglej in zadeni 15.25 Škorpijonov obroč, avstralska na-
taljevanka 16.20 Križ kraž 17.25 portna nedelja 17.25 Marketinški dnevi, reportaža iz Portoroža 17.55 Pariz: Kvalifikacije za EP v odbojki (m): Slovenija - Češka, prenos 19.30 TV dnevnik 20.05 Slovenski mAga-zin 20.35 Psiho, ameriški film (čb) 22.20 športni pregled
ko morje, dokumentarna oddaja 18.30 Ponovno srečanje v There-sinestadtu, dokumentarna oddaja 19.00 Risanke 19.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.00 Marl-boro music show 20.30 Tropska vročica II, ameriška nanizanka 21.30 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.30 Rumeni lasje in zlata trdnjava, ameriški barvni film 23.10 CTM
9.00 Čas v sliki 9.05 Pozor, kultura 9.30 Katoliška maša, prenos 10.15 To je bila NDR 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Sončnice, italijansko-francoski film 15.15 Tele-zoo 15.25 Voda, ogenj, zrak in zemlja 15.30 Hobotnica, kviz 16.10 Tiny Toon 16.35 Nadaljevanja^ bo! 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Lucky Luke 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large reportaža 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.30 čas v sliki 19.48 šport 20.15 Jedi z zgodovino 21.50 Bu-dovi nauki 21.55 Bližnji posnetek 22.25 Zgodbe iz Dunajskega gozda, avstrijska TV igra 0.25 Edvvard Grieg, klavirski koncert 0.55 Poročila
9.00 Čas v sliki 9.05 Čebelica Maja 9.30 Očarljiva Jeannie 10.00 Pan optikum 10.15 Vera Cruz, ameriški vestem 11.45 Konjska predstava 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Marlen Haushofer, portret avtorice 14.30 Gusarsko zlato 15.15 Športno popoldne 16.45 Smučajte s Tonijem Sailerjem 17.15 Klub za seniorje 18.00 Pri Huxtablovih
8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Dr. Argus, 1. del 11.00 Čvekalnica 12.00 Poročila 12.05 Tannhauser, 3. dejanje 13.05 Prizma 13.50 Poročila 13.55 Skrivni vrt, angleški barvni film 15.35 Hišni ljubljenčki 16.05 Mladi Indiana Jones 16.50 TV razstava 17.00 Poročila 18.00 Televizija o televiziji 18.15 Santa Barbara 19.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Film -video - film 21.00 Miserv, ameriški barvni film 22.50 športna sobota 23.10 Slika na sliko 0.10 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja
Osnovna šola Matija Čop, Kranj, Tuga Vidmarja 1
razpisuje naslednje prosto delovno mesto
UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZGODOVINE
- za določen čas - od 3. 1. 1994 do zaključka šolskega leta 1993/94
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku prijav.
16.25 Pokal Hrvaške v vaterpolu, polfinale, prenos 17.45 Kvalifikacije za evropsko prvenstvo v košarki: Hrvaška - Belgija, prenos 19.20 Risanka 19.25 Hrvaško rokometno prvenstvo 20.40 Elitne bojne enote, dokumentarna serija 21.35 Tudi to je ljubezen, humoristična nanizanka 22.00 Cro pop ročk 22.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Bottom, humoristična nanizanka Vampir, angleška nadaljevanka; Uničevalka Eva, ameriško-angleški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop
9.00 CMT 9.45 A shop 10.30 Alamo, ponovitev ameriškega filma 12.00 Teden na borzi, ponovitev 12.10 A shop 12.25 Video strani 17.00 ITV, oddaja za begunce 17.55 BMX, športna oddaja 18.30 Dan po jutrišnjem, ameriška nanizanka 19.00 Risanke 19.10 Devlinova zveza, ponovitev 20.00 Modna dežela, oddaja o modi 20.35 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 21.30 Viking Erik, ameriški barvni film 23.10 Poročila v angleščini
9.05 Pri Huxtablovih, ponovitev 9.30 Ljudje iz Sant Benedicta, ponovitev serije 10.15 Evroritem 10.30 Gola pištola, ponovitev am. komedije 11.55 Pasijon 12.00 Čudovite slike iz živalskega sveta 12.30 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10Maigret in njegov največji primer, nemško-francosko-italijanski film 14.35 Pogledi od strani 14.45 Knoff-hoff shovv 15.30 Pingu, lut-
foto bobnar
Oddajamo od 10.30 do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
Dopoldne bodo najmlajši poslušalci lahko sodelovali v pravljičnem kotičku, tudi Planinskega šopka ne bomo pozabili, opoldne bo na vrsti tedenski mozaik, sledila bo nedeljska duhovna misel, pa pogovor s stečajnim upraviteljem v ZLIT, Matijo Roblekom - Majcnom, nekaj minut bo posvečenih naboru, pa tudi nedeljski gost bo prišel. Ob 14.30 lahko prisluhnete članom ansambla Obvezna smer.
8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Cerklje 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 Točke, metri, sekunde 18.20 Kino kviz
PONEDELJEK, 15. novembra 1993
11.20 Vrnitev antilope, angleška nadaljevanka
11.40 Znanje za znanje, učite se z nami
12.15 Po Afriki z otrokom in kamero, nemška dokumentarna oddaja 13.00 Poročila
13.05 Slovenski magazin 13.35
Športni pregled 16.25 Dober dan, Koroška
17.00 TV Dnevnik 1
17.10 Radovedni Taček: Krogla
17.20 Tisti mojčini, plesna oddaja
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 4 v vrsto, TV igrica 19.30 TV
Dnevnik 2, Vreme
19.55 Šport 20.10 Svet na zaslonu 20.55 Televizijska konferenca
22.15 TV Dnevnik 3, Vreme
22.32 Šport
22.40 Sova: Ljubezen na prvi pogled, koprodukcijska nanizanka; Severna obzorja, ameriška nanizanka
13.55 Forum 14.10 TV mernik 14.25 Utrip 14.40 Zrcalo tedna 14.55 Nedeljskih 60 15.55 Obzorja duha mojstrovin 16.25 Sova, ponovitev 18.50 Podjetniška mreža 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.25 Miroslav Krleža: Michelangelo Buonarotti, drama HTV (čb) 21.45 Ime čustva, znanstvena oddaja 22.10 Studio Citv 23.10 Brane Rončel izza odra
9.00 MacNeil in Lehrer komentira« 10.00 CTM 10.45 A shop 11.00 U* svetlobe, ponovitev 11.45 A Shop 12.00 Pred poroto, nadaljevanka 12.25 Helena, gledalci čestitajo 16.05 Rumeni lasje in zlata trdnjava, ponovitev ameriškega filma 17.45 A shop 18.00 Luč svetlobe-ameriška nanizanka 18.45 AmenS" kih deset 20.00 Risanke 20.30 Slashdance, ameriški barvni tmj' 22.00 Reichtag, dokumentarna oddaja 22.30 Poročila 22.55 Pr*J poroto, ameriška nadaljevanka 23.35 A Shop 23.50 CMT
14.00 Dr. Trapper John 14.45 Evro-turizem 15.00 Otroški progra"1 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Wurlrt-zer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 19.55 Spo* 20.15 Ustavimo neuspeh v svetovnem pokalu, Išče se naslednik Kana Schranza 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi od strani 21.25 NoC lovca, ameriška psihološka kriminalka 22.55 Zadnji ameriški junak, ameriški film 0.25 Poročila/1000
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Moon Jumper, novozelandska nadaljevanka 12.00 Poročila 12.15 Luč svetlobe 13.00 Vrnitev v Dodge, ponovitev ameriškega filma 14.30
14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lov na Rdeči oktober, ponovitev ameriškega filma 17.10 Znanost 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxtablovih 18.3» Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.1* Muenchenčana v Hamburgu 21.O* Kuharski mojstri 21.15 Vsi so mO'-čali 22.00 čas v sliki - večerni studio 22.35 Mojstrovine 22.40 Mesto * Louvru 23.40 Dvoglavi orel, francoski film 1.10 Poročila/1000 mojstrovin
HVALEŽNA POKROVKA
Veselo presenečenje za vse, ki radt kuhamo ■ hvaležna pokrovka. Kako? bosu rekli. Tako, da lo& \paro in tekočino. Skozi odprtine I na dnu pokrova izhaja para, ki se utekočinja pod zgornjim pokrovom \ter se skozi odprtine vrača nazaj v posodo. S tem omogoča, da se toplota s paro ne izgublja v ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajša čas kuhanja ali pečenja. Pečica - friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor dolgo boste kuhali in to pri vseh upih posode, do premera 21 oziroma 29 cm. Mala pokrovka 4.900 SIT, velika pokrovka 5.900 SIT. Vse informacije: Marko Sušnik, C. Dolomitskega odreda 31 Ljubljana, telefon (061) 263-795.
MALA 4- VELIKA + ČISTILO = 9.900 Sit
Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Ali ste vedeli? 16.20 Samo kadar lajam, kratki film 16.30 Živeti z... 17.00 Župnijske
1 J
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
Poleg obvestil in oddaje spremljamo komentiramo, lahko ob 16.50 prisluhnete pogovoru o ameriški glasbeni sceni. Gost bo namreč Zvone Tomac. Ob 17.45 nam lahko poma-
?ate odkriti tržiški zaklad, sledila bo e oddaja Zelena budilka.
8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska, včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 12.00 Mali oglasi 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program
12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.40 Nasveti za hojo po hribih 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa - EPP 16.10 Razvedrilno popoldne 17.00 Novice, obvestila, športni utrinki 19.00 Odpoved programa
KINO, 13. novembra
8.20 Slika na sliko 8.25 Ljubezen se posmehuje Andvju Mardvju, ameriški čb film 10.00 Poročila 10.05 Nedeljski živžav 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 12.55 Petrine pletilje 13.25 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Velike avanture 14.55 Opera box 15.35 Poročila 15.40 Pozabljeno življenje, ameriški barvni film 17.10 Družinski zabavnik 18.50 Zajčje zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 Tv dnevnik 20.15 Zadar '93 22.00 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 23.10 Slika na sliko 0.10 Poročila v angleščini 0.10 Sanje brez meja
OBČINA SKOFJA LOKA
Sekretariat za občo upravo in proračun
Upravni organi občine Skofja Loka razpisujejo delovno mesto
SVETOVALCA ZA PRAVNE ZADEVE
Pogoji:
- diplomirani pravnik, lahko tudi pripravnik
Delovno razmerje bo z diplomiranim pravnikom sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Delovno razmerje s pripravnikom bo sklenjeno za čas pripravništva, to je za dobo 1 mesecev.
Prijave z dokazilom oddajte v 10 dneh na naslov: Občina skofja Loka, Sekretariat za občo upravo in proračun, Poljanska cesta 2.
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska, včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Dodatno izobraževanje trgovcev 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 16.20 Pozdrav iz naše ulice 17.20 Parnas 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 18.50 Radio jutri, koristne informacije
15.35 TV koledar 15.45 športna nedelja: ATP magazin 16.15 Košarka NBA liga 16.45 Pokal Hrvaške v vaterpolu, finale, prenos 17.55 Kvalifikacije za EP v rokometu (ž), Hrvaška - Španija,prenos 19.30 TV dnevnik 20.15 črno-belo v barvah: Viva Las Vegas, ameriški barvni film
8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 RIS 8.25 Male živali 8.45 BMX 9.20 Viking Erik, ponovitev filma 11.00 Ameriških deset 12.15 Helena, čestitke 18.00 Baltiš-
9.00 Napoved programa - radijski koledar - EPP 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestial, mali ogalsi, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, športni utrinki 15.30 Odpoved programa
KINO, 14. novembra
kronike 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Zlata leta, 2. - zadnji del hrvaške nadaljevanke 21.20 Hrvaška in svet
FOKUtiTI 211-4*3
OBISKALI S VAS BOMO
16.30 TV koledar 16.35 Moon Jumper, nadaljevanka 17.00 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.25 Odletel bom, ponovitev nadaljevanke 18.20 Kronometer 18.45 Preživetje v divjini, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Meteorjeva razstava 20.15 Kenne-dvji, dokumentarna serija 21.10 Murphv Brovvn, humoristična nanizanka 21.40 China Beach, ameriška nanizanka 22.35 Škrlatna roža Kaira, ameriški barvni film 23.55 Jazz
12.00 Napoved programa 12.1* EPP 12.30 Morda ste prošli*8" 13.00 Danes do 13.00 13.40 Nas zgodovinski spomin 14.00 Loka časopisu 14.30 Devizni tečaj Tolar za knjigo 15.00 Dogod*' danes-jutri 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovanu* 16.00 Napoved programa Otroški program 17.00 Obvestila, športni utrinki 18.00 Mladinski program 19.00 Odpoved programa
CENTER amer. thril. VROČICA ob 17. in 21.15 uri, KONCERT NEW SVVING QUARTETA ob 19.15 uri STORŽIČ prem. amer. akcij, thrill. NINA ob 16. in 20. uri, amer. psih. thrill. ODRASLI SI PRIVOŠČIJO ob 18. uri ŽELEZAR amer. kom. NUNE POJEJO ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. thrill. drama PROSTI PAD ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. NAKLJUČNI JUNAK ob 18. in 20. uri RADOVLJICA ljub. drama VRNITEV CASANOVE ob 18. in 20. uri
CENTER amer. thrill. VROČICA ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. NINA ob 16. in 20. uri, amer. thrill. ODRASLI SI PRIVOŠČIJO ob 18. uri ŽELEZAR amer. kom. NUNE POJEJO ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. thrill. drama PROSTI PAD ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. kom. NAKLJUČNI JUNAK ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI špan. erot. črna kom. PRŠUT, PRŠUT ob 19. uri RADOVLJICA ljub. drama VRNITEV CASANOVE ob 18. in 20. uri
KINO, 15. novembra
CENTER amer. thrill. VROČICA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ Dane« zaprto! ŽELEZAR amer. kom. NAKLJUČNI JUNAK ob 18. in 20. ^ TRŽIČ špan. erot. črna kom. PRŠUT, PRŠUT ob 17.45 in 20. uri
PG
5724
IN TOPEL DOM
SVETLOBA
V TISOČ
ODTENKIH
■ PRIMSKOVO 242-233 JESENICE 81-179 CENTER 222 • 177			
			
po 15. nov. 1993 GLAVNI TRG 5 KRANJ
\UAuxtx, globus
oddelek pohištva • II. nadstropje
PRODAJA PO TOVARNIŠKIH CENAH
kuhinje, spalnice, dnevne sobe, sedežne garniture, kosovno pohištvo
priporoča se
\uJuux, globus
ROLETARSTVO NOGRAŠEK NOGRAŠEK    61357 NOTRANJE GORICE MAUSERJEVA CESTE 46 TELFAX: (061) 651-247
Obveščamo cenjene stranke, da ponovno
sprejemamo naročila za vse vrste senčil
(rolete, žaluzije, plise zavese, lamelne zavese)
Izdelujemo tudi vse dele za senčila. Naše izdelke spoznate po pestri izbiri barv in različnih izvedbah.
Najnovejše žaluzije 15 mm. Dobite naš po tel. 061/651-247.
1 V/AiH/
KAMNIK, Vrhpolje 170
PROIZVODNJA IN MONTAŽA VSEH VRST ODPRTIH KAMINOV
S 061/832-800
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE SKOFJA LOKA p. o.
W' blagovnem centru Medvod©
od oktobra odprt nov prodajni pddelek pohištva, v katerem vas caka ^Jemno ugodna in bogata izbira Pohištva za celotno opremo stanovanjskih prostorov.
Obiščite ixi/\s in se prepričajte j5> ugodnih cenah in pestri izbiri
pOHIŠTVA
UGODEN NAKUP JE PRI M NAKUP
AKCIJSKA PONUDBA POHIŠTVA
do 30.11/93 ALPLES ■ najnižje cene POHIŠTVO 35% popust Uo„ LESNI PROGRAM 35% popust
do30.11/93 SEDEŽNE GARNITURE
NOVA OPREMA 35% popust vzmetnica 190x909.076.-sit
POHIŠTVO
• salon pohištva:      *>15.12/93 KUHINJESVEA
Kranj, Bleivveisova 6, 42% popust (nasproti avtobusne postaje)
tal. :064/2i 2-738 do30.11.'93 GARANT - POHIŠTVO 25% popust
dO 30.11/93 STOLI IN MIZE
MURALES LJUTOMER - 25% popust
NOVO * NOVO * NOVO * NOVO * NOVO
V ljabljani - Siska: C Ijebljansk« biigrade 9, t«t.: 061/576-552,
»no odprli novsalon pohištva,
kjer vuni no TOOrn1 razstavne površin« nudimo celoten program slovenskih proizvajalcev po najnižjih cenah,
Odprto: 8-19, sobota 8-12
7063
OTROŠKA SOBA HALA 37.794 SIT
JOGI ADMIRAL-MEBLO 12.012 SIT
SPALNICA VEGA-NOVA 95.809,50 SIT
svetil ADRIACOMMERCE
s 15% popusta!
It TA M
Posebna Ponudba
v blagovnici GLOBUS Telefon: (064) 214-151
Bogat izbor gospodinjskih izdelkov iz uvoza
Med njimi po ugodnih cenah:
TERMOS STEKLENICA II SUŠILO ZA PERILO LIKALNA DESKA Z ROKAVNIKOM Garnitura KROŽNIKOV in SKLEDA
Arcopal 19/1 Garnitura KOZARCEV 3/1 Garnitura KEUHOV ZA VINO 6/1 STEKLENA SKLEDA 23 cm STEKLENA SKLEDA 12 cm STEKLENI VRČ 21 EKONOM LONEC RP 51
Lagostina
1.068,80 1.520,io 4,260,40 3,610,20
310.oo
1,211,30
394,20
119,60
391,90 6.626,70
Z Merkurjevo kartico zgupanja so cene še 5% NIŽJE!
ifii
Sil O b LT "D" OD D
ŠK0FJA LOKA       64220 SKOFJA LOKA, BLAŽEVA UL. 3
MIZARSTVO - oprema gostinskih in trgovskih lokalov tel.: 064/632-260, fax: 064/623-065
STEKLARSTVO - Izvajanje stavbno steklarskih del
- obdelava stekla
- izdelava izolacijskega stekla tel.: 064/621-534, fax.: 064/623-065
ZAKLJUČNA DELA - dobava in polaganje parketa,
keramike in drugih talnih oblog tel.: 064/620-381, fax: 064/623-065
TRGOVINA - prodaja vseh vrst parketa in drugih talnih
oblog, izravnalnih mas, lepil in lakov tel.: 064/620-381, fax: 064/623-065
Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana Območna enota Kranj svetuje
Brez potrebe neprijetna presenečenja!
Mar nimate pri gradnji, prenovi, opremljanju in v vsakdanjem življenju sploh te dovolj drugih vsakodnevnih skrbi? Zato se "izognite" neprijetnim presenečenjem z ustreznim zavarovanjem.
ianske vrednosti hiše. Zato bo obračunana škoda (stroški za vzpostavitev v prvotno stan)* z upoštevanjem starosti objekta - amortizacije) izplačana v razmerju zavarovalne vsote <n dejanske vrednosti - torej po načelu proporc^' nalnosti. V našem primeru bo torej odškodnina znašala le 50 odstotkov dejanske škode. - Pr zavarovanju na novo vrednost pa proble^ proporcionalnosti odpade, saj objet zavaruj**0 na polno - novo vrednost in pri obračunu škod« se tudi ne upošteva amortizacija. Skoda "a gradbenem objektu se bo obračunala po stre«' kih popravila in materiala, ki je potreben, da s0 objekt vzpostavi v stanje pred nastankom škoda-V obeh načinih zavarovanja pri popolni škod' se odškodnina izplača največ do višine zavaf; ovalne vsote, ki je dogovorjena v pogodb*-Poveča pa se z indeksom rasti maloprodajnih cen. višjih stroškov popravila, ki bi nastali zaradi raznih izboljšav, izpopolnitev in podobno, za' varovanje ne krije.
Da pa bi bilo zavarovanje stanovanjske hiš0 oziroma drugih objektov še kvalitetnejše, sva; tujemo v okviru požarnega zavarovanja tudi zavarovanje rizika Izliva vode, ki je v vsakdanjem življenju dokaj pogost. To zavarovanje krip posredno škodo na objektu, če poči ozJrorn* začne puščati vodovodna ali kanalizacijska cev, ali Če zataji naprava za upravljanje. Lahk° se zgodi, da poči cev v zidu. Da boste škod0 odpravili, je treba kopati zid, da pridete o° poškodovane cevi. Stroške izkopa in ponovn* zazidave krije omenjeno zavarovanje, če Varn voda iz počene cevi (lahko Vam zataji tudj pralni, pomivalni stroj) napravi škodo tudi na stanovanjskih premičninah, je le-ta prav tako krita iz stanovanjskega zavarovanja. ■ Kaj več o stanovanjskem zavarovanju, K' zajema vse stanovanjske predmete, ki so las1 zavarovanca in članov gospodinjstva in stvari za osebno rabo in potrošnjo (vključno gotovino, vrednostne papirje, umetniške predmete, dra' gocenosti, zbirke ipd.) pa v eni prihodnjih Števil* Gorenjskega glasa.
Pri Zavarovalnici Triglav d.d., Ljubljana -Območni Kranj Vam bodo radi svetovali in Vam pomagali, da se pri gradnji, prenovi oziroma adaptaciji, ali kasneje, ko boste skrbeli za prijetno urejen in topel dom tudi počutili čimbolj vame. Med letom in tudi v zadnjem obdobju nasploh smo v člankih že večkrat razlagalt; kako se je z gradbenim zavarovanjem moč obvarovati pred neprijetnostmi, ki nam pretijo med gradnjo.
če na kratko povzamemo nekaj nevarnosti, to zavarovanje krije poleg osnovnih dodatnih požarnih rizikov (požar, strela, vihar, toča, poplava, zemeljski in snežni plaz, izliv vode Itd.) še gradbeno nezgodo, nespretnosti, malomarnost, naklep, vlomsko tatvino, odgovornost izvajalca del, itd.. Gradbeno zavarovanje traja toliko časa, da je objekt dograjen in se začne uporabljati. Potem pa je treba zanj ponovno razmisliti o ustreznem zavarovanju. S požarnim zavarovanjem boste zavarovali objekt za požarne rizike. Pri tem Vam bo Zavarovalnica Triglav ponudila poleg že uveljavljenega klasičnega načina požarnega zavarovanja na dogovorjeno zavarovalno vsoto nov način požarnega zavarovanja na novo vrednost objekta.
Po teh pogojih na novo vrednost se lahko zavarujejo novi - dograjeni objekti in objekti, katerih dejanska gradbena vrednost ni nižja od 50 odstotkov njihove nove vrednosti. Najbrž ste opazili, da poudarjamo, da mora biti objekt dograjen. To pomeni, da so končani tudi fasada, ograja, etaža in podobna dela, ki jih izvajalci oziroma lastniki radi preložijo na kasnejši čas.
Način zavarovanja Vam bo natančno razložil naš terenski zastopnik, pri katerem ie morda urejate zavarovanja. Lahko pa se za informacije obrnete tudi na naše interne službe.
Prednosti novega načina zavarovanja na novo vrednost od klasičnega zavarovanja boste bolje razumeli na primeru obračuna škode: - pri klasičnem načinu zavarovanja
boste Vašo stanovanjsko hišo zavarovali na dogovorjeno zavarovalno vsoto. Ob škodi naša cenilna služba ugotovi, da znaša na primer zavarovalna vsota v pogodbi le polovico de-
Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana Območna enota Kranj KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST!
Kakovost v bivalnem prostoru od tal do stropa
Kopalniško pohištvo KRISMA
Za zares prijetno presenečenje na Ljubljanskem Pohištvenem sejmu je tokrat poskrbela Trgovina KRISMA - p.e. Prodajni center, Godešič 83, pri Škofji Loki. V hali B (takoj pri vhodu z Dunajske ceste v Ljubljani) ima, sicer morda celo na ljubljanskem območju bolje poznan Prodajni center kot na Gorenjskem, svoj razstavni prostor.
Svetujemo Vam, da si ga med sejmom, ki bo odprt do 14. novembra, ogledate. Se bolje pa boste naredili, če se oglasite kar na Godešiču v Prodajnem centru (ob glavni cesti). Imajo namreč zares veliko izbiro keramičnih ploščic iz uvoza (talnih ln stenskih), v centru boste po najbolj ugodni ceni dobili Ploščice GRANITOGRES za talne in stenske obloge lokalov, »govin in za zunanje oblaganje stopnic, balkonov in teras. prav tako iamjo veliko izbiro granitnih ploščic in kopalniškega Pohištva ter opreme. In nenazadnje se boste v KRISMI dobili, radi pa Vam bodo tudi svetovali, vse v zvezi s kamini (zračni in vodni vodi). Kot posebna ponudba pa je sanitarna keramika -ceramica dolomite.
"Na sejmu se tokrat predstavljamo s Kopalniškim Pohištvom KRISMA. Z našim pohištvom smo na trgu zdaj
ponudili možnost, da si vsakdo opremi lahko kopalnico po svoji zamisli oziroma s tako imenovanim nestandardnim pohištvom, če je bila še včeraj težava, kje dobiti in kako postaviti običajno standardno poihištvo v nestandardni kopalnici, zdaj teh težav ni več. Posebnost pohištva KRISMA je, da so mogoče najrazličnejše kombinacije omaric, ki jih delamo tudi po naročilu ali ureditvi dipl. ing. arh. Anike Logar. Sicer pa je pohištvo KRISMA v petdesetih različnih barvnih odtenkih (ameriška barvna paleta). Ali drugače povedano: barvo pohištva skupno določimo, ali vsakdo sam, na podlagi izbrane sanitarne keramike. Zelo pomembne pa so pri tem tudi luči in ogledala," sta nam povedala na sejmu Polonca in Branko Subic iz podjetja KRISMA oziroma Prodajnega centra na Godešiču 83 pri Škofji Loki.
M A
Center na Godešiču je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete pa ga lahko tudi po telefonu (064) 632-431. Sicer pa je geslo KRISME
KAKOVOST V BIVALNEM OKOUU OD TAL DO STROPA
gA JEKLO W TEHNA
AŽELEZNIMA
škofjeloška 56, Kranj, tel.: 311-378,311-984
JSiOVSENIK
mizarstvo, profiliranje lesa in žaga
Jezerska c. 180 c, Kranj, tel. 064/242 119,242 481, faks 064/242 094
BALKONI IN VRATA-
POSEBNO LEPA V PODEŽELSKEM OKOLJU
Izdelujemo masivne balkonske ograje različnih tipov, sobna ter vhodna vrata iz masivnega lesa po Vašem naročilu. Naša vrata so unikatne izdelave, lahko jih izde lamo tudi v starinskem slogu.
Po dnevnih cenah odkupujemo smrekovo in borovo hlodovino!
Naše izdelke si khko ogledate v razstavnem salonu na fezerski cesti 180c v Kranju!
■mm
[SONČEtfLaed
Otroci že pišejo pisma in pridni so, tako zelo pridni... Le mesec dni nas loči do najlepšega jutra naših otrok! Do jutra, ko se v peharju pokaže presenečenje in se oči zasvetijo... "OH TA MIKLAVŽ, res je najboljšega popolno presenečenje smo za vaše otroke pozorno izbrali:
-kape
•šale
rokavice
•žabe
•trenirke
^iflierv 16W
pulije ' puloverje
■ termo jeans - hlače žamet
■ jakne <
pižame perilo
anorake ^ bunde
baby program
Le kaj bi naštevali... Obiščite nas in se veselite toplih iskric v očeh, ko pride tisto pravo zimsko jutro...
Delovni čas:
dan od 9. do 19. ure, °b sobotah od 9. do 18. ure.
Vda tapete vevče
vela tapete vevče
Vela tapete vevče
TAPETE V VASE STANOVANJE
RAZLOGI:
1. S tapetami vnesemo v okolje spremembo, živahnost
2. Na voljo je mnogo vzorcev in barvnih kombinacij - ste sam svoj arhitekt
3. Polaganje tapet je preprosto in čisto delo, ki ga lahko opravite sami
4. Tapete so dober toplotni in zvočni izolator in so okolju prijazne
5. Če kadite, boste imeli manj težav z obnovo sten
6. S tapetami prekrijemo neravnine in razpoke na steni
7. Tapete so manj občutljive za umazanijo, so trajnejše in zato cenejše
8. Vzdrževanje je preprosto in učinkovito
9. Odstranjevanje tapet je preprosto
t
izvozi 80% svoje proizvodnje in je še posebej znana po svojih ekološko neoporečnih papirnatih
duplex in simplex tapetah
S POZNAVANJEM PREDNOSTI TAPET KOT STENSKE OBLOGE ŠE NISMO V EVROPI
Tovarna tapet Veta d.o.o. Vevče, Vavlka c. 52 61260 Ljubljana - Polje
Tal. 061 / 4S3 331 Fax.  061 / 485 903
prodajalna
VEVČE, Papirniški trg
Tel. 061 / 465 454
DRAVLJE. Celovška 291
Tal. 061 / 159 20 89
TPC MURGLE. C. v mestni log
Tal. 061 / 265 297
VETA tapete dobite tudi v sledečih prodajalnah na Gorenjskem:
DOLNOV
Šuceva 23, Kranj Tel.: 241-438
LISJAK
Gregorčičeva 8, Kranj tel.:211-333
SLIKODESIGN
Stara cesta, Šk. Loka Tel.: 620-612
vela tapete vevče
vela
tapete vevče
Vela tapete vevče
AGRADNA KRIŽANKA
Sponzor današnje križanke Podjetje LOG ŽABNICA je za reševalce križanke namenilo naslednje' nagrade:
1. nagrada: SENZOR IS 140
2. nagrada: PIŠTOLA ZA PVC GL 3000
3. nagrada: 2 X SVETILKA D 01
3.-6. nagrada: VREDNOST PO 1.000.- SIT
Vpisano geslo na kuponu (rešite ga s pomočjo črk na oštevilčenih poljih) pošljite do četrtka, 18. novembra, na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, ali pa oddajte v pisarnah turističnih društev v Cerkljah, Škofji Loki, na Jesenicah ali v Radovljici, ali pa v naš nabiralnik na Zoisovi 1 v Kranju. Veliko užitka ob reševanju Vam želimo in sreče pri žrebanju!
- Iz programa Steinel vam priporočajo senzorske svetilke, ki vam nu# varnost, udobnost ter prihranijo tudi 95 odstotkov energije, odvrnile pa bodo tudi marsikaterega nepovabljenega gosta.
- Log Žabnica vam iz lastnega proizvodnega programa po izredno ugodnjj} cenah nudi KVALITETNE VTIČNICE ZA ELEKTRIČNE RAZDELILCt v GOSPODINJSTVU IN INDUSTRIJI.
Srednje Bitnje 70, - Poleg tega vam podjetje LOG v svojih prodajalnah nudi
ELEKTROMATERft
jl ,   .     PO UGODNIH CENAH TER IZVAJA VSA ELEKTROINŠTALACIJSKA DELANA
Žabnica objektih.
1	2	3	4	5	i	/
J	9 j	10	11	12	13	M
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24 j i	25	26 1	27	28
» ] *' 1	id	31	* i 1		34	35 l 1
JA	3/				ti	42
HARAD9UKRAK997.3FJH
1- Črne oči - Čuki 2. Ne hiti na Tahiti - Henček 3 25 ur na dan - Čudežna polja 1 Ave Marijo zvoni - Alpaki kvintet J Uubim te Marija - Veseli Zasavcl \ Smentana dekleta - Nagelj Ko si na tleh - Pop deslng J- Reci mi še enkrat - Slovenija 9 Primi se za gumb - Blegoš
10. čez Suštarski most - Spin
11. Stajerc in Primorka - Štajerskih 7
12. Kako lepo je reči mama - Stijre kovači
13. V«U» l».rM u..u-----'-
j3. Vse kar ti ljubezen da - Ivan Hu
1?* 59a Ho ' m N,P,Č rviJT • ek m°J" Agropop
aaaja je bila na sporedu 29. oktobra v nočnem programu Sa«lia Kranj. Wade dobijo:
Nena Rebernik, Zagorica 1a, 61240 - ZLATI UHANI, 9 SRNINE - MARJAN BURNIK KAMNIK r YJda Bobnar, Vasca 12, 64207 Cerklje - Nedeljsko kosilo za ~ ?.ye osebi, GOSTILNA MOSTNAR KRTINA PRI DOBU SS Urh' Je'ovškova 10, 64264, Bohinjska Bistrica CIT 91 KAMNIK - 30 kg disperzijske barve V«S?ne PoS,lite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj -(ZSJJJSr s Podoknićarjem. Izžrebali bomo lepe nagrade, "slednja oddaja bo na sporedu v petek, 26. novembra, ob 19.30 uri.
MPOK - VALOVANJE & PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: _
^oj naslov: _
EGLAS
AVTOTRADE
Kranj,tel. =223-710
Avtomobili LADA po izredno ugodnih cenah!
Cene do registracije:
11.970 DEM
Samara 1500/5 v
Samara 1500/4 v 13'220DEM Karavan 1500 9'800 DEM
NIVA1600 12.530 DEM
KREDITI ■ STARO ZA NOVO
zvečer ob 20.30 uri bo na I. programu TV Slovenija spet na
Jutr|
j*«" «u iu.ou uri do na i. p _ASdu oddala KRIŽKRAŽ. O novembrskem Križkražu Je ^aktorica MISA MOLK zapisala:
. "3 novAmhrci/A imjmtm* k/ ■ veda, ki priča o
J^^u oddala KRIŽKRAŽ :a MISA MOLK zapi
st^l'i? .novembrske oddaje Križkraž bo arheologija, fr'Čai ^ah, o življenju človeka pred davnimi leti in o predmetih, ki ^aiv«* 0 nekxlarijem življenju in so danes morda še vedno v rabi. snn0 2a.k'ad takih predmetov sta seveda stari Rim in Grčija, zato Ogri Precej teh eksponatov posneli v Ptujskem muzeju. **to hfv sproščen sprehod skozi določena zgodovinska obdobja, o rahi m v stUQ,io povabila tudi nekatere goste, ki bodo spregovorili Dr. g* Posameznih predmetov:
Njač ^unar bo predstavil rimsko kuhinjo in značilno mešanje PantoJf- starem Rimu. Andres Valdes bo predstavil kratko rj^r^rnično točko, saj stari Rim ni poznal plesa, ampak le Ples^'rnično gledališče. Z Nejo Kos se dogovarjam za kratko risark točko grškega klasičnega plesa. Predstavili bomo delo Ocvjl? v arheološkem muzeju, pogovarjali se bomo s prof.
o VP''VU arheologije na arhitekturo in si nekaj »kriti natov sposodili v Ptujskem muzeju. Ugibali boste, kdo bo N»q °°St v oddaJi, vmes pa rešili TV Križanko. Prijeten večeri" 8ra<*e: 1. nagrada: 72.000.- SIT
2. nagrada: 43.000.- SIT
3. nagrada: 29.000.- SIT
l9to9^ križank je treba poslati najkasneje od srede, 24. novembra ~ "a naslov: TV Slovenija, KRIŽKRAŽ, pp 380, 61001 Ljubljana
	TV 2	TV 3	■	□nnnnn						TV 6	■
			0	v		A	U	0			□
			S	T		K		s			R
			A	TV 8							
			T			L					□
			TV 9			A					A
				P	■	■		A			C
	—			A				N			A
				T	f>1« MNKC			T			n
lrne «" Priimek. N0slov:									MM GLAS		
GLAS
itvui
SIMONA H20
SOBOTO OPOLDNC N« HHDIU THIGlflV J€S€NIC€ /96.0 MHZ/
IVAN PREŠEREN - Ž AN
Ljubezen Je zelo povezana s poezijo. Ko Je človek zaljubljen, vse vidi lepše in verzi kar vrejo iz ust. Vendar poezija izpod peresa Toneta Forenezzila Je nekoliko usmerjena - realna revolucionarna ljubezenska poezija.
Dobil sem otročička.
Fletnega kllnčka.
Kodroglavčka.
Super sin.
Luštkan, srčkan
in črn - kot globin.
Ampak veste,
to ml živcev ne žre. Moji se tako in tako vselej vse zažge...
Jutrišnji gost v oddaji Glasba Je življenje se piše Prešeren, vendar ni pesnik. Je pa ustvarjalec. Ivan Prešeren Žan, doma lz Završnice pri Žirovnici, življenjski sopotnik priljubljene pevke Ivanke Kraševec, odličen trobentar, član Alpskega kvinteta, skladatelj številnih skladb.
Izšla je njegova druga kaseta in kompaktna plošča z Instrumentalno glasbo, kar Je na našem trgu redkost. Avtor skladb je v glavnem sam, Jože Prlvšek pa je prispeval aranžmaje.
SOLA nagrajuje tudi ta teden. Izžrebani so bili: Oto Mlačnik lz Šentjanža pri Dravogradu, ki dobi uro SOLA ter Matjaž Kasič lz Mirne na Dolenjskem, Petra Berčič z Jesenic ln Sebastjan Demšar iz Škofje Loke, ki Jim bomo poslali po dve majici Sola. Čestitamo!
Jutri pa zopet na sllšanje v oddaji Glasba Je življenje!
UODL
HeUo folks
In spet so zvezde nanesle tako, da se je teden obrnil okol svoje osi, in tip, ki zgoraj obrača čas (seveda ročno), ie zavrtel telefon in se oglasil:"Hello is Jodlgator there?" "Ja, normaln,' da je," seje oglasilo tu spodaj. In tako se je vse skupaj začelo. A ste stekal'. Jest nis'm. Vidim, da kar poznate Lačne Franze (upam, d' je bil zadnjo soboto tudi kdo na koncertu, ker ie bil mega). Na kratko vpraSanje - Kdo? pa je bil tokrat odgovor - Glin tist, ali v daljši obliki Zoran Predin. Mirja pravi, da ji je najbolj všeč tista o Lidiji pri vojakih, in ker po najbolj všečni sprašuješ mene, ti odgovorim, da se mi dopadejo skoraj vse, izstopajo pa Čakaj me, Na svoji strani in Bela simfonija. Tudi pri vsakotedenskem žrebanju kdo izstopa in tokrat smo to opravili v nemščini, točneje v čisti švicarščini. Aligator se je postavil na oni konec uredništva in izjavil: "Komm hier!" In k njemu ie prišla samo ena dopisnica, ki jo je poslala Sabina Hafner, Breg ob Savi 43, 64211 Mavčiče. Mislim, d'si, zdajle, ko tole bereš, izjavila - Jes. Nagrada je vsekakor tvoja, uleti ponjo.
LIGATOPv
predstavlja DVORANA PRIMSKOVO KRANJ
DANES, PETEK 12. 11., OB 20. URI
POP DESIGN
Predprodaja vstopnic ALIGATOR MUSIC SHOP Cankarjeva 7, Kranj
NOVOSTI
Novega Je dost' ln bližje bo nov' let'. večjih bo. Če začnem pri naših: Ofe, ole... - Andrej Šlfrer, Najlepše pesmi - Helena Blagne. Kanadska Indijanka - Blg Ben in Projekt Triglav -Ljudski Ročk (DomicelJ pa to...). In nadaljujem pri tujih: Billy Joel - River of Dreams. Soul Asvlum - Grave Dancers Union, Barbra Strelsand - Back to Broadway, Laura Pausinl (d' ne boste mislili, d' Je v Italiji samo Eros), in muzka lz filma Last Action Hero (Schwarzenegger, AC/DC, Aerosmith in ostali metalci).
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 110:
Torej prvič, kako se imenuje glasbeni slog. kije zadnje čase fuU v vzponu s skupinami ln pevci, kot so 2 unlimited, Culture Beat. Snaggv. U96... A mislite, d" ima kaj veze s tehniko? Dodatno pod drugič, kdo je živu točn' tolk let", kot Je današnja številka Gorenjskega glasa? Dopisnice čakam do srede, 17. novembra, v uredništvo GG-Ja pod šifro "Jodltechnologvgator". Urška, Čuki so že bili v Aligator Muslc Shopu, najbrž pa se bodo spet pojavili, ko posnamejo kakšno kaseto, Nataša, kakšna pa Je tvoja predstava o Kršovcfh, Katarina sory za Culte, a ti boš že prišla do njih, ti verjamem, pa sem te Renata, tist'Je bil en rdeč Kolo od naše mami in ne gorski, kar pa se tiče pujslta - It' s cool, kot bi rekla Beavls & Buthead Ln čav, kot napišem Jest.
Komercialna ali pitna voda?
Včasih je na sejah občinskih vlad prav zabavno. Še posebej tedaj, ko se kakšen "vladnik" pikolovsko v kaj zapiči, potem pa ven ne more. Če pripomorejo še drugi - ki tudi ven ne morejo - se vse skupaj zavozlja do nespoznavnosti.
Tako je bilo tudi oni dan na seji jeseniške vlade, ko so v gradivu prebrali, da... "občina postane lastnik cevovoda za komercialno ali pitno vodo v karavanikem predoru..."
šlo je seveda za to, kaj je komercialna in kaj pitna voda. Ali je pitna voda lahko komercialna; ali je pitna samo pitna in tako dalje.
Mi pa menimo, da je, kar teče po mestnih vodovodnih ceveh, vse ena sama ljuba komercialna voda. Samo na račun o komunalnih stroških se pogleda, pa se vidi.... • D. S.
TOREK, 16. novembra 1993
9.40 Pamet je boljša kot žamet 9.46 Sezamova ulica, ameriška nanizanka
10.45 Podjetniška mreža 11.15 Ime čustva, znanstvena oddaja
11.35 Miroslav Krleža: Michelangelo Buonarotti, drama HTV (čb) 13.00 Poročila
14.05 Sobotna noč, ponovitev
16.05 Sedma steza
16.20 Mostovi
17.00 TV Dnevnik 1
17.10 Lonček, kuhaj!, Jabolčni pra-
ženec
17.20 Hovl, angleška nanizanka
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 4 v vrsto, TV igrica
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik 2, Vreme
19.55 Šport
20.05 Žarišče
20.35 Magija + moda 21.30 Osmi dan
22.15 TV Dnevnik 3, Vreme
22.36 Šport
22.50 Sova: Medvedja usluga, angleška nanizanka;
Četrto nadstropje, anagleška nadaljevanka
16.15 Svet na zaslonu 16.55 Ljudje in zemlja 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik, Vreme, šport 19.56 šport 20.05 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.00 Intervju 22.00 Videošpon 22.56 Svet poroča 23.30 SP v tenisu (m), posnetek iz Frankfurta
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Moon Jumper, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 13.00 V dimu smodnika - poslednji Apač, ponovitev filma 14.30 Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.06 Glavni odmor 16.30 Poslovne informacije 17.30 Župnijske kronike 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Zabavnog I asbena oddaja 21.05 V prvem planu 22.35 Pax Christi, dokumentarna serija 23.10 Slika na sliko 22.35 Dnevnik II 23.40 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja
11.50 Meteorji sveta 12.05 športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 čudovita leta 14.00 Doktor Trapper John 14.45Mojstri jutrišnje-
Ra dne 15.00 Am, dam, des 15.15 ledvedek Rupert 15.40 Panda klub 16.15 Konfetti shovv 16.35 Kre-menčkovi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Univerzum: Visoke trate 21.00 Animo - O živalih in ljudeh 21.07 Pogledi od strani 21.20 Na lastno nevarnost 22.10 Načrt Sahara, 3. del 23.45 čas v sliki 23.50 Hana in njeni sestri, ameriški film 1.30 Poročila
8.30 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Pogledi od strani 15.40 Habs-buržani, 2. del 16.35 Narava, Metulji 16.45 Noriški prvi kristjani 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Tista stvar je 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.55 Veliki črni ptič 20.00 Kultura 20.15 Najboljše iz Gaudmaxa 21.00 Animo - o živalih in ljudeh 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 Rally. 3. del
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
Poleg aktualnih informacij, posvečamo precej časa športu, tu bodo novosti na številki 92, pa tudi glasbena lestvica Slovenca
R A U d.o.o., Cankarjev trg 6,64220 Skofja Loka Tel.: 0641623-303
NOVO HA SLOVENSKEM TRŽIŠČU
HITACHI
električno ročno orodje
16.40 Moon Jumper, nadaljevanka 17.05 Skrivnosti, ameriška nadaljevanka 17.30 China Beach, ameriška nanizanka 18.20 Kennedvji, ameriška dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 21.35 Rojstvo Evrope, dokumentarna serija 22.35 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 23.30 Radar, doakumentama oddaja
5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.200 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.20 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri
COCA COLA NAGRAJUJE BOŠTJANA, TINO IN SIMONA
Komisija bralcev Gorenjskega glasa je včeraj vrtela boben s prispelimi rešitvami nagradne križanke COCA COLA, g. Miha Planine pa je nagrade z žrebom razdelil naslednjim: 1. - 3. nagrado COCA COLE prejmejo Boštjan BOŽIČ, Na Kresu 9, Železniki; Tina SUŠNIK, Zadružna 2, Kranj; Simon ŠTRAKS, Frankovo naselje 79, skofja Loka; 4. - 6. nagrado Gorenjskega glasa pa dobijo Rezka TOLAR, Strmica 2, Selca; Andrej PERNE, Mlakarjeva 24, Kranj; Jani KOCIPER, Preddvor 108.
Vseh prispelih rešitev križanke COCA COLA je bilo kar 1696, o nagradah pošljemo nagrajencem darilno pismo, rešitev (nagradno geslo iz črk na oštevilčenih poljih v križanki) pa je bila: COCA COLA -VEDNO Z GLASBO.
ARK MAJA
SALON POHIŠTVA
Kranj, PRED0SUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031
9.00 Macneil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 10.40 A snop 11.00 Luč svetlobe, nadaljevanka 12.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 16.15 Popolni tujci, ponovitev ameriškega filma 18.00 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.45 Jazzbina, ponovitev 19.25 CMT 20.10 Poročila 20.30 Poletni ciklus slovenskega filma: Onkraj, slovenski barvni film 22.00 Jazzbina 22.30 Poročila 22.50 Pred poroto, ameriška nadaljevanka 23.45 A shop
12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin 14.00 Loka v časopisju 14.30 Devizni tečaj 14.40 Koristni nasveti 15.00 Dogodki danes - jutri 16.15 EPP 15.30 Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 EPP 17.00 Novice, obvestila, športni utrinki 17.30 Za ljubitelje narodno-zabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa
KINO, 16. novembra
CENTER amer. thrill. VROČICA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, thrill. NINA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! SKOFJA LOKA špan. erot. črna kom. PRŠUT, PRŠUT ob 20. uri
KOMENTAR_
Krščanstvo in komunizem proti kapitalizmu
Drugega novembra, na dan vernih duš, je v torinskem časniku La Stampa izšel obsei-ni intervju, ki ga je papei Janez Pavel II. naklonil Jasu Ga-v/ronskemu, na Dunaju rojenemu italijanskemu novinarju poljskega rodu. Pogovor je vzbudil silno pozornost svetovne javnosti, saj ni v navadi, da bi sveti oče dajal intervjuje. Še bolj pa zato, ker sta govorila predvsem o razmerah, kakršne so danes v vzhodni, pokomunis-tični Evropi. (Tisti, v katero svet uvršča tudi Slovenijo.)
Spraševalec je med drugim izhajal iz dovolj razširjene domneve (poljskega predsednika Lee ha Walese, denimo), da je bila papeteva vloga v zlomu komunizma leta 1989 odločilna. Toda kaj, ko se zmaga nad njim kale vse bolj pirova: bivše dežele realnega socializma je zajel velikanski moralni razkroj, priča smo neslutenemu razmahu ufivanja drog in prostitucije. Se je potemtakem sploh splačalo rušiti komunizem, sprašuje Gawronsky. Papei odvrne, da se tako ne sprašuje. Proti samovolji in totalitarizmu se je treba boriti v vsakem primeru. Sicer pa so bila, kot je zapisal že njegov predhodnik Leon XIII. (Rerum nov ar um, 1891), v socialističnem programu tudi "semena resnice". In teh semen se ne sme uničiti ali dopustiti, da bi jih odnesel veter Zgodovine. Zagovorniki ek-stremnega kapitalizma so nagnjeni k spregledovanju dejstva, da je komunizem prinesel tudi dobre stvari- boj proti brezposelnosti, skrb za revne...
Uspehi, ki jih je komunizem po tel v stoletju pred 1989, izvirajo iz dejstva, da je bil na čelu gibanja proti prvotnemu, nehumanemu, individualističnemu kapitalizmu. Vaien činitelj
Miha Naglic
komunizma je bil čut za skupnost; ta pa se je udejanjal, na način, ki je zahteval previsoko ceno. Drugače je bilo na Zahodu. Tu komunizem sicer ni zmagal, zato pa je odigral pomembno vlogo v procesu počlovečenja kapitalizma. Kapitalisti so bili postopoma prisiljeni upoštevati zahteve delavskih strank in sindikatov. Driava in socialdemokratsko navdahnjeni sindikati so v dvajsetem družno obrzdali "divji" kapitalizem devetnajstega stoletja, pretirano izkoriščanje človeka po človeku.
V kapitalizmu se je torej v novejšem času le doseglo nekakšno ravnotežje posamičnih in skupnostnih interesov. Komunistična driava pa je vzela vse v svoje roke. Njena totalitarnost se je izražala v tem, da je nadzirala vse javno in kulturno življenje in hkrati zatirala vsakršno zasebno pobudo. Nasledek tega sta pasivnost in lenobnost ljudi, potem ko so desetletja živeli v sistemu, v katerem jim ni bilo treba (dovoljeno) ne odločati ne sprejemati odgovornosti za svoje odločitve. Zato se večina teh ljudi v novih razmerah nekako ne znajde. Nekateri, med njimi zlasti številni predstavniki bivše nomenklature, pa se še kako znajdejo in neupravičeno bogatijo...
Ob tem se je v vzhodni
Evropi zgodilo še nekaj drugega, za papeža sila pomembnega. Marksistični totalitarizem je bil zanjo preizkušnja, katero je prestala in v njej duhovno zorela. Vzhod je tako obvaroval neko drugačno razsežnost človeškega duha: določene vrednote so bile razvrednotene manj kot na Zahodu. (Tu je mogoče tudi razlaga, zakaj je bil pred 15 leti za papeža izvoljen ravno Poljak.) In kar je v tem oziru najvažnejše: človek, ki je vse to prestal, je bolj dovzeten za skrivnost religije! Dosegel je tisto stopnjo zavesti, ki je zahodni človek nima: da je Bog vir človekovega dostojanstva, najvišji, edini in absolutni vir. To so skusili ljudje na Vzhodu, to so spozali tisti ki so prestali gulag (Solženicin), ljudje na Zahodu pa to resnico dojemajo le površno, sekularno, ne doživljajo je v vsej njeni globini
Do tod smo dokaj verno sledili duhu papeževih odgovorov. Dodajmo jim zdaj še svoj skromni pripis. Presenetljiva je namreč razlika, pred katero je "Režiser zgodovine" postavil namestnika svojega Sina: na Zahodu, kjer komunistični projekt ni uspel, je vera oslabela, na Vzhodu pa se je obdržala in še okrepila ravno v kljubovanju komunističnemu totalitarizmu. Na Zahodu je religija danes predvsem "kulturna drža", na Vzhodu je dejansko bila tisto, za kar jo je razglasil Marx: opij ljudstva, vzdih ogrožene kreature, čustvo brezsrčnega sveta, duh brezdušnih razmer... Kar ni uspelo Cerkvi, je uspelo komunizmu: ublažiti izkoriščanje človeka po človeku in okrepiti vero. Zato ni čudno, da se je človek, kateremu pripisujejo vlogo zmagovalca nad komunizmom, tako prizanesljivo poklonil njegovemu spominu.
Biokolekcija ASSAY - za ženske in moške
ČE VAM IZPADAJO LASJE
Za vsako bolezen aH nevšečnost se najde zeti Tudi proti izpadanju las jih je nekaj. Naša dolgoletna znanka dipl. biollginja Erika RŠer Pajk je iz njih pripravila tonik, olje m šampon, ki z redno uporabo preprečujejo izpadanje las In golo lasišče celo spodbudijo, da se ponovno zaraste.
Biokolekcija ASSAV je sestavljena po spoznanjih tradicionalne kitajske medicine In Izdelana te surovin, zvečine uvoženih iz dežel Daljnega vzhoda. Po prepričanju kitajskih ljudskih zdravnikov povzročata izpadanje las pomanjkanje vitalne energije in slaba cirkulacija krvi v koži lasišča. Do enakih spoznanj Je prišla tudi sodobna medicina. Iz bolnega in slabo prekrviienega lasišča rastejo tanki in suhi lasje, ki so zelo občutljivi. Preparati tradicionalne kitajske medicine učinkujejo tako, da pospešujejo dotok krvi v lasišče in s tem dovajajo lasnemu korenu dovolj hrane in energije. Tako se lasje okrepijo, odebelijo, dobijo normalne, zdrav lesk in Iz Še živih lasnih čebulic začno ponovno rasti lasje. Normalizira se delovanje žlez lojnic, da so lasje ravno prav mastni.
ASSAYolJe uporabljamo:
- proti prhljaju in seboreji;
- za okrepitev lasnega korena pri tankih, redkih ali poškodovanih laseh ter za nego suhih las;
• pri čezmernem izpadanju las, pri krožni in prezgodnji plešavosti, dokler je na glavi vsaj se neka] las;
- pri čezmernem izpadanju las, pri krožni in prezgodnji plešavosti, dokler je na glavi vsaj še nekja las.
Olje nanašamo na lasišče, ki ga nato dobro
zmasiramo. Pri suhih in poškodovanih laseh pa s pomočjo glavnika namastimo tudi lase. Olje pustimo učinkovati pol ure, nato si lase umijemo s šamponom ASSAV.
Opisani postopek opravimo tedaj, ko si običajno urnJvamo lase. Pri poškodovanih, zelo suhin laseh aH razcepljenih konicah suhe lase namestimo zvečer, večkrat na teden.
ASSAV tonik
pospešuje dotok krvi v lasišče in s tem energije ter hrane v lasno čebulico. Uporabljamo ga proti izpadanju las In plešavosti, za okrepitev las in proti seboreji.
Tonik nanašamo na prizadete dele lasišča s palčko, ovito z vato ali kar naravnost, nato lasišče dobro zmasiramo s konicami prstov (ne z nohti). Lase si umivamo samo enkrat tedensko, tonik pa vmasir-amo redno vsak dan enkrat.
šampon ASSAV
vrača lasišču normalen, rahlo kisel jph ln spodbuja rast las. Zaradi svojega blagega delovanja je priporočljiv za vse, ki si
Kgosto umivajo glavo, ajo občutljivo lasišče, suhe ali mastne lase, prhljaj in še zlasti za tiste, ki jim lasje čezmerno izpadajo.
Šampon se po prvem nanašanju ne peni. Pena nastane sele, ko so lasje Čisti, zato je potrebno večkratno šamponiranje. Dobro sprane lase osušimo z brisačo in nanje nanesemo tonik. Po nanašanju in masaži s tonikom las ne izpiramo več. Uspeh Je opazen že pri uporabi posameznih proizvodov, rezultati pa so najboljši pri uporabi celotne kolekcije ASSAV.
Kot smo napisali v začetku, izdeluje ASSAV biokolekcijo dipl. biologinja Erika Fišer Pajk, po pošti pa prodaja BIOTIKA d.o.o., p.p. 21,66320 Portorož, tel. (066) 79-908 aH 75-155. Na tem naslovu oziroma telefonu dobite tudi dodatne informacije.
Vstopnice za Utopijo
Veselje, ki so ga ljudje doživljali pred časom, ko so na svoj naslov dobivali lastninske certifikate s kar lepimi denarnimi zneski, vse hitreje plahni, ko na dan prihaja resnica o vrednosti družbenega premoženja v Sloveniji.
Največjo streznitev so Slovenci nedvomno doživeli pred dnevi, ko je vlada javno razgrnila poročilo SDK, iz katerega je razvidno, da je velik del družbenega kapitala že pristal v rokah zasebnikov in takoj za tem nadaljeval pot v tujino. V 43 podjetjih je kar za 12 milijard tolarjev registriranih oškodovanj, kar preračunano znaša 180 milijonov mark. Nominalna vrednost vseh certifikatov pa znaša okoli 8 milijard mark. Kolikšna bo vrednost škode na koncu, ko naj bi revizorji pregledali vseh 1066 podjetij v Sloveniji, pa lahko samo ugibamo.
Toda že po prvih podatkih je vse bolj jasno, da so certifikati vse manj podobni trdni finančni osnovi in bolj nekakšnim vstopnicam za deželo Utopijo. Beg kapitala na tuje je huda družbena bolezen in ni lahko ozdravljiva. Vsi tisti, ki so zadnja leta premeteno spravljali denar preko meje predstavljajo močan lobi, ki se je pripravljen spopasti tudi z vladno administracijo. Že ko so v tujini ustanavljali podjetja so skrbeli za to, da za denarjem čimprej zabrišejo sledi Ko bo torej Slovenija v tujii iskala svoj kapital bo imela težko delo, saj ne more računati niti na pomoč drugih držav. Štiri
Marko Jenšterle
med njimi so jo menda zavrnile že sedaj, najbrž pa pri drugih ne bo kaj drugače.
Zaradi vsega tega najnovejši vladni ukrepi bolj spominjajo le na popravljanje njenega ugleda v javnosti, kot pa na akcijo, ki bi v bližnji prihodnosti resnično lahko imela uspeh. Slovenci so že zdavnaj še posebej pa ob vseh zadnjih aferah, ki vse po vrsti ostajajo nerazkrite, izgubili zaupanje v vlado. Ko je TV Slovenija pred dnevi objavila rezultate ankete o njeni najnovejši akciji, je bilo jasno, da večina Slovencev meni, da denarja iz tujine nikoli ne bo več nazaj. Ker je takoj naslednji dan (bila je celo nedelja) v studiu televizijskega Dnevnika rezultate komentiral sam premier dr. Janez Drnovšek in pri tem opozoril na napačna tolmačenja, je s tem sam najbolje pokazal, da mu gre res najprej za izboljšanje ugleda vlade, ki je v javnosti v precejšnji nemilosti še boli se je premier jeva nervoza pokazala nekaj dni kasneje na
PREJELI SMO
Odprto pismo odgovorni urednici Gorenjskega glasa Leopoldini Bogataj
Ker vem, da ne objavljate vseh pisem od kraja, niti podpisanih ne, lahko sklepam, da imate za objavo anonimnega pisma Pokončna drža ministra Bizjaka (p)osebne razloge. Nič ne dvomim, da jih znate zagovarjati, zato bom zadevo poslal Častnemu razsodišču Društva novinarjev Slovenije. Glede na to, da je to sodišče prav pred kratkim zaradi objave žaljivega anonimnega pisma spoznalo za krivega g. Janeza J. švajncerja, glavnega in odgovornega urednika tednika Slovenska vojska, verjetno ne bo težko potegniti vzporednice. Ali pač? Sodišče bomo poprosil, naj svoje stališče pošlje tudi Gorenjskemu glasu.
Lep pozdrav!
Milan Sagadin, Župančičeva 39, Kranj
P. S.: Prav mika me, da bi o verodostojnosti in logiki pisanja izmenjal pismo ali dve z anonimnimi Preddvorčani. Vendar me pri sogovorniku moti že to, če med razgovorom ne sname temnih očal - kaj šele, če je sploh brez obraza.
Delavke in delavci, za delo in pravice gre!
Pod tem geslom je Svobodni sindikat Slovenije pozival na delavski protestni shod, ki je bil 6. novembra 1993 v Ljubljani
Vse lepo in prav. Vendar se mi ob tem pozivu postavlja nekaj vprašanj, na katera bo upam odgovoril organizator tega shoda. Namreč v nadaljevanju poziva piše: Pokažimo oblastnikom in lastnikom, da... in povejmo oblastnikom in lastnikom, da ... Kdo pa so ti oblastniki in lastniki, proti katerim je bil usmerjen ta delavski protest? Če se o pojmu oblastniki postavlja nekaj vprašanj, je o pojmu lastniki, vprašanj veli-
Pasji azil na Visokem
Veliko besed je bilo izrečenih v zvezi z g. Mileno Močovnik in azilom za živali na Visokem. Lahko rečem samo, da je krajane Visokega lahko sram. G. Milena je svoje življenje z ljubeznijo posvetila živalim, ki potrebujejo našo pomoč in to zaradi nas samih. Človek je tisti, ki premore vso zlobo objestnost in neodgovornost. Živali so del našega življenja in priznajmo jim pravico do osnovnega -življenja.
Mesto Kranj nujno potrebuje azil za živali. Zakaj ne na Visokem? Malo več razumevanja s strani krajanov in podpore Občine Kranj lahko postavimo azil, ki nam bo v ponos.
G. Milena nam je dokazala, da obstaja problem v brezbrižnosti in sebičnosti ljudi, ki jim ni mar in v vsej stvari vidijo le sebe. Res, marsikoga je lahko sram, sicer pa menim, da so to ljudje brez spoštovanja in bi verjetno enako reagirali v primeru človeške stiske.
Bravo gospa Milena!!! • Katja Stular, Sučeva 13, Kranj
SREČKE BOHINJSKE LOTERIJE NAPRODAJ V: MALOOGLASNI SLUŽBI ČP GORENJSKI GLAS, TD ŠK. LOKA, CERKLJE, RADOVLJICA, JESENICE.
televizijskem omizju, koje?$L zicionalca Marjana Todoo^ skorajda nagnal iz studijo,J® go ministra Janeza I®1®.0Lfr javno pozival naj vendarle ^ on kaj reče v obrambo kateri navsezadnje sedi skuP\ drugii koalicijskimi Pa^ejL Tragika za Drnovška je *J toliko večja, ko je nekaj »*"J za tem Janša pritrdil PodoB* kovi tezi o tem, da se ^ slovenskim kapitalom 1*}r na Cipru izgubi vsaka sleo-a Dr. Drnovšek ima ob hu<*
spopadih z javnostjo in opL .. { jo pač velike probleme svojimi ministri Opoziciji ^ očita, da vlada napada f*J, zaradi tega, ker si želi P^,^ oblast, vendar je to zelo P^h* ren argument, če pa vemo, jM cilj vsake politike ravno v *r da oblast prevzame. Tako V'' za vlado normalno, da sptei*.^ ukrepe, za katere že v naprti. I da ne bodo kaj prida uspesM^ tudi pri opoziciji normalno, vlado ruši tedaj, ko je j najšibkejša. Demokracij* Py ni neko idealno ljubezen* ■ stanje med pozicijo in °P°\$. jo, ampak krut boj med P0!^ nimi strankami, kjer se je^^i zaradi oblasti treba zbrati ceV> ideološkim nasprotnikom- * danja vlada je nastala ravnOlT takšni formuli Zato ni eno^r njeni koraki so počasni, todarj( poti vendarle gre. Ker pa koalicijski partnerji skrbno rf zijo na vsako potezo strati}^ katerimi so se skupaj znaš*1 u oblasti, je tako prva k°n0^ oblasti narejena kar v sami.
ko več. Ali so to lastniki hranilnih knjižic, ali so to lastniki družbenega premoženja ali državne lastnine, ali so to lastniki športnih koles itd.
Mogoče bi bila udeležba na shodu številnejša, če bi organizator že v pozivu na ta protestni shod jasno zapisal, proti komu je ta protest usmerjen. Tako pa? Zanima me tudi, kaj naj razumemo pod Območno organizacijo sindikatov Gorenjske, ki je organizirala avtobusni prevoz na ta shod.
• Franc Golorej
V rubriki Odmevi Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov; Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, t* rubriko Odmevi
Prometni "infarkt' na Gorenjskem?
V petkovi številki Slo*g£ dne 29. oktobra 1993, v Ceste ne bodo zmedene ^ novinar seznanja s priPf0:^ nostjo štirih cestnih podje®^ zimo, ki je pred nami. O" ^ me je vznemirila informacij ^ ima Cestno podjetje Kroti ^ zimsko vzdrževanje ces{ ^ Gorenjskem, to je za fll in posipanje 4 km avtocest, km magistralnih, 436 km rtf^ nalnih in za polovico od krajevnih cest le 10 zanesij1^ od skupno 47 tovornjakov- , uporabnik teh cest se spraruLir kako misli Cestno podjetje litetno in pravočasno opraVLf zimsko službo s takim v<?Z ( parkom. Še taka požrtvovo^. šoferjev ne pomaga dosti, c p vozilo odpove. Bojim se, j, bodo ceste že ob malo ob^p ših padavinah nespluŽefl' j neposipane. Zato mislim, d potrebno ukrepati že seda)) ^ pa takrat, ko bo prepozn0'^ ko bomo soočeni s pro*1^ zmedo. Naročnikom dell0$ kega vzdrževanja, to je liški upravi za ceste in P ^ gorenjskim občinam PredWo a da takoj poiščejo Še <* j. izvajalce za pluženje in P Ji panje, ki bi bili mogoče ceij*j, in kvalitetnejši, Cestnemu P p jetju Kranj pa svetujci*^ objavi seznam cest, oz- cj* $ odsekov, na katere ^°f^m zimski službi razporedili 9 ^ nesljive tovornjake, da si■ J^gt lahko vozniki takih odsekoy'\ cest izogibali Sprašujem se # kakšna je varnost Prolff^M po cestah dnevno kroži nezanesljivih tovornjakov, ^ do vrha naloženi Z raL tU gradbenim materialom- J I podjetja, ki je prvi zadol**^ varen promet. • Franc G01^
Helena jelovčan
Slika: JANEZ PELKO
Alenka, državna prvakinja v logiki
ffldUdf (eni ie ime 'm], ™"»"lh «na °
Sankah so kur"' ""llftne vrste darioleda (ena je S5.a jLg Kakšen 1° ka:efa„,k"g^;
Sgelaska. ki le k"p"a «'»doled v
Eter^J ni kupi'- ■■■»- BBŠ
iSa.' ■■ _ cmn tnkrat Izbr?" primer g togike.
UžSdJn, učenka šestega razreda osnovne §ole v je na osmem državnem tekmovanju |*jŽflLke, ki je bilo minuli mesec v Ljubljani, postala ^ShJnla Slovenije med šestošolci. Na tekmovanju je !pSglgvalo 476 osnovnošolcev, srednješolcev in ^gntovt ki so se merili v devetih starostnih g^žJPah, predhodnih izbirnih šolskih in občinskih g^Povanj pa se je udeležilo kar več kot sedem tisoč •^Q2ynošolcev in srednješolcev.
da sva z zgornjim ;nJerom najbolje ponazorili, kklT sl najboljša. Kateri
^»bsV*"'' P<t " Jt StCtr ^'Matematika, čeprav tudi pri uT&n nimam težav. Vsa leta ^odlična."
JJiJPHj za logično sklepanje ^ da si dober matema-
U^^vem, morda, ni pa samo
J* tudi v matematiki ie **°vala?
k lJ»di. V petem razredu, kjer ktn1 0&činskega tekmovanja, rU]?, na Šolskem s sošolcem wUa Prvo mesto in dobila r°nasto Vegovo značko."
j £ loJSlko nimaš teiav. Kako ,£ °Uo ob prvih nalogah?
Immres je, ko enkrat "pogrun-JJ »istem, ni tako težko. Ko ^ 8em doma reševala prve in primerjala moje re-'tm 8 Pravunimi rešitvami, tebi k'la nekajkrat pošteno
^er     ni "spe10 m sem r*la začeti znova."
$i ti
taJl na driavno tekmovanje TJ k tvoje šole?
^urf 8mo Sti|ic; 80801118 Katia
Priiat0!' tu°-' rnoja najboljša ^jateljica, ki je osvojila šesto iJ^rno mesto, Miro Bergelj iz ^le8a razreda in Andreja
Avberšek iz osmega, ki je bila četrta do peta."
Zmagala sl samo ti Kakšni so bili občutki?
"Imela sem precej treme, ko sem prebrala naloge, pa je trema popustila. Ni bilo preveč težko. Naloge so bile tri, časa za reševanje smo imeli uro in pol. Obe s Katjo sva končali četrt ure prej."
Koliko točk si osvojila?
"Vseh trideset."
V tvoji skupini je tekmovalo trideset šestošolcev. Si bila vesela zmage?
"Seveda. Ko sem zaslišala svoje ime, sem prijateljici porinila bundo v roke in stekla po priznanje. Katjo so poklicali pred menoj, mislila sem že, da ne bom ničesar dobila."
Boš še tekmovala?
"V logiki? Seveda. Pred tem bo še tekmovanje za Vegovo značko, zdaj se pri dodatnem pouku pripravljamo predvsem za Vegovo, nalogam iz logike se bomo več posvetili, ko bo to za
Rada tekmuješ?
"Ja."
Kaj pa te ob rednem šolskem delu še privlači? Obiskuješ krotke?
"Peto leto igram klavir v
Kaj počneš, kadar ničesar ne počneš? "Berem."
Športa ne maraš? "Ne preveč, edino kolesarim še kar rada."
Kaj pa televizija, zdriiš brez nje?
"Lahko. Zelo malo jo gledam, tudi radio redko poslušam."
Kakšna glasba ti je všeč? "Klasična, predvsem Mozart."
Pa zabavna?
"Ne posebno, zlasti ne "razbij aška. Če že, potem prisluhnem umirjenim melodijam."
Se še igraš?
"Tudi. Z Barbikami. Z njimi se igrava s sestrico."
Imaš prijateljice?
"Imam, kar precej."
Kaj najraje ješ? "Palačinke s sladkorjem in limoninim sokom."
Kako bi se sama opisala?
"Hm, ne vem."
Si radovedna?
"Zelo, včasih kar preveč."
Odprta?
"Mislim, da. Tudi vesela."
Hodiš v dobro šolo... "Je mar dobra?"
Kam boš šla po osemletki?
"Najbrž na gimnazijo. Zelo rada bi šla v škofijske zavode v Šentvid."
Zakaj ravno tja? Si verna?
"Sem, a ne samo zato. Pravijo, da je škofijska najtežja med gimnazijami, da sprejemajo le najboljše.«>
Kaj pa po gimnaziji?
<»To ie še daleč. Ne vem še. Mama želi, da bi izbrala atov poklic. Ata je bil profesor zgodovine in zemljepisa."
glasbeni šoli, hodim k šolskemu pevskemu zboru, k ročnim delom, k skavtom."
Kako pa gredo skupaj matematika, logika, klavir, same resne zaposlitve, z ročnimi deli?
"Za sprostitev rada vezem."
Klavir ti najbri vzame precej prostega časa. Koliko voda?
"Priznam, da ne vsak dan, kadar pa, približno po eno uro. Mislim, da mi več ni treba. Klavir me veseli, čeprav v srednjo glasbeno šolo ravno ne nameravam."
Tudi bereš?
"Rada. Najraje pustolovske knjige. Pet prijateljev sem dobesedno "požirala", zdaj si v šolski ali v radovljiški knjižnici največ sposojam dela Julesa Verna."
Imaš brata, sestro? "Imam. Brat je v osmem razredu, sestra v četrtem."
Kaj sta tvoja starša?
"Ati je svobodni inovator, mami zdravnica."
Torej rasteš v intelektualnem okolju. Si rada doma? "Želo. Rodine so mi všeč."
Silva Kunstelj v žtrovniški osnovni šoli poučuje matematiko, Alenko Ropret ie drugo leto. Kako ocenjuje svojo učenko?
"Ponosna sem nanjo. V Alenkinem razredu je precej sposobnih in pridnih učencev, kakršnih bi bil vesel vsak učitelj. Kar deset jih hodi k dodatnemu pouku iz matematike. Alenka pa je najboljša; zelo hitra, dobro sklepa, lepo rešuje naloge, tudi pri pouku reši kakšno nalogo več kot drugi.
Z logiko smo se doslej manj ukvarjali. Po Vegovem tekmovanju pred koncem lanskega šolskega leta sem nekaj ur dodatnega pouka posvetila nalogam iz logike po Zajčeviknjigi. Učenci so raje reševale te naloge kot matematične. Ko je bilo treba do konca maja Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije sporočiti, kdo teli tekmovati, so se oglasili vsi. Iz obeh šestih razredov se je prijavilo kar dvajset učencev, tretjina vseh. Razmnoiili smo nekaj gradiva, po njem so precej delali sami doma, tudi med počitnicami.
Letos smo prvič tekmovali na šolskem in driavnem tekmovanju iz logike. V Ljubljano smo poslali naloge, ki so jih učenci reševali v šoli, tam so jih pregledali in sami izbrali tekmovalce. V nekaterih šolah imajo poseben krotek, za logiko, pri nas ga še nimamo. Razmišljamo o njem, navdušencev je dovolj."
Matjaž
JERAM
pustolovščina "mama korzika
j*Zorju vidim otok in barko, ki se zasanjano
**8lo Cnlcratnemu prizoru veličastja. Ko je sonce
ljufl; *e je ladja v trenutku vzravnala, ker so Pohjlv^o zapustili "kinodvorano". Nekaj čez v»ei v mo PnPluli v Bastio in se porazgubili po kod *0rziki. Čeprav je Korzika znana po ^ karavanah, na ladji nisem srečal KolJ '.ki bi šel v mojo smer na moj način. r>p3aril sem nekako do dveh ponoči in razen h vj/ar»ih šoferjev, popisanih zidov s parolami Ko^h' ARC, UPC, APC... (vse v stilu Korziko »Varil- om) in skupine čudnih tipov, ki so me K £.u Pred teroristi, nisem srečal žive duše. Ker ^ruj  nobenega šotorišča in ker sem bil že kar
^kie Scm si na5el "mircn" temen kotiček dofcj* 24 cesto. Vsaj mislil sem, da je miren, vse
^ie£rxV oliiini "»sem zaslišal hrupnega pasiega Kole Y ^enutku sem bil na nogah in na kolesu. ^»en!^1 kot nor in 8e naslednjih 10 km OsJr. čutil nobene utrujenosti in zaspanosti. °4nM Scm se na bencinski črpalki, na hitro ^tnji situacijo (če je kje kakšen pes) in se od
*ClCnosti zruS" M bližnJi avto- Zbudil sem se njjjjjn in nadvse srečen, da je ta burna noč
^Pustil sem se objemu novega dne in bil je
Nekaj osnovnih podatkov o Korziki:
Korzika je francoski otok v Sredozemskem morju. Po površini zavzema skoraj polovico Slovenije. Glavno mesto Korzike je Ajjaccio, največje pa Bastia. Grb Korzike simbolizira glava Mavra z belim trakom na čelu. Korzika je revna dežela, precej prebivalcev se je odselilo na kontinent (v Marseillu tivi okoli 200000 Korzičanov, kar je več kot v kateremkoli mestu na Korziki). Obdelovalne zemlje je le 20 odstotkov (poljedelstvo, trta, oliva, mandljevci...), gozdne površine 20 odstotkov (hrast pluto-vec, kostanj, bor), 60 odstotkov pa je v glavnem pokritih z makijo. Makija je raznobarvna, dišeča zvrst bodljikavih trdih rastlin in dehtečih roi ter plevelov. Moraš jo videti in doiiveti. Februarju, ko začne cveteti, se spremeni v belo valujoče morje cvetov. Napoleon je rekel: "Korziko bi spoznal z zaprtimi očmi - po njenem vonju." Industrije na Korziki ni Turizem je v hitrem porastu. Od 1000 km obale je okoli 30 odstotkov peščenih plat. Korzika je precej gorata deiela, kar 20 vrhov sega čez 2000 m. Razvitih ima nekaj manjših smučarskih centrov. Na Korziki jez pribl. cca. 2000 km cest, ki so povečini zelo ozke in vijugaste. Priporočljiva vožnja je 50 do 60 km/h. Prava korziška govorica je težko razumljiva, tudi za Francoze in Italijane (8 različnih narečij). Korzičani zelo ljubijo svoj otok in svojo svobodo. "Najprej Korzičan, potem Francoz", je ena izmed korziških krilatic.
Pod obokom mosta: gorski biser - reka Fango in kraljica Korzike • gora Paglia Orba (2525 m).
to prijazen dan. Užival sem ob belih okroglih balvanih gorske reke Golo, ki mi je nudila pravo osvežujočo vodno masažo. Divja cesta do 830 m
Skala, drevo in ptica na nebu (pečine Les Caianchesa).
visokega jezera ob mestecu Calacuccia je bila naravnost božanska. Okopal sem se v tem velikem ledenem jezeru, nato pa se dvignil še do kampa Lozzi, ki je bil nekje gor bogu za hrbtom. Tu srečam dva Nemca, ki jesta na pol surove makarone, ker jima je zmanjkalo plina. Pravita, da jima štop sploh ne gre od rok, zato uporabljata drage avtobuse. Aha, dragi avtobusi, plin, vse jasno, ni problema plina je za vse dovolj. Ko sežem po koherju, odkrijem "afero margarina". Očitno je od vročine spremenila agregatno stanje in se nemarno razlila po šotoru. Nemudoma se lotim postopka antimargariniza-cije.
(se nadaljuje)
IZVRŠNI SVET SO SKOFJA LOKA
objavlja na podlagi 5. člena pravilnika o sofinanciranju investicij v kmetijsko proizvodnjo v letu 1993
RAZPIS
za dodelitev sredstev za nakup hladilnih naprav za mleko.
1. Za investicije v kmetijsko proizvodnjo (hladilne naprave) se iz občinskega proračuna 1993 namenijo sredstva v višini 2.000.000 tolarjev.
2. Za sredstva lahko zaprosijo vsi kmetovalci, ki oddajo mleko v občini skofja Loka in imajo kmetije v hribovskem ali višinskem območju občine in nimajo ustreznih naprav za hlajenje mleka.
3. Dotacije k investicijam se uveljavljajo po naslednjih kriterijih:
- za kmetije v hribovskem območju v višini do 25 % predračunske vrednosti naprave oz. maksimalnem znesku 40.000 tolarjev za potopne hladilce mleka ter 80.000 tolarjev za hladilne bazene;
- za kmetije v višinskem območju v višini do 35 % predračunske vrednosti naprave oz. maksimalnem znesku 56.000 tolarjev za potopne hladilce mleka ter 110.000 tolarjev za hladilne bazene.
4. Osnovni pogoj za dodelitev sredstev je minimalni stalež treh krav za pridobitev sredstev za potopne hladilce mleka in petih krav za pridobitev sredstev za hladilne bazene.
5. Prosilci so k vlogi dolžni predložiti naslednjo dokumentacijo:
- račun o nakupu hladilne naprave
- dokazilo (izjavo) o staležu krav
- izjavo, da bo napravo uporabljal 5 let oziroma je ne bo
odtujil brez ustrezne zamenjave.
6. Vloge s predpisano dokumentacijo prosilci oddajo na Sekretariatu za družbeni razvoj občine skofja Loka v 20 dneh po objavi v časopisu Gorenjski glas.
7. O dodelitvi sredstev bo sklepal Odbor Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Pri dodelitvi sredstev bodo imeli prednost tisti prosilci:
- ki nimajo hladilnih naprav,
- ki imajo kmetije v višinskem območju občine.
8. Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani na Sekretariatu za družbeni razvoj (tel. 623-263, ga. Rant).
Predsednik IS SO Skofja Loka Vincencij Demšar
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ
IZVRŠNI SVET
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
terenskega vozila ARO-104, letnik 1988, prevoženih 19.500 km, ni v voznem stanju, začetna cena 100.000 SIT.
Javna dražba bo v sredo, 17. 11. 1993. ob 14. uri na dvorišču avtomehanika Toneta And renči, Potoki 30 pri Žirovnici.
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo 15 minut pred začetkom javne dražbe vplačale 10 % varščino od začetne cene.
LOTERIJA,
PRI KATERI NE POTREBUJETE
LE
SREiE,
m
SREiKO!
Srečneže Čakajo izjemno bogate nagrade, pa tudi ostali udeleženci ne boste ostali praznih roki
V nagradnem skladu Bohinjske loterye ms
- 20 milijonov tolarjev
- garsonjera v Ljubljani
- 3x Renault Šafrane 22 Si
- 5x Renault 19RT1B, • 35xRenauhCUoRT1.4
- tisoč tedenskih počitnic in nmogo drugih nagrad.
Vsem tistim, ki bi sicer po žrebanju vrgli srečko v koš, pa svetujemo, da počakajo.
Vsaka srečka namreč prinaša popust v idfratuh bohinjskih turističnih objektifi
(smučišči na Voglu in Kobil, hoteli Kompas. Beilevue, Jezero in Zlatorog).
Pa še to:
dobitke konto žrebob le med prvdanPnt srečkami, kar pomeni, da nobena nagrada nt bo ostala neažrebana.
S kuponom, U ga objavlja samnNEDFJJSKI DNEVNIK, lahko na vseh prodajnih mestih Tobaka, Dnevnika, Dela in pn občnih prodajalcih, kupite komplete petih srečk za IS00 SIT. šesto srečko pa \<am podari NFDFJJSKI DNEVNIK
ni
Bdmijska loterij
/jvlktnjc: 4. tlet cmhu       \ llohinju
4
RENAULT
DIJAŠKI DOM SKOFJA LOKA
PODLUBNIK 1 A, SKOFJA LOKA
Po sklepu sveta dijaškega doma in na podlagi statut« razpisujemo delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o
usmerjene*
izobraževanju in imeti:
- visoko izobrazbo pedagoške smeri
- strokovni izpit
- najmanj pet let vzgojnoizobraževalne prakse
Kandidati morajo poleg potrebnih dokazil predložiti kratek oP* dosedanjega dela in predstaviti svoj pogled na razvoj dijaSkeg3 doma.
Ravnatelj bo imenovan za štiri leta.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v osmih dneh na goj^jj naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh, oziroff3 po prejemu soglasja ustanovitelja.
SKUPŠČINA OBČINE SKOFJA LOKA
IZVRŠNI SVET
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO IZVAJALCA ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV OSNOVNOŠOLSKIH IN PREDŠOLSKIH OTROK V OBČINI SKOFJA LOKA 1.
livršni svet SO skofja Loka objavlja razpis za zbiranje ponudb za pridobitev najugodnejšega ponudnika za opravljanje prevozov osnovnošolskih in predšolskih otrok v šolskem letu 1993/94 na podružnično šolo Davča.
2.
Razpisana relacija: JAVORJEV ROB - GRAPAR - PŠ DAVČA - KRIŽIŠČE POTI PEPE
- ŠOSTARJEV GRIČ - PŠ DAVČA
3.
Prevoze na razpisani relaciji lahko opravlja prevoznik s svojim aH najetim vozilom. Svoje storitve mora nuditi kvalitetno in v skladu s cestnoprometno zakonodajo.
4.
Ponudba mora vsebovati:
- ime in priimek ter naslov ponudnika
- bruto ceno za prevoženi km
- kalkulacija cene
- reference
- ugodnosti
Ponudniki, ki bodo sodeloval naj svoje vloge, v katerih boo° podani odgovori na zgoraj n» v edene zahteve, pošljejo v zapj: tih kuvertah. Ponudba mora:m obvezno opremljena z označuj "NE ODPIRAJ, PONUDBA M PREVOZE OTROK" na ovojni«-
6. o M
Rok za oddajo ponudb je 8 oj\ po objavi v Gorenjskem glaf0 na naslov: "Občina Skofja Lo** Sekretariat za družbeni razvoj. Poljanska c. 2. skofja LoK«; Ponudbe je treba oddati o&vr no ali poslati priporočeno P° pošti.
Odpiranje ponudb bo v po'*' deljek. 22. novembra 1993, <*> 10. uri v sejni sobi Sekretariat« za družbeni razvoj v škofji Lojna Mestnem trgu 15 opnav*" Komisija za izbor prevozniKO» osnovnošolskih otrok pri uvr»* nem svetu.
8- ti Izvršni svet SO Skofja Loka bo na osnovi predloga komisij* za Izbor prevoznikov osnov' nošolskih otrok določil najugodnejšega ponudnik«' Pogodba bo sklenjena z/ šolsko leto 1993/94 z moj; nostjo obnavljanja za naslad"' ja šolska leta. 9.
Ponudniki bodo o izboru P*8^ no obveščeni v 8 dneh 0 sprejete odločitve. ^ Vse Informacije lahko dobjj po telefonu, št. 623-263, m 215. * Predsednik'* VincencIJ DEMSA"
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ
objavlja na osnovi 51. in 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84)
JAVNI RAZPIS
za oddajo stanovanjske hiše - dvojčka a pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Objekt stoji v stanovanjski soseski Planina II.
PREDMET IN POGOJI ZA ODDAJO
1. Predmet oddaje je stanovanjska hiša - dvojček, ki stoji na zemljišču pare. št. 34073 k.o. Klanec. Zemljišče je veliko 276 m2 in obsega 181 m2 dvorišča in 95 m2 stavb išča. Stanovanjski dvojček je zgrajen do III. gradbene faze s koristno površino 131 m2.
2. Objekt je priključen na naslednje komunalne naprave: v roče vod, vodovod, kanalizacijo, elektriko in telefon. Prav tako pa so zgrajene komunalne naprave kolektivne rabe in sicer: cesta, javna razsvetljava in odvodnjavanje.
3. Cena na dan 30. 9. 1993 znaša 9.191.234,00 SIT in zajema:
vrednost zemljišča 2.127.903,00 SIT vrednost komunalne op 1.221.124,00 SIT gradbeno vrednost obje^ 5.842.207,00 SIT , Rok plačila je 8 dni po pod.K su pogodbe o oddaji zemlj18 ča. -
4. Cena se valorizira na o» sklenitve pogodbe s povp^, nim indeksom za stanovanp ko gradnjo, ki ga objav"P Gospodarska zbornica Skrv*
5. Ponudniki morajo predlog potrdilo o plačilu varščine m žiro račun Sklada stavbrg1 zemljišč občine Kranj. 9 51500-654-45062, ki zna«" 10 % od vrednosti. Varščino bomo uspelemu P£ nudniku vračunali v 0#»S neuspelemu ponudniku PJJ vrnili v 8 dneh po končan«"
Kstopku javnega razpisa, eleženci morajo ponuo™ poslati v zaprtih ovojnicah^ 15 dneh po objavi tega raZjBT sa na naslov: SKLAD SfflZ NIH ZEMLJIŠČ OBGUfl KRANJ, Slovenski trg J,j KRAJ, z oznako "ZA JA^ RAZPIS"
Komisija bo o izbiri
odločila*
30 dneh po preteku roka ** predložitev ponudb. m, vsa pojasnila v zvezi z raZR som dobite na Domp|a^ Kranj, Bteiweisova c. 14. 1 064/214-440, Int 23.
ZEMU
STAVBHjj OBČINE KRA^
SLOVENCI SE NE PUSTIJO PREVARATI - ONI SO IZBRALI SVOJEGA ŠAMPIONA MED ČAJI: CANG-ŠLANG - ČAJ ZA HUJŠANJE .
400.000 SLOVENCEV PIJE ČAJ ČANG-ŠLANG.
NAROČILA NA p.p. 45,61101 Ljubljana
ali na       « 061/216-766
061/217-690 o 061/215-476
^poštovanja do njih in v želji, da bi ga pili še več, za njih od danes naprej **QAlNA CENA: W9,00SU + m-slroški
kj***1*' velja samo za kupce Čang-šlanga in drugih Džirlo izdelkov) """•»mo ceno: 1.199,00 SIT
y»t ki bodo Čang-šlang in druge izdelke kupovali od 8.11. do 24.12. '93 "'•ujejo v v javnem žrebanju 24. decembra.
Jovna razglasitev nagrajencev bo na DŽIRLO MEGA ŽURKI.
1. nagrada: 1.000.000,00 SIT
2. nagrada: 400.000,00 SIT
3. nagrada: 200.000,00 SIT
4 nograda: 100.000,00 SIT
5. nagrada: 90 000,00 SIT
6. nagrada: 70 000,00 SIT
7. nagrada: 50 0000,00 SIT
8. nagrada: 40.000,00 SIT
9. nagrada: 30.000,00 SIT
10. nagrada: 20 000,00 SIT
399,00 SIT
♦ PTT-stroški
S PREDPLAČILOM BREZ PTT STOŠKOV O I)J\1±ILAJ
2. DŽIRLOGUARD - USTNIK ZA TRAJNO UPORABO-Odstrani do 97 odstotkov škodljivih snovi iz cigaretnega dima Cigareti ne odvzame arome in je trajno uporaben, cena 799,00 SIT + PTT-stroški Jr
m
4. PRVI PREVAJALNIK, V KATEREGA JE VNESEN TUDI SLOVENSKI JEZIK!
Prevajalnik z največjim številom tujih jezikov na svetu!
25 JEZIKOV LAHKO PREVEDETE V SLOVENŠČINO IN SLOVENŠČINO V 25 SVETOVNIH JEZIKOV. Vsebuje: 13.000 besed in 550 pogovrnih fraz. cena: 9 999,00 + PTT-stroški
3 S**
^9 Z
mmm
5 — co
sj SO
9 D ^"5 P
		
f		\
		6. POP-CORN -
		naprava, s kate-
		ro si brez nevšeč-
		nosti v nekaj mi-
		nutah pričarate
		svežo, hrustljavo
		pokovko.
		cena: 3.399,00 +
		PTT-stroški
		
\		J
7. TRIO - je poleg obeska za ključe tudi majhna svetilka in minimasažni aparat cena: 499,00 + PTT-stroški
3. ELEKTRIČNA ZOBNA KRTAC-KA, namenjena vsej družini. Deluje z vibracijami, ki sprošča|o napeto tkivo in razširjajo kapilare v dlesnih. cena:999,00 +PTT-stroški
5. KINC-KONG - komplet 50 kondomov v razstopini meda -POPULARNI MEDENIAKI. Ljubite te bre/ skrbi! Embalaža jo nevtralna. King-Kong lahko naročite tudi ii.i post restante. cena. 999,(X) + PTT-stroški
9 OSEBNI STRAŽAR - "MON-AMI" Svet je danes žal drugačen kot v dobrih starih časih. Zal se na ljudi ni več mogoče zanesti, in žalostno je, da se mora človek varovati pred človekom. Vsaka pomoč v tej smeri je iz leta v leto bolj cenjena in iskana, cena: 2 999,00 ♦ PTT-stroški
10. MINISESALNIK - mali strah za umazanijo!
Za delovanju potrebujete dva baterijska vložka AA. Na voljo ji
v beli, rdeči in črni barvi.
cena 799,00 + ITT-stroški
8. PEPELNIK EKO - osvežuje zrak brez uporabe komičnih sredstev'
Vsrka vosdim i/ cigarete in prepreči, da bi se ra/širil po prostoru PEPELNIK EKO II ZNAK STRPNOSTI NEKADILCEV DO KADILCEV IN PRAV TAKO ZNAKOBZIRNOSTI KADU Cl \ DOM KADILCEV! cena: I 999,iX) + ITT-stroški
11 KOMPLET ZA NEGO NOHTOV na baterije Naš komplet združuje prav vse pripomočke, ki jih za to potrebujete. Poleg držala je tu še šest nastavkov iz lahke, vendar odporne kovine Čiščenje, piljenje, gladenje in masiranje nohtov bo s kompletom prava zabava, da o učinkovitosti sploh ne govorimo cena: 1.299,00 + ITT-stroški
14 OSVEŽILEC ČEVLJEV - FRE$ Priklopite ga na električno omrežje in segrel vam bo notranjost čevlja ter s kroženjem zraka izsušil vso vlago.
Cena z adapterjem 1.299,00 + ITT-stroški
15 PARNI MINILIKAl.NIK -LIKANJE KOT ZA SALO Z njim je likanje hitro in neutrudljivo Ker je majhen, lahek, lahko z njim Likate srajce kar na obešalniku, prte pa kar na mizi!
cena: 2 199,00 + PTT-stroški
17 CINDY - brivnik za ženske Ima enak način delovanja kot moški brivski aparat, le da dlake najprej dvigne in nato odreže tik ob koži. Po uporabi bo koža žametne) gladka. Odstranjevanje dlak je z brivnikom CINDY povsem neboleče cena: 1.199,00 + PTT-stroški
16 VALI - MALI VARILEC POLIVINILA To je doslej najmanjši varilec za polivinila-ste vrečke.
Deluje na baterijski pogon in z njim lahko neprodušno zaprete vrečko katere koli velikosti VALI VAM BO DELO OLAJŠAL cena: 699,00 + PTT-stroški
18.  PREPARAT PROTI SIVIM
LASEM
GICIRICCI
REVOLUCIONAREN DOSEŽEK
KEMIČNE INDUSTRIJE
V    BOJU    ZA OHRANITEV
MLADOSTI
1 teden 2 teden 3 teden 4. teden
Losion, ki v skladu z naravnim ciklusom sivim lasem vrača prvotno naravno barvo in sijaj. Gigiricci je blaga, brezbarva raztopina za vtiranje v lasišče.
Postopno in neopazno spodbuja vnovično nastajanje pigmenta. Gigiricci je primeren za vse vrste las. Spodbuja rast, odstranjuje prhljaj in preprečuje odpadanje. Gigiricci je znanstveno preizkušen. Steklenička vsebuje 155 ml. cena: 1.599,00 + PTT-stroški
12 "sLŠILEC LAKA Skr,i|s.il bo čas sušenja, lak pa osušil v globino, ne le površinsko V PITI I I MINUTAH boste z rokami že lahko, kot navadno opravljali vm dela cena 999,00 + ITT-stroški
13 KNJIŽNA MINILICKA l/delana je \/ posebno lahke snovi Za uporabo potrebujete dva baterijska vložka velikosti aa |e majhna, ž.ložljiv a m gibljiv a z njenimi tremi premičnimi kc lahko svetlobo nastaviti
pod k.ltlTim
kolim kotom ali jo narav nate v katero koli smer. cena: 699,00 + ITT-stroški
3
19. CINGER - čaj za moške in ženske za dolgo in srečno ljubezen cena: 699,00 ♦ PTT-stToški
S PREDPLAČILOM BREZ PTT STOŠKOV !
Pri nakupu izdelkov s predplačilom, ponujamo ie naslednje možnosti:
Ce ste se od ločili za nakup izdelkov v vrednosti od 1.500,00 do 25.000,00 SIT, lahko izbirate med izdelki, ki vam jih (kot nagrado) podarimo.
Možnosti so:
pri vrednosti naročila:
1. od 1.500,00 do 2.500,00 SIT lahko izbirate med naslednjimi izdelki:
a) ščitek z očali
b) zložljivi obešalnik
c) ventilator
d) Nico
e) Ginger 0 kaseta Džirlo
2. od 2.500,00 do 5.000,00 lahko izbirate med izdelkoma
a) Trio
b) Džirloguard
3. od 5.000,00 do 10.000,00 lahko izbirate med:
a) zobno krtačko
b) sušilcem laka 4 od 10.000,00 do 15.000,00 lahko izbirate med:
a) dietnim računalnikom
b) lupilcem jabolk
5. od 15.000,00 do 20.000,00 lahko izbirate med:
a) kuhalnikom za kavo
b) osvežilcem hladilnika
6. od 20.000,00 do 30.000,00 lahko izbirate med
a) mon amijem
b) giggiricijem.
NAROČILNICO POSUITE NA NASLOV DŽIRLO d.o.o., p.p. 45,61101 UUBUANA
Pri nakupu s predplačilom potrebujete položnico (SDK), na katero je potrebno napisati naslov našega podjetja in številko našega žiro računa. Razločno vpišite tudi svoje ime in priimek in natančen naslov. V rubriko »namen nakazila« vpišite vplačilo izdelka ali izdelkov, in seveda ime izdelka, ki ga želite za darilo. V okvirček nad številko računa vpišite ceno izdelka (ali seštevek cen izdelkov), dodajte še kraj in datum in ko vplačate, dobi naše podjetje s tem vse potrebne podatke iz posebne evidence izpisa SDK-a.
Predplačila na iiroraiun: 50100 - 601 - 139041
Ji
NAROČILNICE NI POTREBNO POŠILJATI, ČE STE PLAČALI VNAPREJ!
NAROČILNICA
Ime in priimek:... Ulica in št.: Kraj in poštna št.
1. Č. ŠLANG.......kom. 6. POP KORN......kom.
2. 0. GUARD.......kom. 7. TRIO...............kom.
3. KRTAČKA.......kom. 8. PEPELNIK........kom.
4. prevajalnik.......kom. 9. MON AMI.......kom.
5. KING kong.........kom. 10. SESALNIK......kom.
n.NKONOKTOv .... kom.     16. VALI.............kom.
12. SUŠILK........kom.     17.CINDY...........kom.
13. LUČKA..........kom.     18. GIGGIRICI.....kom.
14. FREŠ.............kom.     19. GINGER........kom.
15. UKALNIK......kom.    20. NICO............kom.
Prijeli vlomilca v hiše
Trajalo je le nekaj mesecev
Kranj, 9. novembra • Načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Jaka Demšar je povedal, da so kriminalisti iz urada in iz radovljiške policijske postaje sredi oktobra prijeli 25-letnega Roberta M. iz Lesc zaradi suma več vlomov v stanovanjske hiše na Gorenjskem. Roberta M. je preiskovalni sodnik poslal v pripor.
Robert M. je osumljen vloma v stanovanjsko hišo v Zabreznici, iz katere je odnesel za okrog 300.000 tolarjev zlatnine, denarja in tehničnih predmetov. V Smokuču naj bi si iz tuje hiše prilastil za 600.000 tol larjev zlatnine, čekov in tehničnih predmetov.
Na območju Tržiča naj bi vlomil v štiri stanovanjske hiše, medtem ko mu v eno ni uspelo priti. Lastnike je prikrajšal za približno 230.000 tolarjev, predvsem v zlatu in denarju. V štiri hiše je vlomil tudi na območju Radovljice in Bleda, v katerih je nabral za 250.000 tolarjev blaga.
Vlamljal je dopoldne, ko so bili stanovalci od doma. Da res ni nikogar v hišah, je preverjal tudi tako, da je zvonil na vratih. Vstopal je praviloma skozi okna. Početje je trajalo nekaj mesecev.
Del nakradenih stvari so kriminalisti našli med hišno preiskavo
[>ri Robertu M. v Lescah in jih bodo lahko vrnili pravim astnikom.
Prekinitev sojenja obtoženim kraje orožja iz vojašnice
Crnjanski po pričanju zaboden
Kranj, 12. novembra - Predsednik petčlanskega temeljnega sodišča v Kranju Anton Subic je po dv
sodnega senata dveh dneh v sredo
zjutraj prekinil glavno obravnavo proti štirim obtoženim vpletenosti v krajo najmanj dvajsetih pušk kalašnikov in 500 nabojev zanje iz osmega hangarja vojašnice v Kranju v začetku lanskega leta ter več drugih kaznivih dejanj. Obravnava je prestavljena za nedoločen čas zaradi poskusa umora enega od obtoženih, 39-letnega Jovana Crnjanskega.
Jovan Crnjanski se je na sodišču zagovarjal v torek, naslednjega dne zgodaj zjutraj pa ga je na Jesenicah za zdaj še neznanec zabodel z nožem v hrbet. Nenatančnosti morilca se mora obtoženec zahvaliti, da bo preživel in po okrevanju znova sedel na zatožno klop. Komu je bil odveč, bo bržčas razkrila preiskava, za zdaj v uradu kriminalistične službe UNZ
Kranj še ne povedo nič konkretnega.
Ob tem se poraja najmanj dvoje vprašanj; ali je obtoženi poklicni vojak Jovan Crnjanski o prepovedanih poslih z orožjem (morda tudi drugih kot jih navaja obtožnica?) vedel preveč in ga je bilo treba utišati, še preden bi se mu jezik na sodišču utegnil razvozlati? Je morda že preveč povedal? Drugo vpra-
PREVIDNO Z NEZNANCI
Morda so nepridipravi za svojo naslednjo žrtev izbrali ravno vas. Popazite na soseščino in soseščina bo popazila na vas.
ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO!
Jutri v kranjski, loški in tržiški občini
Lovci bodo polagali vabe
Kranj, 12. novembra • Jutri, v soboto, bodo člani lovskih družin na območjih kranjske, škofjeloške in tržiške občine polagali vabe s cepivom za cepljenje lisic proti steklim.
Steklina je namreč zajela že vse gorenjske občine, tudi tržiško, ki se je nevarni bolezni najdlje upirala, če lahko tako sklepamo po uplenjenih steklih živalih. Lovci želijo s polaganjem vab, v katere naj bi zagrizle lisice, vsaj omejiti bolezen, če ie že odpraviti ni mogoče povsem.
Ob tem kaže ponoviti opozorilo, naj ljudje, posebno še otroci, ne uničujejo in ne prijemljejo vab. Če pa se že zgodi, da se po roki razlije cepilna tekočina roža barve, je treba roke takoj umiti, če brizgne oko, pa poiskati zdravnika. Vaba je kužna dva tedna od dneva, ko je položena.
Lovci opozarjajo tudi lastnike psov, naj ne spuščajo živali v lovišča. Pse, ki se bodo prosto gibali in bodo brez nagobčnikov, bodo streljali. • H. J.
sanje pa se nanaša na zaščito obtožencev, ki niso v priporu, ob tem pa tudi širše na zaščito
[)rič, s'ddnikov, tožilcev, ki sode-ujejo v kazenskih zadevah, ne nazadnje tudi novinarjev, ki o njih poročajo. Varstva tako rekoč ni, vprašanje o potrebnosti pa ob znanem dejstvu, da obstajajo organizirane skupine kriminalcev, načenja prav primer Crnjanskega.
Ob njem so obtoženi še Andrija Veštan, Milan Kopše in Sašo Kokalj, vsi iz Radovljice. Medtem ko sta zadnja dva na sodišču zatrjevala, da z vlomom oziroma tatvino orožja in streliva iz kranjske vojašnice nimata nič (Srečko Perger, ki naj bi šel z njima v vojašnico je zbežal v Nemčijo, za njim je razpisana tiralica), imata za razplet sodne obravnave vsekakor največjo težo pričevanji Andrije Veštana in Jovana Crnjanskega. Njuni izjavi si močno nasprotujeta, oba trdita, da je bd organizator kraje drugi. Andrija Veštan ie povedal, da je Crnjanski iskal ljudi
za krajo orožja, mu celo.izr^j0 skico vojašnice, kje priti va J in kje je orožje, vendar je s. . ponudbo zavrnil. "CrnjansKH delal za vojaške varnostne . gane, za sodelovanje naJhra| pridobil tudi mene, da bii zDr informacije o orožju, L ima, koliko, kakšnega izvora-P tudi kaj o protiterorizmu, ~ dejal Veštan.
Crnjanski ie potrdil, d* t Veštana res hotel pridobiti £ sodelavca, imel je tudi zag°* vilo vojaških varnostnih ott nov,  da  bo obramb" ministrstvo dalo denar za P., čevanje njegovih inforrn*j Kot je dejal, pa je Ve^{ njemu ponujal denar za »r^j "usluge", med drugim naj v Veštan načrtoval tudi vlom škofjeloško vojašnico.
Sodni senat je v sredo za^jj
Sredlog zagovornikov M»a lopšeta in Andrije Veštana odpravi pripora. Kokalj Crnjanski sta se branila s p1** tosti. • H. J.
Vlomi v vikende
V dneh od 31. oktobra do 2. novembra je neznanec (ali skupi»j neznancev) vlomil v štiri počitniške hišice ljubljanskih lastniko* prvi hiši je razbil steklo, ukradel barvni televizor, daljnogled, ter namenoma uničeval, kar mu je prišlo pod roke. Iz B . objestnosti je napravil za okrog 400.000 tolarjev škode. Pod°D , se je izživljal tudi v drugi hišici, vendar je škoda nekaj manjšali. J.
S SODIŠČA
Pogojna kazen za tatvine v Kranju
Skofja Loka, 8. novembra - V škofjeloški enoti Temeljnega sodišča iz Kranja so pred koncem oktobra opravili javno glavno obravnavo proti Bobanu Jovanoviču iz Kranja. Zaradi več tatvin v letih 1989 in 1990 ter preprečitve prijetja policistu so mu izrekli pogojno kazen 1 leto in 10 mesecev zapora za dobo petih let Za Izrek take obsodbe so se odločili tudi zaradi težkih poškodb obtoženca v prometni nesreči.
policaj ujel in ga nameraval vkleniti. Jovanovič ga je vgriz-nil v zapestje desne roke, se iztrgal iz prijema in pobegnil.
Za vsa kazniva dejanja si je obtoženec nakopal enotno kazen 1 leto in 10 mesecev zapora, ki pa je ne bodo izvršili, če v preizkusni dobi petih let ne bo
DAEVVOO
RACER
V Ljubljani, KOMPAS HERTZ, Celovška 206, tel. 061/15 91 311 -
V Kran u, MARK MOBIL d.o.o., Sučeva 17, tel. 064/242 300 - V Celju, AVTOTEHNIKA CEUE, Miklošičeva 5, tel. 063/25 405 - V Novem mestu, IPIC0MERCE d.o.o., tel. 068/24 409 - V Mariboru, CIC d.o.o., Jožice Flander 2, tel. 062/412 759 - V Šempetru pri Novi Gorici, AVTO PIV0N, Vrtojbenska c. 73, tel. 065/32 732 - V
Kopru, AVTO PIV0N, Ljubljanska 5a, tel. 066/38 759
Sodišče je razsodilo, da je Boban Jovanovič, 23-letni delavec brez zaposlitve iz Kranja, kriv za več tatvin v kranjskem hotelu Creina in drugih objektih v Kranju. V silvestrski noči leta 1989 je splezal po fasadi na zahodni steni hotela do drugega nadstropja in vstopil prek priprtih vrat v prazno sobo, iz katere je odnesel dve potovalki z oblekami in nekaj drugimi predmeti v skupni vrednosti 3000 SIT. Iz sobe v prvem nadstropju si je na enak način prilastil potovalko z oblačili in kozmetiko ter fotoaparat v skupni vrednosti 10.000 SLT pa za 350.000 SIT bankovcev v italijanski valuti. V noči med 6.1. in 7. 1. 1990 se je vzpel celo do tretjega nadstropja hotela, kjer je vstopil v nezaklenjeno sobo 315 in iz njeodncsel več predmetov v skupni vrednosti 2.400 SIT.
Obtoženca bremenita še dve kaznivi dejanji od prej. Oktobra
1989 je ponoči vlonul v Toba-kov kiosk na Stritarjevi ulici v Kranju in iz njega odnesel razne predmete, od kozmetike do cigaret in pečata z blazinico, v skupni vrednosti 3.646 SIT. Decembra 1989 pa je v večernih urah vstopil v učilnico AMD Kranj in iz nje odtujil predmete v skupni vrednosti 300 SIT.
Po zadnji tatvini januarja
1990 je policai hotel ustaviti Jovanoviča za hotelom Creina. Od tam mu je ušel na trg pri kinu Storžič, kjer pa ga je
foto bobnar
storil novega kaznivega dejali Kot je pojasnil predsednik s°\ nega senata Boris Podobnik-, pri izreku pogojne kazni W* tevali več okoliščin. ObtoŽei^ doslej še ni bU kaznovan,tfC c utno je brezposeln, njeg0 J sposobnosti za vključevanj družbo pa so precej zmanj*^, hude poškodbe glave v Vx0f% ni nezgodi kmalu po storjen kaznivih dejanjih. Ker gre 5 hujša kazniva dejanja, so tzb»r nekoliko daljšo preizku5^ dobo, med katero bo obtoz^ lahko dokazal upravičenost r gojne obsodbe. • S. S.
Kdo meče kamenje?
Kranj - Pred dnevi je okrog pol enajstih ponoči na Tfltf prehod Ljubelj pripeljal avstrijski državljan, ki je imel na ^ počeno vetrobransko steklo. Policistom ie povedal, da se )e Avstrije zvečer pripeljal skozi Karavanški predor, namenjeni bil proti Bledu. Na novi avtomobilski cesti je slišal pok, misli* J da je nekdo ustrelil v avto. .. z
Med pogovorom z Avstrijcem so policisti dobili °b^six°0. jeseniške policijske postaje, da je neki Jeseničanki na ovtof* bilski cesti pri Jesenicah velik kamen razbil stransko steklo na avtu. Policisti so oba dogodka povezali, kornd)^ urada kriminalistične službe si je temeljito ogledala traso nC' • ceste. Na cesti so našli za dve vedri kamnov, ki so jih delo \ cestne baze takoj pospravili. Kamenje ni moglo pasti sarno sebe, pač pa ga je nekdo namerno metal v vozila. Kriv*"'1 počena stekla - objestnost lahko privede tudi do hujše nesreC bodo kriminalisti prejkoslej izsledili. • H. J.
Požar na Jesenicah
Jesenice - V sredo, 3. novembra, popoldne je za,
Lgorel",
MIKE'S
SPORT FASHION
stanovanjski hiši Marjana B. na Jesenicah. Lastnik ie bil dom^ je ugotovil, da iz spalnice prihaja dim, je takoj poklical i?%2ffi gasilce, ki so požar pogasili. Ogenj je povzročil za najmanj l*1" tolarjev škode. 0
Komisija urada kriminalistične službe je ugotovila, da žarišče požara za omaro v sobi, za katero je bil speljan tr» j,,, električni podaljšek. Očitno je prišlo do kratkega stika na K" • H. J.
avtošolA
Begunjska 10 -pnvodovodnem^
Tel.: (064) 216-24'
MAJHNA PREDN0V0LETNA POZORNOST A VSEH PRODAJALCEV £1
POSLI IN FINANCE
UREJA:MARU A VOLČJAK
Novi prostori Ljubljanske borze
LJubljana, 9. novembra ■ Ljubljanska borza je tudi uradno odprla nove poslovne prostore in ®v borzni informacijski sistem, ki omogoča trgovanje tudi v času, ko ni borznih sestankov. Borza ima nove prostore na Slovenski cesti 56, najela jih je pri SKB banki in si zanje ^otovila prednostno nakupno pravico.
JT* prostore Ljubljanske borze je odprl predsednik slovenske jJJJ« w. Janez Drnovšek, slovenosti se je udeležil Gerrit H. de feevni Oycns> generalni sekretar svetovnega združenja borz, \™ni Poslovneži, politiki, diplomati. Margaret Thatcher pa je °b preselitvi v nove prostore podarila zvonec
Ko je (ni) kupec kralj
JJjjj* nam, sporočite dobre in slabe primere, rubrika bo takšna, r*°° boste napravili sami
Seru/s Gorenje za zgled drugim
Polt^Varil se mile teleV(!zor in v četrtek sem iz Trliča po telefonu Pri,Sala servis Gorenje v Kranju. Ker nimam avtomobila, se jim Usliu če lanlco pridejo televizor popraviti na dom. Prijazna Jfl"f benka servisa si je takoj zapisala podatke in povedala, da bo Pri/*? priiel *e v PoneMJek aopoldne. Tako hitro ga res nisem kv a<ala- v ponedeljek je prišel serviser g. Valjavec (za ime sem Bu    a ^"eje) m hitro ter spretno in dobro popravil televizor.
o sem vesela, kajti tudi račun je bil zmeren. \a    ro> Poceni in alumo poslovanje servisa Gorenje zasluti »sno pohvalo. Naj bodo drugim za zgled
Erna Dikavčič ^ Tržič
NOVO V KRANJU
TrQovsko podjetje STORŽIČ Je odprlo
Blagovnico
GORENC
^Kranju ob Gregorčičevi ulici.
/nod je Iz dvorišča na Mladinski ulici 2,
KJer je tudi velik parkirni prostor
(bivša stavba VINO PIVO)
Pflpravlll so pestro Izbiro oblačil, /©nutno pa so najbolje založeni s srajcami. bonam'ln bundaml za vso družino. Posebno pozornost namenjajo potroSnlkovem žepu |n nizkim cenam.
{SjS^odo vsi kupci za dobrodošlico kl i      Posebnega 10-odstotnega popusta, G *• namenjen tudi spoznavanju ponudbe Cft°y' B,agovnlcl. Naj naštejemo le nekaj *n Iz ugodne ponudbe:
KAPUCO
'J PARKE Z I
ŽENSKE JAKNE EjJ^SKE JAKNE
^tKllSKE BUNDE ffP&KE SRAJCE
PRISRČNO VABLJENI
-Jiovnl Čas od 8.3o -19.oo, sobota 8.oo -13.oo
8055,00 SIT 7155,oo SIT 7 150,oo SIT 8055,00 SIT 5310,oo SIT 1350,oo SIT 990,00 SIT
Borza se je v nove prostore, ld obsegajo 750 površinskih metrov, preselila po skoraj štirih letih delovanja v vse bolj tesnih prostorih na Ajdovščini. Novi prostori imajo tudi galerijo z ozvočenjem in monitorji, kjer lahko borzne sestanke spremljate vsi, ki vas to zanima. Priti pa morate pravočasno, petnajst minut pred začetkom borznega sestanka, torej petnajst pred deseto dopoldne.
V nov borzni informacijski sistem člane vključujejo postopno, doslej sojih 25 od 61, zdaj deluje poskusno, redno pa naj bi začel še pred koncem leta. Borzni sestanki bodo se naprej ob torkih in četrtkih med deseto in dvanajsto uro, informacijski sistem pa bo omogočal trgovanje tudi izven tega časa. Informacijski sistem je dobavil kanadski izdelovalec EFA Software Services, njegove zmogljivosti so zelo velike, zato bi trgovanje lahko razširili tudi na devize, blago itd. • M.V., foto: G. Sinik
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE Tel.: 223-276,221-031,221-201
Omejeno število vozil RENAULT še po
starih cenah CENE DO REGISTRACIJE:
R 5 12.970 DEM
CLIO 16.530 DEM
TUflTHGO 16.930 DEM
R 19 21.810 DEM
fć&£Z>tT ZTAZZO ZA N0\/0
ZA USPEŠEN POSEL
V GORENJSKE M GLASU POKLIČITE 218 - 483
KOLIKO JE VREDEN jiX)LAR"
_w»aiV<lWM«0«JM_I      hUl >»»WK»I*JM } nh«1TW»WK<WM
MENJALNICA 1 DEM    I 1 ATS    1  100 ITI,
A BANKA (Trtic. Jesenice) TIN 78.71
AVAL Bled, Kranjska gora 75,41 78.71
CONA. Kranj 78,45 7M8
CREDITANSTALT N banka Lj. 75.40 75JO
EROS<SttnMayr). Kranj 75.40 78.70
F-AIR Tržič (Deteljica) 75J5 75JO
GEOSS.Medvode 7SJ0 75J0
HRANILNICA LON. d.d.Kranj 75,15 75JO
HIDA-trlnka gubfana 7SJ5 78,78
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 75.10 75JO
INVESTŠkotjaLoka 78J0 78J8
LB-GORENJSKA BANKA Kranj 74,10 75J0
LEMA, Kranj 78J8 78JB
MERKUR-Partner Kranj 74,70 75,11
MERKUR-ŽelerniSka postaja Kranj 74.75 75,11
MIKEL Stališče 75J0 75JO
OTOK Bled 74J7 78JŽ
POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) 73,85 75J0
SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 78J0 75,70
SKB Kranj (Radovljica, šk. Loka) 74,70 75,11
SLOGA Kran( 75J5 75J0
SLOVENUATURIST Boh. Bistrica -
SLOVENUATURIST Jesenice 75.10 7SJ8
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 75.00 75JO
TJAŠA Kranj 75 J5 75,75
UKB šk. Loka 75,40 75JO
WILFAN Kranj 75J0 75JO
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 75.45 75,75
POVPREČNI TEČAJ 75J0 78J7
10JO 10,78
10.07 10,75
10.08 10J0 10J8 10J0 18,17 18,78 10.83 18J0 10.05 10.70 10.05 10,75 10.00 10.77 10,53 10,75 10J7 10.75 10,32 10,78 18.08 10.77 10,03 10,07 18,03 10,07 10,00 10.75 18JB 18.71 10.30 10.00 10,05 10.72 10,03 10,07 10,80 10J0
7J8 7.78
7.85 7J0
7.05 7J8
7J0 7J0
748 7J8
7,78 7.78
7J8 7,70
7,05 7,78
7,71 7.17
7,03 7.70
7J8 7.78
7.48 7J5
7,78 7J0
7.50 7,70
7.00 7,70
7,70 7J2
7J1 7,72
7,41 7.74
7,78 7,77
7,00 7.70
7J8 7.78
18.37 10.07 7.08 7,74
10,70 10.75 7,72 7J0
18.78 10.75 7.75 7J5
10.00 10.75  7J5 7J0
18.78 18J8 7,72 7JO
10,05 10.78 7.78 7J0
18J8 10,75 7J4 7,78
Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,50 tolarjev.
fd nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1%
_ provizije.__________
MEHlkliaCEmiiH I
...     ..   ....      .       tel.: 064/211 3871
Vaš najboljši partner * p.e. radovukaA pri menjavi deviz   '^/jEJo«"' \
ŽIVILA Kranj
v hotelu BOR Preddvor in restavraciji PARK v Kranju v soboto, 13.11., od 20. ure dalje
V hotelu BOR vas bo zabaval Sašo Gobe, v restavraciji PARK pa duo Sezam. Postregli vas bomo z Martinovimi jedrni in dobro kapljico!
Informacije: Hotel BOR, tel. 45-080
Restavracija PARK, tel. 213-441
DOBRODOŠLI!
JUM na kosilo, večerjo?				
(g^OSTlNSKEGA	KRAJ	i SPECI ALI TETE, IMENU	CENA	ODPRTO
	[Pristava   I vsak dan kosila in malice pri Tržiču 1 vso vrste jedi po naroČilu		E kosilo 600,00 SIT	1 vsakdan 9-23 tel.57-585
	Trboje	■ domače krvavica, pečenice, I zelja, Žgand, žolča, vsako 1 soboto in nedeljo kosila	| kosilo 600.00SIT	i vsakdan 11.-23 pet., sob. 11-01 [torek zaprto
Q^riave za rubriko sprejemamo na rax 215-366 ,r°nr»a v oglasni službi, Bleiweisova 1 6, Kranj
LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM
Svoje pohištvene izdelke in ideje ro opremo bivalnega okolja vam na 8000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja preke 250 razstavljalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, Slovaške in Belgije.
Izžrebane vstopnice obiskovalcev bodo bogato nagrajene z izdelki razstavljuUev.
Ker varčujete denat za pohištvo, se no sejem pripeljite z vlakom, 40% cenejf-. Skupine otrok in dijakov celo po polovični ceni.
Šolarji, dijaki, študentje, vojaki, upokojenci in invalidi bode tudi za sejemsko vstopnico odšteli samo 250 tolarjev !
4. pohištveni sejem z mednarodno udeležbo bo potekal od 9. do 14. novembra, od 9. do 19. ure na Ljubljanskem sejmišču.
VSE MISLI NA
DOM
iliji
Vabljeni I LJUBI JAN5KI SEJEM
GORENJSKI GLAS • 26.STRAN
f
Jaz, turist na kmetiji!
Če imajo gostje vedno prav, potem naj bi imeli prav tudi tokrat, ko so s svojimi mnenji in ocenami izbrali letošnje najboljše turistične kmetije v Sloveniji. Vrstni red je znan: prvo mesto je pripadlo kmetiji Vilme Topolšek z obronka Pohorja, drugo Pavovčevi kmetiji s Sela pri Bledu in tretje Erdeljčevi BIO kmetiji iz Bele krajine.
Bolj kot vrstni red je iz rezultatov 260 anketnih lističev, ki so jih med letošnjim poletjem izpolnili gostje, zanimivo to, da so sodelujoče kmetije za prijaznost, hrano, čistočo ter urejenost sob, kmetij in okolice prejele povprečno najmanj oceno devet, medtem ko so dobile precej slabšo skupno oceno za dostopnost do kmetij, za dodatno ponudbo, za športno rekreacijske ter kulturno zabavne motnosti. Čeprav suhoparni povprečki zabrišejo tudi marsikatere posebnosti in izjeme, pa vendarle odražajo neki skupni problem turističnih kmetij in potrjujejo ie znano pravilo, da samo postelja in zrezek sodobnim turistom nista dovolj.
Da so kmetije dobile najvišjo oceno (9,92) prav za prijaznost, niti ne preseneča. Vse kmetije so v zasebnih rokah in na vseh, kjer se gredo turizem zares in hočejo z njim tudi nekaj zaslužiti, dobro vedo, da so turisti prišli k njim prav zato, ker nočejo biti le številka (eden izmed mnogih) v velikem kompleksu. Prav prijaznost, gostoljubnost, ustrežljivost ali kakorkoli že rečemu odnosu gostiteljev do gostov, je karta, ki prinaša trenutne koristi in na katero se tudi dolgoročno splača igrati. Glas o tovrstnih vrlinah turističnih kmetij se namreč hitro širi in seže včasih tudi tja, kamor ne bi pričakovali. Če sodimo po rezultatih ankete, se na kmetijah tega očitno kar dobro zavedajo. «
Ob vsem udobju, ki ga nudijo boljše turistične kmetije s sobami prve kategorije ali celo s hišicami-apartmaji, je za goste zelo pomembno tudi vzdušje, ki vlada v hiši. Če gospodar in gospodarica znata in zmoreta ustvariti razpoloženje, ki gostom ugaja, so jima pripravljeni odpustiti tudi marsikatero slabost in se tudi kaj dosti ne pritožujejo, če so namesto sobe prve kategorije dobili le drugorazredno. In za ustvarjanje vzdušja na kmetijah ne potrebujejo raznih "zabaviščnih animatorjev", dovolj je le občutek za to, kaj bi, denimo, utegnilo goste ves dan in še vso noč držati na nogah. Ko je, na primer, na Pavovčevi kmetiji na Selu pri Bledu kotila svinja, so dogodek spretno vpletli v "dodatno turistično ponudbo". Gostje so spremljali kotitev, vztrajali pri svinji vso noč, se slikali v svinjaku in vsako "rojstvo" nazdravili s šampanjcem. In ne da bi goste o tem spraševali, smo prepričani, da je bil med dopustovanjem na kmetiji to za marsikoga osrednji dogodek! • C. Zaplotnik
Prvi veterinarski kongres
Ljubljana - Slovenska veterinarska zveza pripravlja od 18. do 20. novembra v Avditoriju v Portorožu prvi slovenski veterinarski kongres. Veterinarji se bodo na kongresu seznanili s spremembami veterinarske službe in z vsem drugim, kar je pomembno za nadaljnji razvoj veterinarske stroke v Sloveniji, sprejeli pa bodo tudi častni kodeks. Slovenska veterinarska organizacija je po osamosvojitvi že postala samostojna članica svetovne veterinarske zveze. • CZ.
68290 Sevnica, Slovenija, Hermanova 1 p.p. 9
Od 26. julija dalje se ne imenujemo večJUGOTANIN, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak. Še vedno odkupujemo
LES PRAVEGA KOSTANJA
za predelavo v tanin. Vse podrobnejše imformacijo lahko dobite na našem naslovu - TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu 0608-41-349, les pa lahko pripeljete vsak dan med 6. In 15. uro.
_MTi*MM
Republika Slovenija OBČINA TRŽIČ Oddelek za prostor In okolje
potrebujejo
DIPLOMIRANEGA ING. GRADBENIŠTVA ali DIPLOMIRANEGA ING. ARHITEKTURE
ki želi delati na področju urbanizma in gradbeništva
Če:
- ste slovenski državljan
- imate končano fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in
{jeodezijo (VII. stopnja) mate eno leto delovnih izkušenj
- imate opravljen strokovni izpit (ali ste ga pripravljeni opraviti)
- obvladate delo na računalniku
in se strinjate s poskusnim delom 3 mesece
vas vabimo, da preizkusite svoje sposobnosti v našem kolektivu.
če izpolnjujete naše zahteve, vas vabimo, da svoje ponudbe z dokazili pošljete v 8 dneh po objavi na naslov: OBČINA TRŽIČ, Oddelek za prostor in okolje, Prijava za prosto delovno mesto, Trg svobode 18, 64290 Tržič.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi.
KMETIJSTVO
UREJA:CVETO ZAPLOTNIK
Petek, 12. novembra
Dan semenskega krompirja ali.
Žalostinke za semenski krompir
V Sloveniji smo še pred leti pridelali šest do sedem tisoč ton semenskega krompirja na le*0' medtem ko ga zdaj (predvsem zaradi težav z novim virusom) samo še okrog dva tisoč ton«
Groblje pri Domžalah, 10. novembra - Semenarna Ljubljana je v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije pripravila v sredo v prostorih Biotehniške fakultete v Grobljah pn Domžalah "Dan semenskega krompirja". Na "dnevu" so predstavili sorte, ki so na našem trgu že bolj ali manj uveljavljene, sorte, ki so v uradnem preskušanju in se bodo na tržišču pojavile v enem letu ali v dveh, in tiste, ki so šele v tipalnem preskušanju. V Semenarni so letos ponudbo za trg še dopolnili, med drugim tudi s semenom ene najuglednjših evropskih semenarskih hiš iz Holandije, kije znana predvsem po tem, da krompir selekcionira za različne nam/ne.
Predstavitev različnih sort semenskega krompirja (in poku-šino nekaterih) so dopolnili še s predavanji, ki bi jim lahko dali
skupni naslov: "Žalostinke za semenski krompir". Priznani strokovnjak Tadej Sluga s
Kmetijskega inštituta Slovenije
Izbor sort za prihodnjo letino
Semenoma Ljubljana je na Dnevu semenskega krompirja predstavila tudi izbor jedilnih sort semenskega krompirja za teto 1993/94. Izbor zgodnjih sort za Jesensko uporabo obsega sorte ulster sceptre, marta bard, jaerla in Jano, med srednje zgodnjimi priporoča sorte resy, tone in frisia, med srednje poznimi, ki so primerne za ozimnico, pa torte romano, cosmos, kondor, kenneoec, pentland deli, sunit, agria in flanna.
Predizbor, uradno preskušanje, poskusu..
Kot je povedal Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije, Je za uvrstitev določene sorte krompirja na sortno listo dolg postopek. Eno leto traja predizbor, tri leta je sorta na uradnem preskušanju, nato sledijo še ekološki ln demonstracijski poskusi. Pri tem preskušajo različne lastnosti in med drugim tudi to, koliko so sorte občutljive na novi virus. Letos je bilo v predizboru 78 sort, od tega približno sedemdeset tujih. V uradnem preskušanju jih je bilo šestnajst, med njimi pa je tudi štiri ali pet takih, ki bi v prihodnosti utegnile precej spremeniti sortno sestavo pridelovanja krompirja v Sloveniji
Slovenija - odpadna jama Evrope
Ker je v zadnjem času veljal pri nas precej liberalen režim uvoza semenskega krompirja, so se na trgu pojavljale tudi sorte, katerih značilnosti niso poznali niti kmetijski svetovalci, kaj šele vsi pridelovalci Zgodilo seje tudi, da seje seme, kije bilo deklarirano kot visokokakovostno, izkazalo za slabo. "Če je bila Slovenija lani za vso Evropo odpadna jama za semenski krompir, je zdaj, po prepovedi uvoza Jedilnega in semenskega krompirja zaradi nevarnosti vnosa ogrčice, priložnost, da tudi na tem področju napravimo red,** pravi mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko pridelavo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, in poudarja, da je slabo, če sortni izbor narekuje trgovina, ne pa stroka. Na kmetijah so pridelovanje semenskega krompirja skoraj povsem opustili Dovoli pove podatek, da je bilo pred desetimi leti samo na območju škofjeloške zadruge 48 hektarjev tovrstnih nasadov, na območju kranjske Sloge približno 60, medtem ko jih zdaj na vseh gorenjskih kmetijah ni več kot pet hektarjev.
Cene kmetijskih zemljišč
Kranj - Cenitve o vrednosti kmetijskih zemljišč vsebujejo le okvirne, izhodiščne cene, medtem ko so končne cene odvisne predvsem od ponudbe in povpraševanje, lege zemljišča, dostopnosti, oddaljenosti in še od marsičesa drugega. Izhodiščna cena njive prve kategorije v kranjski in škofjeloški občini je 343 tolarjev za kvadratni meter, druge kategorije 309, tretje 274, četrte 240 tolarjev. Kvadratni meter pete kategorije stane 206 tolarjev, šeste 171, sedme 137 in osme kategorije 103 tolarje. In koliko je treba odšteti za pašnik? Prva kategorija je po 120 tolarjev za kvadratni meter, druga 103 tolarje, tretja 86, četrta 69, peta Sl, šesta 34 in sedma 17 tolarjev.
Mleko
Odkupna cena ostaja enaka
Kranj • Če smo pred dobrim tednom le ugibali o tem, kaj bo novembra z odkupno ceno mleka, je zdaj jasno: cena ostaja enaka oktobrski, saj so se stroški prireje litra mleka na kmetijah (s povprečno mlečnostjo 3.800 litrov na kravo) v enem mesecu povečali le za 0,4 odstotka. Živinorejci bodo torej za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče in tretjega kakovostnega razreda (brez odbitkov in dodatkov) prejeli skupaj z državnim nadomestilom 31,64 tolarja. Tolikšna je izhodiščna cena, sicer pa bodo nekateri prejeli več in drugi manj kot 31,64 tolarja, odvisno od deleža tolšče in beljakovin, higienske kakovosti ter od primerne temperature oddanega mleka, J* CZ
Srečanje kmečkih žena
Medvode - Kmečke žene z Gorenjskega se vsako leto v drugem kraju zberejo na srečanju, ki ima poleg družabnosti tudi strokovni in kulturni pomen. Prvo takšno srečanje je bilo pred desetimi leti v Medvodah, letošnje, jubilejno, ki ga pripravljajo kmečke žene iz občine Ljubljana - Šiška, pa bo spet v bližini Medvod, natančneje -v gostilni Mihovec v Pirničah. Srečanje bo v četrtek. Ker je na Gorenjskem okrog 40 aktivov kmečkih žena, se ga bodo udeležile le predsednice in podpredsednice. Letošnja strokovna tema srečanje bo predelava mleka. Tri kmetice, ki so bile na izobraževanju v Holandiji, bodo predstavile svoje izkušnje, udeleženke pa si bodo ogledale tudi Misovo kmetijo. Srečanje bodo popestrili še s kulturnim programom.
Kot poudarja svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Barbara Lapuh, je bistvo tovrstnih srečanj medsebojno spoznavanje, izmenjevanje mnenj in izkušenj ter sprostitev. •
je, na primer, povedal, da so še pred leti v Sloveniji pridelali Šest do sedem tisoč ton semenskega krompirja na leto, kar je bilo dovolj za domače potrebe in še za oskrbovanje dobršnega dela jugoslovanskega trga, medtem ko ga zdaj le okrog dva tisoč ton. Glavni krivec za zmanjšanje pridelave ni razpad Jugoslavije in izguba trga, ampak pojav novega virusa. Igor, ki je bil zelo občutljiv na ta virus, je v parih letih izginil iz pridelave. Tudi desiree je precej občutljiv, zato ne more biti sorta, na kateri bi gradili slovensko "krompirjevo prihodnost". Proti novemu virusu je še najodpornejša sorta sante, ki tudi dobro obrodi, vendar ima nekatere lastnosti, ki uporabnikom ne ugajajo najbolj.
V Sloveniji je na sortni listi okrog petdeset sort, od katerih jih kmetijski strokovnjaki pridelovalcem priporočajo približno dvajset, med temi pa je pet ali šest takih, ki so najmočneje zastopane v pridelavi. Gre za sorte sante, desiree, pentland deli, jaerlo in resy. Kot napoveduje Tadej Sluga, se bosta tem že prihodnje leto pridružili sorti frisia in fianna. Frisia ima ovalne gomolje z belim mesom, rumeno kožico in plitvimi očesi, je zelo rodovitna, njeni gladki gomolji pa se po kuhanju nekoliko razbarvajo. Za fianno
{'e značilno, da ima meso krem >ele barve, kožico rumeno, ovalne in velike gomolje ter plitva očesa, da dobro obrodi in da je odporna proti suši, vsestransko uporabna ter odlična za pomfrit in tudi za skladiščenje.
Ko je Tadej Sluga govoril o organiziranosti semenarstva, je dejal, da se v Sloveniji s pridelovanjem semenskega krompir-
ja ukvarjajo samo organizacije: Semenarn ima med drugim svoje
ante tudi na"območju loške in leske zadruge, Kmetijstvo Kranj in Kflffll inštitut Slovenije, ki .Pn°£^ krompir v sodelovanju s ^ tijsko gozdarsko zadrugo m menda in njenimi koope*^ Zadruge, ki so nekdaj jale Gorenjsko kmetijsko m drugo, so bile še pred $ pomemben pridelovalec - * menskega krompirja, veIr^v< se mu potlej povsem odp" dale. .
V Sloveniji je že nekajIJg navzoča zamisel o organizmi zaprtih pridelovalnih obm^j Eno izmed njih naj bi bilo ^ na Gorenjskem, in sicer ^ levem bregu Save, odkod ^ ga podaljšali proti KaiDj'., manjši jedri pa bi bili ty ^ smeri proti Radovljici lt> j(. Sorskem polju. "Zadnje t**^ slišati različne dileme^ *
naprej s semenarstvom da bi domačo pridelavo se?S kega krompirja povsem u*Jjjju ne bi bila dobra, saj v E^JJJJP na svetu ni države, pridel° | jedilnega krompirja, ki %jt-imela tudi lastnega sem^jvi va. Druga, bolj sprejelo možnost je, da semen3 ^ spravimo na višjo raven . p poiščemo sorte, s katert0^ mogoče semenariti tudi V^ji' razmerah. To je mogoče do*^ zagrizenim delom in s pg' I voljo, da bi območja, »J S pridelovali semenski kx°m$ zaprli pred možnimi o^nilj* iz nasadov jedilnega .k*1?:? f in "sivega semenarjeoj8^! dejal Tadej Sluga in P°%i*' da bi morebitna popolna Jfc nost od uvoza semena P° ^m'1 la, da bi kmalu V}fl$ pridelovati tudi jedilni *X° • C. Zaplotnik '
—"1
Najprej agromelioracije, nato nasad
Sadovnjak pri Dvorski vasi in na Dobi*11
Radovljica • Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce iej imenu lastnikov, Id letijo na kmetijskem zemljiKii L\ Dvorski vasi in na Srednji Dobravi pri Kropi u** ^ sadovnjak, dala pobudo za uvedbo agromelioracij«'' ij postopka. Radovljiški izvršni svet je na ponedeljkovi ^ odlok o uvedbi postopka podpri, hkrati pa Je sklenil obc» skupščini predlagati, da ga sprejme po hitrem postopk« isti seji kot osnutek in predlog)« fl
Kot je razvidno iz predlaganega odloka, bo sadovnjak p Dvorski vasi velik 1,6 hektarja, na Srednji Dobravi p* ^ hektarja. Lastniki bodo morali na zemljišču še P zasaditvijo sadnih dreves opraviti agromelioracijska de ^ čiščenje terena, ripanje, gnojenje, ograditev zemljišča..- v ^ ta dela potekala tako, kot predvideva ureditveni na*'I!^jj' skupščina sprejela poseben odlok o uvedbi agrometiorajj, kega postopka. Odlok je tudi pogoj za pridobitev neP°^jjj» sredstev, ki jih za naložbe v trajne nasade nam«1 fy ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Ministrstvo naj^j, prispevalo tri četrtine potrebnih sredstev, četrtino pa l*80^
Pripravljala odloka so zaprosili za strokovno mnenj«'z^ kranjsko enoto Zavoda za varstvo naravne in,'ku»*p, dediščine Slovenije. Zavod z ureditvijo sadovnjakov 8°^^ vendar le ob pogoju, da bo mreža za ograditev nasa^j visoka približno dva metra, nesvetleča in nevpadljiva. m kot tudi betonski količki. Izravnava zemljišča po nnj^ij zavoda ni sprejemljiva, prizadete površine pa bo po kf>n^ delih treba zatraviti. Pri sadovnjaku v Dvorski vasi. *jf \fi urejen na terasi, ni dopustna betonska obroba ograje, * ^ bila preveč moteča za pokrajino; ohraniti pa je treba drevesni rob na meji terase z ježo (strmino). • CZ» .
Teniški hokejisti so^čeraj odpotovali na finsko
VSAKA TOČKA USPEH
f^g^slugi Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za Gorenjsko so z moštvom tudi hokejisti, ki bi morali na vojaške vaje.
novembra - Hoke-
li?**'12-
torvl^^^eg* Acronija so na ^°vi tekrni z Bledom v 13.
« aržavnega prvenstva igrali £L)rUsom bližnjega težkega
--»ouja na Finskem. Seli "koncu zadnje tretjine s< toliko moa, da so Blej
cem zabili dva gola in zmagali tesno s 3 : 2. Po prvi in drugi tretjini so Blejci vodili z 2 : 1. Vse druge tekme tega kola bodo odigrane danes.
Po odlični igri na četrtfinal-nem turnirju državnih prvakov na Jesenicah so se igralci Acro-
TUDI OBLEKA POMEMBNA
Hokejisti Acronija so odšli na Finsko na novo oblečeni. Tudi obleka naredi človeka, pravijo. Tržiš-ki Peko je prispeval športno obutev, Interstik, sicer izdelovalec hokejskih palic, in Penzion Jelka s Pokljuke pa sta poskrbela za topla oblačila.
fcjjj^ hokejisti na Brniku pred odhodom aa Finsko - Slika J.
nija uvrstili na enega od štirih polfinalnih turnirjev. V finskem mestu Turku bodo, razen slovenskega prvaka s Jesenic, sodelovali še prvaki Finske, Norveške in Belorasije. Igralci Acronija so na zahtevno gostovanje odšli včeraj zjutraj z brniškega letališča prek Helsinkov v Turku. Na turnir je odšlo 22 igralcev skupaj z vodstvom. Domov se bodo vrnili v ponedeljek okrog 16. ve na brniško letališče. Acro ni je odšel na pot
kompleten. Nevarnost, da bi morali Jeseničani na težak turnir brez Andreja in Mohorja Razingerja, Marka Smoleja, Borisa Kunčiča, Matjaža Kopitarja in Aleša Sodje, je mimo. Po zaslugi Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe za Gorenjsko so ti hokejisti opravili vojaško vajo že prej in tako je bil zaplet rešen. Jeseniški klub je za to pomoč Pokrajinskemu štabu hvaležen, saj bo dober nastop našega moštva, ki pa v nepopolni postavi ne bi bil mogoč, tudi promocija slovenske države na Finskem.
Kakšne so možnosti Jeseničanov? Tehnični vodja Brane Jeršin je povedal, da se bodo v nadaljnje tekmovanje uvrstili zmagovalci vseh skupin, razen njih pa še dva drugouvrščena. Nasprotniki Jeseničanov so kakovostni. Jeseniški trener Borisov pozna igro Belorusov. Ti bodo prišli s pomlajeno ekipo, ki bo enake kakovosti, kot ie bil Torpedo iz Kazabstana, ki je zmagal na Jesenicah. O Norvežanih vedo, da so izredno dobri in hitri drsalci, Finci pa so hokejisti najvišje kakovosti. V moštvu prvakov igra kar 6 državnih reprezentantov. Zato Jeršin pravi: igrali bomo neobremenjeni. Na vsaki tekmi bomo hoteli zmagati, za uspeh
Pbomo imeli vsako točko. • Košnjek
pOKEJ
^tt-A IGRALA POKALNO TEKMO Z OLIMPIJO V LJUBLJANI
Gorenjci klonili v zadnjih minutah
^ OLIMPIJA : ŽIVILA NAKLO 1: 0 (0 : 0), strelec gola za Olimpijo Samit Zulič v 84. minuti, ^***t karton Luka Vidmar (»vila), gledalcev 700, glavni sodnik Žarko Hvalic (Nova Gorica).
iivil7*M|»»a, 10. novembra -
*a! JJ™ » odšla v Ljubba-Slov* ^trtfiramo tekmo pokala
^^,^9«n. igrati neodločeno hJ5«m z 1 ; o, kar daje na gJS^. tekmi 24. novembra v * motnosti za uvrstitev v Neodločen izid ie bil ie
*W522 iot°*°
g« pejataja Olimpija je bila več pri togi, imela tudi več priložnosti, venaar je delovala razglašeno, kar date vtis, da je v Kranju premagljiva. Trener Živi) Branko Oblak ie postavil moštvo mladega napadal ka Thalerja, kar je bilo za mladeniča veliko breme, kar se je poznalo v njegovi igri, po drugi ima mladi
v jprvo
„( _ strani pa ima mladi nogometaš
•a*2* P»vfcna in jo potisni v izrazite strelske sposobnosti. Pro-
l^^^NaldMKJ In rodi njihovi ti bivšemu moštvu, v katerem sla
je bi zadetek tudi zaslovela, sta zaigrala tudi
nedovoljene Miran PsvBa in Martin Jeraj, ki
dosegel gol. Pri Olimpiji ie slabega Diuranoviča zamenjal ne kaj dosti boljši Protega, a igrišča pa je odšepal vratar Marko Širne uno-vič, ki je bil že pred tekmo poškodovan, trčenje z Lako Vidmarjem, ki je dobil zaradi tega karton, pa je poškodbo še obnovilo. Živita aa igrala taktično srdo* posebej uums^cv p& je bd vratar Miro Vodan, pa tadi Sark, Pavta, Križaj, Ančka, Mernik, J erara, Vorobjov, Grafit, Oblak, Thaler aa Vidi igrafi zrelo.
Tega mnenja Je bil tudi Oblak, trener Živi To je bila ena boksih tekem v goste h, kjer spk>h dobro igramo. Tisto, kar smo igrah v Kranju, ni bil bunker, kar govorijo, ampak so se igralci sami potegniti nazaj, kar je potem izpadlo kot bunker. Mislim, da smo danes zaslužili neodločen izid ali celo zmago. Gol pa je bil dosežen iz nedovoljenega položaja. Za povratno tekmo v Kranju je dosti soliden rezultat. S po-
d O MET
ZAHVALA NAVIJAČEM Uprava in igralci Nogometnega kluba Živila Naklo se naJKkreneie zahvaljujejo ste vihtim gledalcem, ki so jih bodrih na vseh dosedanjih tekmah, še posebej pa na tekmi z Mariborom. Na bližnjih tekmah z Olhnpijo jih pričakujejo najmanj toliko. Obljubljajo, da bo za udobje številnih navijačev v prihodnje ie bobe poskrbljena
močjo 3 do 4000 gledalcev lahko Ohmpijo premagamo, kar smo tudi danes dokazah,** je dejal po težka poka đovoljen
z rezultatom in igro. Tudi s
tekma. Mislim pa, da smo pokazan, da znamo igrati. Zadovobj
svojo. Po težki bolezni poleti se forma dviguje in za naprej ne bo nobenega problema," je povedal vratar Miro Vodan. • J. Košnjek
odkritje jesenske sezone. Igralci Ofimpije so ga v ^    **ro poazfvati. - Slika G. Šinik
ŽIVILA V KOPER, JELEN DOMA
*^rr OKREVA
lani u"^*1" tekmi v Ljubl-igralli S ,udi poškodovani ■* iLS?11 Robert Maru-j^L "Pesno so mu operirah Že hrl!"? m je bil na tekmi da k« 2rgcL povedal je, °kro/ti?rav,Jenie traJaI°
°* "^h mesecev.
je tega dne slavil 25. rojstni dan.
Med priložnostmi Živil je imel najlepšo Luka Vidmar v 64. minuti, ko mu je čudovito podal Jerina, Luka pa je predolgo vlekel žogo. Če bi prei ustrelil, bi Naklanci dosegli dragoceni gol. Ob Vidmarju se je zadetek nasmihal tudi Jerini, Grasiču in enkrat Vbrobjovu. Olimpija je zgrešila večkrat, še posebej pa Djuranovič, Benedejčič, Pavlin in Zulič, ki pa je edini, dokaj srečno,
PRIREDITVE
rja vme{"' *porrd - V VII. kolu L državne Ege za moške ekipa £tttju p. J**0*0 gostuje pri Dravi na Ptuju, prav tako pri Dravi na ifcaak^ gostovala ekipa rokometašic Kranja v L državni ligi za 5v°rani*p^!?dr" *kuP»n»- V IL državni ligi moški • zahod bo v
kotnik-C2_v škofji Loki gorenjski derbi med ekipo Center °b 18 ".T '".Preddvor TAB Inženiring. Tekma se bo jutri začela . tfoia!* ^P3 Besnice gosti GPG Grosuplje. • VS. jP^TaSi 9***- V 8. kota L ženske SKL bo na d v? v nalipi!i" Marmor jutri gostila D. Jezico - mlade. Tekma se 5*»bex tu - cn ?acela ob 20. uri. Ekipa Kranja bo gostovala pri Hadovij^1 V Šiški V moiki n SKL • zahod bo Didakta i       ca gostovala v Brežicah, Odeja - Marmor pa pri Snežniku
domačem
fejj • v.s. ---------
^vtohit 5W *Portd - V 4. krogu L DOL se bodo igralke 8**Dlien« . Jutri ob 19. uri v OŠ Bled pomerile z močno MebJE° eklP0 " Gornjega Grada. V D. DOL igralke 2jk* jJJJJJ*°v gostujejo v Murki Soboti, ekipo Alpin Triglava pa l^iuni vmbna tekma z ekipo Prevali, ki bo jutri ob 16. uri na J^Jbnik'• oi mo*ki konkurenci v   3. DOL igrajo doma Tremo
IM Bled!ohm«n (P* C Golar ob 11 • uri)ter B'ed 11 : P™*"13 ^da it ?T lo-30). v ženski konkurenci pa doma igrajo le igralke
^a! • B M?*10 °b 1430     V      Bled pomerile z ekipo
Krun, 12. novembra - V 13. krogu 1. slovenske nogometne lige gostujejo Živila Naklo v Kopra. Tekma bo v nedeljo ob pol dveh. Za Živila je to ena od tekem v seriji zahtevnih srečanj. Neuspeh bi Koprčane oddaljil od vrha. saj sedaj zaostajajo za Olimpijo in Živili za tri točke. Živila pa bi v primeru poraza in zmage Ohmpije za dve točki zaostala za Ljubljančani. Koprski cilj Naklancev je točka. Jelen Triglav h Kranja igra v nedeljo ob 1330 doma s Štajersko pivovarno. To bo tekma moštev z dna. Bo tokrat Jelenu le uspelo zmagati. Sicer se bo Kranjčanom res slabo pisalo. V tretji nogometni ligi gostuje Jelovica jutri ob 13.30 v Renčah pri Ultrapacu, Visoko pa bo igralo v nedeljo ob 13.30 doma s Ta borjem iz Sežane. V slovenski mladinski hgi in slovenski kadetski ligi zastopata Gorenjski nogomet Gorenjski glas Creina in Jelen Triglav. Mladinci in kadeti Gorenjskega glasa Creine bodo jutri ob 13.30 oziroma ob 11 JO igrah v Izoli z Izolo, mladinci in kadeti Jelena Triglava pa ob U JO oziroma ob 13.30 doma z Mariborom Branikom. V območni mladinski ligi zahod bo igrala Zarica v nedeljo ob 11 JO s Setom iz Vevč, Železniki pa bodo jutri ob UJ0 igrali z Loko Medvode na igrišču pri Policijski šoli v Tacnu. • UL
Gorenjska nogometna liga
JESENICE IN TRBOJE NA VRHU
Kranj, 10. novembra - V sobotnem kolu gorenjske članske nogometne lige skupina A so bdi doseženi naslednji izidi: Creina : Bitnje 9 :0, Lesce : Polet 1:2, Alpina : Železniki 0: 3, Zarica : Sava 1 : 0, Jesenice : Tržič 5 : 1 in Bled : Britof 2 : 2. Vodijo Jesenice pred Grelno. V B ligi pa so igrah takole: Podbrezje : Jesenice B 3:5, Trboje : Podgorje 1: 0, Šenčur: Preddvor 1:1 in Top Trade Reteče : Kondor 1 : 2. Prve na lestvici so Trboje.. • R.Gm
ZMAGAL VLADO ROZMAN
Skofja Loka, 10. novembra • Na rednem novembrskem bitropoteznem turnirju Šahovskega društva Skofja Loka je med 10 šahisti zmagal najstarejši igralec Vlado Rozman. Drugi je bil šmid, tretji pa Mencinger. Društvo ima sedaj svoje igralne prostore v hotelu Alpetour (prej športna dvorana Poden). Največja problema sta še naprej manko mladih igralcev in financ za kritje stroškov dejavnosti in najema igralnih prostorov. • V. Rc
Dl-LI . _
TESNA ZMAGA JESENIC
Jesenice, 10. novembra - Srečanje 13. kroga hokejskega državnega prvenstva med hokejisti Acroni Jesenice in Bleda je bilo odigrano vnaprej, saj so državni prvaki že odpotovali na polfinalni turnir za pokal evropskih prvakov v Turku na Finskem. Če naj bi bila tekma z Bleda nekaka generalka državnih prvakov pred njihovim gostovanjem na Finskem, ta prav gotovo ni uspela. Proti Bledu so Jeseničani sicer povedli v /. minuti preko Kadikova, v zadnjem delu prve tretjine pa so Blejci z goloma Rožiča in Crnoviča uspeh rezultat obrniti v svojo korist. V drugi tretjini kakih 1600 gledalcev ni videlo zadetkov, prikazana igra pa je bila daleč od renomeja obeh moštev. Zadnja tretjina srečanja Je pripadla domačim hokejistom, ki so preko Rackova v 50. minuti rezultat najprej izenačili, dve min uiti pred koncem pa je Rahmatuljin povedel svoje moštvo v vodstvo s 3 : 2. Do konca srečanja so imeli hokejisti Bleda igralca več, vendar jim ni uspelo spremeniti izida srečanja. Po tekmi se je trener Bleda Rudi Hiti hudoval zaradi zmagovitega gola Jeseničanov, ki naj bi bil dosežen iz offsida, domači trener Sergej Borisov pa ni bil zadovoljen z učinkom mlajših igralcev v svojem moštvu. • L Jakopin
i^iufiNjE mmm*mmmmir\
LJUBELJ IN LUBNIK ŠE NEPORAŽENA
Kranj, 12. novembra
je zmago z gostovanja odnesel le škofjeloški premagal ekipo Adergasa.
Rezultati 3. kola: Adergas - Lubnik 3:5 (4940:4952), Ljubelj -Kr. Gora 5:3 (4783:4769), S. Jenko : Ban 6:2 (4811:4682), Jesenice - Triglav 7:1 (4960:4789). Na lestvici vodita ekipi Ljubelja in Lubnika, ki sta Še neporaženi s po šestimi točkami.
Jutri, v soboto, 13. novembra, bo na sporedu 4. kola Pari: Lubnik - Triglav, Elan - Jesenice, Kr. Gora - S. Jenko, Adergas -Ljubelj. Vse tekme se bodo začela ob 16. uri. • J. Pogačnik
USPEH KRANJSKIH PARAPLEGIKOV
aške litje
Lubnik,
Kranj, 10. novomara • Konec minulega tedna so se kranjski invalidi na vozičkih udeležili mednarodnega turnirja v košarki na Dunaju. Potem ko so v prvi tekmi premagali ekipo Madžarske z 38:25, so bih boljši tudi od ekipe Dunaja, najvišjo zmago pa so si priigrali proti ekipi Zg. Avstrije, saj so zmagali s kar 62:21. V finalu so za prvo mesto igrati z ekipo češke m jo premagati z izidom 41.22. Najboljši strelec in igralec na turnirju je bil Kranjčan Marjan Tcpina. • VS.
NOVO NA JEZERSKEM
ŠOLSKA PLEZALNA STENA
Jezersko, 12. novembra - Osnovna šola Matija Vahavca v Preddvora in Alpinistični odsek Planinskega društva Jezersko obveščata, da bodo danes, IZ novembra, ob 18 uri v telovadnici osnovne šole na Jezerskem odprli novo plezalno steno. Gradnjo stene so omogočih Planinsko društvo Jezersko, Zavarovalnica Adriatic in Merkur Kranj, postavili pa so jo člani gorske reševalne službe in alpinističnega odseka Jezerska • J. K.
^MIZNI TENIS
KRIŽANI PRVI
TT
skofja Loka, 8. novembra - Po petem kolu gorenjske namiznotemške fige vodno Križe III, ki so tudi v tem kolu zanesljivo zmagale. Na drugo mesto se je prebilo moštvo Gumarja - gostilna Benedik, ki ima enako število točk kot tretjeuvrščena ekipa Javor Commerc, ki je v gosteh premagala Odiseja. Dvoboj Predosclj in Križcv I je bil preložen. Izidi 5. kola: Kondor : Križe 2 8:2, Jesenice : Gumar 0 :10, Šenčur : EGP Skofja Loka 2 : 8, Križe III : EGP Skofja Loka 7 : 3 in Odisej : Javor Commerc 4 :6. Pari 6. kola pa so Javor Commerc : Križe II, Križe Ul: Odisej, EGP Skofja Loka II: EGP Skofja Loka I, Gumar: Šenčur, Križe I: Jesenice in Kondor: Predosljc. • J.
ŠPORTNA ZVEZA OBČINE PcnJkfbnik 1 c SKOFJA LOKA
Predsedstvo in ŠPORTNA ZVEZA Skofja Loka razpisuje dela ki naloge
SEKRETAR ŠZ
IN VODJA DELAVCEV ŠZ
Razpisni pogoji:
- visoka ali višja šola športne smeri; ali organizacijske oz. ekonomske smeri
- 4 oz. 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja športne dejavnosti oz. sposobnost vodenja in organiziranja
Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo in naloge razpisujemo za 4 leta.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevj v 8 dneh od objave tega razpisa na naslov: Podlubnik 1 c, 64220 SKOFJA LOKA
pošljejo ZVEZA
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Solze polzijo, besede obnemijo, za trenutek se je ustavil čas. Tako lepo je sprejeti iivljenje, a, tako teiko je doumeti konec.
SPOŠTOVANEMU PRIMARIJU IN DOLGOLETNEMU DIREKTORJU
DR. IGORJU VETRU
V SPOMIN IN ZAHVALO
Pogreb bo danes, v petek, 12. novembra 1993, ob 13.30 uri na Plečnikovih Žalah. Delavci Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj
OSMRTNICA
Umrl je naš nekdanji sodelavec
VALENTIN PIVK
zavarovalni zastopnik v pokoju
Pogreb bo v petek, 12. novembra 1993, ob 15. uri na pokopališču v Kovorju. Do pogreba bo ležal v mrliški vežici v Tržiču.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d„ LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA KRANJ
Kranj, 11. novembra 15)93
TRGOVINA "KMEČKI STROJ", SV. BARBARA 23, SKOFJA LOKA
KMETOVALCI POZOR - NAJNIŽJE CENE TROSILCEV TKM - KRPAN 28 in 36, SIP ORION 40, BERNARDI 25 IN CISTERN CREINA 1700, 2200, 2700, 3200 I ter DURANTE s TOPOM 1800, 22000 I, KIPERCA 4,51, NAKLADALKA 19/9, PAJEK 110 in 350, MOTORNIH ŽAG JONSERED, CEPILCEV, VITLOV TAJFUN 4 in 61, JEKL. VRVI.TAKOJŠNJA DOBAVA TRAKTORJEV *MASSEY FERGUSON 374/F, DEUTZ TD 55, TV 826 in ZETOR 6245 PVH ter 4340.
Informacije: 622-575, 622-311
VELIKA IZBIRA * KRMIL, SEMEN. TRAKTORSKIH GUM, REZERVNIH DELOV, MOTORNIH OU, ANTIFRIZA in AKUMULATORJEV VESNA (po najnižjih cenah).INFORMACIJE: Godešič 53, tel. 631-497, NOVO: del. čas od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure.
MALI OGLASI j?217-960
APARATI STROJI
OVERLOCK PFAFF In SINGER nova, nerabljena, ugodno prodam. 0215-
650 25023
ZA USPEŠEN POSEL!
tli! H
V GORENJSKEM GLASU POKLIČITE 218 - 4B3
Nov ŠTEDILNIK 2+2 s pečico, bele barve, cena 38.000 SIT, prodam. 0
221-491 26708
ISKRA tel
Telekomunikacijski sistemi, d.o.o, Kranj
VABILO K SODELOVANJU
V ISKRATEL načrtujemo za naše in Siemensove kupce i po svetu učinkovito tehnično asistenco za digitalne telekomunikacijske sisteme.
Zato vabimo k sodelovanju mlade inženirje računalništva in elektrotehnike z visoko aH višjo Izobrazbo oziroma strokovnjake z ustrezno prakso na programski opremi. Od vas najprej pričakujemo komunikativnost, tehnično pismenost in znanje angleškega jezika. Ker bomo v ISKRATEL podpirali in nadzorovali asistenčne centre v različnih državah, pričakujemo od vas za to strokovno delo tudi vašo motiviranost ln natančnost za diagnosticiranje in reševanje problemov na programski opremi.
Stalna lokacija je v podjetju v Kranju. Pri delu so potrebni občasni obiski kupcev in asistenčnih centrov.
Za to delo nudimo ustrezno šolanje v podjetju ISKRATEL in Siemens AG.
Oglasite se v podjetju ISKRATEL po telefonu (064) 331-331, int. 2823 ali pisno na naslov: ISKRATEL Kranj, Kadrovski sektor, Ljubljanska 24 a, 64000 Kranj.
JURČIČ D.O.O.
ODKUPUJEMO HLODOVINO, SMREKE, BUKVE V VEČJIH KOUČINAH, TUDI NA PANJU.
G 621 083
RAČUNOVODSTVO
Podjetniki - zasebniki I Vodenje poslovnih knjla In ostale računovodske storitve po konkurenčnih cenah.
Škofjo Loka, tel.: 064/620-263 f
RAZPRODAJA RABLJENIH TRAKTORJEV kupljenih po sistemu staro za novo v Agromehaniki Kranj, Hrastje 52 A - Žetor 77.45, IMT 560, IMT 565, TV 730, TV 818 Itd. «064/ 326-032 do 18. ure 25231
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, prodam. 0 46-270 25684
OBRAČALNI PLUG, dvobrazdnl, prodam. 0 064/633-881 25696
TV Gorenje, črnobel, star 6 let, na daljinsko opravljanje, prodam. Volko, Begunjska 2, Kranj. 25717
BOBNI Amati in ELEKTRIČNO KITARO, ugodno prodam, 0 52-124
25724 _
FOTOKOPIRNI STROJ Xenox, ugodno prodam. 0 52-124 25725
MOTORNO ŽAGO Stihi, v okvari, prodam. 0 326-574 25726
BABY-ALARM omogoča popoln zvočni nadzor nad otrokom. 0 57-
081 25757
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ 3 KW In kupperkusch, prodam. 0 632-794 2575»
PEČ EMO na trda goriva, prodam. 0 622-667 25760
Manjšo Lucovo PEČ, poceni prodam. 0 242-754 25771
SATELITSK
SISTEMI "AMSTRAD'
SLJPER SI^IKLE. 34 RADIJSKIH PROGRAMOV GRAFIKA NA EKRANU(ANGL/NEM) GARANCIJA, OBROKI f- fN/N r\ru
Z MONTAŽO SAMO OO 7
* SISTEMI ZA VEČ STRANK*
SAT-VRHOVNIK
SK.LOKA. OOREŠlC 125
TEL: 064 633^*25_
Prodam HOBI kombinirko Mio Standard. 0725-883_25643
Prodam nerabljen elek. OBLIC ter starejši BTV. 057-633 25849
Ugodno prodam BOJLER 100 litrski, nov, kombiniran, centralna-solar.
0872-604 25852
TRANSPORTNI TRAK, različne velikosti, sortirnikov krompirja in avtomatsko tehtnico, prodam. 0328-
238 25662
Prodam nov kompresor za vozilo TAM 110. 0621-354 26866
Trajnožarečo PEČ prodam za 11000 SIT. 046-137 25871
Ugodno prodam novo PEČ za centralno kurjavo TVT H 33. 0721-
665 25877
Prodam STRUŽNICO starejšo, cena 2500 DEM. Stupan, Cegelnica 46, Naklo, 048-138 25882
Prodam Italijanski mizarski VERIŽNI REZ KAR (ketenfrezer) z več verigami.
048-028 25887
Prodam zadnji hidravlični nakladalec gnoja HU 4. 0621-640 25900
Ugodno prodam rabljen PRALNI STROJ gorenje. 0242-728 25903
Prodam italijansko PEČ za picce 1-etažna 1400 W 500 stop.celzija.
0218-571 25917
Prodam CIRKULAR s 3 KW motorjem ln 5 kg kleparskega CINA.
0242-397 25937
Ugodno prodam barvni TV gorenje.
078-082 25939
Prodam barvni TISKALNIK Star LC 10, zelo malo rabljen, tiskalnik je za Commodore 64,128 ali z vmesnikom za PC, cena 430 DEM. 043-072
25940
Prodam CISTERNO za gnojevko 3200 litrov. Polica 1, Naklo 25954
Barvni TV Iskra, ekran 59 in enofazni ELEK. MOTOR 1.5 KW/2 HP, 2880 obratov na minuto, ugodno prodam.
0 632-362 25958
TRAKTOR Tomo vlnkovič 730, 1000 delovnih ur, dobro ohranjen, prodam. Jagodic, Lenart 6, Cerklje. 25969
TOTRA cevi 150 m, za talno gretje, prodam. 0 84-535 25974
Rabljen, večji litoželezni RADIATOR, kupim. 0 403-226 25975
Prodam SPECTRUM ZX, barvni monitor, 400 DEM. 0691-503 25837
Rabljen elekterični ŠTEDILNIK In kupperbusch, ugodno prodam. 0 65-377 25785
Prodam nov MIZARSKI PONK, cena 33000 SIT. 044-121 25804
Prodam sobno PEČ kuppersbusch, ohranjena, 100 DEM. Jarc Milan, Okroglo 19 25807
Rabljeni oljni GORILCI, zelo ugodno. 0215-545 26821
Ugodno prodam PEČ na trda goriva za ogrevanje delavnice ali večjega prostora. 0241-128 25824
Obnovljen PRALNI STROJ gorenje, ČB TV in JOGI, prodam. 0213-338
25836
GostiSče PRISTAVEC Polje 18, Bohinj
vabi na veseloMartinovanJe t soboto,13.11 Martinova pojedina t odličnim m ladlm vinom, Živa glasba, prijetno vzdušje; Martinova pojedina 990,oo SIT, vikend paket t dvema nočitvama 6.900,oo SIT, t eno nočitvijo S.700,00 SIT.
Informacije ln rr«rrvmcljr:
tel. 1 064/714-589 , 064/718-856
f«: 064/714-658
M N A M A
POPRAVEK!       vfl,,UOOVNi<:* Skofja loka
V PREJŠNJI ŠTEVILKI SE JE PRIKRADLA TISKOVNA NAPAKA PRI OBJAVI REZULTATOV ŽREBANJA rW0r^L NAGRADNE AKCIJE VELEBLAGOVNICE NAMA SKOFJA LU^ TEKST SE PRAVILNO GLASI: ^ NAGRAJENCI NAGRADE LAHKO DVIGNEJO DO 30.11
Prodamo večjo količino rabljenih fluo svetilk, radiatorjev,stenskih svetilk, termoakumulacijsko peč 4 kw, pomivalno korito s pipo po zelo ugodnih cenah, tel.: 064/221-782
. fiziko i
Instruiram matematiko ^^Ol
PRODAMO rabljen fotokopirni stroj CANON NP 270. Ogled je možen v tajništvu Kmetijsko gozdarske zadruge, Šk. Loka, Jegorovo predmestje 21, razen sobote in nedelje od 6. do 15. ure. 0620-497 25996
Prodam STRUŽNICO POTISJE pa 631 in rezkalnl STROJ Hahn-Koib.
0733-427_25999
Prodam MOTORNO ŽAGO. 041-
034 26020
Prodam CIRKULAR 3 KW. 760
r691-
26042
Prodam šahovski RAČUNALNIK.
083-918 26049
PREVOZNO termoakumulacijsko PEČ, bojler 80 litrov, hladilno omaro 200 litrsko, prodam. 051-962 26056
Avtomobilsko AVTODVIGALKO Krokodil, veliko 2250 kg, prodam. 0 45-263, od 9. do 21. ure. 26153
ENOBRAZDNI PLUG za lažji traktor, kupim. 0 242-419 26155
GLASBILA
Glasbeni sintesajzerji firm ROLAND, KWAI, CASIO, HOHNER in GOLDSTAR po najnižjih cenah že od 6000 SIT naprej. Zahtevajte informacije in prospekte. SINKOPA, D.O.O., Žirov-nlca 87, 0064/802-216_23673
DIATONIČNO HARMONIKO, odlično ohranjena, zelo ugodno prodam. 0
70-015 25782
Prodam stojalo za sintesajzer dvojno 9890 IST, enojno 4500 SIT. 0802-
216 25808
SINTESAIZER CASIO CA 110, štiri oktave, velike tipke, cena 22518 SIT.
0802-216 25809
MINIKOMPONENTO novo, nerabljeno, zelo ugodno prodam. 0242-325
25812
GR. MATERIAL
srednje šole in fakultete
25925
Instruiram matematiko ,n ®J5l3^ nlko za vse srednje šole. V« ^ Matjaž_J____
Prodam NOVI JEZIKOVNI TE^,. kasetah nemščina vtreh fIW*j,tJ< 0327-155_ ^ *
IZGUBLJENO
Izgubil sem TABLICO K*1 0241-128 ^
KUPIM
Odkupujemo STARINSKO VO in vse ostale starine, P?"*. \f pa nudimo tudi restavrators^ iuge. 0 53-401 ___^<
Odkupujemo in prodajamoJgp INSKO POHIŠTVO in ostale sta^j, predmete. ANTIKA KIRKA ™v, m va 7, Kranj, 0221-037, ^2^^
Odkupujemo smrekovo
hlodov^
lubadarice. 064-103
Odkupujemo kvalitetni JfGjJJvii* smreke deb. 76 mm, n,0° smreke, Jelke, bora, bukvfwni jesena, hrasta, kostanja, c*lu!!r<jfv* smreke In jelke In kostanjeva 0620-749 ali 621-849, vsak 0^ nik od 7. do 15. ure
Kupim pohištvo starih star**^ ostalo šaro. 045-655
~—"7r0
Kupim staro pohištvo, orneV«\rm stole, skrinje, razglednice, 045-655 ____^
MOTOR ATX, BT, CTX,
okvari, kupim. 0 41-893 _
STROJČEK za spajanje Mjjfi rezkanje za mlzni rezkar, kup«
311-344
KRAVO SIMENTALKO, dobro ^ karico, kupim. 0 403-193^^^
-- in r\
SIMENTALCA starega do w rfi
kupim. 0 695-088___
Dobro ohranjeno opremo za trgovino kupim. 077-609
Kupim simentalca do 10 dni-w^ 813-450 Kamnik
Kupim POLŽA z motorjem nega za dvigalo do 500 kg-358 ____S.
Suhe hrastove In macesnov* ^ kupim. 0422-673
Kupim teleta simentalca d° starega in do 200 kg težkega *y 0061/841-272
TELETA simentalca 10 dni kupim. 048-042
Kupim težji TRAKTOR, f.0,/
naprej, v voznerrt ali nev" ^ stanju. 0733-494, zvečer
—---*m
Kupim dobro ohranjeno a seno od 10-15 kubikov.
za
26051
(§0*
BIKCA simentalca, starega 4 M za rejo, kupim. 044-146
Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove obloge, opaž raznih širin in dolžin ter ladijski pod. 064-103
24334
Rabljeno STREŠNO OPEKO Kikinda 333. kupim. 0 633-881, Skofja Loka
25686
6 OKEN 130x150 zastekljena, rabljena, stara 5 let in 3 VRATA 8.5x220, cena po dogovoru, prodam. 0 214-
670 int. 22 25689
Prodam rabljena vratna KRILA in OKNO 60x90. 047-635 256ie
STREŠNO OKNO stide 120 x 75. novo, Se zapakirano, prodam. 057- LOKALI 460, Križe 25884
Prodam večjo količino suhega smrekovega OPAŽA premer 7 cm, prva kvaliteta,ugodno. 0061/611-
132 25963
Prodam rabljen BETONSKI STREŠNIK in mxi PONY KOLO. Šolar, Partizanska pot 9, Kokrica 25966
Prodam 2 kosa RABLJENIH OKEN z roleto In PODBOJ s krilom. Hrastje 154, Kranj 25981
Zelo poceni prodam strešno OPEKO špičak. 047-850 26058
VODNO MIVKO, ugodno prodam. 0 43-365 ali 401-047 20152
BIFE PRIKOLICO-dam. 0631-249
adria 460. jS
N  N   A  M   A IZOBRAŽEVANJE
VELEBLAGOVNICA   SKOFJA   LOKA d
Koala
TRGOVINA Z OBUTVIJO
na Mohorjevem klancu (proti Zlati ribi) v Kranju
Prepričajte se o bogati izbiri čevljev in copat za vso družino po KONKURENČNIH CENAH !
Veliko parkirišče na sejmišču Delovni čas: 9-12,14- 18.3o, sobota: 8-12
PADI šola potapljanja, Informacije 0064/403-065, od ponedeljka do petka od 19. do 20. ure 25153
Instruiram angleščino za osnovne, srednje šole, francoščino za začetnike. 0324-940 25489
GEOGRAFIJO za I. letnik srednje šole, kupim. 0 70-700 25778
Kupim angleško slovnico za OŠ Grammar one seidl. 0422-250 26842
Instruiram angleščino za osnovne, srednje šole. Cena 400 SIT/uro. 0633-029, Polona 26847
Študentka angleščine poučuje an-gleščlno (Šk. Loka). 0631-174 25853
Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 0331-455 25861
Najnovejša jesensko -zimska kolekcija ITALIJANSKE ženske in moške komfekcije priznan"1
Mi/"inwniH 7p3fTlk
v m mu       b      .. **
V trgovske**1 centru* DETELJlCf
v Bistrici pri Tržjfu in v centru TrŽiC (v atriju občini
VELIK IZBOftf KONKURENČNA
CENE IN UGODNI „| PLAČILNI POGOJ1
12. novembra 1993
MALI OGLASI, OBVESTILA
29. STRAN • GORENJSKI GLAS
trgovina z tv»vid€o»rvdio»hi - fi«t€i€foni MflRflNTZ, SONV, T6CHNICS, *j ?! So! ? K
^NflSONIC, FIUPS, J8Lf JAMO    *oboto&diWif if«
Hevo 5 - 64000 KronJ v bližini gledališča
^ostalega programa: ^7cmTTX 39.487 SIT
^5lcmTTX 46.810 SIT
!J55cmTTX 55.115 SIT
< cmfTX, stereo 101.925 SIT "^jSTOLPlzCDod     44.545 SIT
C.Talcev3Kranj nrift    Tel.: 212-367 ri9- do 12. in od 15. do 19. ure
St*m kuponom vam °D nakupu poklonimo
^VIDJO KASETI
jjfftj^niu ali okolici iščemo SKLA-0^*od 80 do 150 m2, za trgovsko Jjr^ost, dostop z kamionom. tt
s^JgS, PO 20. Uri. 25728
prodam kompletno opremo r^u^^izersko delavnico. Možnost tudi prostorov 110 m2, med Akn&Ti in Radovljico. Šifra: VULK-
<^RSTVO 25828
neL^nj Kranja oddam za dobo femf! et novo adaptiran butiq v aW 25 m2- Dvoletno predplačilo. 522/225-402 25876
?or 35 m2 za mirno obrt oddam d^^rici pri Kranju. «211-026.
na E? 00
^okrici ^ ,. v»w,
oT^nik od 8. do 18. ure, sobota
«%^do 12. ure 2ss98
POSLOVNE PROSTORE: Tržič, Kranj, cena od 5 DEM/m2 g)«-PRODAMO poslovne prostore ^jzale center 58m2/40.000 DEM, k?** Kranja već etaž najboljšemu Etniku. FRAST, d.o.o. Kranj, ^•nska c. 54 b. «242-651, od 8. sJf. ure, od 16. do 18. ure 25»26
jjf^lem centai Kranja oddam nove i^?LOVNE PROSTORE, 30 m2, aT^^IJeno) ln 80 m2. Lahko tudi NJjjgJ: « 214-775, zvečer. 26062
V^NIŠKE PROSTORE ODDAMO NAia.ANju 'N KRIŽAH. TAKOJ Tftrv^EM0 MANJŠE LOKALE ZA kS^ovimo in GOSTINSTVO V rJpNJU, ŠKOFJI LOKI, RADOVLJI-NlKic ^Du APRON NEPREMIC-«214-674. 218-693 26142
*OLESA
C. letnik 9/90, odlično cena po dogovoru, pro-
217-045 25792
^*217W
T^6*™ MOPED ATX 50 C. »57-
*^«^ _25803
gubani dve novi ČELADI, lipnika, $JiT^atišče za E 90. «733-321
^ik lt?^no prodam MZ ETZ 250, d%  W7- »65-618, od 20. ure
P&VEST
25991
ILA
^ad»nftvni NAKUPOVALNI IZLET na n«l»r?ko' dne 4.12.1993. Prijave ^^49-442 25750
^LAĆILA
klppke BARETE dvojne in otroške <>»^qobrte na «715-050 25247
ŽJjJ'belo poročno OBLEKO št. 40,
<S22L*211-431_ 25895
^la^ prodam BIZAM JAKNO št.
^B-225 25993
I^|NI PIŠČANCI 590 SIT 2SIAVA NA DOM!
JP47-907
^SANA KLUB NAKLO
Strojno pletene dokolenke (kite) vseh velikosti po 1000 SIT/par. «50-056
26124
OTR. OPREMA
Prodam avstrijski kombiniran VOZIČEK znamke King. «631-584 25ssg
Prodam OTROŠKO sobo, staro eno leto. «328-874 25869
OSTALO
OVČJE KOŽE, prodam« 77-746 RAZŽAGANA DRVA, kupim. « 217-
506 25712
2 m2 suhih DESK 25 mm, prodam. « 422-689 25720
LOVSKI PUŠKI BOCK, kal. 16x7x65 R in Montecario kal. 12x12, prodamo. « 876-158 25721
JVC Reslver, prodam.
25735
45-263
Sveža bukova DRVA in REPO, PRODAM. • 421-345 25736
FILODRNDRO, prodam.
25742
218-714
SADIKE vrtnih jagod, prodam. «
45-532 25769
Dve OKNI velikosti 60x60, prodam.
B 70-360 26799
črne fantovske DRSALKE št. 39-40, ugodno prodam. « 217-914 2swi
Invalidski VOZIČEK, odlično ohranjen, ugodno prodam. «77-609 2sai8
Unikatne TAPISERIJE različnih velikosti, ugodno prodam. «310-588
25914_
VOLNENE ODEJE in PREGRINJALA proizvajalec Šk. vas pri Celju, bogata izbira, tovarniške cene, ugodni pla-čilni pogoji (3 čeki). «211-848 25915
PODARIM 2 kosa posteljna vložka (tedermodroc). «328-398, Kranj
Dva nova OKNA 180x140 in rabic .MREŽO, prodam. « 41-894 25976
Prodam CISTERNO 15001 za kurilno olje. «312-059 26002
PRIDELKI
Krmilni KROMPIR, prodam. Jezers-ka 61, Kranj. « 242-410 25682
MESO mlade krave, prodam. « 64-
254 25704
KROMPIR za krmo. prodam, šen-čurska 25, Voglje. 25746
KROMPIR jedilni in mešana DRVA prodam. « 633-215 25758
Drobni in jedilni KROMPIR ter REPO za kisanje, prodam. « 328-21825768
Kvalitetna JABOLKA in KROMPIR za krmo prodam. Jeglič, Podbrezje 192,
«70-202 25815
Prodam SADIKE VRTNIC mnogoc-vetne in čajevke. Golnik 107, «46-
397 25827
Prodam večjo količino GOB, blanšir-ane in v kisu - raznovrstne. «633-
862 25844
Prodam DOMAČE ŽGANJE in JABOLKA. «78-823_25858
Prodam KROMPIR za krmo in semenskega (dizere) ter LES za ostrešje, raznih dimenzij. «329-598
25892_
Prodajamo VINO črno in belo. «736-619, Sr. Dobrava 14, Kropa
25902
Prodam HRUŠOVO ŽGANJE. «65-
005 25908
Prodam odpadni KROMPIR desire.
«41-584 25912
Prodam drobni KROMPIR. Trilar, Hafnarjeva 6. Stražišče, «311-720
25923
Ugodno prodam KROMPIR za krmo.
«48-042 25935
Prodam REPO, hruške in suha mešana drva. «51-010 25997
V"b'jeni v HOTEL TRANSTURIST v Škofjo Loko na ples m MARTIN0VANJE v soboto 13. novembra zvečer. Tel. 0641621-261
"SATEX"
SATELITSKE ANTENE ŽE OD 499 DEM, DO 24 OBROKOV 13 MESECEV GARANCIJE
Tel.48-570
Rdečo peso in peso za krmo živine prodam. «49-324 26039
Prodam drobni KROMPIR. «41-578
26059
Ječmen, soja, odojke, prodam. «242-638 26121
ZELJE v glavah prodam. Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče 26129
PREKLIC
Preklicujem vse svoje oglase pod rubriko poznanstva, ter podarjam ženskam le telefonske pogovore od 22. do 24. ure, brez telesnih stlkovl RAFF-RIS. « 45-109 25718
POSESTI
Dvo stanovanjsko HIŠO, z večjim vrtom na Škofjeloški 38, Kranj, prodam. « 061/267-572 25645
Oddamo skupni prostor za skladišče ali pisarno. « 329-846 25774
/PPCN
APRON        APRON D.O.O.. KRANJ
NEPREMIČNINE
Svetovanja In cenitev ter
nakup, prodaja, zamenjava, najem ln oddaja nepremičnin
Ukozarjeva Ta, Kranj OĆV4/214-ć>74; 21 B-ć>9^
V Kranju kupimo PARCELO, OZIROMA OBJEKT POTREBEN ADAPTACIJE za poslovno - stanovanjske namene. Ponudbe na « 241-110
25776
Prodam zazidljivo PARCELO 360 m2 v Šenčurju pri Kranju. «327-605
25888
V Kranju in okolici prodamo več HIŠ, cena od 50.000 DEM dalje. KUPIMO zazidljivo parcelo 400-1000 m2 in 1500 m2-200m2 za proizvodnjo skladiščno dejavnost, gostinski lokal v Kranju, starejšo hišo za nadomestno gradnjo. Za znane najemnike najamemo več različnih stanovanj in lokalov. Za Informacijo nudimo nagrado. Frast, d.o.o., Jezerska c. 54 b, «242-651, od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure 25926
PRIREDITVE
Plesna šola STEP by STEP -predNOVOLETNI tečaji za odrasle v novembru - sobota Hotel Gr. Dvor Radovljica, torek ali četrtek Restav-racija BRIONI Kranj «327-308 25442
MARTINOVANJE v pizzeriji v Zg. Besnici, sobota 13. novembra, rezervacije « 403-196 25764
Vsdko soboto
PLESNI VEČER
v restavraciji PARK v Kranju I
TRIO igra na porokah, obletnicah, lokalih, cena po dogovoru. « 70-
015 25781
Ansambel JEVŠEK igra na martino-vanju v soboto 13.11.1993, v Hotelu Transturist v Škofji Loki. 25977
POSLOVNI STIKI
Iščem sponzorje za knjigo pesmi "Zbirka zaljubljenih". Rafael Zorman, Raff, Hrib 28, «45-109_25883
Nujno potrebujem 6000 DEM, za 6 mesecev, obresti po dogovoru. Šifra: GARANCIJA 26055
POZNANSTVA
Želiva spoznati prijatelje za iskreno prijateljstvo, nič drugega. Sva zakonca srednjih let, preprosta. Šifra: GORENJSKA 25793
Lovska družina Jelovica ponuja v najem lovsko kočo na Taležu. Koča je na lepi izletniški točki in namenjena za gostinsko dejavnost. Pisne ponudbe z navedbo visine najemnine v DEM ter kratkim opisom vsebine gostinskih storitev pošljite na naslov Jože Pogačnik, Žirovnica 87, 64274 Žirovnica do 25.11.1993!
RAZNO PRODAM
Kvalitetno IZDELANE SMETNJAKE In DVOKOLESNE SAMOKOLNICE, za silažo in žaganje, ugodno prodam. Kveder Bojan, Predoslje 132, Kranj. « 241-128 21125
50 m2 FABJONA 10 cm in dobro ohranjeno KUHINJO Orhideja ter KUPPERBUSCH, prodam, tt 51-
033 25692
KUHINJO, OMARO za hodnik in dnevno sobo, PEČ na trda goriva, KAVČ, DVOSED in PRALNI STROJ, ter OTROŠKI POGRAD, prodam. « 328-280 25705
SNEŽNO OGRAJO za streho, URO za električni števec, NOTRANJA VRATA širine 80 cm, ter rabljena TEPIHA ugodno prodam. « 57-751
25722_
MESO mlade govedi in strojeno TELEČJO KOŽO, prodam. « 45-368
25732_
OTROŠKO POSTELJICO, ŠTEDILNIK 2+2, hladilnik z zamrzovalnikom, 3 kletna okna, suhe smrekove deske in suhe hrastove plohe, ugddno prodam. « 57-080 25749
TELETA SIMENTALCA starega 6 tednov in LEŽEČO ŽAGO za razrez hlodovine, prodam. « 66-958 25772
Otroški TENIS LOPAR in Sintesajzer Casio, prodam. « 46-260 25780
Prodam: rabljeno PEČ na olje, 14 kosov smrekovih LETEV 8x8 novih, mSON drap z rjavimi rožami 4 x 4 m, TOPU POD z vzorcem parketa nov 3x3m, 2 komada FIKUSA. Vse zelo pocenil «328-398, Kranj 26932
Prodam 12 m suhih mešanih DRV. Marjan Markelj, Martinj vrh 36, Železniki 26000
STAN. OPREMA
POMIVALNI KORITO Kolpaker, enojno z odcejalnikom in KUHINJSKO NAPO, prodam. « 70-770 25751
TROSED, dva fotelja, ter manjšo kotno garnituro, skoraj novo, cena ugodna, prodam. « 53-295, Trg svobode 28, Tržič. 25773
Prodam raztegljiv kavč, mizo s stoli, tepih. «47-844 25865
Omare za prekajevanje mesa! Kličite «50-198, v dopoldanskem času
25870
Prodam kuhinjo, štedilnik, hladilnik in omaro za dnevno sobo. «061/
614-228 25875
Ugodno prodam DNEVNO OMARO, pograd in 2 jogija. «70-219, popoldan 25948
50 litrski BOJLER poceni prodam.
«45-176 25962
Prodam rostfrei pomivalno KORITO z odcejalnikom 60 x 120 in balkonska VRATA 210x80 z polknicami, ugodno. «214-910, Robežnik, Bleivveisova 68, Kranj 26043
Ugodno prodam malo rabljen KAVČ.
«46-718 26053
ŠTEDILNIK malo rabljen za vzidati, 2 pekača, 1 bakreni rezervoar prodam. «214-948 26118
SEDEŽNO KOTNO GARNITURO (izvlečena postelja), odlično ohranjena, prodam. « 622-037 2*150
ŠPORT
Smečno poceni prodajam rolke, kolo in snežne verige. «214-682 25352
LOVSKI LOK, prodam.
25743
326-574
Prodam sobno TRIM KOLO, ki je s 403 km kot novo. «623-077 25867
Prodam ŽENSKE DRSALKE št. 34-
35. «861-518 25888
STORITVE
J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: 9. do 17. ure, « 329-886 10250
EMAJLIRANJE kopalnih In tuš kadi s kakovostnim italijanskim materialom, jamstvo 2 leti, možnost plačila na 2 čeka. «064/66-052_21644
POPRAVILO - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. « 325-815 22283
RTV- SERVIS BALTIČ, Sr. Bitnje 65. Popravila vseh vrst TV, RA, video aparatovi Vaše želje sprejemamo non-stop na «325-589 24029
GREGOR, d.o.o. opravlja gospodinjska dela na vašem domu. Za Kranj in okolico likamo tudi v servisu. «211-917 25021
Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. «213-218 25127
RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE PLOŠČ tiskanega vezja. «323-593
25182
ŽAGANJE DRV hitro in poceni na območju občine Tržič. «57-214, zvečer 25377
d.o.o., Bled, Alpska 7 Poslovni prostori Kumerde|eva 18. 64280 Bled Tel./fax: 084/78-170. pon,- pat. 8. - 15. ura _
računalniška In programska oprema vodenj« poslovnih knjig za obrtnike ln podjetja
Vrhunske SATELITSKE ANTENE, montaža klasičnih anten, dograditev A kanala. « 310-223 25618
LAMILNE ZAVESE, plise zavese, žaluzije in rolete izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse sestavne dele za vse vrste senčil. RONO NOGRAŠEK. O 061/651-247
25622
POLAGAM, BRUSIM in LAKIRAM parket, z vašim ali lastnim materialom. O 622-065 25649
VŽIGALNIKI s tiskom po 36 SIT in ŽEPNI KOLEDARČKI po 20 SIT. tt 43-244, od 8. do 10. ure. 25730
SATELITSKI SISTEMI z montažo že od 439 DEM. « 218-210 25737
Izdelujem zelo močne in pocinkane SMETNJAKE, možna tudi dostava. Jenkole, Prebačevo 32/a, Kranj. B 326-426, popoldan. 25739
Izdelujem zložljive PODSTREŠNE STOPNICE Wipro, z dvojnim pokrovom, po naročilu. Jezerska c. 8, « 242-772_25740
KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za okna vam izdelamo po naročilu. «
82-104 25744
PEDIKURO na vašem domu, kvalitetno opravim. « 633-452 25751
SMETNJAKE pocinkane izdelujem in ugodno prodajam. Dostava brezplačna. « 324-457 25768
Izdelujem SNEGOLOMILCE za vse vrste streh, plačilo možno na 3 čeke. Jerman, Retljeva 33, Kranj. 25786
Izdelujem SESTAVLJIVE TOPLE GREDE 1 m2 In mlekarska pomivalna korita. « 325-576 25795
Vodenje knjig, finančno svetoavnje in druge računovodske storitve. «82-
103 25814
Montaža oljnih gorilcev in napeljava avtomatike za ogrevanje objektov.
«327-319 25846
Popravila elek. orodja Black In DECKER, Iskra. Kodrič, Zg.Besnica 36, «403-153_25850
Sprejmem delo na domu: lepljenje, kuvertiranje, pakiranje, sestavljanje.«326-270 25898
Kombi prevozi vseh vrst tovora do 1500 kg. «215-211_25922
DATA - Računalniška oprema, trgovina z novimi In rabljenimi RAČUNALNIKI in KOMISIJSKA PRODAJA. Cankarjeva 12, Kranj, «311-455
25942
Načrt za gradbeno dovoljenje izdelam strokovno in po ugodni ceni.
•218-937 26033
KOVINSKE ZAŠČfTNE MREŽE za kletna okna, vrata, vam izdelamo po naročilu. «82-104 26048
Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi... Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. «46-369 26128
LEDO SERVIS - servisiramo hladilnike, skrinje, pralne stroje, štedilnike, hitro in poceni. «214-780 26139
STANOVANJA
Lastniško 3 - sobno STANOVANJE zamenjam za manjše z vašim doplačilom. Šifra: LEPO OKOUE 25053
Dekle najame garsonjero ali 1 -sobno stanovanje v Kranju - po možnosti brez predplačila. «323-834 25113
V najem oddam STANOVANJE 50 m2 v Železnikih, v pritličju, centralna kurjava, za 250 DEM mesečno ali prodam za 37.000 DEM. «329-875, od 9. do 13. ure 25493
2-sobno STANOVANJE na Jesenicah komfortno, vseljivo takoj, ugodno prodamo. «061/1313-144, int. 45-46, od 8. do 15. ure, razen sobote in nedelje 25551
Oddam stanovanje, garažo primerno za obrt, skladišče. «216-208, od 18. do 20. ure 25553
Iščemo sobo ali stanovanje. « 324-388, B. Fink. 25698
Mlada 3 članska družina najame stanovanje, v Kranju. « 061/453-570, od 19. do 21. ure. 25709
Eno sobno stanovanje v TPC Bistrica pri Tržiču, plačilo možno v dveh delih, vseljivo avgusta 1994, prodam. « 51-977 25710
šk. loka, prodam stanovanje 52 m2. « 631-249 ali 632-771 25787
Zamenjam družbeno stanovanje 40 m2 za manjše Planina. «329-550
25873_
Prodam 3-sobno stanovanje, 87,8 m2 s centr. kuravjo in telefonom v Kranju, Planina 3. «48-267 25919
STANOVANJA prodamo: Radovljica 36 m2/1100 DEM m2, šk.Loka. Frankovo nas. 80m2, 40 m 2, Kranj, Nazorjeva ul. 2-sobno zamenjamo za 3-sobno v bližnji okolici. KUPIMO 2-sobno novejše Planina III. FRAST, d.o.o., Kranj, Jezerska c. 54 b, «242-651, od 8. do 12. ure, od 16. do 18.. ure 25927
2-sobno STANOVANJE na Jesenicah, komfortno, vseljivo takoj, ugodno prodamo. «81-058, od 6. do 14. ure, razen sobote, nedelje 2594«
V Kranju ali bližnji okolici najamem opremljeno GARSONJERO za nekaj dni v mesecu za več let. Plačam od 150 do 200 DEM. «066/52-368
25950_
Najamem stanovanje Jesenice z bližnjo okolico. «861-413 25953
Prodam 1-sobno STANOVANJE s kabinetom v Kranju. «328-842 2eosB
Na relaciji Kranj-Tržič najamem 2 ali 3-sobno STANOVANJE s telefonom. «328-700 26137
KUPIMO IN NAJAMEMO MANJŠA STANOVANJA V KRANJU, RADOVLJICI, BLEDU. ZAMENJAMO VEČ STANOVANJ. APRON NEPREMIČNINE, «214-674, 218-693 »143
KUPIMO MANJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM V KRANJU, RADOVLJICI, BLEDU. APRON NEPREMIČNINE, «214-674, 218-693
Dekle najame garsonjero ali 1 -sobno stanovanje v Kranju. «323-834 26145
VOZILA DELI
Prodam glavno in odmično GRED in platišča za LADO. «622-581 25503
Kupim, nove ali malo rabljene GUME 155 SR 15 D 727 JET. B 70-602
25777_
4 rabljene zimske GUME s platišči za Z 101, prodam. B 47-774 25791
Prodam 2 platišča z gumami za R 4.
B310-001 25860
Prodam avtomobilsko PRIKOLICO 600 kg, 300 DEM. «061/613-308
25690_
Po delih prodam vse tipe LADE, ŠKODE, ZASTAVE. B715-601 25924
4 GUME Barun, 165/70x13, prevoženih 10.000 km, vse za 7.000 SIT, prodam. B 326-869 25968
Za Z 101, prodam, par PLATIŠČ z zimskimi gumami, PARTLJAŽNIK za smuči in KUUKO za prikolico. B 733-194 25970
PRTLJAŽNIK za avto, prodam. B
84-535 25973
Prodam Z 101 in RENAULT 4 vozna za dele. «43-474 25996
FIAT TIPO original: izpušni lonec In vlečna deljiva kljuka, zimske gume s platišči, prodam. «218-613 26082
VOZILA
ZASTAVO 101, letnik 1986, reg. do 1994, cena 2400 DEM, prodam. « 218-570, dopoldan. 25556
SUZUKI MARUTI, letnik 11/91, reg. do 11/93, prevoženih 29.000 km, prodam. « 623-210 25564
ODKUPUJEM KARAMBOLIRANA VOZILA od letnika 1988 dalje. «
241-168 25630
YUGO koral 55, letnik 1989, cena 4300 DEM. prodam, tt 725-320
25680
HROŠČA 1200, letnik 1975, cena po dogovoru, prodam. Zlato Polje 14, Kranj. 25688
AVTOSERVIS PAULUS
Stane Paulus, Partizanska cesta 23,64220 Skofja Loka tel7fax: servis 064/631-260, tel. prodaja vozil 064/632-282
NOVO NOVO NOVO NOVO
\ Prodaja vozil Volksuvagen In Audi v Avtoservisu Paulus v
m škof' Loki. Promocija vozil v ponedeljek, 15. novembra, IjOd 10. do 17. ure. Poslej servis in prodaja na enem mestu, v pooblaščenem Avtoservisu Paulus - Skofja Loka.
za sprostitev
□ kompletne savne
□ raziične veitkosn
□ peći in ovfomonko
□ dodatna oprema
□ kvaliteta
W~7W
CONSTANTd.ouj.BUD
TRIGLAVSKA 41,TEL 064/76-050
Prodam VW HROŠČ, letnik 1975, tip 1200 v većem ih urah. Tel. 311-628
ZASTAVO 101, letnik 1979, cena 1000 DEM, prodam, 0 82-254, popoldan. 257*5
ŠKODO 5 S, kleparsko in ličarsko obnovljeno, ugodno prodam, tt 51-
346 25779
YUGO 45, bele barve, letnik 1988, cena 3100 DEM, prodam, tt 633-
036 25784
BX 1.6, kot nov, brezhiben, maksimalno ohranjen, redno servisiran, ugodno prodam, tt 51-902 25788
GOLF JGL B, letnik 1981, prodam, tt 51-081, zvečer. 25789
125 P, tehnično brezhiben, prodam, cena 500 DEM. tt 217-112 25794
OPEL OMEGA 1.8, letnik 1987, prodam, tt 324-245 25797
TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, prodam, tt 723-521 25693
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, cena 2500 DEM,in rabljene dele za Z 101, prodam, tt 725-403 25694
VW 1300, letnik 1973, prodam, tt 215-540 257oo
Rahlo karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. • 49-234 25702
VW KOMBI za prevoz oseb ali tovora, letnik 1975, prodam, tt 692-062 25703
ZASTAVO 128, letnik 1985, registriran dO 9/94, prodam, tt 331-462, od 11. do 13. ure. 25705
FIAT REGATA 70, letnik 1986, prevoženo 80.000 km, prodam, tt 64-258 25707
NISSAN SUNNY 1.6, letnik 1987, redno servisiran, cena 10.500 DEM, prodam, tt 329-978 25711
OPEL KADDET 1.6 i, letnik 11/90, model Life, prodam. Pečnik, Luznar-jeva 2, Kranj. 25714
Z 101, letnik 1979, prevoženih 52.000 km, prodam, tt 632-425
SAMARA 1300, letnik 1987, reg. do 8/94, prodam. Kikelj, Valjavčeva 9, Kranj. 25729
GOLF JXB, letnik 1989, prodam, tt
77-118_28731
FIAT 128, letnik 1985, cena 2000 DEM, prodam. Voklo 106, Šenčur.
25741
Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko, dne 4.12.93. Prijave na
tt 49-442 25748
R 4 GTL, letnik 1986, lepo ohranjen, ugodno prodam, tt 77-477 25753
š 120 L, letnik 1980, neregistrirano, prodam, tt 82-039 25762
TELEFON
IRGOVINA SERVIS
telefaksi - žični in brezžični telefoni -tajnice - centrale - zaščite - telefonske ključavnice - kretnice kabli ■ vtikači • vtičnice
I Iskra - Canon • Panasonic I
prodaja na drobna in debelo - rabati
montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene
LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, »el./fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fax: 222-150
'/ RAUSCH BOROVLJE
Klagenfurterstr. 42, Tel. 0043-4227-3745
•PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini •NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni •DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV
ZASTAVO 750, prodam tudi po delih.
tt 725-536_25798
Odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. AVTOPRIS, d.o.o., «312-255
25805_
Prodam GOLF diesel, letnik 85/6, cena 8600 DEM. «312-255 25806
R 4, letnik 1990, prodam. «57-910, zvečer 25813
JUGO 55, letnik 1990, prvi lastnik, rdeč, lep... prodam. «215-545 25820
GOLF D, letnik 1987, reg. do 94, ugodno prodam ali zamenjam.
«215-545 25822
PASSAT KARAVAN, letnik 1991, karamboliran 1,8, prodam ali menjam. Rubin, Kokrica, «215-54525823
SERVIS ŠKODA in prodaja rezervnih delov. Stranska pot 1, Šenčur, 041-079, od 8. do 18. ure 25828
ŠKODA 105 I, letnik 1978, prav barva, reg celo leto, prodam. Cena po dogovoru. «41-079 25829
Prodam LADO RIVO 1300, letnik 1988. «47-101 25831
FIAT UNO TURBO I.E., letnik 1986, ugodno prodam. «327-089 25832
Odkup, prodaja rabljenih vozil. Rubin, Kokrica, «215-545 25834
Prodam DAEVVOO RACER GSI, bel, letnik 1991, prodam. «691-50325838
Prodam JUGO 45, letnik 1989.
«65-738 25848
VOLVO 360 GL 6/86. komplet dodatna oprema, prodam. 0719-
527 25861
Poceni prodam KADETT KARAVAN 87/88, JUGO 45, letnik 1988. 052-
116 25855
Ugodno prodam LADO SAMRO 1300, 5 v, letnik 1990. «84-225
26856_
Prodam GOLF I. 85, JUGO I. 84, 126 RJetnik 1982, ugodno. «323-235
JUGO 55. letnik 1987, reg. oktober 94, prodam. «81-655 25872
Prodam JUGO 45, dobro ohranjen, letnik 1990, reg. do aprila 94. Cena 4100 DEM. Pogačar, Zapuže 13 B, Begunje 25874
Prodam JUGO 45 A letnik 1986, reg^. do marca 94. Savska c. 38, Kranj
Poceni prodam Z 101 special 1300, letnik 1982. «801-434_25879
JUGO 45, letnik 87 In 88 ter MERCEDES 190 2 5 D naprodaj. Staretova 32, Kranj Čirče 25aso
Prodam R 4, letnik 1992 in R 5 TS, letnik 1983. «421-276_25881
Prodam ŠKODO, letnik 80, rezervni motor, nove gume, 350 DEM. 0620-
020 25885
Odkup, prodaja, kreditiranje in prepis vozil. AVTOSPORT, d.o.o., «331-503, 323-171, int. 12, vsak dan od 9. do 18. ure 25889
Prodam 126 P, letnik 1980, 95000 km, cena simbolična. Benedičič Franc, Racovnlk 45, «66-925 25891
Nujno prodam FIAT UNO TURBO IE z majso okvaro na turbini, letnik 9/86.
«241-630_25906
Nujno prodam HROŠČA 1200 nemški, rdeč, obnovljen z dodatno opremo. «241-630 25906
Prodam JUGO 55, letnik 1989. Cena ugodna. Ogled v petek 12. 11.93, Valjavčeva 13, Bečan 26907
Prodam BMvV 316, letnik 1987. Cena po dogovoru. «78-798, po
16. Uli 25909
Prodam GOLF DIESEL, S paket, letnik 1985, vreden ogleda. Češnje-vek 30, Cerklje 25911
Z 101, letnik 1980, reg. maj/94, prodam. «421-262 25913
Sintschnig
CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 0043-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO
GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU
• za vaš avto se bomo potrudili
• vedno velika zaloga in ugodne cene vozil
• veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme
• vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici
Prodam R 4 GTL, letnik 1989. ■633-237 25916
Prodamo naslednje avtomobile: Citroen ZX 1,4, z vso opremo (nov), Opel Astra 1,4 karavan (nov), FORD SIERRA 2.0, letnik 1987, HUNDAY PONNY 1,5 GLS, letnik 1990, Citroen BX, letnik 1991. «325-981 2S9ib
AVTO*SAN podjetje za prodajo in odkup rabljenih vozil. Takojšnje plačilo v DEM, ugodni pogoji, prepisi vozil, brezplkačen vpis v evidenco. «217-528_25920
Ugodno prodam GOLF 85 S paket.
«327-285 25929
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. «
46-450 25934
HYUNDAI LIMUZINA letnik 1991, prodam. «326-831 25941
Prodam Jugo 45, letnik 1988, registriran december 94. «70-333
25943
Prodam Z 750, letnik 1979, registriran, cena po dogovoru. 064-137
25944
Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1989. Lahovče 17 25951
Prodam JUGO 45, letnik 1990, cena 4200 DEM. «312-255_25952
AX 1.1, letnik 1990, pet vrat, cena 10.000 DEM, prodam. « 312-255
25967_
R CLIO 1.4 RT grafitno sive barve, letnik 1993. prodam. « 633-492
25959_
Prodam OPEL KADETT, letnik 1979, cena po dogovoru. «633-484 25964
Auto - Krainer
CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel.: 0043-463-21415
VOZILA*NAD.DELI*SERVIS
GOVORIMO SLOVENSKO
Trgovina skofja Loka. Stara cesta 2, tel.: 064/620-612 Strešna kritina Tegola canadese SAMO 720 SIT/m2, količine omejene. NOVO - mavčne plošče Palačo z vso podkonstrukcijo in materialom: 9,5 mm debeline 315 SlT/m2 12,5 mm debeline 345 SIT/m2 ^
Prodam FIAT UNO, letnik 1986, reg. do konca oktobra 1994. Cena 6800 DEM. «46-635_25965
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1985. Čadovlje 1, Golnik, «46-451 259*0
GOLF 1982 diesel, 5 prestav, ohanjen, prodam. «215-755 25982
Prodam ugodno Z126 P, letnik 1980, 90000 km, polna oprema, črne barve, garažiran, reg. do marca 94.
•874-132 25984
Ugodno prodam FIČOTA, cena po dogovoru, starejši letnik, reg. 8/94.
«70-610 25985
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, 53000 km, plačilo po dogovoru.
•713-311 25987
Prodam JUGO 65 fZ 101), letnik 1989, 5 prestav. 0622-581 25988
JUGO 60, letnik 1980, prodam.
0631-674 25969
Prodam AX diesel, malo vožen, letnik 1991. 0695-070_25990
Prodam Z 850, letnik 1982, cena 820 DEM. 043-222_25992
Prodam ohranjen JUGO 55, letnik
1989, reg. do aprila 1994. 045-532
25996_
FIČOTA 3/80, ohranjen, cena po dogovoru, prodam. Jakša, Kamna Gorica 1 B 26006
Prodam GOLF DERBI obnovljen, ugodno. 064-015 26017
JUGO KORAL 55 GVL, letnik 1988, registriran za eno leto naprej, prodam. 0736-686 26052
Prodam Z 750, letnik 1985. 0622-
265 26068
Prodam JUGO KORAL 60, letnik
1990, reg. do 5/94. 0329-678, Prebačevo 21 26069
R 5 GTL francoski 1,4, letnik 1987, reg. 7/94. 0215-545_26070
Prodam Z 101, letnik 1983, neregistriran, cena 500 DEM. 0622-266
26073_
Prodam GOLF JX diesel, letnik 1987.
048-590 26078
Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1988. 0325-640 26079
m
BABVSIT TER ZA DEKLETA V VELIKI BRITANIJI OD 18 DO 27 LET
Informacije: Skofja Loka, Kidričeva 55
JUGO 45 KORAL, letnik 1988. reg. do 11/94, zelo ohranjen, bele barve, prevoženo 64000 km, prodam. 0218-647 26080
GOLF diesel, S paket, letnik 1984, reg. do 5/94, ohranjen, prodam.
046-055 26089
Prodam R 4 TL, registriran, obnovljen, cena ugodna. 0633-424 26091
Prodam JUGO 60, 7/90, registriran do 7/94. Žanova 36, Kranj 2609&
Prodam R 4 TL, letnik 79, registriran februarja (mašina v okvari) karoserija obnovljena. 045-472, popoldan
26106
BX 16 TRS reg. do julija, 108.000 km, rdeče barve. 0326-094 26122
Prodam Z 750, letnik 1981, motor 850 cem, odlični, reg. do 12/93, cena 550 DEM. 0695-085, od 13. do 14. ure sobota »131
YUGO 45, letnik 1085, prodam. 0 422-221 26146
HUNDAY PONY GLS 1.5, letnik 1991, prodam. 0 43-295, Igor, po
19. Uli. 26147
GOLF, diesel, S paket, letnik 1984, prodam. 0 403-316 2ei48
ZASTAVO 750 S, letnik 1977, registrirana, cena 300 DEM, prodam. 0 41-486, popoldan. 20151
R 18, letnik 1986, prodam ali menjam. 0 214-784 26154
ZAPOSLITVE
KUHAR ali KUHARICA dobi redno zaposlitev. Obvezno znanje slovenskega jezika zaradi sprejemanja naročil po telefonu. Samo resne pisne ponudbe pošljite na naslov: HALO P IZZA, Brttof 120, Kranj! 25119
Zidarja In gradbenega delavca zaposlim. 0241-795 25176
Iščem upokojenega vrtnarja-ko, cvetličarja-ko za pomoč začetniku. 045-655 25507
NATAKARICO sprejmem v službo takoj ali po dogovoru, za nedoločen čas. Nedelje in prazniki prosto. Loški Hram, Blaževa 1, Skofja Loka. 0
621-679 25625
Cvetličarna
SPAANS
Kranjska 4a, Radovljica
Zaposlimo KVcvetličarja ali cvetličarno za nedoločen čas.
Trimesečno poskusno delo. Informacije po tel. 715-948.
mm
HOTEL RELAX Kranjska Gora, redno zaposli KV KUHARJA-ICO z najmanj 5 let delovnih Izkušenj. Stimulativen OD. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite na naslov Relax, Vršiška 24, Kranjska Gora. Razpis velja 8 dni od objave. 25*27
Dekleta za strežbo v dnevnem baru nad Medvodam, sprejmem honorarno. 0 324-051 25683
Zaposlim VOZNIKA z C in E kategorijo ter z mednarodnimi izkušnjami. 0 310-274 25697
V redno delovno razmerje sprejmem PRODAJALCA - POSLOVODJA za za trgovski lokal z moško in žensko konfekcijo, v Šk. Loki. Zaželjene izkušnje najmanj 3 leta in poznavanje tekstila. OD po kolektivni pogodbi za gospodarstvo, poskusna doba 3 mesece, delovni čas deljen, pisne ponudbe na naslov AL M A d.o.o., Vodopfvčeva 13, Kranj.
25699
IŠČEMO VRTNARJE
Za našo drevesnico in vrtnarstvo iščemo za februar 1994 Izučene vrtnarje. Prošnje pošljite pismeno v nemškem jeziku s kopijo diplome s poklicne vrtnarske šole. Podjetje Baumschulen -Gartengestaltung G.u.K. Kari A - 9500 Villach, , Magdalener Strasse 25 |
Redno'zaposlimo SKLADIŠČENGA DELAVCA za skladišča v Naklem, pogoj izpit za viličarja B kategorija, odslužen vojaški rok. 0 801-528, ponedeljek od 13. do 15. ure. 25715
Nekvalificirana delavka - iščem službo v okolici Škofje Loke ali Kranja, delo je lahko različno, šifra:
TAKOJ 25756
Izkušenega KUHARJA-ICO zaposlim. 0 49-330 25790
Zaposlim samostojnega KOMERCIALISTA za prodajo vijakov in veznih elementov. 0312-188 25802
Zaposlimo prijetno dekle za strežbo v manjšem gostinskem lokalu v okolici Kranja. 0621-541 25810
Zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO, lahko pripravnik. 0621-541
Iščemo omejeno število ZASTOPNIKOV. Pogoj - brez drugih delovnih obveznosti. 0221-579, od 7. do 16.
Ure 25893
Iščem sodelavca za komercialno zastopniško delo za Gorenjsko. Delo je v dopoldanskem času, pogoj lasten prevoz, kasneje možna redna zaposlitev. 0714-282 25997
Nudimo redno ali pogodbeno delo. Plačilo dobro in redno. Šifra: REDNO PLAČILO_25901
Zaposlimo KV mizarja z delovnimi izkušnjami za izdelavo pohištva. Mizarstvo Kene, Jurčičeva 5, Radovljica, 0715-742 25945
Iščem DELO v gospodinjstvu za pospravljanje in likanje. 0 328-088
Delo na dom sprejmem. Leplenje, pakiranje, sestavljanje, ipd. 0733-
942_25967
Zaposlimo ŠOFERJA s C in E kategorijo, iz Kranja ali okolice, šifra: ŠOFER 25972
Za finančno - blagajniška in administrativna dela nudimo redno zaposlitev s štiriurnim popoldanskim delovnim časom. Ponudbe v zaprti kuverti za AVTO MOTO DRUŠTVO ŠKOFJ' LOKA, Jegorovo pred. 10 s . pripisom "ne odpiraj". 25979
PIRŠ EUROPAGES
Redno zaposlimo 4 nove sodelavce za popis podatkov v
poslovne imenike. Delo poteka po znanih naslovih na območju Medvod, Kranja in ostale Gorenjske.
Če imate srednjo izobrazbo ter lasten prevoz, bomo veseli, če se nam pridružite pri kreativnem delu s stimulativnim OD. Poskusno delo traja dva meseca. Pisne prošnje pošljite na naslov:
SLOVENSKA KNJIGA Litijska 38,61000 Ljubljana
mm
Novo, atraktivno, dober zaslužek! 051-281, v petek od 19. do 21. ure
26010
Honorarno zaposlimo ČISTILKO. Penzion Kanu, Valburga 7, Smlednik
26057_
V novi pizzeriji zaposlimo NATAKAR-JA-ico iz okolice Kranja z lastnim prevozom. 043-552 26067
Prodajalko prijazno, lahko mlajšo upokojenko z izkušnjami prodaje v delikatesi zaposlim honorarno, kasneje možno redno. 0242-492 26071
Iščemo honorarnega sodelavca za terensko delo na Gorenjskem. Zaželjene izkušnje v prehrambeni stroki. Pismene ponudbe na šifra: ESCIMO
26093_
Honorarno zaposlim NATAKARICO.
0 43-149 26097
Iščemo akviziterje za prodajo COPAT na domu. Provizija 10 %, plačilo takoj. 0421-701_26127
Sprejmem vsa zidarska dela. 078-
947 26141
ŽIVALI
ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0733-232 17784
Ugodna prodaja enoletnih KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo vsak dan pri Drinovcu v Strahinju 38, Naklo 25200
GOSPODINJE!
Skrinja pušča vodo? Pbkliate . IZOLACIJE SERVIS-BOJAN ROPRET, Hotemaže 47/b, PrerJrJvor, tel.: 064/43 011 Popravilo opravim0 na vašem domik^
Oddamo mlado
PSIĆK0, "J. brandel bracke z rodovnikom' 270______Z>
Prodam rumene
NEMŠKE 9* SERJE z rodovnikom. 0312-4'W 25545 —
Več PRAŠIČEV, težke od ISO*^/ kg, domača reja, prodam. * ^ 651-625 __>
Rjave JARKICE, ter manjšej"^. PRAŠIČE, prodam. Možna o05^ Stanonik. 0 65-546
.M
ODOJKE in večje PRAŠIČE**^ ali nadaljno rejo, prodam. Gorica 17. 0 712-222____Z>
PUJSKE, stare 9 tednov in niško KOBILO staro 15 ^fzZfi-Haflinger, prodam. Vidmar, čica 15. 0 64-360_____
KOZLIČA, prodam. 0 327-922^
KANARČKE, prodam.
25687
KRAVO SIMENTALKO, ki bOj^S telila, prodam. Zadnikar, Suna«,
bo.
---zStm
TELETA SIMENTALCA starega °v
dni, kupim. 0 681-071 ___
Brejo, pašno Jenico Sim«"^
prodam. 0 66-631
TELETA za rejo, PRODAM £11_
14 dni starega TELIČKA prodam-^, 422-689 __
PURANE za zakol ali nadaljno ™ težke 5 kg, prodam. 0 241-1»* V™___^
ODOJKE primerne za nadaljn0 ^ ali zakol, prodam. 0 45-544
PRAŠIČA za zakol, prodam. 92, Visoko._
80 kg težke In 2 meseca PRAŠIČE prodam 0 49-252jJ>,
Neme RACE in Zlate FA7^'
prodam. 0 311-525
PSIČKO lovski Terier, ata^, mesece, prodam. 0 49-442 ^/
Mlado KRAVO za zakol, kup'"1' 0
403-818 ___S%
—T rti0
Mlade KUNCE za nadaljno reJ0'^ lepe, prodam. 0 45-532
Dva PRAŠIČA stara 7 JjV prodam in oddam dve PSIC*1- ^ 2 meseca. 0 721-203
Oddam mladega MUCKA in prijaznim ljudem. 0 47-057^^
PUJSKE stare 8 tednov, prod^ 682-745 ____xj
Mlado Jalovo TELICO zameOr^V brejo KRAVO. 0 64-211 _
Prodam KLETKE za kokoši 060-120, 0242-672
Prodam dva tedna starega frizilca. Zaloše 5, Podnart, 9IV
25835
Prodam črno belega teden BIKCA in 14 dni starega Jezerska c. 92 A Kranj
Ugodno prodam mladiče ER ŠPANJELE. Avsenik Alojz- y liška 12, Lesce__
Kletke za kokoši, prodam- &
25845
Prodam ZLATE FAZANE 084-382__^
Prodam BIKCA simentalca 14° ^ brejo KOZO. Podhom 7
Prodam več bikcev težkih kg. Grilc, Ambrož, Cerklje
Prodam BIKCA starega Struževo 7, Kranj__
Prodam TELICO simentalko,^ 14 mesecev. Šolar, Brezje 2». > 25899 ____jfc
Strokovno porezovanje P8 ^ 0733-316_—^"p^
Prodam težjega mesnatega M ŠIČA. 0632-389_____
Prodam BIKCA simentalca. * J 12 tednov. Ljubno 130_____x£
Prodam PRAŠIČE za zakol. Sv. Duh 44_____<t
Prodam 8 tednov stare P1^/ Vidmar, Brezje 32, Tržič
SREČKE BOHINJSKE L0-.| NAPRODAJ V: MAIj00GLW SLUŽBI ČP GORENJSKI G^*" TD ŠK. LOKA, CERKLJC-RADOVUlCAJESENIgV'
jf LE PIŠČANCE ZA ZAKOL iN NADALJNO REJO, CENA 5J° SIT/Kg IN MLADE RJAVE KOKOŠI PRED NESNOSTJO &r. PRODAM! ^tRUTNINARSTVO
JjjOSTE pri KOMENDI
jff061/841 471
KRAVO, ki bo drugič teletila. prodam. GodeŠiČ 11. 25961
Delovnega KONJA in polovico MESA goveda za skrinjo, prodam. S 65-482 25971
KRAVO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam. 0 681-649 25978
Prodam 2 breji TELICI.
25983
1802-508
jij^am 120 kg težkega BIKCA jo^ntalca za rejo ali zakol. 0631-
581
BIKCA težka od 200 do 350 kg, 5Wn. 0 43-021
sSen^po osrv(Smdteletu'
46-025
Podarim HRČKE. Zupan Gašper,
070-024_25986
Prodam BIKA za dopitanje ali menjam za telico ali kravo tik pred telltvljo. 059-105_25994
Prodam dva TELIČKA stara 7 dni in
Ltednov. Kokalj, Sr. Bitnje 19, bnica 26019
Prodam PRAŠIČA za zakol in polovico KRAVE. 049-049 26025
Prodam KOBILO z žrebetom, pri-puščena ali menjam za goved. Visoko 5, ViSOkO 26026
10 tednov staro PSIČKO mešanko PODARIM. 067-039_26027
BOBTAIL PSIČKO z rodovnikom, staro 5 mesecev, prodam. 0691-
593 26030
KOZE prodam ali menjam za ovce. Skofja Loka, 0622-191 26031
Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Pipanova 32, Šenčur 20075
Oddam mlade KUŽKE ovčarje. 0401-322 26100
Prodam dva PRAŠIČA za zakol in tri letno KOBILO aH menjam za goved. Pivka 3, Naklo 2*101
Prodam čistokrvnea SANSKEGA Prodam KRAVO simentalko, ki bo v KOZLA Kamenčić, Savska c. 42, tretje telila. Anton Ovsenlk, Jezerska Kranj 20107 c. 92, Kranj 26125
Prodam dve KLETKI za kokoši za 120 kosov in enoletne kokoši. Apno 11, Cerklje 20117
Prodam 15 tednov stare JARČKE. Golniška 1, Kokrica 20132
Prodam mlade PAPIGE skobčevke različnih barv. 041-905
TELIČKA SIMENTALCA od 180 do 20123  250 kg, kupim. 0 421-082 20149
Prodam KRAVO za zakol. 841-059
r061/
26047
Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 tednov. Bergant, Kidričeva 29, šk. Loka 20004
V SPOMIN
DRAGO
Truplo tvoje zemlja celo leto krije,
v hladnem grobu mimo spiš,
srce tvoje več ne bije - bolečine ne trpiš.
Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani -
utihnil je tvoj glas, za vedno si odšel od nas.
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe Drago več med nami ni.
Za tabo ostala je tišina, ki močno skeli,
spomin na tebe Drago pa naprej živi.
Mami in sestra
ZAHVALA
Zakaj sta morala tako rano nam umreti, ko pa z vama je bilo lepo iiveti. Odkar utihnil je vajin glas, ialost - bolečina domujeta pri nas.
Po hudi in kruti bolezni nas je v 60. letu starosti zapustil naš ljubljeni mož, ati, sin, brat, tast, svak, bratranec in nečak
JOŽE KOKALJ st.
mizar v pokoju
Od dragega pokojnika smo se poslovili v četrtek, 28. oktobra 1993.
V 88. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, tašča, svakinja, teta in sestrična
MARIJA KOKALJ
roj. Likozar
Od drage pokojnice smo se poslovili v soboto, 6. novembra 1993
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Franci-Leskovar, dr. Lindičevi, zdravnikom in osebju Hematološke klinike KC. Iskrena hvala g. župniku za lepa pogrebna obreda in obiske na domu, pevcem iz Predoselj in Naklega za lepo petje. Zahvaljujemo se g. Jermanu, pogrebnemu podjetju Navček za vso skrb in organizacijo obeh pogrebov, nosačem, praporščakom, g. Jelarjevi, zvonarju in gasilcem. Še enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, C ki ste naša draga pokojnika v tako velikem številu pospremili na njuno zadnjo pot. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
VSI NJUNI
ZAHVALA
Delo, bolečina, trpljenje to tvoje je bilo življenje. Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
KATARINE GUZELJ
Frankovo naselje 112
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in kancem za vso pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno P°moč in tako veliko spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se Zahvaljujemo dr. Debeljaku in osebju ZD Sk. Loka, osebju fravmatološke klinike in dr. Macuri, osebju Doma oskrbovancev v jt Loki, LIO, EGP, ŽIVILA - KRANJ, g. župniku, pevcem in •"Uštvu upokojencev iz Šk. Loke. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
Šk. Loka, 3. novembra 1993
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moža, očeta, starega očeta in brata
FRANCA TOLARJA
86 iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in kancem ter kolektivu ISKRE Števci in NIKO - avtomati II. 28 izrečena sožalja, podari eno cvetje in sveče. Posebno ?anvalo smo dolžni g. župniku iz Selc in pevcem iz Sv. Duha lQ vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti.
VSI NJEGOVI Sv. Duh, 12. novembra 1993
ZAHVALA
23. oktobra je zaspala v Gospodu naša ljuba hčerka, sestra, teta, svakinja, nečakinja in sestrična
MILENA PETREVČIČ
Vsem, ki ste se je na kakršenkoli način spomnili, sočustvovali z nami, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in maše, duhovnikom posebej g. Ivancu za lep pogrebni obred in molitve. Iskrena zahvala vsem in vsakemu posebej "Bog povrni".
VSI NJENI Orehek, 8. novembra 1993
		V SPOMIN
	JmmWk%	
	I   M 1	Minilo žalostno je leto, zapustila dom in drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
		15. novembra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama
VERA RADOSAVLJEVIČ		
		roj. Lešnik
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in obiskujete njen prerani grob.		
		VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata, strica in bratranca
FRANCA KERNIČARJA
se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, botrom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v težkih dneh pomagali, mu darovali toliko lepega cvetja, izrekli besede sožalja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem iz Predoselj in podjetju Navček z Visokega.
VSI NJEGOVI Baselj, 31. oktobra 1993
V SPOMIN
15. novembra mineva žalostno leto, odkar si odšel od nas naš dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in zet
FRANC ZARNIK
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Draga, sin Zdravko in hčerka Jana z družinama
ZAHVALA
Odšla si, ne da bi se poslovila, zato vse to še bolj boli, tolažba nam je edina, da nekdaj snidemo se vsi...
Ob smrti drage mame, stare mame in tašče
ANICE PIKELJ
■f »skreno zahvali ujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki nam ob težkih trenutkih stali bo strani, pomagali, izrekali o« je.m darovali cvetje. Posebna zahvala g. kaplanu za lepo PPralvjen obred in jpevcem Klasje iz Predoselj. Zahvala vsem, *• ste jo tako številno pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala.
kujoči:
s hčerka Marinka z možem Francijem, vnuka Bojan, An j a in ostalo sorodstvo
Visoko, 9. novembra 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče, tete
MARIJE CIPERLE
roj. 10. IL 1906 iz Dvorij
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, obrtnemu združenju in društvu obrtnikov Kranj za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sv. maše in sveče. Zahvala dr. Beleharju, zdravniškemu osebju UKC bolnišnice Golnik oddelek 600, UKC Ljubljana oddelek kardiologije - intenzivni negi. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, pogrebniku g. Jeriču in pevcem ZUPAN za zapete žalostinke. Še enkrat vsem in vsakomur posebej, ki ste se poslovili od nje in jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti iskrena hvala.
VSI NJENI
Dvorje, Piata, Velesovo, Preddvor, 29. oktobra 1993
ZAHVALA
V petek, 5. novembra, smo pospremili k večnemu počitku
MIHA PODJEDA
električarja v pokoju iz Cerkelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in pokojniku izrazih čast s podarjenim cvetjem in svečami. Zahvaljujemo se dr. Stenškovi za zdravniško pomoč in nasvete. Iskreno se zahvaljujemo tudi g. župniku za lep in duhovno bogat cerkveni obred, pevcem iz Naklega in organistu. Hvala tudi g. Jeriču za brezhibno opravljene pogrebne storitve in nazadnje hvala sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani.
VSI NJEGOVI
Cerklje, 6. novembra 1993
Janez Slapar je doživel nov zaplet
General ne sme čez prag poveljstva
Vojaški policist je vljudno zaustavil generala, a mu ni dovolil vstopa v stavbo RŠ TO.
Pristava pri Tržiču, 12. novembra - Prav na dan, ko smo bili z generalom Janezom Slaparjem dogovorjeni za daljši pogovor za torkovo prilogo o tržiški občini, je v javnost pricurljala vest o prepovedi njegovega vstopanja v objekte Teritorialne obrambe. Del odgovora na vprašanje, ali je do tega res prišlo, objavljamo že danes!
"Tisti, ki je prepovedal moj vstop v Republiški štab TO -ideja o tem gotovo ni prišla od poveljujočega na Prežihovi 4, prevzema za tak ukaz vso odgovornost. Če mi je kot delavcu ministrstva za obrambo prepovedan vstop v enega izmed njegovih objektov, ni moč sklepati drugače.
Mene so s tem seznanili pri vratih, ko sem želel vstopiti v štab. Vojaški policist mi je povedal, očitno težko, da mi po ukazu predstojnika v hiši ne more dovoliti vstopa. V mojem telefonskem pogovoru z načelnikom Albinom Gutmanom sem zvedel, da to ni njegova odločitev, ampak nekoga višje-
N
Podrl pešca in odpeljal
skofja Loka - Med vikendom ie bilo najbolj krvavo v nedeljo ob 17.25 v Puštalu. Neznani voznik, verjetno z zastavo 750 ah 850 bele barve, ie vozil po lokalni cesti od Škofje Loke proti Hrastnici. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše Puštal 61, je zbil pešca Petra Hnbernika, tarega 44 let, iz Puštala. Ta je hodil pravilno po levi strani ob robu ceste. Neznani voznik ga je s prednjim desnim delom avta zadel, pešca je odbilo, vrglo v žično ograjo, nakar je padel na cesto in obležal. Voznik ni ustavil, da bi mu pomagal, temveč je peljal naprej. Pešec je hudo ranjen. Na osebnem avtu so verjetno poškodbe na prednji desni strani, manjka tudi okrasna letev na robu strehe na desni strani. Škofjeloški policisti pozivajo voznika, naj se javi, prav tako pa tudi vse, ki bi karkoli vedeli o nezgodi.
Pobegli voznik fička se je štirinajst ur po nezgodi prijavil policistom. Gre za 27-letnega Dušana Tratnjeka iz Sv. Andreja nad Zmincem.
Naravnost v hondo
Kranj - V ponedeljek, 8. novembra, ob 21.20 je počilo na magistralni cesti na Laborah. 28-letni Rudolf Majcen s Kokrice je z očetovim oplom peljal od Kranja proti Ljubljani. Na Laborah je nenadoma zavil v levo proti Petrolovi trgovini, in to v hipu, ko je nasproti s hondo pripeljal 18-letni Matija Vene iz Ljubljane. Vozili sta silovito trčili. V nezgodi je bil ranjen Majcen, po očetovi izjavi hudo. Policisti so med pregledom opla našli nekaj gramov konoplje in tri injekcijske igle, zato so zahtevali analizo voznikove krvi o morebitnem vplivu alkohola in mamil. Rezultatov še ni. • H. J.
Na avto cesti obrnil
Kranj - 24-letni Peter Klaus Jesse iz okolice Celovca je 3. novembra nekaj po deveti zvečer pripeljal po avtomobilski cesti od Kranja na cestninsko postajo Torovo. Delavca na postaji je vprašal, kje je pot v Avstrijo, ta mu je povedal, da vozi v napačno smer. Avstrijec je avto preprosto obrnil in se po istem, torej napačnem, voznem pasu peljal nazaj. Po približno 500 metrih mu je nasproti pripeljal Ljubljančan z mercedesom 300 diesel, ki se je v zadnjem hipu odmaknil čelnemu trčenju, vendar pa je njegov avto zaradi hitrega zasuka zdrsel bočno na desno stran prek odstavnega pasu v kovinsko ograjo ob cesti. 20 metrov ograje je podrl, po nadaljnjih 36 metrih drsenja se je jel bočno prevračati po travnatem uselcu, avto je končno obstal na strehi. Vozniku na srečo ni bilo nič, avto pa je zbit, škode je za najmanj dva milijona tolarjev.
Celovčan po nezgodi ni ustavil, pač pa je nadaljeval vožnjo proti Ljubelju. Na mejnem prehodu so ga zadržali policisti in pripeljali nazaj na mesto nezgode. Delavec s cetninske postaje ga je prepoznal. Fant je bil očitno vinjen, kar je potrdil tudi alkotest. Sodnik za prekrške v Kranju mu je naslednji dan zaračunal 24.000 tolarjev kazni in 10.000 tolarjev za stroške postopka in prevajalca. • H. J.
»CA-FA*
PODJETJE ZA TRGOVINO, PREVOZE IN PROIZVODNJO
Hrastje 52,64000 Kranj Tel/ta 064/331-719 delovni taak dan od 9-19H sobota od 9-12h
prodaja novih in rabljenih strojev (kovina, les, plastika)
prodaja strojnega orodja in naprav
•'manjše in večje proizvodne inije (testenine, kava, svece, pivo...)
• inženiring proizvodnih programov
ga. Kaj takega se ni zgodilo, kolikor vem, niti po mojem imenovanju za vršilca dolžnosti načelnika RŠ TO; takrat je obstajal vzporedni štab na Prežihovi 4, naš sedež pa je bil na Zupančičevi, v ministrstvu za obrambo, pozneje pa v Tacnu!"
General Janez Slapar je še povedal, da do danes ni dobil nobene pisne odločbe T> prepovedi vstopa v poveljstvo. Več o domnevnih povodih za nov zaplet pa v naslednji številki!
* Stojan Saje
Slovesnosti v Žireh
Slovesnosti in prireditve, ki so se začele v krajevni skupnosti Žiri 23. oktobra, bodo sklenili
fojutrišnjem, 14. novembra, opoldne ob 14. uri bodo namreč v Novi vasi svečano odprli novo cesto po Melcovi grapi, ob 15. uri pa v Rače vi prav tako novo cesto v Snopko-vo dolino. • A. Ž.
Odprli bodo društveni prostor
Turistično društvo Železniki bo dobilo nov društveni prostor. Odprli ga bodo danes, 12. novembra, ob 18. uri na Trnju 20 v Železnikih.
Dobrodelni koncert
Jutri (sobota), 13. novembra, ob 19. uri bo v kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah dobrodelni koncert družinskega tria Novina in njihovih gostov • dekliškega pevskega zbora s Primskovega pri Kranju. Zbrani denar je namenjen akciji Veliko srce za male bolnike. • (kj)
Plesni nastop
Plesna šola Step by step bo ob zaključku začetne stponje dvomesečnega plesnega tečaja za otroke organizirala plesni nastop otrok vseh starostnih skupin od 4. do 15. leta bo jutn, 13. novembra, ob 16. uri v restavraciji Hotela Grajski dvor v Radovljici, v Kranju pa v ponedeljek, 15. novembra, ob 15. uri v Osnovni šoli J. Aljaža (1. in 2. razred), v vrtcu Mojca pa ob 16. uri in 16.45 (predšolski otroci). Po nastopih naslednji teden bodo pri Step by step začeli z novimi nadaljevalnimi in začetnimi tečaji za otroke. • (až)
Planinski izlet na Trstelj
Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na planinski izlet na Trstelj na Krasu, ki bo v četrtek, 18. novembra 1993, z odhodom z vlakom ob 5.41 uri s kranjske železniške postaje. Informacije in prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. • L.C.
Iskra v neznano
Prihodnjo soboto, 20. no-vemvra 1993, organizira Planinska sekcija podjetij Iskre iz Kranja že tradicionalni izlet v neznano. Prijave sprejemajo do srede, 17. novembra 1993, po tel. št.: 221-321 int. 28-22 in 331-331 int. 3093. • L.C.
V KOAUCOI -JE PK.IŠUO bo Kt€-50CiAi-A AU
Krvodajalske akcije
Občinska organizacija RKS Radovljica organizira z Zavodom za transfuzijo letno krvodajalsko akcijo, in sicer: v petek, 19. novembra, v Zdravstvenem domu Bohinsjka Bistrica, v torek, 23. novembra, v Sindikalnem domu v Kropi, v sredo, 24. novembra, v četrtek, 25. novembra, in v petek, 26. novembra 1993, v Zdravstvenem domu na Bledu.
Udeležence krvodajalskih akcij bodo vozili posebni kombiji zavoda za transfuzijo, za vozni red in vse ostale informacije pa lahko pokličete 715-105.
MIKE'S
SPORT FASHION
Turistični praznik v Naklem
V počastitev 30. obletnice obstoja Turističnega društva Naklo bo danes (petek), 12. novembra, ob 19. uri v Domu kulture v Naklem kulturno-zabavna prireditev, v kateri bodo nastopili mešani pevski zbor iz Naklega, ženski zbor Strahinjke, otroški zbor in turistični podmladek osnovne šole Naklo Jasna Zupan, Jože Mo-horič in ansambel Trio tri Mirana Potočnika. Podeljene bodo tudi zlate, srebrne in bronaste plakete Turistične zveze Slovenije ter priznanja društva prizadevnim turističnim delavcem. • D. P.
rez
Spomenik Lovni Erzarju izginil
Komu je bil na poti?
Kranj, 12. novembra - Lovro Erzar, doma s Pšenične Poj^ veterinar, civilni aktivist OF, je bil ena od zadnjih krvavih *n* gorenjskih belogardistov. Tik na pragu osvoboditve, 24. apni* 1945, so ga, starega komaj 31 let, mučili in nato umoru) Gobovcih pri Podbrezjah, potem ko so ga po enem letu izpust"1 begunjskih zaporov. Njegova družina mu je 1978. leta na mest žalostnega konca s privoljenjem lastnika gozda P08** Je spominsko ploščo, na kateri je pisalo: "Vem, vi tega ne mor01 razumeti." . .
Oktobra pred tremi leti J? nekomu družinski spornem prvič postal odveč. PloSČa J bila razbita, ležala je v bliBJ jem breznu. Domači so<} obnovili in naslednje letoi£; postavili na svoje mesto. Zo*' pa ni več niti plošče niti stavka, oba sta izginila sledu. i "Ko smo bili 25. maja f? spomeniku v Gobovcih, je t* * stal, ob naslednjem obisku, oktobra, pa je bdo vse zravna*0 z zemljo," pripoveduje ogo na vdova Marija Erzar. "Mo*i bil pošten človek, vsa leta voj0^ ni prijel za orožje. Bil J krščanski socialist, nikoli kon>u* nist, njegova napaka je bila ' da ni hotel med domobrane*' ko so ga mobilizirali." Kdo ga še po petdesetih letih tako zelo sovraži, da mu 0 privošči niti skromne plošče v samotnem gozdu, ostaja neznan** Lovro Erzar, ki je postal aktivist OF že leta 1941, je zapisa" zgodovinskih dokumentih, zgodovinskih dejstev se ne <j spreminjati ali zamolčati, kar bi nekdo ali nekateri očitno ra*-Ttidi tega, da so ga belogardisti na pragu osvoboditve zverins* umorili, globoko zakopali, na njegov grob pa zasadili smreke, mogoče zbrisati. Spomin ostane, čeprav bolečina premine... • Jelovčan
Še trije sejmi
RADiO
313 FH
Koledar letošnjih sejemskih prireditev Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju se bo iztekel s tre** potrošniškimi prireditvami. Tako bo od 18. do 21. novembra 0 programu v hali A Gorenjskega sejma najprej Smučarski sejei» rabljeno, a še vedno uporabno smučarsko oziroma športi opremo. Pripravljata ga Zbor vaditeljev in učiteljev smučanja f Gorenjski sejem.
Od 1. do 5. decembra bo tradicionalni Miklavžev sejem. Za ta» tudi za Novoletni sejem, ki bo od 10. do 19. decembra, je m* razstavljala veliko zanimanje. Obeta se bogata in raznovrsto ponudba po ugodnih sejemskih cenah. Med Miklavževim 'm Novoletnim sejmom bodo obiskovalce in razstavljalce obiskova~ tudi Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Prireditelji napovedujejo ^
Eosebno bogato in raznovrstno ponudbo igrač. Novoletni sejem J? odo v Kranju na sejemskem prostoru tudi podaljšali do M decembra, če v mestu ne bo posebnih prireditev. • A. Z.
Spoštovani vozniki!
Zakaj je pomemben obrazec
EVROPSKO POROČILO 0 PROMETNI NEZGODI
Iz pravilno izpolnjenega poročila dobimo vse potrebne podatke o prometni nezgodi* Zato obrazec izpolnite vedno na kraju nezgode in ne pozabite na opis nezgode. Če se ne boste sporazumeli, kdo je nesrečo povzročil, opišite nezgodo na posebnem listu. Svetujemo Vam, da kraj nezgode tudi fotografirate iz različlnih zornih kotov
in opravite meritve. Poročilo pa nam takoj dostavite.
Obrazec EVROPSKO POROČILO O PROMETNI NEZGODI dobite na vseh naših poslovnih mestih in na tehničnih bazah, kjer sklenete obvezno avtomobilsko zavarovanje.
Delovni čas na naših poslovnih mestih:
- Kranj, Jesenice, Radovljica, skofja Loka med tednom od 7. do 19. ure
ob sobotah od 7. do 13. ure
- Tržič med tednom od 8. do 16. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
- Bohinjska Bistrica od 14. do 16. ure sreda in petek od 9. do 11. ure
Zavarovalnica Triglav d.d., Ljubljana Območna enota Kranj
Ki* tlVLIENIE fOTUBUlE VARNOST
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST!