leto xvii — 207 GLASILO GRADISA Delavski svet je razpravljal Na XII. seji delavskega sveta podjetja je bil sprejet letni predračun skupnega kadrovanja za Vse TOZD, katerega je predložil upravni odbor centra za izobraževanje za leto 1975. Znatna sredstva, ki jih naše TOZD združujejo za namene izobraževanja, so po predračunu porazdeljena na določene vrste teh izdatkov, kot so npr. štipendiranje, dopolnilno izobraževanje na delovnem mestu, Izobraževanje, ki je potrebno po predpisih za varstvo pri delu, strokovne ekskurzije in ostalo izobraževanje v zvezi s splošno problematiko gospodarjenja, samoupravljanja ter družbeno političnega izobraževanja delavcev v TOZD. S tem se uresničuje dolgoročne razvojne programe kadrovske politike, katero so TOZD kot skupno sprejele in so se teko tudi dogovorile v zumu o združevanju v GIP GRADIS. O uspešnosti dosedanjega dela v Zvezi s kadrovanjem bo izdelana še Posebna analiza. Delegatom na seji delavskega sveta so bili predloženi Zezutati ankete, ki so jo izpolnili Udeleženci seminarja v februarju 1975, ki je bil prirejen s strani naše-Sa Centra za izobraževanje za približno 400 članov kolektiva naših TOZD predvsem tehničnih strokovnjakov. V nadaljevanju seje je delavski Svet sprejel spremembo pravilnika o nagradah učencev (vajencev), kar je skladno z družbenim dogovorom. Sprejel je spremembo o višini osebnih dohodkov za pripravnike, to so °sebe, ki prvič pridobijo lastnost delavcev, ko so končali srednjo, višjo ah visoko šolo. Po zakonu morajo namreč te osebe obvezno prebiti določeno dobo kot pripravniki in se na o ra j o ta čas usposabljati za samo-stojno delo na delovnem mestu, za katero so se odločili ob vstopu v. TOZD. Pripravniki imajo lastnost delavcev, kot vsi drugi, ki delajo v TOZD, za njih pa je glede na sklenjen sporazum o merilih delitve osebnih dohodkov in po sprejeti »sindikalni listi« določena že vna-Pnej višina mesečnega osebnega dohodka, ki je različen glede na končano šolo (srednja, višja, visoka). Na tej seji je delavski svet sprejel Se spremembo o štipendijah, kar je vse usklajeno s sprejetimi družbeniki in samoupravnimi dogovori v tej zvezi. Vse spremembe so bile uskla-iene v razpravah med delavci v Tozd. Po sporazumu o merilih delitve dohodka in osebnih dohodkov v Sradbeništvu in v skladu z določili »sindikalne liste« za leto 1975 je določena višina) ki se sme izplačevati '■'slavcu kot regres za večje stroške °b priliki koriščenja rednega letnega dopusta. Na podlagi večine soglas-?eSa sklepa v TOZD je bila po de-Iegatih delavskega sveta sprejeta ®notna višina 900 din za vsakega npravičenca do regresa, ki velja za Vse leto 1975. Glede na to, da je postala prenizka višina, do katere je mogoče odobriti v TOZD delavcu posojilo za individualno stanovanjsko gradnjo ali nakup lastnega stanovanja, je odbor za standard predlagal zvišanje in sicer od 80.000 din na 120.000 din, s tem da se sredstva za ta posojila vežejo pri banki zaradi pridobitve dodatnega posojila po pravilih banke o takem namenskem varčevanju. Predlog, ki so ga soglasne sprejele vse TOZD, je delavski svet potrdil in velja ta višina že tudi za letošnja posojila. V skladu s pristojnostjo, ki jo ima delavski svet, da odloča o združenih sredstvih TOZD je sprejel predlog o odprodaji sedanjih poslovnih prostorov za skupne službe in o nakupu drugih s celotno finančno konstrukcijo ter s predlogom, da se za manjkajoča sredstva, ki jih TOZD še niso združila, najeme investicijsko posojilo v banki. Predlog, katerega je dal v tej zvezi poseben gradbeni odbor za gradnjo poslovne stavbe, je delavski s ve. na tej seji predložil vsem TOZD v obravnavo in sprejem, o čemer bodo odločili delavci na zborih oziroma delavski sveti v TOZD. Dokončen sklep bo sprejel delavski svet na naslednji seji, ko bo razprava v TOZD zaključena. V nadaljevanju seje je delavski svet sprejel na znanje poročilo o poteku pripojitve gradbenega podjetja »Gradnie« iz Ptuja h GIF Gradis in o organiziranju delavcev po pripojitvi v temeljno organizacijo združenega dela v sestavu GIP GRADIS. O pripojitvi se v smislu določila v zakonu in po statutih TOZD v GRADISU odločajo delavci na referendumu, enako pa tudi v gradbenem podjetju Gradnje. V tem času, ko se poroča o seji delavskega sveta so se delavci v TOZD GRADIS že odločili o pripojitvi: pri »Gradnjah« so se tudi odločili, da se organizirajo kot TOZD v sestavu GIP GRADIS m sprejeli samoupravnem spora- svoj statutarni sklep, ter samoupravni sporazum o združevanju TOZD v GIP GRADIS. Obdržali so v upravljanju vsa sredstva in prevzeli tudi vse obveznosti, ki so nastale pred pripojitvijo. Odslej bo TOZD gradbena enota »Gradnje« Ptuj. ki je tako že registrirana pri Gospodarskem sodišču, poslovala kot vse druge TOZD v sestavi GRADIS v okviru svoje dejavnosti). Na kraju seje je delavski svet potrdil investicijske nabave iz združenih sredstev TOZD za počitniške domove, ki jih vse TOZD skupno financirajo iz svojih skladov. Hkrati je tudi vzel na znanje informacijo o cenah penzionskih uslug, ki in je dal odbor za standard in rekreacijo, v ka- (Na dalj e vanj e na 2. str.) Samozaščita zavesti V sredo 2. julija 1975 je skupščina SRS obravnavala sklepe in priporočila za nadaljnje utrjevanje družbene samozaščite v Socialistični republiki Sloveniji. Brez dvoma ti sklepi in priporočilo pomenijo pomembno prelomnico v organiziranih prizadevanjih vse družbe, še zlasti njenih subjektivnih socialističnih sil, za razvijanje in utrjevanje družbene zaščite. In kakšna je pri tem naša naloga? V osnovi mora družbena samozaščita postati del naše vsakodnevne samoupravne dejavnosti. Večji poudarek moramo dati vprašanju zakonitosti, izvajanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. V izvajanju je treba vključiti tudi sklepe 29. seje Z K predsedstva CK ZKS. Vsebina družbene samozaščite in varnostna vzgoja morata postati sestavni del idejnopolitične vzgoje naših delovnih ljudi. Pomembno vprašanje poglabljanja družbene samozaščite je usposobljenost vsakega izmed nas, da se zna zoperstaviti psihološk.o-propagand-nim pritiskom ter poskusom vsakega vnašanja nemira ter dez-orientacije, ki se z določenim ciljem, preko različnih propagandnih sredstev poskuša razširjati tudi med naše delavce. Boriti se je treba tudi proti vsem oblikam sovražnega delovanja proti naši samoupravni družbeni ureditvi, nadalje vsem poskusom prisvajanja družbene lastnine, ki prej ali slej vodi v gospodarski kriminal, skratka od vsakega izmed nas družba pričakuje vedno več odgovornosti in discipline. Pri opredeljevanju družbene samozaščite ne ostajajo več nikakršne dileme. Družbeno zaščito vrednotimo kot bistveni sestavni del samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi. Tudi v Gradisu se je pod vplivom družbenopolitičnih organizacij (Zveze komunistov, sindikata, socialistične mladine) in ostalih samoupravnih subjektov, okrepila samoupravljalska zavest članov kolektiva o odgovornosti za zaščito družbenega premoženja, dogradili smo sistem zaščite in kontrole. Skoraj po vseh TOZD pa so zaživele tudi delavske kontrole. Bistvena je njena razredna funkcija, ki je predvsem v tem, da delavci neposredno kontrolirajo, kako se uresničuje sprejeta politika, ter kako se spoštujejo in uresničujejo samoupravni akti, sklepi in v njih urejena razmerja. Napredek se kaže tudi pri kadrovanju na vodstvena in vodilna delovna mesta, saj komisije za medsebojne odnose povsod zahtevajo poleg strokovnosti še moralno-politične kvalifikacije. Precejšen napredek smo dosegli tudi pri tehničnem iv fizičnem zavarovanju. Položaj pa bi se lahko še izboljšal, če bi v dosledno upoštevali vse predpise. Tu mislim tudi na predpise iz varstva pri delu, kajti manj nesreč pri delu in večja varnost na gradbišču je prav tako sestavni del samozaščite. Dvojni jubilej gradbincev Slovenije Čeprav smo letos praznovali dan gradbincev šele drugič, smo vendar lahko obenem častili lep jubilej — 30 let slovenskega gradbeništva Ta jubilej pa ne pomeni, da se je aktivno delo gradbincev kot delavcev in kot družbeno-političnih aktivistov začelo šele po osvoboditvi. Že pred štiridesetimi leti se je med gradbinci čutil organiziran odpor proti takratnemu izkoriščanju. Takratni sindikat gradbenih delavcev je imel v revolucionarnem gibanju precejšnjo vlogo. Vanj se je v nekaj mesecih vključilo več kot 6000 gradbincev. Po dobro začeti poti so gradbinci zakoračili tudi v našo revolucijo. Skupaj z ostalimi sonarodnjaki so nastopili proti okupatorju in podprli ustanavljanje naše nove oblasti. Ko smo leta 19-15 resnično sami zagospo- astni gosti in udeleženci proslave ob dnevu gradbincev na GR darili doma, so imeli ravno gradbinci eno najpomembnejših nalog: postaviti na noge tako zelo porušeno domovino, ustvariti" ji take pogoje, da bi vsi čim prej začeli ustvarjati, proizvajati. Ta naloga takrat ni bila lahka, saj je moral gradbinec skoraj vse narediti z rokami in skromnim orodjem. Danes, ko praznujemo 30 let gradbeništva na Slovenskem, lahko rečemo, da je v teh letih njegovega razvoja občutiti tolikšno razliko kot le malokje. Spomnimo se gradbišča v Kidričevem pred mnogimi leti, kjer je bilo zaposlenih 2500 ljudi; danes bi tako gradbišče zahtevalo petkrat ali pa še večkrat manj ljudi, namesto njih pa bi delali stroji. Priznati moramo, da smo v vseh teh 30 letih resnično dosegli lep napredek. Ko pregledujemo to našo prehojeno pot, pa ne smemo pozabiti na sindikalno delo gradbincev. Na letošnji proslavi je o tem delu spregovoril predsednik gradbenih delavcev Slovenije Lojze Cepuš takole: ». .. Sindikati so pod vodstvom KP nadaljevali enotnost množic pri osvobodilnem gibanju, aktivno delovali pri izgradnji porušene domovine in spodbujali krepitev zavesti delavskega razreda. Sindikat gradbenih delavcev se nikoli ni oddaljil od delavskega razreda. Nova vsebina dela, o kateri imajo glavno besedo delavci, mora zagotoviti, da se danes tudi v gradbeništvu spreminjajo stvari, stari odnosi in navade. Že samo dejstvo, da v 350 osnovnih organizacijah, 55 občinskih organizacijah v republiškem odboru, v 286 delavskih svetih, 1040 krajevnih skupnostih, občinskih skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih, deluje več kot 20.000 gradbenih delavcev — delegatov, nam je zadosten dokaz, da se novi odnosi v gradbeništvu uveljavljajo in utrjujejo kot prvina socialistične družbene zavesti . ..« Predsednik sindikata gradbenih delavcev je med drugim poudaril tudi pomen združevanja v gradbeništvu, precej besed pa je temu posvetil tudi član izvršnega komiteja ZKS Miran Potrč: »...Z uveljavljanjem samoupravnih odnosov v TOZD bomo ustvarjali pogoje tudi za njihovo medsebojno povezovanje, za združevanje živega in minulega dela, s katerim upravljajo delavci. Združevanje dela m sredstev danes ni nobena politična parola, temveč spoznana ekonomska nujnost. Tudi delavci v giadbeništvu ste to že spoznali. Dosegli ste že določene rezultate pri združevanju vaših moči, vendar predvsem znotraj samega gradbeništva. Čakajo pa vas že nove naloge v kompleksnem povezovanju zaokroženih celot — od proizvajalcev gradbenega materiala preko gradbenih podjetij, gradbene obrti, konstruktorjev itd. Le znotraj takih zaokroženih celot je mogoča speljati dejansko racionalno delitev dela in specializacijo .. .« Za razvoj gradbeništva je nujna večja družbena delitev dela in s tem specializacija in integracija. Dosežena raven razvoja proizvajalnih sil zahteva kvalitetno nove pogoje gospodarjenja, ki bodo omogočili hitrejše posodobljenje tehnike, tehnologije in organizacije dela. Seveda bo to v naših specifičnih družbeno-ekonomskih odnosih samoupravljanje z izrazitejšo razredno vsebino lažje dosegljivo. Poleg integracijskih procesov je za nadaljnji razvoj gradbeništva pomembno usklajevanje razvoja proizvajalnih sil vseh vej industrije, ki proizvajajo za gradbeništvo. Dogovarjanje med gradbeništvom in ostalimi panogami industrije pa ne more biti le slučajno, temveč organizirano v vseh fazah priprave in realizacije programov razvoja. Na letošnjem dnevu gradbincev smo tudi pokazali, da gradbinci nismo samo dobri delavci, ampak tudi ljudje, ki imajo take želje in interese kot vsi ostali v naši samoupravni družbi. V ta namen je bil pripravljen program proslave le na osnovi amaterske dejavnosti gradbincev, in priznati moramo, da je bila taka oblika tudi najboljša. Kljub 30-letnemu uspešnemu delu torej poti še ni konec in še dosti je nalog, ki čakajo, da jih uresničimo, ‘y^ua&u> I Srebrni znaki sindikata Najnižji in najvišji OD so barometer politike nagrajevanja Najnižji osebni dohodki — ugodno Najnižji osebni dohodek v Gradisu letos ob koncu leta v nobeni enoti ne sme biti nižji kot 12 dinarjev na uro, kar znese za redni delovni čas — 182 ur — skoraj 2200 dinarjev na mesec. Tako je sklenila konferenca osnovnih organizacij sindikata v Gradisu. Mesečno gibanje naj nižjih osebnih dohodkov so dolžne zato zlasti sindikalne organizacije v enotah tekoče zasledovati. Vsaka enota dobiva vsak mesec poimenski seznam delavcev z naj-nižjimi osebnimi dohodki — kakor tudi delavcev z naj višjimi osebnimi dohodki. Z majskim obračunom smo imeli v celem Gradisu le še dva delavca z nižjimi OD kot 10 dinarjev na uro. Nižje OD kot za letošnje celo leto dogovorjene naj nižje OD na uro — to je 12 dinarjev — pa je imelo še vedno 240 delavcev ali 4"/» od vseh delavcev. Najnižji mesečni osebni dohodek je naša! 1641 dinarjev Ce pogledamo samo dva meseca nazaj, je znašal najnižji OD 1521 dinarjev; v dveh mesecih se je povečal za 120 dinarjev ali za 8*/«. Pri takem naraščanju bo do konca leta lahko uresničiti cilj — najnižji OD — 2200 dinarjev. Manj kot 2000 dinarjev osebnih dohodkov je imelo točno 60 delavcev ali 1 "/o od vseh zaposlenih. Ta podatek je ohrabrujoč, saj je bilo pred dvema mesecema še 170 ali 3 »/o delavcev z nižjimi OD kot 2000 dinarjev mesečno. Vsi dosedanji podatki so se nanašali zgolj na osebne dohodke. Kolikor pa upoštevamo še terenski dodatek, znižane dnevnice, dodatek za ločeno življenje, povračilo za prevoz — skratka osebne prejemke, potem so podatki še bolj ugodni Po majskem obračunu imamo vsega 13 delavcev, ki so zaslužili manj kot 12 dinarjev na uro. Kolikor pa primerjamo mesečne prejemke, pa dobimo podatek, da so manj kot 2000 dinarjev zaslužili le štirje delavci, manj kot 2200 dinarjev pa 11 delavcev Najvišji osebni dohodki — še ugodneje Hitro naraščajo tudi naj višji osebni dohodki. Tako smo imeli ob majskem obračunu 19 delavcev z višjimi osebnimi dohodki kot 50 dinarjev na uro. Nad mejo 41,20 dinarjev na uro, ki je skoraj tri leta predstavljala najvišjo republiško omejitev osebnih dohodkov (7500 dinarjev mesečno za redni delovni čas), je bilo izplačano za OD 77 delavcem. Kar zadeva najvišje mesečne osebne dohodke, v katerih imajo zelo velik vpliv obračunane nadure, imamo 14 delavcev, ki so presegli znesek 10.000 dinarjev. Razponi se večajo Poglejmo na koncu še razpone med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki: Osebni dohodek na uro na mesec Povprečje 20 delav. OD.b OD/mes. najnižji najvišji razpon 9,72 59.41 1 ■ 6.1 1.641 12.564 1 ; 7.7 10,47 53,09 1 : 5,1 1.810 10.414 1 . 5.8 Največji razpon 1 : 7.7 se pokaže pri mesečnih osebnih dohodkih, na kateie kot smo že rekli — imajo velik vpliv nadure. Osebne dohodke za redni delovni čas boljše odražajo OD na uro. Ti so v razponu 1 : 6.1. Po metodologiji samoupravnega sporazuma v gradbeništvu sme znašati najvišji razpon za normalen poslovni uspeh 1 ' 5.25. Višji razpon naj bi kazal nadpovprečen uspeh Tudi za naj višji poslovni uspeh razpon ne bi smel preseči razmerja 1 :6.3 (iz obrazložitve metodologije samoupravnega sporazuma v gradbeništvu) Tedaj b; ob koncu leta lahko v najugodnejšem primeru pričakovali za redni delovni čas naslednji znesek na višjih osebnih dohodkov: najnižji osebni dohodek na uro naj višji (možni) razpon najvišji OD na uro naj višji OD na mesec za 182 ur 12 din (1 : 6,3) 1 : 5,25 (76 din) 63 din (13.800 dim 11.500 din To je visok osebni dohodek. Izplačan bi bii lahko le v velikem kolektivu in ob visokem nadpovprečnem poslovnem uspehu. Vsebuje pa vse oblike osebnega dohodka to je obračunsko osnovo. OD po učinku. OD po uspehu za živo in minulo delo vključno z dodatkom za stalnost. Tudi Gadisovci med dobitniki tega uglednega priznanja Sindikat je z novo ustavo domi zelo odgovorno vlogo v samoupravnem političnem sistemu. Z uvedbo delegatskega načela v delu skupščin odslej neposredno sodeluje v skupščinskem odločanju n«, vseh ravneh. Zvezi sindikatov pripada ugledno mesto v graditvi samoupravnih socialističnih odnosov in v uresničevanju odločilne vloge delavskega razreda v družbi. S tem, ko sindikati sodelujejo tudi neposredno, prek delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v graditvi gospodarskega sistema, v določanju ekonomske politike in v zakonodajni dejavnosti, prevzemajo svoj de! družbene odgovornosti tudi za uresničevanje takih sklepov v praksi. Sindikati se bodo morali sedaj še bolj zavzeti za krepitev materialne osnove samoupravljanja, za nastajanje stabilnejših pogojev gospodarjenja, za povečanje storilnosti in za razvijanje samoupravnega načrtovanja. Da pa sindikat zavzema danes tako pomembno vlogo v naši družbi, m za to samo zasluga razmer, v katerih danes smo, ampak tudi zasluga tistih, ki so naš samoupravni sistem vsa leta nazaj uspešno gradili Za najzaslužnejše med njimi je letos republiški odbor Zveze sindikatov Slovenije pripravil priznanja za njiho- Jože Karun Zanimiv in pester program so pripravili gradbinci sami Stran 2 * »GRADISOV VESTNIK« NADALJEVANJE S 1. STRANI Delavski svet je razpravljal terega pristojnosti je določanje cen teh storitev. Delavski svet je nadalje dal soglasje na samoupravni sporazum o izvajanju investicjskih del na področju gradbeništva v ZSSR, ki je bil predlagan dne 28. februarja. V zvezi s priznavanjem spominskih daril delavcem, ki so vstopili v GIF GRADIS od podjetja »Tehno-gradnje«, kateri predlog je bil izdelan na pobudo konference osnovnih organizacij sindikata v GRADISU, je delavski svet sklenil, da se v načelu strinja s priznavanjem delovne dobe za pridobitev pravice do spominskega darila, vendar pa mora kadrovska služba izdelati podrobni predlog z ev, variantami in ga predložiti v obravnavo vsem TOZD. Nakar bo delavski svet dokončno odločil na podlagi rezultata obravnave predloga v TOZD. Z. R. vo dolgoletno in plodno delovanje v sindikalni organizaciji. Tudi v Gradisu imamo nekaj takih, ki so letos dobili srebrni znak sindikatov: V Ljubljani smo našli v Kovinskih obratih JOŽETA KARUNA, sedanjega predsednika osnovne organizacije sindikata. Občinski sindikalni svet pii občini Moste-Polje ga je predlagal za dodelitev srebrnega znaka sindikatov. Prav gotovo je to lepo priznanje, saj je bil predlagan na podlagi aktivnega dela v sindikatu na občinski ravni in ne samo v svoii OOS. . Jože Karun je začel delati v simR katu že leta 1955 in od takrat je bil v svoji temeljni organizaciji združenega dela že sedemkrat predsednik sindikata. Včasih je bila mandatna doba za te predsednike le eno leto in tisti, ki so bili aktivni, so prišli nekajkrat -na vrsto«. Sam Karun pravi: »Takrat je bilo delo v sindikatu drugačno. V glavnem smo skrbeli za razne pomoči članom kolektiva in njihovo rekreacijo. Danes pa je treba zasledovati vse finančno poslovanje, upravljanje itd. Vloga sindikata je veliko večja, kot je bila prej. Sedaj na primer imamo v naši OOS veliko deia z izvajanjem sklepov konference OOS GIP Gradis, spremljamo rezultate gospodarjenja v naši TOZD. Pripravljamo tudi sestanek, kjer bomo pregledali potrebe za rekreacijsko pomoč slabotnim in bolehnim članom kolektiva; vadi bi jih poslali na okrevanje Seveda pa mo-i amo opravljati tudi no 'igo ki nam jih daje občinski sindikalni svet. Tako bomo pripravili predloge za nagrado zaslužnemu ob dnevu samoupravljavcev.« Ko je Jože Karun izvedel, da ga je občinski sindikalni svet na podlagi njegovega dvajsetletnega dela v sindikatu predlagal za »srebrni znak«, je bil presenečen, seveda pa tudi zelo vesel. Pravi, da je resnično lepo dobiti tako priznanje, saj človek tako ve. da njegovo delo ni zaman. Obenem pa ga priznanje tudi obvezuje za. aktivno delo vnaprej. V Mariboru je srebrni znak sindikata dobil LADO JANŽEKOVIČ, dolgoletni delavec v sindikatu. Sam prizna, da je bil zelo počaščen, ko je zvedel, da je tudi on imenovan za priznanje: »V sindikatu sem začel aktivno de« lati 1945. leta. Bil sem prvi Gradisov funkcionar v sindikatu. Moram reči,' da je bilo precej drugače, ukvarjali smo se z drugimi stvarmi, recimo z nabavo živil in podobno, politično delo v sindikatu je bilo šele za preskrbo. Vendar je bilo takrat lažje pridobiti ljudi, da so sodelovali. Konkretno v Gradisu smo že takrat dali močan poudarek športu. Ko smo delali v Kidričevem (takrat je bilo tam skupno 2800 delavcev), smo že prirejali športna tekmovanja. Ravno sinš dikaf je imei pri tem vodilno vlogo. Bilo je res zanimivo. Ponavadi smo imeli po tekmovanju še prijateljsko srečanje. Pozneje sem nepretrgoma sodeloval v raznih odborih, komisijah sindikata Moje prepričanje je namreč tako, da je delo v sindikatu humano in zamerim tistim ljudem, ki delo v sindikatu odrivajo Včasih smo bolj sodelovali, sedaj pa visi veliko dela na posameznikih. Ko sem šel po srebrni znak sindikata, sem bil zelo presenečen nad lepim sprejemom. Povabljeni smo bili v gledališče, sprejel nas je predsednik občinskega sindikalnega sveta. Naslednji dan smo šli na odkritje spomenika v Ruše. Res lepo doživetje.« Lado Janžekovič Proslavili dan borca Dan borca smo povsod po Sloveniji praznovali zelo svečano saj smo obenem proslavljali tudi 30 let osvoboditve. Tudi pri naš v Gradisu so v nekaterih TOZD temu dnevu dali primerno slavnostno obeležje. Tako so na primer v kovinskih obratih v Ljubljani že kar tradicionalno spet pripravili majhno svečanost za svoje borce. Pred leti je bilo teh še osem. sedaj pa sta ostala le še dva. Ob tej svečanosti sta nam povedala naslednje: Ludvik Vehovec: »Ta majhna pozornost, ki jo nam borcem pripravijo vsako leto v našem obratu mi veliko pomeni V Gradisu sem drugače že 25 let kot mizarski mojster. Letošnji dan borcev praznujemo z velikim zadovoljstvom, saj se na ta dan spominjamo tudi dejstva, da je minilo že 30 let, odkar smo končali drugo svetovno vojno. Sam sem bil njen aktivni udeleženec Leta 1941 sem bil aretiran od gestapa. zaprli so me v Begunje Tam sem bil 6 mesecev, nato pa so nas odpeljali v Spital na Dravi. Tam sem bil še šest mesecev, nato pa so nas preselili v logor blizu Celovca, od koder sem pobegnil v partizane. Med vojno sem bil v Kamniško-zasavskem bataljonu — Siandrova brigada. Tako je bilo do osvoboditve.« Edo Drole: »V Gradisu sem že skoraj 30 let. V tem času sem hodil malo po terenu, malo sem bil v delavnicah, kot je pač naneslo. Sem namreč ključavničar. Predno sem prišel h Gradisu, sem bil pa v vojski. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, sem bil vpoklican v italijansko vojsko — doma sem s Tolminskega Malo pred razpadom Italije so nas poslali v Afriko, kjer smo prešli k zaveznikom. Od njih sem prišel na Vis kjer sem bil vključen v II, proletarsko brigado. Hodili smo po Črni gori. Bosni. Nazadnje sem pristal v letalstvu v Beogradu. Demobiliziran sem bil leta 1946 v Zagrebu.« .. ^cpa 3e ta navada v Kovinskih obratih, da se vsako leto spomnijo na tiste, ki so nam priborili našo novo Jugoslavijo. Lahko so za zgled drugim TOZD. Dohodek je izhodišče in cilj planiranja O družbenopolitičnih opredelitvah zasnov novega sistema družbenega planiranja, kot so se doslej oblikovale v razpravah na zveznih svetih za vprašanja družbene ureditve in za gospodarski razvoj ter ekonomsko politiko, je pred dnevi podal izčrpno informacijo predsednikom občinskih izvršnih svetov podpredsednik republiškega IS Roman Albreht. Menimo, da je gradivo prav za ta čas izredno dragoceno, zato ga v nadaljevanju povzemamo. Da sedaj sprejeta stališča so namreč tudi že delovna zasnova za izdelavo sistemskih rešitev s področja družbenega planiranja. Planiranje je nedvoumno funkcija Proizvodnega odnosa, opredeljenega Po ustavnih načelih. To pa pomeni, so delavci v TOZD temeljni subjekt planiranja, da tvorita povečanje dohodka in stabilnost dohodka temelj družbeno-ekonomske spodbude Pri planiranju, da je dohodek izhodišče, okvir in cilj planiranja. Planiranje je v bistvu dogovor o Medsebojnih obveznostih, ki izvirajo 'z medsebojne delovne obveznosti, odvisnosti in odgovornosti subjektov združenega dela v družbeni reprodukciji. Oblikovanje in sprejemanje Planov pa je potemtakem dejanske dvojni proces, ki temelji na družbe-Po-ekonomski in ekonometrijski sestavini. Prva zajema opredelitev, da tlihče ne more planirati, razen subjektov dohodka in da je torej plan dogovor med subjekti dohodka o združevanju sredstev. Subjekt druge sestavine so strokovni delavci, planerske ustanove, zbornice itd., ki Pripravljajo projekcije tehno-eko-Pomskih rešitev, ki naj zagotove do-Seganje dohodkovnih ciljev, da bi to-rej združena sredstva bila angažirana v reprodukciji zares za povečanje in stabilnost dohodka. Ko je Pprnreč na podlagi tehno-ekonomskih rešitev sprejeta odločitev o združevanju dohodka, je dolžnost strokovnih delavcev, da izdelajo ustrezne rešitve za izpeljavo Prav tako motnjo strokovni delavci oskrbovati Subjekte dohodka s potrebnimi eko-P°rnskimi, ekonometrijskimi in pla-Pirnetrijskimi informacijami. To pa le Pravzaprav ena najbolj bistvenih P°vosti celotne zasnove samoupravama socialističnega planiranja, ki te-Ptelji seveda na ustavnih načelih. Kakšni pa so na podlagi takšne zasnove družbenega planiranja dohodkovni odnosi? Družbeni plan je, kot rečeno, dogovor med subjekti dohodka o združevanju sredstev za doseganje določenega dohodkovnega cilja. Z njim podpisniki plana določajo, kdo, zakaj, koliko, kdaj in s kakšno dinamiko bo združeval sredstva iz dohodka, ki ga upravlja. Plan opredeljuje, kolikšen dohodkovni učinek je pri-, čakovati od angažiranih sredstev v reprodukciji. Opredeljuje medsebojne ekonomske odnose, skladno z ustavnimi opredelitvami o minulem delu. Na podlagi plana pa naj bi vsak subjekt združenega dela opredelil sestavine družbenega dohodka, ki ga dosega, in strukturo njegove delitve. S tem, ko je »podpisal« plan, je subjekt dohodka prevzel nase planske obveznosti, ki se nanašajo na njegov lastni dohodek. To pomeni, da se mora podrediti strukturiranju dohodka, s katerim razpolaga in upravlja, in izpeljati vse v skladu s sprejetimi planskimi obveznostmi. Ali drugače povedano: vsak subjekt bo na podlagi piana združeval dogovorjena sredstva v dogovorjenem obsegu, s planom torej ne more nekdo izven subjektov združenega dela odrediti obvezno združevanie sredstev, kajti plan je dogovor med subjekti dohodka o združevanju Takšna zasnova družbenega planiranja naj bi bila podlaga, na kateri se subjekti planiranja srečujejo istočasno kot ustvarjalci plana in kot njegovi izvajalci. Subjekt dohodka ima seveda pravico, da ne sprejme planske obveznosti, razen v primeru, kadar država v skladu s svojimi ustavnimi pooblastili odredi drugače, oz. kadar sklenjen samoupravni sporazum o združitvi TOZD v GIF GRADIS na- laga določene obveznosti združevanja sredstev za nadaljnji (perspektivni) enakomeren razvoj podjetja kot celote, s tem pa seveda tudi sleherne TOZD, združene v GIP GRADIS. Imamo torej opravka z dvema vrstama odgovornosti- prvo tvori obveznost za izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti v zvezi z združevanjem dohodka. Sistem mora zato zagotoviti tako ekonomsko kot pravne sankcioniranje izpolnjevanja sprejetih materialnih obveznosti. Da se plan ne izpolnjuje, bomo torej govorili takrat, če subjekti planiranja n bodo izpolnjevali svojih obveznosti \ zvezi z dogovorjenim združevanjem sredstev, ne pa takrat, kadar ne bo do doseženi ekonomski učinki, pred videni na podlagi združevanja sredstev. Po tej zasnovi torej plan ne bc izpolnjen oziroma bo izpolnjen samo delno, kadar subjekti planiranja iz kakršnihkoli vzrokov ne bodo izpolnili ali v celoti ne izpolnili svojih obveznosti. Druga stran odgovornosti je odgovornost za strokovne rešitve, s pomočjo katerih so subjekti dohodka sprejeli obveznosti glede združevanja sredstev, in za tiste rešitve, ki naj zagotove doseganje pričakovanih ekonomskih učinkov na podlagi vloženih sredstev. Delavci v okviru strokovnih služb so odgovorni za to, da ponujene strokovno-teh nične rešitve dejansko dajejo podlago, s katero je možno doseči pričakovane ekonomske učinke. Odgovarjajo torej pod pogojem. da se izpolnjujejo družbenoekonomske predpostavke, na katerih temelje njihove rešitve. To pomeni, da se odgovornost, strokovnih delavcev ne izgublja, ko subjekti dohodka sprejmejo odločitve o združevanju sredstev. Vinko Koleto Majhne kadrovske rezerve Spravljenost naših strokovnjakov za delo v tujini Prodor navzven, na tuja tržišča je vedno povezan s kadrovskim! vPrašanji, Ker bo v prihodnosti potrebno razmišljati tudi o delu ih zaposlitvi izven naših meja, smo našim strokovnjakom na seminarju v Portorožu, poleg ostalih vprašanj, postavili tudi naslednje vPrašanje: Ali ste pripravljeni delati v operami izven svojega stalnega bivališča? °bili smo naslednje odgovore: a — da b — ne c — ni odgovorilo % 42.3 55.7 2,0 *asedanjem VII. kongresa sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije Prištini Odgovori na to vprašanje bolj nihajo kot pri drugih vprašanjih. Tako je med anketiranci iz tehnično strokovnega kadra samo 38 % tistih, ki bi bili pripravljeni delati izven svojega stalnega bivališča, med sku-pinovodji pa jih je kar 87 % pripravljenih delati izven svojega stalnega bivališča. Nato smo anketirance vprašali, kje bi želeli delati. Dobili odgovore: smo naslednje % a — kjerkoli doma 12,7 b — kjerkoli v tujini 5.5 c — NE Krško 2.0 d — Bernardin 1.6 e — TE Šoštanj 1,0 f — samo v okviru TOZD, kjer sem zaposlen 50.8 g — ni odgovorilo 24.4 Med posameznimi skupinami anketirancev, so majhne razlike. Tukaj bomo orikazali razliko v odgovorih na alternativo: pripravljen sem delati samo v okviru TOZD, kjer sem zaposlen. Odgovori nam kažejo 1. da anketiranci želijo delati predvsem v kraju stalnega bivališča, ali v okviru TOZD, kjer so zaposleni, in 2. da je zelo nizek procent, anketirancev, ki bi bili pripravljeni delati zunaj (5.5 "Zn). V tem pogledu ni pomembnih razlik med posameznimi skupinami anketirancev. Morda bi pri nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcih dobili bistveno drugačne odgovore. Če pogledamo podatke o fluktUaciji. ugotovimo, da je v letu 1973 138 delavcev zapustilo delo v Gradisu in odšlo v inozemstvo v letu 1974 pa jih je odšlo le 57. Vendai lahko domnevamo, da jih je dejansko odšlo v inozemstvo več. ker so v kategoriji, »odšli iz neznanih razlogov- (255’ verjetno tudi taki. ki so odšli v ino zemst vo. (Nadaljevanje na 8. str.) Težko je poslednje slovo od človeka, ki nas zapušča za vedno, ko ostanemo brez upanja na ponovno snidenje. Še težje je slovo od dobrega prijatelja in sodelavca, ki nas zapušča v cvetu let »na pragu moške dobe«, kot je dejal govornik ob odprtem grobu. Usoda neusmilnjeno izbira žrtve, ne upošteva človeških načrtov, želja, obvez in ne ljubezni. Kruto udari, iztrga iz naše bližine drago bitje, ljubljenega človeka, cenjenega prijatelja V prvem hipu podvomiš v žalostno vest, srce ne dovoli razumu, da bi verjel Nato kloneš, v brezmejni bolečini se ti stisne srce, pomisliš na njegove najdražje, na njihovo bolečino, na njihove načrte, strmljcnja in želje. ki so z nenadnim udarcem usode izgubile upanje in izpolnitev. Slavko Botolin, dipl. ing. gradb., je bil naš, »Gradisov« človek že od začetka. V našem kolektivu je bil do svoje prerane smrti zaposlen njegov oče; Slavko je bil štipendist našega podjetja že v srednji šoli ter nato na fakulteti, kjer je diplomiral v aprilu leta 1972. Takoj po diplomi se je zaposlil in postal aktiven elan našega kolektiva. Komunist je postal že med študijem, pred diplomo je odslužil tudi kadrovski rok. Tako smo ga spoznali kot že zrelega človeka, ki se je tvorno vključil v strokovno ler družbenopolitično delo v podjetju Skromnost in vztrajnost so bile njegove izjemne lasnosti, ki smo mu jih lahko vsi zavidali. Uspešno delo na strokovnem področju, smisel za delo na družbenopolitičnem področju, odličen odnos do sodelavcev ter njegove splošne človeške vrline so ga postavile kmalu v vrste najaktivnejših članov kolektiva Najprej je bil uspešen tajnik osnovne organizacije sindikata, nato, do svoje smrti, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov ter član delavskega sveta. V tem kratkem času si je ustvaril čudovito družinsko življenje. Občudovali smo njegovo globoko ljubezen do družine Nobena razdalja ga ni ovirala, da se ne bi vsak dan vračal k svojim, k ženi Martini in k sinu Luki. Sedaj je bil tik pred vselitvijo v stanovanje, ki mu ga je dalo podjetje. Ko bi naj njihova sreča postala popolna je prišlo najhujše Njegova smrt je zato nenadomestljiva izguba za njegovo mlado družino. Slavko Botolin Že v deških letih je Slavko vzljubil letala in širno nebo. Postal je pilot jadralnega letala, nato motornega; pilot je bil tudi v JLA. Kljub pomanjkanju prostega časa je ob vsaki priložnosti odhajal na letališče Aerokluba Ptuj da bi se tam pogovoril s s svojimi prijatelji letalci ali da bi poletel z letalom Domači so to njegovo ljubezen spremljali z razumevanjem Olajšanje ob njegovi vsakokratni vrnitvi je prekrilo tesnobni občutek negotovosti ob njegovem odhodu z doma. Domači so se zanesli na zagotovila o varnosti, o možnosti obvladanja nepredvidljivih situacij v zraku. Zanašali so se tudi zato, ker je bil Slavko odličen pilot, dosleden pri upoštevanju pravil letenja, temeljit pri pregledu letala, trezen in razsoden pri upoštevanju razmer, primernih za polet. Žal je zopet, kot je tolikokrat v tem čudovitem športu, mlad in sposoben pilot plačal z življenjem drobno tehnično okvaro na letalu. V soboto, 28 junija, se Slavko s poleta ni več vrnil. Njegov poslednji polet se je končal prehitro, na samem začetku Komaj se je dvignil od tal, tam, kjer se je odprla širina neba, je omahnil. Enako velja za njegovo življenje; komaj je začel polno živeti, jc moral umreti. Nam je ostala bolečina ob slovesu, trajen spomin na nepozabnega prijatelja in človeka ler globoko, iskreno sočustvovanje z njegovo neutolažljivo družino. Gradnja največ,tega dimnika v Evropi dobro napreduje, saj meri že preko 190 metrov. Več o izgradnji v prihodnji številki GV Tudi viadukt Skedenj II je že v zaključni fazi Ena naših najbolj specializiranih gradbenih enot je prav gotovo TOZD Nizke gradnje iz Maribora. Njihovo osnovno delo in obenem tudi najobsežnejše je gradnja cestnih in hidroenergetskih objektov. S kvaliteto le-teh se ne ponašajo samo v Nizkih gradnjah, ampak tudi v vseh ostalih TOZD Gradisa. Letos so spet polno angažirani saj delajo še vedno na avtocesti Hoče—Levec, prevzeli pa so še eno največjih gradenj v zadnjih letih — HE Srednja Drava H. Taki so novi opaži za izdelavo nosilcev Viadukti na avtocesti od Hoč do Celja v zaključni fazi gradnje V letošnjem letu še ne bodo služili svojemu namenu, saj še vedno samevajo V preteklih treh letih je bilo v Sloveniji največje gradbišče gradnja avtoceste od Hoč do Celja Udeležba Gradisa pri teh delih je znašala po vrednosti del 27,0 % m to izključno na gradnji premostitvenih objektov — viaduktov in nadvozov, GE Nizke gradnje gradijo viadukte Devina, Vrhole, Preloge, Skedenj I, Skedenj II in Slatina, musl z oznako 50—41 ter 13 nadvozov na odsekih od Slov. Bistrice do Celja v skupni pogodbeni vrednosti I33.55ff.000 din. Projekte za objekte, ki jih izvaja GE Nizke gradnje, je izdelal kolektiv TOZD Biro za projektiranje Maribor. Če na kratko opišemo objekte, Izgledajo takole: Objekt Dolžina Širina Površina m m ra* Devina 30 12,69 1.015 Vrhole 238,45 '12,69 3.026 Preloge 558,75 12.72 7.107 Skedenj I. 440,20 10,64 4.684 Skedenj II. 398,50 10,64 4.240 Slatina 438,88 14.30 6.276 50—41 64 13,65 835 Dramlje 140 13.64 1.910 Žepina 140 13,64 1.910 Skupaj 2.498,78 31.003 Nadvozi Odsek Štev. ob j. Skupna kora dolž. ra Skupna površina ra- Hoče—Slov. Bistrica 7 399 3.176 Slov Bistrica—Žiče 3 200 1.502 Žiče—Dramlje 1 52 390 Dramlje—Celje 9 585 6.003 Skupaj 20 1.236 11.071 Kratek posvet je včasih prav koristen Po pogodbi morajo biti vsi objekti končani do 30. 9. 1975. Dela na viaduktih so izvajali v glavnem po predvidenem planu Večja odstopanja so bila le pri viaduktih Skedenj I in Skedenj II zaradi spremenjenih projektov in oteženega temeljenja. Do 15 6 1 975 le bilo opravljenih 93 % vseh del Fizični obseg opravljenih del je dejansko večji, Na viaduktih Devina Vrhole in Preloge s o opravljena vsa dela razen montaž6 odbojnih ograj, asfalta in deloma pospravljanja gradbišča. Viadukt Skedenj II je pripravljen za polaganje izolacije, na viaduktu Skedenj I, 5C—41 in Slatini pa montirajo hod' niške bloke Viadukta Dramlje ih Žepina ž.e dalj časa čakata samo Š0 na izolacijo in asfaltno prevleko. Brez mrzlične naglice, ki običajno spremja zaključna dela. da ne bi bil zamujen rok. st- gradbiščna naselja počasi praznijo in premeščajo na nova gradbišča, kjer nizkograjčane čakajo že nove naloge Gradnja nadvozov je na odsekih Hoče—Slovenska Bistrica. Slovenska Bistrica—Žiče in Žiče—Dramlja praktično končana. Na teh odsekih je zaostajala gradnja enega nadvoza zaradi neizvršenih zemelj-kih del, na nekaterih ostalih pa so nedokončana sami finalna dela Na odseka Dramlje—Cel.ie s,, dela nekoliko v zaostanku zaradi novo projektiranih priključkov v Dramljah in Celju, kjer sta tudi dva nova objekta. Z ž6 izvršenimi pripravami, in opravljeni* nimi deli bodo tudi te objekte lahkh končali v letošnjem letu. ORMOŽ SITUACIJA HE SREDNJA DRAVA 2 Ta zadaja elektrarna na Dravi bo zgrajena po enakem sistemu, kot. je bila grajena HE SD-1. To bo v marsičem poenostavilo delo investitorju, projektu pa tudi nam izvajalcem: večina našega kadra je sodelovala prt gradnji HE SD-1, kakor tudi na vseh drugih dravskih elektrarnah, ki so bile zgrajene v novi Jugoslaviji. Zadnja zgrajena elektrarna (HE SD-1) obratuje že od 1989. leta: šele sedaj prihaja do realizacije že takrat načrtovane druge stopnice, ki naj izkoristi še preostalo energijo Drave v Sloveniji od Ptuja do Ormoža. Na tej poti ima Drava še 29 m padca, ki bo izkoriščen v strojnici Formin — novi HE SD-2. Kot ostale dravske elektrarne bosta tudi tukaj dve Kaplanovi turbini, ki bosta z-koriščali 450 m3 vode na sek. Skupaj bo instalirana moč 112 MW s skupno letno proizvodnjo približno 500 milijonov kWh. Primerjajoč druge energetske objekte po moči ta sicer ne predstavlja večjega objekta. Karakteristika vseh hidrocentral pa je, da so začetne investicije sorazmerno velike — zato pa je pozneje energjja še vedno od vseh drugih virov energije najcenejša. Energije — posebno še cenene, naše razvijajoče se gospodarstvo še kako potrebuje. Lansko leto, natančneje 15. avgusta 1974, je bila izvedena licitacija za HE SD-2 na kateri sta sodelovala poleg grupacije GAST še Hidroelek-tra iz Zagreba in Mavrovo iz Skopja. V naslednjih mesecih je investitor skupaj z nizkograjčani kot najugodnejšim ponudnikom razčiščeval ponudbo. Dogovarjali smo se tudi o pogodbenih določilih in o vsem drugem, kar je pri tako veliki investiciji potrebno. Skupna vrednost je po cenah lanskega leta 2,2 milijardi din (gradbena dela so skoraj 50 % celotne vrednosti). Istočasno je investitor pripravljal tehnično dokumentacijo, razlaščal zemljišča in urejal druge odškodninske zadeve ter vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja pa tudi zahtevek za finančna sredstva. Ves ta postopek je bil zaključen s podpisom gradbene pogodbe 1. 4. 1975. Ta dan je prelomnica za nas. Priprave je bilo potrebno zaključiti in pričeti z gradnjo hidrocentrale. Težko je prikazati celoten obseg gradbenih del, zato le nekaj podatkov o količinah: izkopov nasipa asfaltne obloge betona opaža armature 10 milijonov m3 4,6 milijonov m3 750.000 m2 130.000 m3 110.000 m2 5.500 ton Seveda teh nekaj podatkov še ne )ve zahtevnosti naštetih del, saj je • obsežnost objekta, ki se razteza 1 Ptuja do Ormoža, v dolžino preko l km. Izredno zahtevna in obsežna tudi ostala dela, npr. odkrivanje imusa, planiranje dna in brežin asipov in izkopov ter humuziranje h brežin. Samo laporja je potreb-a izkopati 2 milijona m3. Zahtevat posameznih del je odvisna od ajekta, kjer nastopajo tudi posa-ezne specifične zahteve, te pa soj — bazen z obsežnimi zavarovalni-i deli z vso komunalno problema-ko Ptuj^, zaradi dviga zajezitve Pri gradnji S. agregata za HE Fala je glavni problem visoka Drava Zemeljska dela na Srednji Dravi II — jezovna zgradba z vtočnim objektom s potrebno preusmeritvijo Drave, — dovodni kanal, — strojnična zgradba z do 30 m globokim izkopom in 17 m visokimi nasipi nad vtočnimi komorami, — odvodni kanal s podvodnim izkopom in obsežnimi zavarovalnimi deli tudi na Pesnici, — mostovi preko kanalov s potrebnimi priključnimi rampami. Zelo dolgotrajen postopek do podpisa gradbene pogodbe m potrebe po energiji so narekovali izredno kratek rok za izgradnjo. Skoraj vsa de- la morajo biti opravljena do 1. 7. 1977, ko bo začel obratovati 1. agregat (le 26 mesecev od podpisa pogodbe!). Tako oster rok je narekoval, da združimo čimveč razpoložljivih kapacitet gradbene mehanizacije. Investitor je s pogodbo določil glavnega izvajalca in nosilca izgradnje GIP GRADIS, ta pa je pooblastil. da TOZD Nizke gradnje to delo opravi. Soizvajalci pa so še: Hidro-eiektra, Mavrovo, Primorje, Slovenija ceste in Vodnogospodarsko podjetje Maribor. Razdelitev po objektih in izvajalcih pa je naslednja: Podjetje vrednost del Gradis TOZD Nizke gradnje Hidroelektra Mavrovo Primorje Slovenija ceste Vodnogospodarsko podjetje Maribor 314.467.000 124.566.000 96.716.000 58.849.000 186.427.000 93.060.000 Objekt strojnica, jez odvodni kanal dovodni kanal Eden izmed izdelkov oddelka Nizkih gradenj na Pobrežju bazen Seveda se dela posameznih izvajalcev prepletajo — kakor so tudi objekti med seboj povezam in jih ni mogoče obravnavati vsakega posebej. Na takih stičnih točkah smo osvojili princip tehnološke delitve, kar naj bi omogočilo najracionalnejše koriščenje instaliranih zmogljivosti. Za vsa dela je izdelan operativni plan izgradnje. Naloga Nizkih gradenj je, da po tem programu vključijo posamezne izvajalce. V letošnjem letu mora biti opravljeno za 250.000.000 din del, od tega odpade na TOZD Nizke gradnje 100.000.000 din. Za ta znesek morajo opraviti vsa pripravljalna dela na jezu in strojnici, od zemeljskih del vse izkope na zgoraj omenjenih objektih, pričetek betonskih del pa se predvideva za oktober 4 975. Za uspešno izpolnjevanje prevzetih nalog je posebno važno: — da pravočasno zagotovijo vse projekte za posamezne objekte pripravljalnih del po organizacijski shemi gradbišča, — da pravočasno postavijo objekte in naprave (predvsem betonarne in separacije), — da v izračunanem obsegu zagotovijo potrebno mehanizacijo za zemeljska dela. Te naloge so poudarjene zato, da bi poleg naše enote tudi vsi drugi TOZD, ki sodelujejo pri tej gradnji, kot tudi službe in oddelki storili in pripravili vse pravočasno, da bi ta za celotno podjetje pomemben objekt zgradili uspešno in ga pravočasno predali v uporabo skupnosti, ki nam je zaupanje izkazala z oddajo del naši delovni organizaciji. Na hidroelektrarni Fala gradijo osmi agregat. Vrednost del na tem objektu je 30 milijonov din. V tem času tudi končujejo z deli na mostu in njegovem priključku v Hrastniku. Se malo nižje ob Savi v Krškem izvajajo montažo viadukta, kar je vredno 12 milijonov dinarjev. Dele objektov na že prej omenjeni avtocesti Hoče—Levec so vredna 65 milijonov din. Do 15. maja je bilo na vseh objektih, ki jih gradijo Nizke pja gradbišču Srednje Drave II je toliko mehanizacije, kot je ni bil® gradnje realizirano 56 milijonov din. še na nobenem našem gradbišču Hidroelektrarna Srednja Drava II Srebrni znak sindikatov za DOS Nizke gradnje Predno začnemo govoriti o osnovni sindikalni organizaciji v Nizkih gradnjah, moramo omeniti še nekaj, kar v drugih enotah Gradisa nismo še zasledili. Vsem je znano, da se v Gradisu pripravlja nova sistematizacija delovnih mest in nova analitična ocena teh, znano je tudi to, da je bila vrednost točke za analitično oceno 5. V Nizkih gradnjah pa so pregledali temeljito svoje gospodarjenje in temu primerno ugotovili, da bodo še najbolje naredili, če bo točka pri njih vredna 4,5. Taka odločitev je bila zavestna in zanjo so glasovali vsi nizkograjčani. Prav gotovo je bil s tem prihranjen marsikateri dinar. Glede na podražitve, ki so nastale v tem času, ko pri njih velja točka 4,5, pa bo najbrž treba kmalu dvigniti vrednost na 5, OOS Nizke gradnje je do nove organiziranosti sindikatov v svoje vrste štela tudi člane sindikata iz Biro za Projektiranje Maribor. Skupaj so delovali na različnih področjih in v tem času dosegli lepe delovne uspehe. Tako si je OOS postavila za eno stalnih nalog izobraževanje članstva Za delo v samoupravnih organih in drugih komisijah. Aktivno so se vključili v izvedbo referenduma za gradnjo šol in vrtcev ter za združitev kmečkega in zdravstvenega zavarovanja. V enoti ni političnih ali drugih problemov, delavci so pravočasno obveščeni o svojih rezultatih in problemih. Zavzemajo se tudi za integracijska gibanja, ki se odvijajo v tem času. V svoji sredini, predvsem pa na gradbiščih, skrbijo, da bi bilo delavcem čim udobneje in da bi imeli vsaj del tistega, kar imajo drugi v urejenih življenjskih pogojih. Tako imajo na gradbiščih televizorje nekaj časopisov, ki prihajajo vsak dan, ponekod pa tudi pravo knjižnico. Njihova skrb pa prehaja tudi na svojce zaposlenih. Tako so nekaterim otrokom delavcev omogočili letovanje, pa tudi nekaterim socialno šibkim delavcem. Seveda sindikalna organizacija precej svojega dela nameni športnemu aktivu zaposlenih. Udeležujejo se tako športnih iger v Gradisu, pa tudi raznih tekmovanj v okviru občine Maribor. Za svoje aktivno delo je dobila OOS Nizkegradnje srebrni znak sindikatov. Tako torej delajo in živijo nizkograjčani. Ne gre jim slabo, pa vendar se zavedajo, da na uspehih ne morejo počivati, ampak da je treba še naprej delati. In tako je prav. ' Zaživelo je novo gradbišče v Formi Kolektiv nizkih gradenj je v mesecu aprilu letošnjega leta začel z gradbenimi deli na izgradnji hidrocentrale SD-2 v Forminu pri Ptuju. Gradbišče, ki bo po svoji velikosti precej podobno SD-1, se z vsakim dnem bolj veča in širi. Živahno je vsepovsod, tako pri izkopu gradbene jame kot pri urejanju naselja in ostalega okolja gradbišča. Delavci prihajajo od vseh strani, nekateri so premeščeni iz drugih gradbišč nizkih gradenj, kjer gredo dela h koncu, precej pa je novih delavcev, predvsem domačinov iz bližnje okolice Ptuja in Ormoža. Do samega gradbišča je izdelana asfaltna cesta tako, da je dostop na gradbišče lepo urejen. Se posebno skrb smo posvetili ureditvi stanovanjskega naselja za naše delavce. Precej je novih stanovanjskih barak, kupili smo dosti novega inventarja za opremo stanovanjskih sob delavcev, da se bodo počutili bolj udobno in bolj prijetno. Ker je med delavci velika večina mladih, smo organizirali nov mladinski aktiv mladih delavcev in takoj pričeli z delom. Za predsednika mladinskega aktiva je bil izvoljen električar Ratko Vukičevič, za njegovega namestnika pa Čedomir Kojič. Usta- novljene so tudi športne sekcije in to: nogometna, za katero skrbi Čedomir Kojič in Hajrudin Dedič, sekcija za odbojko, za katero je zadolžen Ra-divoj Veleušič, za namizni tenis bo skrbel Cvijetin Marjanovič, za šahovsko sekcijo Alji Aljija, za strelsko skupino Branko Amidžič in za ustanovitev gradbiščne knjižnice Blaško Petrovič. OO sindikata je za gradbišče kupila nov TV sprejemnik in uredili smo prostor za gledanje TV oddaj. Za slednje je zadolžen Vlado Amidžič. Mladi delavci so takoj pristopili k urejanju športnih igrišč, za nabavo športnih rekvizitov pa bo poskrbela zopet naša OO sindikata nizkih gradenj. Naši mladinci so se že povezali z El okoliško mladino in z njimi odigrali že prvo nogometno tekmo in pohvaliti jih moramo, da so isto dobili z rezultatom 2:1. Mladina iz sosednjih krajev je zanteresirana za tesnejše sodelovanje z našo mladino, da se večkrat organizirajo športna in družabna mladinska srečanja. Povedati je treba tudi, da so nas ljudje iz okolice zelo lepo sprejeli in da smo z vsemi navezali dobre stike in da so naši odnosi tovariški in zelo prisrčni. V sosednjem kraju Gorišnici bomo organizirali obsik kino predstav, kasneje pa tudi tečaj slovenskega jezika, ko bo na gradbišču še več mladih delavcev, ki bi ga radi obiskovali. Mladi delavci se bodo sestajali enkrat tedensko in redno obravnavali tekočo problematiko svojega dela in ostale probleme v zvezi z življenjem* na gradbišču. V načrtu imamo tudi ustanovitev kulturne skupine, ki bo skrbela za organizacijo kulturnih prireditev in za večjo kulturno raven naših gradbincev. Upamo, da bodo kmalu vidni tudi rezultati dela in življenja na tem novem velikem gradbišču Jani Klančar Za tako množico delavcev, ki bodo delali hidroelektrarno je treba postaviti pravo malo vas Uresničevanje samoupravljanja na temelji ustave V zadnjem času je veliko razprav na različnih nivojih družbeno politične aktivnosti o teni, kako se uresničuje samoupravljanje na načelih in temeljih ustave. Razne analize so pokazale na resnost problema, ki se kaže v zaostajanju dejanske uresničitve načel, Ici nam jih daje ustava in ki so pogoj, da se izvede sistem samoupravljanja, ki je začrtan s temi načeli v naši ustavi. Splošne analize kažejo, da so pravno formalno nekako še bile opravljene organizacijske spremembe, dejansko pa poslovanje naših temeljnih organizacij še precej zaostaja za tem, da bi se samoupravljanje izpeljalo do kraja, kot je to določeno z našim sistemom, torej v celotni družbeni reprodukciji. Neizpolnitev dogovorov povečuje itif-acije Na eni strani nas tarejo velika inflacijska gibanja in s tem ekonomska nestabilnost. Vendar kažejo analize, da je to posledica v največji meri neustreznem obnašanju določenih poslovodnih in drugih organov, ko izvršujejo samoupravne odločitve in se pri tem ne držijo dogovorov in sporazumov, ki so sprejeti v zvezi izvajanja poslovne politike. Inflacijski tokovi menjajo medsebojna razmerja in dogovore, ki so bili sklenjeni na samoupravni podlagi in za katere so se odločili delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Ti tokovi hitro menjajo že sprejete odločitve in tako uničujejo napore delovnih ljudi za zagotovitev gospodarske stabilnosti Ods'oj>anje od dogovorov še bolj povečuje inflacijska gibanja in še bolj slabi stabilnost gospodarstva in tako se krog neskladnosti vedno bolj širi. Čeprav so se delavci samoupravno organizirali v temeljnih organizacijah združenega dela. se še niso otresli prejšnjega načina mišljenja glede udeležbe pri upravljanju in odločanju o rezultatih dela Določene vodilne strukture zarad- tega nimajo težkega stališča, ko i dokazi, da je vse skladno s samoupravljanjem zadržujejo svojo t L oblast nad razpodelitvijo sredstev, ustvarjenih z delom delavcev v temeljnih organizacijah. Pri takem načinu vodenja poslovanja še naprej odtujujejo ustvarjene dohodke od delavcev v temeljnih organizacijah v sestavu delovne organizacije in sicer tako, da umetno ustvarjajo določene nekake -skupne sklade« na nivoju delovne organizacije za razne oblike financiranja, ki celo vnaprej niso določene in obdrže na ta način svojo oblast nad razpolaganiem s temi sredstvi, ko dokazujejo, da je najboljše, da delavci pri strojih v TOZD odločajo o svojih osebnih dohodkih, o tem kako bo s proizvodnjo, z nabavo strojev, z razširjeno reprodukcijo sploh in kako se ustvarja skupni dohodek, to pa naj kar puste določenim »menežerjem«. ki najbolj znajo poslovati, ker je to zamotana zadeva. Za neuspehe pa krivijo sistem, čeprav so sami za to največ krivi. S tem se onemogoča uresničitev samoupravljanja in neposredno odločanje delavcev v temeljnih organizacijah obstaja le na odločanju o osebnih dohodkih in nekaj še o sredstvih skupne porabe pa še tukaj hočejo vsiliti svojo voljo nekateri, ko propagirajo enakost v višini osebnih dohodkov ne glede na rezultate dela. Zato, da bi se pričelo uveljavljati odločanje o pridobivanju celotnega dohodka, torej o celotnem gospodarjenju. se veliko premalo dela, predvsem pa je prisotna miselnost, da je kar dovolj, če delavec pri stroju odloča o svojem neposrednem zaslužku, saj se o drugih vprašanjih tako še ne more spoznavati in ga bo treba še izobraziti, do takrat pa bodo že drugi upravljali in seveda potem tudi odločali, delavec pri stroju pa niti ne bo vedel, da je prikrajšan. Dohodek — odločilni motiv gospodarjenje Delavci v temeljnih organizacijah imajo po ustavi neodtujljivo pravico, da upravljajo z delom, s sredstvi in vsemi zadevami, ki se tičejo pridobivanja in razporeditve dohodka ter da urejajo družbeno ekonomske odnose v TOZD, odločajo o uporab) ustvarjenega dohodka in o združevanju dela in sredstev, upravljajo in '? s ‘'v razsrjene re-produkcije in imajo pravico, da pridobivajo osebni dohodek v skladu z načelom delitve po delu. Uveljaviti se mora dohodek kot eden odločilnih motivov gospodarjenja in kot družbeno ekonomsko bistvo v sistemu samoupravnih odnosov. Dohodek ene TOZD je lahko večji od dohodka druge in ga lahko delavci razporedijo za svoje osebne in družbene potrebe ter za razvoj materialne podlage. Pri tem seveda ne smejo z enako pravico uporabljati sredstev, ki so plod monopolnega položaja. rentništva, različnih pogojev dela itd., ker bi si tako prilaščali sadove tujega dela. Osebni dohodek po delu Vsakemu delavcu v TOZD se mora zagotoviti osebni dohodek, ki ustreza njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je prispeval za povečanje dohodka svoje TOZD s tekočim m minulim delom. Osnove in merila delitve osebnih dohodkov morajo biti takšne, da bo višina osebnega dohodka odvisna od rezultatov dela in gibanja dohodka v TOZD. Pri tem pa se okvirna razmerja osebne, splošne in skupne porabe sporazumno določajo s samoupravnimi in družbenimi dogovori, kakor tudi nujno potrebna akumulacija za razširitev materialne osnove dela TOZD. O vsem tem morajo odločati delavci v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih Ko se določajo kriteriji, po katerih se delijo posamezniku sredstva zs osebne dohodke, ne smemo določiti samo kriterije na podlagi tekočega dela, ker bo delavec ekonomsko ules njen v okvire mezdnega deia Vse več naj bo osebni dohodek odvisen tudi od rasti produktivnosti celotnega družbenega dela, torej tudi od rezultatov gospodarjenja z dohodkom Na ta način bo delavec v svoji TOZD upravljavec celotnega njenega dohodka in bo hkrati tudi, delov no in življenjsko zainteresiran za združevanje dela in dohodka z dru ginu organizacijami združenega dela. Dohodek, ki se ustvarja v TOZD in ga delavci združujejo, se jim mo ra vračati ne giede na to, kje se v resnici realizira in porablja v pogojih njihove medsebojne odvisnosti. Ta dohodek bo postal izraz in merilo družbenih funkcij, ki se opravljajo in od njega je odvisen celoten splel ekonomskih in družbeno političnih odnosov v naši družbi. Če se ta načela ne bodo uresničevala, se bodo pojavile težnje, naj država z administrativnimi ukrepi odreja obseg skupnega dohodka v TOZD. To bi privedlo do osebnih kriterijev v urejanju dohodkovnih odnosov Zato morajo imeti delavci v TOZD možnost, da neposredno odločajo o dohodku. Ta pa je odvisno od povečanja produktivnosti dela v TOZD in tudi od povečanja družbene produktivnosti dela, ter od vseh odnosov pri povezovanju in vzdrževanju živega in minulega dela. Danes delavec še vedno čuti breme mezdnih odnosov m je naša osnovna naloga, da razvijamo nadalje revolucionarno spreminjanje naše družbe. Delavec mora biti osvobojen slehernega varuštva, ki ga neizogibno poraja družbena odtujenost sredstev od delavcev. Vključiti se mora v celoten sistem družbene reprodukcije in ne da se z raznimi neustreznimi oblikami in kriteriji delitve ustvarja še ved. no mezdni odnos. Analitične metode ocenjevanja posameznih delovnih mest ne smejo prezreti bistva, da ni mogoče z določeno metodo zagotoviti osebni do-hodek pretežno na podlagi dokazil o izobrazbi in praksi. Neposredno odločanje delavcev v TOZD — izhodišče sistema samoupravljanja Izhodišče za izpeljavo celotnega sistema samoupravljanja je neposredno odločanje delavcev v TOZD c vseh 'zadevah družbene reprodukcije Začne se že s planiranjem v temeljni organizaciji, v krajevni skupnosti itd. Neločljive sestavine našega socialističnega samoupravnega sistema so tržno gospodarjenje, družbeno planiranje in socialna solidarnost delovnih ljudi. Izhodišče pani-ranja mora biti celovit interes delavca v TOZD za njegov vsestranski razvoj za krepitev ekonomske in socialne varnosti, za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov ter za krepitev naše obrambne sjKisobnosti. Temeljna izhodišča planiranja v TOZD so gospodarski vidik, socialni vidik in prostorski vidik. Te sestavine vsebujejo tudi vsi drugi plani celotnega procesa družbenega planiranja. Ob tej priliki je potrebno poudariti. da se je treba odločno boriti proti vsem pritiskom, da bi se vrnili k preživelemu direktivno centralističnemu sistemu planiranja, s katerim bi država odtujevala dohodek delavskemu razredu,in ga potem vračala v družbeno reprodukcijo po administrativnih merilih. Enako pa je potreben boj proti pritiskom, da bi se prepustilo gospodarsko in družbeno (Nadaljevanje na 8. str.) Skupina slovenskih gradbincev na III. kongresu sindikata gradbincev Jugoslavije v Prištini Učimo se nemški WIR LERNEN DEUTSCH 74 Lektion Unbestimrnte Zeitadverbien (nedoločni časovni prislovi) a) Es ist sehon sehr lange her: (Je že dolgo od tega) einst, einstmais. ehemals. einmal (nekoč) b) Es ist sehon ziemlich lange her: (Je že nekaj časa od tega) tiamals, jemals (takrat., tedaj), niemals, nie (nikoli), anfangs (sprva), friiher (prej) zuerst (najprej), zimachst (najprej) c) Es ist noch nicht lange her: (še ni dolgo tega) neulich, un-liingst (nedavno! bereits (že), kiirziieb (pred kratkim, nedavno), gestern (včeraj) d) Es ist erst vor kurzer ZeH geschehen: (se je še pred kratkim pripetilo), soeben, eben erst. gerade (pravkar) e) Es geschichi jetzt: (se zgodi sedaj) jetzt, augenblicklich (sedaj, v tem trenutku), heute, heutzutage (danes, dandanes) f) Es wird in der naehsten Minute geschehen: (se bo zgodilo v naslednji minuti) sofort, gleich, sogleich, unverziiglich (takoj, nemudoma) gl Es wird nach einiger Zeit geschehen: ise bo zgodilo čez nekaj časa), baid (kmalu) niiehstcns (prihodnjič), kiinftig (v bodoče), dann poiemi, spiiier (pozneje), darauf malo) h) Es tvird zuletzt geschehen: (se bo končno zgodilo), schiiesslich (končno) endlich inaposled). zuletzt (nazadnje, končno) i) erste Zeitsiufe: aitfzngs, friiher, zuerst (prva časovna stopnja) spatere Zeitstufe: dann, spater, darauf (poznejša časovna stopnja) letate Zeitstufe: schiiesslich. endlich. zuletzt, jetzt. heute. Vaja: Suchen Sie das fehlende Wort aus den bestimmten oder un-bestimrolen Zeitadverbien: (poiščite primerni časovni prislov) 1 Haben Sie — Zeit? leh hatte — so viel Zeit vvie jetzt, nur — nicht. jedoch — den ganzen Tag. 2 Das norddeutsche Tielland war — ganz mit Eis bedeekt. 3. Wo finde ieh den Speisewagen? — kommen Sie zum Post- tmd Seh?afwagen. — durch fiinf Personcnvvagen und — zum Spei-sevvagen. 4 ist der Lehrer r.och da? — (1 Minute) vvar er noch hier, — ist er fortgegangen, aber — (1 Stunde) kommt er zuriick. 5. leh bin zvveimal monatlich — (Dienstag) in Theater, also — (voriger) und — (nachster Dienstag). aber — (dleser Dienstag) bin icb frei. 6 Wie geht das Gesehaft, — (dieser Monat) haben wir sehr viel zn tun, — (voriger Monat) vvar es ganz stili, — (nachster Monat) vvird es aueh ruhtg sein. 7 VVann kann ieh den Direktor sprechen? — ausser (Mittvvoch) — ven S bis 11 Ubr Aber er ist — fortgefahren und kommt erst — (1 \Voche) zuriick. 8. Alter und Krankheit veriindern den Menschen sehr: der Grossvater vvar — gliihender Mann, — ist er ein schwacher Greis. 9 — beleuchtete man Zimmer und Strassen mit Petroleum, — mit Gas, und — haben ivir elektrlsche Lampen. 10 Ieh wertle dich — besuehen. denn icb mochte deine neue VVohnang schen. doch — und — kann icb noch nicht, aber viel-leicht. 11 Wic geht es imserem Freund Karl? Teh babe ihn — nicht gesehen. Aber ieh babe ihn — gesp-oehen. er vvar — in Bremen und ist ersl — zurtickgekommen. 12. VVaren Sie krank? Sie sehen nicht gut aus! Ieh vvar vvirk-iich — krank, aber — geht es mir besser. Zeitdauer: a) Wie lange? b) Seit wann? (od kdaj), c) Bis wann? fdo kdaj). Unbestimrnte Zeitbegriffe: Es dauert sehr lange: lange stets immer immerzu auf immer 1 fiir immer /za vedno immerfort neprenehoma ununterbrochen nepretrgoma lang: tagelang, vvochentang jahrelang usw. Es geschieht vor einer gevvissen anderen Zeit: inzvvischen (medtem), vorliiufig (začasno) emstvveilen (začasno, ta čas), unterdessen (medtem, ta čas) Einig Obungssatzc folgen in der naehsten Lektion! dolgo vedno vedno ar naprej bestiindig stalno ewig večno lebenslanglich dosmrtno VVorter — besede s Ticfland — nižava, nižavje r Speisevvagcn — jedilni voz r Schlafvvagen — spalnik r Personemvagen — osebni voz voriger — prejšnji nachster — naslednji Wie geht das Geschiift — kako gre kupčija? ausser — razen r Greis — starec bliihend — cvetoč e Zeitdauer — trajanje Cit L/. Ai - Z iu ■% I 1 pli m E 1 pfsifj llSifjf SISI Pri gradnji 8. agregata na Fali so v veliko pomoč potapljači Takšna je prva »baterija« silosov v Ptuju 2 m 1 seminar o prednapetem betonu V okviru Centra za izobraževanje podjetja Gradis sta TOZD GE Nizke gradnje in Biro za projektiranje Maribor pripravila dvodnevni seminar o prednapetem betonu za tehnični kader obeh enot. Udeležili so se ga tudi predstavniki TOZD GE Maribor in OGP Ljubljana in gosti iz podjetja Slovenija ceste in Zavoda za urbanizem Maribor. Pobuda za pripravo tega seminarja je bilo dejstvo, da smo se v šolah premalo seznanili s prednapetim betonom. Za izvajanje prednapetih konstrukcij pa je nujno širše znanje in poznavanje podrobnosti. Predavali so domači strokovnjaki in pa strokovnjak iz Inštituta za preiskavo materiala Srbije (IMS). Ta inštitut je lastnik sistema prednapenjanja kablov, ki ga v Gradisu sedaj v veliki meri upo-: rahljamo. Seminar je obsegal naslednja predavanja: — osnove prednapetega betona — sistemi prednapetega betona in sistem IMS, — praktično izvajanje napeniania po sistemu IMS, — priprava kabelskih cevi in formiranje kablov, — zaščita jekla za prednanenianie, — lepljenje gotovih bet. elementov z epoksidnimi smolami, — prednapete konstrukcije doma in v svetu. — varnost pri napenjanju kablov in injiciranju. Predvajani so bili naslednji filmi: — izgradnja objektov na avtocesti Vrhnika—Postojna, — montažna gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov po sistemu IMS — Zeželj <2 filma). Predavanja so bila spremljana z diapozitivi in drugim slikovnim materialom ter vzorci. Na zaključku seminarja je bil izveden tudi test iz varstva pri. prednapetih konstrukcijah, ki ga je pripravila služba za varstvo ■ pri delu v podjetju. Seminarja se je udeležilo skupno 50 ljudi. Ob zaključku šo udeleženci izpolnili vprašalnik. O seminarju so se izrazili zelo pohvalno. Skoraj vsi so predlagali; da b' bilo treba--pripraviti še več podobnih seminarjev. Zelo so bili zadovoljni tudi z gradivom, ki ga je vsak udeleženec prejel ob začetku seminarja. Gradivo obsega skoraj vsa predavanja, ki so se zvrstila na seminarju in bo lahko služilo kot koristen pripomoček pri praktičnem delu. Gradivo s seminarja se nahaja tudi v knjižnici Dokumentacijskega centra. Janez Bojc, dipl. ing. Pri gradnji uporabili drsne opaže Drsni opaži so se dobro obnesli Temelji za nadaljnjo gradnjo so začeli rasti vzporedno z dokončevanjem silosov Še enkrat Gradis v Ptuju V Ptuju smo že vsa leta nazaj precej angažirani z delom. Ravno sedaj gradimo impozantno stavbo, ki je pravzaprav eden najvišjih objektov v Ptuju. TOZD gradbena enota Maribor dela namreč tam silose za »Perutnino« Ptuj. Vrednost gradbenih del je 31 milijonov din. Roki za izgradnjo so razdeljeni po fazah. Do 1. septembra morajo biti končani silosi, do konca leta pa še mešalnica in silosi za TTB) Končni rok za vso gradnjo je 1. junij 1976. Sedaj so končali z deli prve baterije silosov. Zanimivost pri njih je prav gotovo gradnja z drsnimi opaži. Vlečenje opažev od začetka do vrha je trajalo 367 ur. višina vlečenja pa je 39,86 m. Povprečno so v eni uri zgradili il cm silosov Zanje so porabili 887 m3 betona in 200 ton armature. Delavci so delali v dveh izmenah po dvanajst ur, torej neprekinjeno cel dan. Če ne bi bilo vmesnih zastojev, bi porabili za 1 m višine silosa le nekaj več kot 7 ur. Imeli so namreč večkratno okvaro žerjavov, ni bilo dovolj kvalificiranih delavcev s pravim čutom za odgovorno in zahtevno delo. Velika ovira, jim je bil tudi neprestani dež. Kadar so delali ponoči, so imeli problem tudi s prehrano delavcev, saj ponoči pač na delajo nobeni obrati družbene prehrane. Ob našem obisku so na gradbišču pripravljali temeljno ploščo za drugo baterijo silosov. Sedaj jim gredo dela boije od rok, saj so si na prvi bateriji nabrali že precej izkušenj. Anton Franderajh Kaj delalo samoupravni organi Radi bi vam predstavili, delo samoupravnih organov v. posameznih TOZD in tako bomo kar pričeli ž delavskim svetom v naši TOZD GE Koper. Tam smo našli predsednika Antona Frantierajha,' ki nam je orisal deio /njihovega sveta, takole: »Mislim, da naš delavski svet deluje tako kot kakšen drug v podobnih temeljnih organizacijah. Naše naloge so enake nalogam same TOZD in podjetja. Posebnega programa za delo nimamo, saj rešujemo probleme, ki se sproti pojavljajo. Obravnavamo mesečne obračune gospodarjenja, po svoji strani si prizadevamo, da bi bili čimbolj angažirani z gradnjami in tako preskrbljeni za uspešno gospodarjenje. Kar se samega dela v našem svetu tiče. pa moram pripomniti. da niso vsi člani aktivni. Nekateri hodijo samo sedet na sestanke in ne sodelujejo v razpravah. Mnoge zadeve potem sprejemajo kar avtomatsko, brez premisleka. Rad bi omenil še to, da je naš delavski svet ali pa, če hočete kar TOZD, premalo povezan z delavskim svetom podjet- cmmsssamm Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Izhaja mesečno V zadnji številki Gradisovega vestnika je bila objavljena reportaža pod naslovom »GRADIS V PTUJU«. Pisec s podpisom ŠM navaja mnogo raznih podatkov, a kljub temu mu verjetno ni v celoti poznana zgodovina Gradisa v Ptuju. Leta 1361 se je Gradiš pojavil v bližnji okolici Ptuja ter zgradil naslednje neomenjene objekte. Najprej tovarno -nočnih krmil, ob kateri se sedaj dcia nadaljujejo. Za tem 8 objektov za perutninsko farmo, vse ceste, kanalizacijo in ograjo. Nadaljevalo se je z največjo gradnjo farme bekonov na Turnišču 4 km izven Ptuja, kjer smo zgradii 40 objektov s ca. 50000 m2 površine. 4 km cest, 4 km zunanje kanalizacije, 4 km zunanjega vodovoda in 4 km ograje. Po manjšem presled- ku smo zgrudili ob omenjeni farmi žitne silose 3-krat po 9 celic višine 38 m, slične izvedbe, kot jih sedaj gradijo ob tovarni močnih krmil. Bilo je še izvršenih več manjših del v okolici Ptuja To so bila dela izvršena pred opisanimi deli v omenjeni reportaži Z dobrim delom smo si takrat ustvarjali pogoje za pridobitev nadaljnjih del, ki se uspešno izvršujejo še danes. Vredno je pripomniti, da so bili na tem področju vedno dobri disciplinirani Gradisovi delavci, mnogo se je vzgojilo v dobre KV delavce, brigadirje in 5 jih . je odšlo v šoio za delovodje. ki danes po raznih gradbiščih uspešno opravljajo svoje delo. Vinko Veit Sodelovanje med VRARICO in GRADISOM bomo še poglobili Na športnih igrah gradbincev so bili tudi predstavniki grad- j benega podjetja »Vranica« iz Sarajeva, s katerim je pobrateno naše podjetje. Izkoristili smo to priložnost za kratek pogovor s predsednikom, njihovega sindikata. — Kaj mislite o naših športnih igrah? — Najprej moram priznati, da ima Ljubljana čudovit športni park. Tukaj res lahko organizirate tekmovanje vseh vrst. Kar pa se. tiče same kvalitete gradbeniških športnih iger. moram reči, da so izredno dobro pripravljene, organizacija je odiična. Sicer pa imate tudi že dolgoletno tradicijo in s tem tudi precej izkustva. Najbolj mi je všeč to, da igre' organizirate centralno in vse na enem mestu. Tu se res vidi vsa ta množičnost športa med delavci. jj V primerjavi s športnimi igrami pri nas v Bosni in Hercegovini, H so vaše precej bolj množične. Spominjam se. da so bile prav za- j hvaljujoč Gradisu organizirane tudi prve igre gradbincev, .v BiH. B Predstavniki Vranice so namreč na oovabilo Gradisa prisostvovali H igram v. Sloveniji in po vašem zgledu smo potem bili mi organizatorji prvih športnih iger v ,Bosni, — Kako pa ocenjujete sodelovanje med »Vranico« in Gradisom? — To sodelovanje je res že precej dolgo in še se bo nadaljevalo. Pomagali si bomo na različne načine — eden je prav gotovo ta, da bomo izmenjali nekaj naših strokovnjakov z vašimi. Čeprav živimo v različnih pogojih gospodarjenja, vedno najdemo skupni H jezik in upam. da bo tako tudi še naprej. Za september že pri- Il pravljamo en skupni sestanek. Tudi sindikat se bo potrudil, da se [j bo še bolj povezal z vašim sindikatom. Prisostvovanje na igrah smo izkoristili tudi za to, da smo izmenjali nekaj izkušenj z vašim predsednikom sindikata. S potovanja po ČSSR Majhne kadrovske rezerve (Nadaljevanje s 3. str.) Delovodje Tehnično strokovni kader Skupino- vodje Total Pripravljen sem delati samo v okviru TOZD, kjer sem zaposlen 39,4 % 43,7 »/o 60,0 % 50,8% Vendar nam odgovori anketirancev nedvoumno kažejo, da je med vodilnimi in strokovnim kadrom zelo majhno zanimanje za delo v tujini. To pomeni, da ima podjetje Gradis — v primeru da se bo odločilo za pomembnejšo ekspanzijo navzven, na tuja tržišča — majhne kadrovska rezerve, Majhne aspiracije za delo v tujini bodo predstavljale pomembno oviro za delo v tujini. Vendar obstaja možnost, da se aspiracije za delo v tujini dvignejo. Potrebno pa je najprej ugotoviti razloge za nizke aspiracije. Domnevamo, da so možni naslednji razlogi: a) dohodek b) jezik c) družinske razmere d) nemožnost integriranja v tuje okolje c) kulturna neskladnost s tujimi razmerami. Kolikor ugotovimo vse razloge, ki delujejo kot zaviralni činitelj za delo v tujini in če ugotovimo njihovo moč oziroma rang, potem na nekatere činitelje lahko delujemo. Nekatere činitelj e, ki predstavljajo negativni motivacijski faktor je možno spremeniti tako, da predstavljajo pozitivni motivacijski faktor. Na vse zaviralne faktorje seveda ne bo možno delovati. Poleg tega nam odgovori na vprašanje dajo pravico domnevati, da status, položaj, dohodek, izobrazba in samo delo, predstavljajo neki medij, skozi katerega posamezne kategorije različno gledajo in ocenjujejo delo v tujini. Razmislimo vprašanjih. teh in podobnih Uresničevanje... (Nadaljevanje s 6. str.) življenje stihijskim vplivom trga, anarhičnim vplivom gospodarskega liberalizma, kar je škodljivo vplivalo na naš razvoj. Glavni subjekti planiranja so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Prek trga se uveljavljajo ekonomske zakonitosti. Ob upoštevanju teh objektivnih zakonitosti pa je moč sklepati realne sporazume, ki urejajo medsebojne pravice in obveznosti partnerjev. Takšni sporazumi v bistvu učinkujejo kot sredstvo za zavestno obvladovanje razmer, ki izhajajo iz delovanja trga in na tej podlagi nastajajočih tržnih odnosov. Delno povzeto po referatu Franceta Popita na 7 srečanju samoupravljavcev »Rdeči prapor« v Kragujevcu, 15.—17, 2. 1975 in sklepnega dokumenta tega srečanja. Kritične ocene zveze š-ritotov Na razšir jeni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila 13. junija v Kranju, so se analizirale ocene uveljavljanja ustave v naših TOZD. Izhodišče so bile razprave in sklepi ter konkretna opozorila s 3 in 4. seje CK ZKS glede slabosti, ki jih bo treba popraviti v zvezi z uresničevanjem samoupravljanja. Ugotovljeni so bili ugodni dosežki na področju sodelovanja in večje aktivnosti delavcev v TOZD pri idejno-poli Učnem vrednotenju posameznih družbenih pojavov. Dosežena je samoupravna organiziranost, vendar pri tem še ne moremo biti zadovoljni, čeprav se kaže predvsem večja skrb za dobro gospodarjenje in je poostrena kontrola v poslovanju. V veliki meri so že odpravljeni centralizirani in delavcem v TOZD odtujeni skladi. V celoti še ponekod niso urejena razmerja med TOZD in skupnimi službami, kjer opravljajo razna stro« kovna dela za TOZD v sestavu delovne organizacije. Obstajajo primeri, da se želi v skupne službe preseliti strokovnjake, ki bi sicer morali dnevno operativno voditi tehnološki in proizvodni proces v TOZD, kar bo povzročilo, da bo v TOZD prišlo do odvisnosti od strokovnjakov, katerih delo pa ni neposredno vključeno v delovni tok v TOZD in se ustvarjajo neke oblike hierarhičnih odnosov. Tudi pri organiziranju TOZD niso povsod izpolnjena načela ustave. Veliko je delovnih organizacij, kjer niso organizirali TOZD, drugje so pa zopet prevelike TOZD, ker bi se tehnološko in dohodkovno lahko organiziralo več TOZD in bi s tem prišle do boljšega uresničevanja samoupravljanja. Medsebojni odnosi med TOZD in samoupravno planiranje v TOZD še ni razvito, ker še ni premagana skupinsko lastniška miselnost v posameznih TOZD. Pri reorganiziranju poslovanja so ponekod v skupnih službah tudi take dejavnosti, ki bi povsem lahko obstajale kot TOZD. Niso tudi redki primeri, ko se sredstva in viri niso prenesli na TOZD, temveč se še vedno vodijo skupno pod nekako opredeljenimi združenimi 'Sredstvi, pri tem pa ni zagotovljeno načelo, da bi se moral dohodek, ustvarjen s temi sredstvi, vrniti v TOZD, kjer je bil dosežen in združen za skupne namene. Kritike so bile podane na prej omenjenem zasedanju sveta zveze sindikatov Slovenije v zvezi s formiranjem določenih neformalnih skupin, ki poosebljajo organe upravljanja in se v teh skupinah rešujejo vprašanja. o katerih bi morali odločati delavci na zborih, ali pa delegati v delavskem svetu TOZD. Boljši rezultati opravičujejo obširnejšo razlago Povzročitelji boljših rezultatov Ko vsak mesec sledimo rezultatom naših skupnih naporov, ugotavljamo letos zelo velik porast obsega dela v primerjavi z lanskim enakim obdobjem. Prve mesece smo ugotavljali, da ima pri takšnem gibanju letos velik delež mila zima. Ugotavljali smo tudi velik delež inflacije. Toda ni vse povzročila ugodna zima in porast cen. Ure na primer so porasle za 13%; in ta porast predstavlja fizično povečanje obsega del. Če ocenimo porast cen za 33 %, potem nam ostane na račun povečanja produktivnosti kar 19%. Teh 19% porasta produktivnosti pa lahko podelimo na približno tri enake dele. ki so vsak zase in vsi skupaj pripomogli k tako ugodnemu rezultatu. Ti dejavniki so: (1) dejanski porast produktivnosti, (2) letošnja milejša zima in (3) spremenjena struktura del (manj večjih objektov, na katerih je moč z boljšo organizacijo in novejšo tehnologijo dosegati boljše rezultate). Sestavina [—V 74 I—V 75 indeks Delež 1 1974 V % 1975 Vrednost proizv. 486 822 169 100 100 Tuje storitve 95 123 129 19,5 15,0 VČP 391 699 179 80,5 85,0 Stroški 268 468 175 55,2 56,9 Družb. proizv. 123 231 188 25,3 28,1 Amort. 10 18 180 2,0 2,2 Dohodek 113 213 189 23,3 25,9 Vrednost proizvodnje (VP) znaša za čas cd 1. 1. do 15. 5. 1975 822 mio din, kar je 336 mio din ali 69% več kot lani. Tuje storitve (obrtniška dela) so porasle »samo« za 29 %. njihov delež v VP pa se je znižal od 19,5 na vsega 15%. Zaradi tega se je vrednost čiste proizvodnje (VČP) povečala za 79 %. Stroški dol — ekonomičnost gor Najugodnejši podatek — v primerjavi s prejšnjim — predstavlja relativno nižji porast stroškov in sicer za 75% to je štiri odstotne točke manj kot VČP. Takemu podatku pravimo povečanje ekonomičnosti. Lani je znašal delež stroškov v VČP (268 : 391 X 100 = ) 69 %, letos pa 67 %. Veljava takega znižanja stroškov se izkaže v porastu družbenega proizvoda — za 88 % in še bolj v porastu dohodka — za 89%. Dohodek je skupaj s (pospešeno) amortizacijo naš skupni rezultat poslovanja, od katerega velikosti — in povečanja — so odvisni naši skladi in še zlasti naši osebni dohodki. Boljši dajejo družbi več Končno se z večanjem dohodka bogati tudi naša družba, saj prav letos ugotavljamo nadaljnji porast družbenih obveznosti — indeks le-teh znaša kar 246, medtem ko se je njihov delež v dohodku povečal od 11,5 na 15%. Če k obveznostim prištejemo še prispevke od osebnih dohodkov in prejemkov, tedaj znašajo dajatve družbi skupaj že več kot eno tretjino dohodka! Znesek družbenih dajatev (brez posojil manj razvitim in skupnim rezervam) je tolikšen, da predstavlja celo v VP skoraj 9 "/o. To pomeni, da vsak enajsti dinar, ki ga obračunamo z našimi deli in proizvodi, odvedemo za potrebe naše družbe — od uprave, vojske, banke do šolstva, zdravstva, pokojninskega zavarovanja in drugih potreb družbe. To navajamo s poudarkom zategadelj, ker naj bi se vsako leto bolj krepili delegatski odnosi. Vsako leto bolj naj bi naši — to je tudi Gradisovi delegati posegati s svojo aktivno dejavnostjo v uravnavanje takega obsega in kakovosti družbenih potreb, da ne bo družba po eni strani preveč obremenila gospodarstva in da bo po drugi strani naš človek vselej, kadar bo potreben pomoči družbe, le-to tudi v zadostni meri in dovolj učinkovito dobil. Pomoč družbe je — kot vemo — mnogovrstna. Armada na primer čuva naše nemoteno življenje in razvoj pred morebitnimi zunanjimi neprijatelji, milica pred notranjimi »neprijatelji«; šole skrbijo za naš duh, bolnice pa za telo, medtem ko se posebni dinarji zbirajo za našo pokojnino, ki jo bomo različno dolgo uživali, nekateri pa žal sploh ne. Velika prednost in moč zdrave družbe je v njeni solidarnosti, saj daje na primer »zdravstveni dinar« vsak po svoji zmogljivosti, uživa ga pa vsak po potrebi. Na teh področjih uživamo že daljši čas takšno solidarnost, kot jo je Marx predvidel v celoti za dobo komunizma. Zavestno smo se odmaknili od prikaza našega gospodarjenja z namenom, da osvetlimo družbene dajatve tudi v luči »dam«, da ne bi občutili samo bremena »daj«. Tako »daj« kot »dam« pa naj bi bila v rokah naših delavcev — delegatov; danes še zelo posredno, jutri pa že bolj neposredno in manj začetniško. Tako se posredno zapira možnosi == Dotiodsk naš kruh Zahvala Zahvaljujem se vsem sodelavcem TOZD KO Ljubljana, kateri so mi izrekli sožalje in poklonili cvetje ob smrti mojega očeta. Janez Hojkar za neposreden oristop vseh delavcev v združenem delu pri reševanju po- = I—V 74 I—V 75 Delež v •/. membnih vprašanj gospodarjenja v = 1974 1975 TOZD. m Dohodek 113 213 189 100 100 Poglejmo, kako so določene zadeve == Obveznosti 13 32 246 11,5 15.0 urejene pri nas in na tej podlagi naj Čisti doh. 100 181 181 83,5 85,0 bi sledila kritična ocena stanja ter Izplač. OD slabosti ali pa za še boljše organizi- = in OP 86 134 156 76,1 62,9 ran j e poslovanja, da bo mogoče us- === Ostanek doh. 14 47 336 12,4 22,1 pesno voditi poslovno politiko, sklad- % od VP 2,9 5.7 no z razvojnimi in letnimi gospodarskimi načrti vsake naše temeljne organizacije združenega dela in na ta način dosegati tudi večjo proizvodnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. SE NADALJUJE Ko smo od dohodka v znesku 213 mio din odšteli na široko obravnavane obveznosti, smo dobili čisti dohodek v znesku 181 mio din. Tega delimo na osebne dohodke in prejemke ter na ostanek dohodka. Izplačani osebni dohodki in prejemki so znašali 134 mio din ter so porasli za 56 %. Ta po- rast je precej nižji kot znaša porast dohodka ali VP, pa tudi nižji od porasta stroškov. Na osnovi te ugotovitve lahko glasno povemo vsem tistim kritikom, ki vidijo v rasti naših osebnih dohodkov glavnega povzročitelja inflacij in porasta cen (stanovanj) v gradbeništvu, da temu ni tako. Tako ugotovitev lahko še utrdimo s podatkom, da nam merila samoupravnega sporazuma oziroma merila našega (predloga) gospodarskega načrta za to leto omogočajo dodatno izplačati vsega en milijon dinarjev, kar je manj kot 1 % če smo povečali naše obračunske osnove nad-poprečno — pa vendarle v skladu s sporazumom, potem bomo povečevali naše osebne dohodke izključno v odvisnosti od naših uspehov izraženih v dohodku; in to v precej manjši meri kot bo rasel dohodek. Skladi — osnova za naš jutri Prav tako se tolikanj močneje povečuje ostanek dohodka, ki je porasel celo več kot trikratno — indeks 336! Vendar ima ta podatek le relativno vrednost spričo lanskega zelo nizkega ostanka — 14 mio din, ki je predstavljal vsega 2,9 % od VP. Tudi letošnji delež v višini 5,7 % je v primerjavi s precejšnjim številom akumulativnejših dejavnosti, vse prej kot velik ali celo izreden. Navajeni na skromnejše rezultate pa bomo ob koncu leta bržkone zadovoljni, če bomo ob obračunani VP 3 mio din dosegli 5 % ostanka dohodka, kar bo zneslo 150 mio din; to je nekaj več kot smo predvideli z gospodarskim načrtom. Postajamo vse večji — doklej? Sestavina I—V 74 I—V 75 indeks Delež 1974 V ®/d 1975 Ure (v mio) 4446 5029 113 100 100 Ure nadomestil 607 680 112 13,7 13,5 Efekt, ure 3839 4349 113 86,3 86,5 Št. zaposl* 5234 5872 112 Ure na zap. 849 856 101 * podatki o urah in zaposlenih se nanašajo samo na TOZD. V tretji preglednici vidimo število in gibanje ur teh delavcev. Letošnji podatki so za 12 do 13 % višji od lanskih. Ta porast ni majhen, saj predstavlja po številu zaposlenih samo v (proizvodnih) TOZD brez tujine, vajencev in štipendistov 5872 delavcev ali 638 delavcev več — to je povečanje števila delavcev za srednje veliko podjetje! Skupaj z delavci skupnih služb in ostalih enot, vključno s tujino ter z vajenci in štipendisti pa šteje Gradis ob polletju že 7000 zaposlenih. Število ur na zaposlenega je znašalo 856 (od 1. 1. do 15, 5.), to je 7 ur ali 1 % več. Iz tega sklepamo, da se število nadur skoraj ni spremenilo. S planom smo predvideli enako število nadur. Zadovoljiv je tudi podatek, da se je delež ur nadomestil (bolezni, dopusti, prazniki in drugi izostanki) znižal, pa čeprav samo od 13,7 % na 13,5 % od vseh ur. Osebni dohodki so pravšnji Sestavina I—V 74 I—V 75 indeks 1974^ v •/• VČP na ef. uro 102 161 158 Čisti doh. na uro 22,5 36,0 160 100 100 OD in OP na uro 19,3 26,7 138 86 74 Ost. doh. na uro 3,2 9,3 291 14 26 Končno poglejmo še zadnjo preglednico, ki kaže*4 kakovost naših uspehov. VČP na efektivno uro je kazalnik produktivnosti. Povečanje za 58% in realno povečanje, ker vsebuje tekoče cene, to je inflacijo. Z upoštevanjem stalnih cen, to je brez inflacije, pa znaša realen porast (1,58 : 1,33 = 1,19) 19 %, o čemer smo že govorili. Čisti dohodek na uro je zaradi zboljšanja ekonomičnosti porasel še močneje, to je za 60%. Osebni dohodki in prejemki na uro pa so porasli za 38%. Vidimo, da je porast zadovoljiv, saj nam je omogočil pri povečanju cen življenjskih potrebščin za 26,6 %, realno povečanje osebnih dohodkov za 9 %. Čeravno se nam lahko zdi tolikšno povečanje realnih osebnih dohodkov na uro precejšnje, je treba ob tem poudariti tri dejstva: 1. produktivnost je porasla več kot še enkrat močneje kot OD — 9% proti 19 %; 2. v Gradisu so realni osebni dohodka tri leta nazadovali in smo šele s tem zvišanjem dosegli realen nivo iz leta 1970; 3. navzlic navedenem porastu OD smo izboljšali delilno razmerje od lanskega 86 :14 v tem času na letošnje 74 : 26. Uspeh naj spodbuja S tem smo pri kraju našega malo obširnejšega prikaza rezultatov poslovanja v letošnjih prvih štirih mesecih in pol. S temi podatki in s še bolj razčlenjenimi podatki po TOZD, ki jih dobijo organizatorji proizvodnje, smo želeli spodbuditi naše delavce — samoupravljavce k doseganju še boljših rezultatov. Obenem smo želeli s temi informacijami seznaniti širši krog naših delavcev tudi zato, da bi se pri poslovnih in drugih odločitvah lahko pravilneje odločali — tako v luči že doseženih rezultatov kakor tudi z vidika predvidenih gibanj. Obsežnejša predvidevanja za to leto pa tudi vnaprej pa bomo poskusili tudi na straneh Gradisovega vestnika zapisati v naslednji številki, a bodo podatki gospodarskega načrta že bolj dokončni. Tedaj bomo razpolagali že tudi s prvimi podatki polletnega obračuna, ki ponavadi že pokažejo prvo oprijemljivejšo sliko rezultatov, na podlagi ka*erih se da prognozirati zaključni letni rezultat. Stane Uhan Strokovni kader premalo aktiven v družbenopolitičnih organizacijah Hamdija Bunič Hamdija Bunič je predsednik osnovne organizacije sindikata v naši TOZD GE Koper. O njihovem delu nam je povedal naslednje: »Z delom naše OOS nisem popolnoma zadovoljen. Zdi se mi, da je med zaposlenimi, predvsem pa v našem izvršnem odboru premalo zanimanja za sindikalno delo. Vsi se nekako izogibljejo tega. Moti me tudi to. da je med tistimi, ki res delajo v sindikatu, premalo angažiran strokovni kader. V naši enoti teh že tako ni in tako manjka, pa še tisti, ki so, malo delajo v sindikatu Ljudje se premalo zavedajo vloge sindikata, ki jo ta danes ima v družbi. Enako kot pri nas je tudi v OOZK Drugače pa se naše delo vrti ob problemih, ki zadevajo celotno TOZD. Vse samoupravne akte in sporazume smo predhodno obravnavali, dajali tudi svoje predloge zraven Na gradbiščih imamo organizirano prehrano delavcev; -skrbimo tudi za to, da je prehrana organizirana že takrat, ko se gradbišča pripravljajo. Na splošno se najbrž otepamo s podobnimi problemi kot. v ostalih TOZD. Informiranje med samoupravnimi organi in delavci ter tudi obratno še vedno ne teče tako, kot bi moralo in ravno to je tisto, kar onemogoča, da bi bili delavci bolj zainteresirani za delo v družbeno političnih organizacijah in tudi v drugih samoupravnih organih. Ko bo urejeno iformiranje, bo tudi delo v takšni organizaciji, kot je naš sindikat, lažje." Pregled gibanja bolezni in poškodb v letu 1975 Pregled zajema podatke za čas od 1. 1. do 30. 5. za leto 1975 1974 1. zaposlenih 6.667 5.976 2. poškodovanih pri delu 154 169 3. poškodovanih na poti 7 10 4. pri delu se je poškodoval vsak 43 35 5. povprečno bolovanje za poškodbo pri delu — dni 22 6. bolovanje za poškodbe pri delu v % 18 (računano od stvarno prebitih dni na delu) 0,62 0,64 7. bolnih — število 3.649 2.691 8, bolovanje za bolezni v °/o (računano od stvarno prebitih dni na delu) Bolovanje v dnevih za: 6,56 6,10 1, poškodbe pri delu 3.334 3.096 2. poškodbe na poti 342 695 3. bolezni 35.189 30.066 Skupaj 38.865 33.857 M -fCjC\NM\i\i\iVj\N\J\iW\N S P O KOTIČEK Samoupravljanje Prejšnji mu»ec je zasedal delavski svet. Delegati delavskega sveta so imeli zelo obširen program na dnevnem redu. Obravnavali so zaključni račun, nabavo novih strojev,, združevanje sredstev za SIS za razvoj družbenega standarda v občini Ljubljana Moste-Polje, izplačevanje OD na hranilne knjižice, najemnine v samskih domovih, o spremembi pravilnika stanovanjske gradnje in dodeljevanje stanovanj delovne skupnosti Gradis ter še o nekaterih osnutkih internih pravilnikov. Bili so tudi zbori delovnih ljudi v Ljubljani in Mariboru. Na zborih se je obravnavalo spremembe načina izplačevanja osebnih dohodkov po analitski oceni delovnih mest. Bilo je precejšnje zanimanje za oceno delovnih mest po določenih kriterij h. Bilo je mnogo vprašanj posameznikov, kateri so se čutili prizadeti pri oceni. Izčrpno tolmačenje s praktičnim primerom na tabli je podala tovarišica Zavirš-kova in tako odgovorila na vsa vprašanja. Razpravljalo se je tudi o združitvi gradbenega podjetja »Gradnje« iz Ptuja. Podana je bila obrazložitev namena združitve in v kaki obliki bi v bodoče GP Gradnje delovala. Tovariš Skubic je razložil ekonomsko študijo, katero je pripravil Ekonomski center Maribor o upravičenosti oziroma ekonomski združitvi z našim podjetjem. Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj bo postala temeljna organizacija združenega dela v podjetju Gradis z enakimi dolžnostmi in pravicami kot vse ostale TOZD. Obdržala bo svoje specialnosti proizvodnje, ki so zanimive za področje, kjer je dosedaj delovala ter se postopoma vključila v mehanizem našega podjetja. Na obeh zborih so bila postavljena vprašanja o zadolženosti podjetja Gradnje ter mehanooprem-ijenosti. Na to vprašanje je odgovoril tovariš Skubic, da ni nobenih potrebnih pomislekov o tem, ker so zadolžitve izredno majhne. Podjetje ima 200 zaposlenih in letni plan v višini dveh milijard. Na obeh zborih po izčrpnih informacijah ni bilo pripomb o združitvi.’ Novi stroji Dobavljeno je deset velikih kamionov kiperjev znamke Mercedes. Kamioni sicer niso kompletni, torej brez kasonov. kateri bodo izdelani doma v enem izmed domačih podjetij. Tako opremljeni bomo prilagojeni predvsem za transport izkopnega materiala. So opremljeni z udobnimi šoferskimi kabinami, kar je vsekakor potrebno za voznike na največkrat neurejenem terenu. Dobili smo tudi dve vozili znamke Tatra — prekucnik ter lažje avtodvigalo znamke LORAIN z nosilnostjo 16 ton. Kmalu se bo tudi pojavila potujoča manjša delavnica izdelana v TAM. Namenjena bo za servis gradbenih žerjavov. Kakor je želja posameznikov, da dobijo enega od teh strojev, tako naj bo tudi dolžno t. da ga bodo znali praviino izkoristiti, posebno dobro in vestno vzdrževati. Šport Kljub temu, da so delavci SPO zelo raztreseni po raznih gradbiščih, je uspelo formirati več ekip raznih športnih panog, ki su nastopne na športnih igrah Gradis 75 Gotove ek pe so dosegle dobre uspehe. Najaktivnejši so kegljači, ki imajo redne vaje. Pred ostalimi imajo prednost v tem. ker so skupaj na enem mestu Na razpolago imajo tudi igrišča, kjer so v glavnem na razpolago tudi osvežila (poživila), kar druge discipline nimajo. Pohvaliti moramo tudi nogometaše, strelce, odbojkarje. Uspeh, ki je bil dosežen na naših športnih igrah — peto mesto je vsekakor lep uspeh z ozirom na možnosti vaj. Z malo dobre volje in primerno organizacijo smo sposobni doseči še več, torej toliko, da bi posegli po najvišjih mestih. Upamo, da bo sindikalna konferenca aktivirala vse skrite talente ter s športnim referentom spodbudila športno življenje, kjerkoli je dana možnost na terenu in privabijo čim-več novih športnikov. S pripravami in vajami naj se že začne, tako da v naslednjem letu pred športnimi igrami ne bo največ dela Za izvedbo vaj in organiziranje tekem pričakujemo tudi izdatno pomoč direktorja, ki jo je že delno obljubil. NEZGODE NAS OPOZARJAJO V mesecu aprilu 1975 se je pri delu poškodovalo 40 delavcev, na poti na delo in 1 dela pa so se poškodovali 3 delavci. Poškodoval se je vsak 17 delavec, kate-ri je poprečno boloval 13 dni V tem času 3« izgubljenih 8.307 dni zaradi bolovanja, ®d tega zaradi poškodb 0,55 */t» in zaradi boleznin 5,77skupaj 6.32"/«, od 131.344 ^vršenih delovnih dni v tem mesecu. tozd maribor o poškodbe) 1. Marciuš Franc, KV strojnik — Na Poti na delo je imenovani nenadoma z dosne strani ceste skočil na levo pred Osebni avtomobil, ki ga je podrl in mu Poškodoval rebra. 2- Mihin Stefan, KV zidar — Imenovani s sodelavci razopaževal. Ploh, jja kavern je stal, mu je zdrsnil izpod nog da je padel ob ograjo odra ter si je Poškodoval levo stran reber. 3. Marčič Erika, administrator — Imenovana je šla iz pisarne v skladiščne prostore pogledati stanje nekega materiala. 1(0 se je vračala, je stopila v jamico na ^eh, globoko ca. 5 cm tako nerodno, da je poškodovala desno nogo v gležnju. Tozd ravne (1 poškodba) Vidovič Andrija, PU tesar — Pri prenašanju žebljanega nosilca za streho ba-^9ke si je nategnil v zapestju desne ro- 'POZD NIZKE GRADNJE MARIBOR *6 Poškodb) j Mičič Milorad, NK delavec — Pri na-Sanju kolutov patentne žice na kamion u je kolut pritisnil levo nogo ob že Složen kolut ter mu jo poškodoval. ih Milan, KV tesar — Pri začetku 6anja tramu je ročna potezna žaga bočila iz zareze ter mu poškodovala le- roko, s katero je držal tram. 3. Omerovič Safet, PK tesar — Imenovani je bil dežurni. Ker je bila visoka voda, je šel popustiti jekleno vrv. Pri tem je stopil na ploh, v katerem je bil žebelj tei si prebodel stopalo desne noge. 4. Milovanovič Rorislav, PK tesar — Imenovani je meril in pri tem stal na železnem nosilcu, ki je vezal pontonski sestav. Pontonski sestav se je zaradi nihanja vode premaknil ter mu pri tem stisnil levo nogo pod kolenom ob betonski steber. 5. Harandi Stjepan, KV tesar Pri polaganju betonske plošče na viaduktu je imenovani z nogo stal preblizu plošče, ki je zdrsnila tako, da mu je poškodovala stopalo leve noge. 6 Bašnee Slavko, NK delavec — Pri hoji po gradbišču je imenovani stopil na žebelj. TOZD KO LJUBLJANA (1 poškodba) 1. Trunkelj Milan, KV ključavničar —• Pri avtogenem rezanju se je imenovanemu vžgala gumijasta cev od acetilen plina. Pri gašenju se je opekel po desni roki. TOZD KO MARIBOR (2 poškodbi) 1. Mazrek Skender, NK delavec —• Imenovani je skupaj s sodelavcem pomagal pri nakladanju praznih jeklenk na tovornjak. Pri tem mu je zdrsnila jeklenka na stranico avta ter mu poškodovala dian desne roke. 2. Medved Martin, KV ključavničar — Imenovani je skupaj s sodelavcem opravljal montažna dela, montirala sta okna. Sodelavcu je zdrsnila iz rok kovinska palica ter mu padla na desno nogo in mu Zlomila kost. TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (2 poškodbi) 1. Ivko Dušan, KV tesar — Pri razkladanju nosilcev s kamiona je nosilec zdrs- nil naprej in sicer tisti del, katerega bi moral imenovani zadržati. Ker pa je deževalo, mu ni uspelo pravočasno odstopiti tako, da ga je nosilec zadel v nogo in mu jo zlomil. 2 Pozvek Vili, KV tesar — Pri nastavljanju stroja je z žepom bluze zapel v ročko stikala in s tem vključil. Rezkalna glava mu je tako poškodovala tri prste leve roke. TOZD CELJE (3 poškodbe) 1. Prelog Franc, KV strojnik — Pri zabijanju kola mu je spodletelo in se udaril po levi nogi. 2. Mandič Dušan, NK delavec — Imenovani je odvijal križno sponko na ceveh odra. Ko jo je odvil, se je cev izmaknila in mu padla na prstanec leve roke. 3. Nazif Crnolič, KV zidar — Imenovani si je sam postavil lestev, katero je uporabil za pristop k nosilcu. Pri sestopu se je lestev zamaknila tako, da je padel in si poškodoval levo nogo v stopalu. TOZD JESENICE (7 poškodb) 1. Ostojič Ranko, učenec — Pri pripenjanju montažne fasadne plošče na žer-javne vrvi je plošča omahnila in pri tem udarila imenovanega v prsni koš. 2. Kurtalič Šalih, PU zidar — Pri napravi fasadnega odra je imenovani nastavljal odrsko cev na drugo. Cev mu je omahnila tako, da je udarila po sredincu leve roke. 3. Blagojevič Miloš, PU tesar — Pri postavljanju tesarske lope je bilo blato okrog objekta. Pri tem je stopil na desko, v kateri je bil žebelj in se vbodel v stopalo leve noge. 4. Mahmuljin Nazif, PU zidar — Imenovani je bil zaposlen pri ročnem premetavanju gramoza in blata Iz rečnega ko- rita, pri tem pa si je poškodoval levo roko v zapestju. 5. Skejič Mehmed, NK delavec — S sodelavcem sta prenašala odrske cevi. Pri spuščanju na tla je imenovanemu cev zdrsnila iz rok in ga udarila na kost pod kolenom leve noge. 6. Mičič Marin, NK delavec — Pri raz-opaženju kanala ga je opažni les povlekel in udaril na levi bok. 7. Cikojevič Milovan, KV zidar — Pri polaganju kanalizacijskih cevi z bagrom je imenovanemu kljuka za dviganje cevi stisnila kazalec desne roke. TOZD KOPER (2 poškodbi) 1. Mujakič Mehmed, NK delavec — Imenovani je odkrival toplotno kineto, ki je bila pokrita z betonskimi montažnimi ploščami. Pri tem mu je pomagal še en delavec. Sam je dvignil ploščo, pri tem mu je spodrsnilo in se udaril v brado 2. Imamovič Samed, NK delavec Pri demontaži cevnega odra ga je oplazila odrska cev in mu poškodovala desno stran glave. TOZD LJUBLJANA (5 poškodb) 1. Hadžič Iset, KV delavec — Imenovani se je pri prehodu čez gradbišče ubodel z žebljem v levo nogo. 2. Stančevič Dušan, NK delavec — Pri razkladanju kock, ki so bile pakirane v zabojih, se je pri enem od zabojev odtrgalo dno in izpadla kocka mu je poškodovala nogo. 3. Milankovič Marinko, NK delavec — Premočno se je naslonil z desno roko ob zid in si pri tem zvil roko v zapestju. 4. Kljajič Kasim, strojnik — delavci iz servisne delavnice so delali pri montaži betonarne, pri tem delu mu je priščipnilo prst leve roke. 5. Jovanovič Branko, KV tesar — Pri vklapljanju ročnega kotnega brusilnega stroja mu je le-ta omahnil in mu zarezal nogo nad kolenom. TOZD LJUBLJANA - OKOLICA (3 poškodbe) 1. Ilič Drago, NK delavec — Pri nakladanju malte z zajemalko iz japanerja v maltarko na delovni oder mu je malta brizgnila v desno oko. 2. Vidmar Alojz, KV tesar — Imenovani je pri prehodu iz objekta na prosto hotel stopiti z zidnega parapeta na tla. Pri tem se je na parapetu spotaknil in si pri padcu poškodoval desni komolec. 3 Matoš Josip, KV tesar — Imenovani je na krožni žagi rezal zagozde. Ko je hotel odstraniti zadnjo, je list krožne žage le-to povlekel k sebi obenem pa mu je zagozdil roko, tako da si jo je poškodoval. TOZD OGP LJUBLJANA (2 poškodbi) 1. Zalič Saban, PU betoner — Imenovani je s sodelavcem odvijal iz kolobarja jekleno žico ® 7 z namenom, da jo nareže na določeno dolžino Ko je držal kolobar, sodelavec pa je vlekel žico, je izskočil navoj kot vzmet in ga udaril po vratu tako, da je padel po tleh, pri čemer ga je udaril še kolobar po zapestju leve roke. 2. Saboni Nezir, NK delavec — Pri betoniranju primarnih nosilcev ga je posoda za beton stisnila ob opaž tako, da si je poškodoval mezinec leve roke. TOZD SPO LJUBLJANA (2 poškodbi) 1. Klemenčič Mirko, KV mehanik — Na redni poti z dela je imenovani stopil v trgovino, ob izhodu pa se je pri zapi-ranju vrat spotaknil ob železni rob na vrhu stopnic tako, da je padel po stopnicah in pri tem dobil močne odrgnine pod desnimi retuii. 2. Popovič Ostoja, KV žerjavar — Pri selitvi skladišča iz enega prostora v drugega je pri dviganju enega od zabojev začutil bolečino v desnem kolku. TOZD 2ELEZOKRIVNICA (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nezgod pri delu. Bojan Bambič Takšen bo center za izobraževanje v Ostravi Dekuji pekne Tradicionalno prijateljstvo med gradbenim podjetjem BVTOSTAV, ČSSR in GRADIS Ljubljana se nadaljuje DEK.UJ1 .JMENEM SVYM I CELE NAŠI DELEGACE ZA SR-DECNE PRIJETI. KTEREHO SE NAM DOSTALO. VŽDYT V LE-TOSNIM roče JIŽ NASE DRUŽBA TRVA MEZI naSim uCili-STEM n. p BVTOSTAV A VA91M PODNIKEM GRADIS 8 LET. ZA TUTO DOBU BYLY NAVAZANY NESCETNA OSOBNI PRA-TELSTVI MEZI NAŠIMI PRACOVNIKY A VAŠIMI ZAMfiST-NANCI VELIKOU POPULAR1TU U NAS MA JEDEN ZE ZA-KLADATELU TETO DRUŽBV - SOUDRUG LOJZE. Tudi v letošnjem letu smo nadaljevali z že tradicionalno izmenjavo naših učencev z. učenci gradbenega podjetja BVTOSTAV iz Češke. Med tem ko so naši popotovali po Češki, so Bytostavski učenci preživljali prijetne dneve v našem domu v Anka- Giavni direktor Bytostava Miloslav Vodak ranu. Tam smo se tudi najprej z njimi pogovarjali. O počutju ob morju, ki ga je večina prvič videla, je pripovedoval najprej Antonin Klozik, »Z našimi 27 učenci smo prav navdušeni tukaj ob morju Vsak dan se kopamo; že drugi dan smo bili rdeči kot raki. Res nam je všeč v Sloveniji in upam, da bodo naše izmenjave tako uspele tudi v prihodnjih letih. Glavnega direktorja ing. Huga Ker-žana in Lojzeta Cepuša poznamo že dobrih 8 let in moram reči, da sta pri nas prav popularni osebi. Ko vsako leto pričakujemo vaše učence, vsi sprašujejo, če bo prišel tudi tovariš Keržan .in Cepuš. Poznamo tudi Franca Rakuna, Lada Janžekoviča, Jožeta Lorenčiča in druge. Radi bi, da bi naše sodelovanje ostalo še »na sto let«. Letos smo naš obisk razširili s tem, da smo vzeli s seboj še tri žena in enako pričakujemo tudi od Gradisovcev, da bodo naslednje leto na Češko vzeli svoje žene s seboj«. Naslednji naš sogovornik je bil Peter Klinek, predsednik mladinske organizacije; »V našem centru imamo 900 učencev, ki se učijo za zidarje, železo-krivce in podobno. Naša mladina je organizirana v krožke. V njih se nekateri ukvarjajo s športom, nekateri slikajo, modelirajo itd Imamo tekmovanje za najboljše učence. Ti postanejo kasneje kandidati za sprejem v ZK. Najboljši učenci in najboljši člani mladinske organizacije gredo tudi na ekskurzijo. V našem novem domu imamo tudi urejeno diskoteko. V Sloveniji nam je resnično všeč in še bomo radi prišli«. Tako so torej preživeli nekaj dni naši Češki prijatelji. Nogometno tekmo smo izgubili s 5 : 1 Kaj pa so videli naši učenci na Češkem? Iz njihovega dnevnika smo nabrali tole: »Ko smo prestopili jugoslovansko-avstrijsko mejo, smo napeli oči, da bi čimveč videli. Opazovali smo avstrijske vasice, ki so bežale mirno Pred srečanjem na Vodmatu Ankaran je oživel Kljub temu, da že skoraj ne poznamo več sonca in smo namesto od potu vsak dan mokri od dežja, je v našem počitniškem domu v Ankaranu že tretja izmena dopustnikov. Takrat, ko smo jih obiskali sicer še niso bile zasedene vse hiške (bilo je nekaj več kot 70 gostov), vendar je bilo v naselju že precej živahno. sploh se v tem domu dobro počutim. Všeč mi je hrana, prenočišče, najbolj pa prijeten park. Sploh nimam nobenih pripomb. Kadar se mi ljubi, grem malo balinat, drugače pa se kopam ali pa lenarim.« Najprej smo srečali upravnika počitniškega doma v Ankaranu Antona Gustinčiča. Povedal nam je naslednje; »Letošnja sezona se je pri nas začela 10. junija. Do takrat smo zbrali novo strežno in kuhinjsko osebje. Vem, da so bile lani ravno za to plat različne pripombe, večkrat res upravičeno. Ker želimo našim gostom čimbolj ustreči, smo letos poskušali najti ljudi, ki ustrezajo tako po kvalitetnem delu kot z medčloveškimi odnosi. Moram priznati, da z letošnjim osebjem ni problemov in je z njimi res veselje delati. Svojim gostom želim omogočiti resnično udobne počitnice, zato velikokrat sprašujem ljudi, kaj bi še želeli, kaj je narobe, kakšna je hrana. Vse morebitne pripombe mi pri nadaljnjem delu precej koristijo, saj z nimi popravljam napake. Rad vidim, da ljudje pošteno povedo in pokažejo na napake, kot pa da kritizirajo za mojim hrbtom, jaz pa ostanem v najboljši veri. da je vse v redu. Naš dom bo odprt do 8. septembra. Upam, da bodo gostje imeli več sreče z vremenom, kot so jo imeli do sedaj. Morska voda je že kar prijetno topla za kopanje. Tudi z njeno čistostjo smo zadovoljni. Ob vsakem večjem dežju in valovih očistimo obalo, dvakrat tedensko pa pride po vzorec vode tudi sanitarna inšpekcija. Sedaj smo imeli dve veliki skupini v našem domu. Prišli so namreč namiznoteniški igralci iz Nemčije in skupina učencev s svojimi voditelji iz ČSSR. Oboji so bili z bivanjem zelo zadovoljni. Naša počitniška sezona se konča sorazmerno hitro, zato bi morali najbrž razmisliti še o kakšni možnosti podaljšanja v zimske mesece. Marsikateri domovi so se že odločili za dograjevanje kapacitet, predvsem pa za gradnjo zimskega pokritega bazena. Počasi bomo morali najbrž tudi mi priti na to.« Upravnik našega počitniškega naselja pravi tako. Kako pa gostje? Povprašali smo prvega, ki nam je prišel nasproti in to je bil Franc Usenik: »Zdi se mi, da bi se mi morali gostje zahvaliti za eno veliko reč. Ko sem prišel jaz na morje, se je začelo lepo vreme in torej velja, da sem jaz prinesel sonce. Vreme je tako v redu, morska voda pa je tudi Na- Med gosti je bil tudi trener NTK Olimpije Fric Usenik Sprehod po vrtu našega doma je res prijeten Kuhinja se blešči od čistoče Upravnik z novim osebjem v našem domu v Ankaranu nas in končno prispeli tudi na Dunaj. Tam smo v dveh urah videli glavne znamenitosti in se odpeljali naprej proti Češki. Zvečer smo prestopili avstrijsko-češko mejo in prespali v Valticah. To je mesto, staro 700 let. Naslednji dan nas je pot vodila preko koruznih in pšeničnih polj globlje v Češko. Prišli smo do Malenovie, kjer ima podjetje »Bytost,av» svoj počitniški dom. Tam je bila naša baza za kasnejše potovanje po Češkem. V enem od naslednjih dni smo si ogledali šolski »enter »Bvtostava«, kjer se šolajo njihovi učenci. Videli smo dosti zanimivosti. zvečer pa smo iz Ostrave spet odšli v našo »bazo« v Maieno-vice. Na svoji poti smo obiskali tudi mesto Buhlovica, kjer smo si ogledali star grad iz 17. stoletja, oklepov, slike znanih slikarjev pa tudi mumijo iz Egipta Mimogrede smo si ogledali še mesto Gotvaldovo. Tudi na Češkem smo doživeli »športni« dan. Pomerili smo se z učenci B.ytostava in izgubili v nogometu s 5 : 1. Popoldne po tekmi smo se vsi zbrali na pikniku, kjer smo pekli jagnje, peli in se veselili do mraka. Seveda smo si na Češkem ogledali tudi zlato Prago, čudovito zgodovin- sko mesto. Videli smo dosti spomenikov, znamenite cerkve itd Bili smo tudi v podzemni železnici V tistem času je bila v Pragi tudi Spartakia-da Seveda smo si jo ogledali. Na njej so nastopile ekipe iz vseh čeških mest, člani teh ekip so bili stari od 5—40 let. Iz prage smo potem odšli zopet v Malenbvice. Iz Maleno- vic smo odšli še enkrat v Ostravo, kjer smo se poslovili od naših gostiteljev in njihovega direktorja Franta Konjička, ter drugi dan mahnili proti domu Bilo nam je lepo. Vse kar smo na Češkem videli in doživeli nam bo ostalo v trajnem spomihvi-Organizatorjem teh lepih in koristnih zamenjav najlepša hvala. Učenci Bytostava so se na morju prijetno počutili Zmaga ob pravem času Od 26. do 28. junija so bile jubilejne XXV. športne igre gradbenih delavcev Slovenije, ki so se končale z zmagoslavjem športnikov Gradisa — Gradis uspešen tudi kot organizator V športnem parku Kodeljevo v Ljubljani so se 28. junija končale jubilejne športne igre gradbenih delavcev Slovenije, katerih se je letos udeležilo rekordno število tekmovalcev — preko 2600 iz 75 organizacij združenega dela, ki so nastopili v 411 tekmovalnih ekipah. Kot organizatorji tega najmasovnejšega tekmovanja med slovenskimi gradbinci, ki je prešlo že v pravo malo olimpijado, smo se znašli pred težko nalogo. Zagotoviti drugim tekmovalcem kar najboljše pogoje, to je kar se da najbolje organizirati igre in pa izbrati najboljše tekmovalce za lastno ekipo. Nekajmesečne priprave in vestno stavljene si naloge. Dolgoletna želja delo organizacijskega komiteja je po ekipni zmagi je bila prisotna že bilo porok, da bo prvi del te zahtev- od samega začetka, ko smo prevzeli ne naloge dobro opravljen. Potrebno je bilo zagotoviti še za drugi de! za- organizacijo. Tudi vodje Gradisovih ekip v posameznih panogah so po gradisovih športnih igrah izredno skrbno zbrali ekipe, tako da bi nas zastopali zares najboljši Vsak v svoji disciplini so organizirali nekaj trening tekem, tako da bi bili za ŠTG dobro pripravljeni. Zbir vseh teli komponent je zagotavljal, da smo pričakali SlG 75 dobro pripravljeni z eno samo željo — ekipna zmaga. Predsednik org. komiteja je prvi pozdravil vse prisotne gradbince Otvoritvena svečanost z obeležjem 30 letnice osvoboditve V predtekmovanju je bilo veliko veselih trenutkov, še več pa razočaranj. Pred pričetkom tekmovanj so namreč vsi ali pa vsaj večina upali na najboljše. Toda v športu je pač tako, da lahko zmaga le boljši ali včasih tudi srečnejši. Tako je bilo tudi na vseh tekmovališčih na letošnjih igrah Povsod je bilo čutiti veliko borbenost in željo po zmagi za svojo ekipo, Da, to je bila glavna odlika vseh nastopajočih katerih rezultati se v nekaterih disciplinah lahko merijo z republiškimi ali celo z zveznimi dosežki. dan pred pričetkom v ostalih disciplinah. Za tem ko so godbeniki iz Vevč zaigrali uvodno koračnico so se v mimohodu predstavile vse OZD s svojimi tekmovalci in se nato po-strojile pred slavnostno tribuno, na kateri so se zbrali ugledni gosti. Po govoru predsednika organizacijskega komiteja Jerneja Jeršana in pozdravu predsednika RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije Lojzeta Ce-puša so pripadniki JLA izvedli kratek program. Posebno zanimiva je bila zaključna slika, ko so s svojimi telesi v ležečem stavu izvedli peterokrako zvezdo in ob njej izpisali 30. Za lepo izvedeno vajo so poželi buren aplavz vseh prisotnih. ^•"vi so vkorakali na stadion godbeniki iz Vevč V nadaljevanju otvoritvenega ceremoniala so hostese ob intoniranju jugoslovanske himne dvignile zastavo ŠIG nakar je pokrovitelj iger — glavni direktor našega podjetja ing. Hugo Keržan otvoril igre. Tudi sestop ekip iz prelepo okrašenega stadiona na Kodeljevem ie bil zanimiv, saj se je vsem mnogo bolj mudilo na prva tekmovanja, ki so se takoj nato začela. Program tekmovanj je bil dobro razporejen, pa tudi žreb je nekaterim ekipam malo ponagajal, tako da je žd v predtekmovanjih prišlo do nekaj pravih derbijev, ki so odločali skoraj o vrstnem redu pri samem vrhu Če samo omenimo veliki derbi predtekmovanja v namiznem tenisu, ko sta ekipi Cevovoda in Ingrada igrali polne štiri ure in so nato igralci Cevovoda, čeprav z malo športne sreče slavili zasluženo zmago. Organizacijski komite v otvoritvenem ceremonialu Tako kot v ostalih ekipah je bilo tudi med našimi nekaj veselih in žalostnih trenutkov. Mnogo boij zbrano kot kdajkoli prej smo spremljali Ing. Hugo Keržan otvarja igre Čeprav so kegljači opravili že polovico tekmovanja se je otvoritvena svečanost začela tretji tekmovalni iFanfaristi so naznanili slovesen začetek rezultate vsake naše ekipe in bili prisotni ob vsaki tekmi, če je bilo le mogoče. Le navijanja je bilo manj v primerjavi z nekaterimi drugimi ekipami ali pa se nekateri še vedno sramujejo, da pripadajo veliki družini Gradisa In kako smo v posameznih panogah doživljali vesele in žalostne trenutke: Kegljanje moški Spodbuden začetek Tako kot smo z veliko nestrpnostjo pričakovali začetek naših kegljačev, ki so prvi od naših stopili v tekmovalno areno, smo si po zadnjem lučaju povsem oddahnili, Izredna izenačenost naše ekipe za katero so nastopili: Albin Bernard, Ante Miljkovič. Jože Bele, Janez Kohne, Jože Curk in Miha Fortuna je bila zadostna garancija, da se bo naša ekipa visoko uvrstila. Dolgo časa so bili naši fantje z 2331 podrtimi keglji v vodstvu, dokler niso nastopili kegljači Ingrada. Že sam začetek je pokazal, da imajo veliko možnosti, da nas dohitijo. Toda še več. Imeli so svoj dan in s povprečjem 491 kegljev prevzeli vodstvo, ki jim ga ni mogei nihče več odvzeti. Že rezultat naše ekipe je bil za vsa ostale tako dober, da ga nobena ekipa več ni presegla, tako da smo v končni uvrstitvi dosegli zelo dobro drugo mesto in 67 točk za skupni plasma. Maii nogomet Borbenost pogojevala Ze na Gradisovih igrah se je pokazalo, da je izbor nogometašev letos mnogo večji kot doslej. Potrebna je bila le uigranost ekipe in rezultati naj ne bi izostali. In tako je tudi bilo. Dvodnevni trening in uigravanje ekipe pred SlG sta bila zelo dobrodošla, kar se je pokazalo že na prvi tekmi. Žrtev discipliniranega in napadalnega koncepta igre je bila ekipa Komunalnega podjetja Vič, ki je izgubila srečanje kar s 6:0. Tudi visoka zmaga naših nogometašev ni uspavala in so nadaljevali boj z enakim tempom. Nizali so zmage eno za drugo in že je kazalo, da se bodo tokrat uvrstili zelo visoko. Toda v in disciplina uspeh četrtfinalnem dvoboju z ekipo Gorice so imeli malo smole. Po hitro doseženem vodstvu 1:0 so umirili igro in kazalo je, 'da se bo s takim rezultatom tekma tudi končala. Majhna neopreznost tik pred koncem in nasprotnik je izenačil. Po neodločenem rezultatu so bile na vrsti sedemmetrovke, Pri izvajanju le-t.eh pa so bili igralci Gorice bolj zbran) in tako izločili naše nogometaše iz nadaljnjega tekmovanja V finalu so nato nogometaši Konstruktorja premagali lanskoletna zmagovalce ekipo 1MP, medlem ko so naši zasedli solidno 6, mesto m zbral! nadaljnjih 48 točk za končno uvrstitev. Odbojka moški Za mesto višje Tudi odbojkaši so se morali kar dobro potruditi in preznojiti, če so hoteli obdržati sloves, ki ga uživajo V tej disciplini se namreč vrstni red že nekaj let ni menjal in zakaj naj bi se letos, pa še to v našo škodo. Po prvi dokaj lahki zmagi v predtekmovanju je nastopila med našimi odbojkarji krajša kriza, ki pa so jo na srečo hitro prebrodili. V srečanju s Pionirjem so po vodstvu 1:0 v setih in 12 : 6 v točkah skoraj »zaspali-na igrišču. Nasnrotnik je povedel s 14 : 12 kar so naši še uspeli izenačiti, za kaj več pa ni bilo več moči. V zadnjem odločilnem setu so se ponovno zbrali, zaigrali borbeno tako kot znajo in osvojili prvo mesto v svoji skupini. Do polfinalnega dvoboja s Salonitom potem ni bilo več težko. Naši so se tudi favorizirani ekipi Salonita dobro upirali in nato svoje kvalitete ponovno dokazali v malem finalu, kjer so za 3. mesto premagali ekipo IMP. Pogled na slavnostno tribuno med defilejem ekip Predaja prehodnega pokala pred začetkom iger Člani častnega razsodišča s hostesami in org. komitejem Pokrovitelj iger ing. Hugo Keržan je za vse povabljene organiziral sprejem Odbojka ženske Potrditev kvalitete Čeprav je bilo v tej disciplini pri- rile in dokazale, da rezultati, ki jih javljeno najmanj ekip pa s tem ne že nekaj let dosegajo na SIG niso smemo podcenjevati uspeha naših slučajni temveč so plod celoletne deklet, ki so se tudi letos srčno bo vadbe. Namizni tenis moški Najbolj dragocena zmaga dos Sprememba v tekmovalnem sistemu, da tudi nosilci skupin igrajo že v predtekmovanju, je omogočila, da so se naši pingpongaši dobro ogreli pred napornimi dvoboji. Toda le-ti so se začeli šele zadnji tekmovalni dan, ko je bilo na sporedu polfinale v katerem sta se presenetljivo znašli tudi ekipi Slovenija cest in Salonita. Prvi je zmagal nad Konstruktorjem in drugi nad Cevovodom. Dvoboj naših s Salonitovimi prekaljenimi borci je bil izredno zanimiv, kjub temu pa so Kohne, Pogačnik in Krnc slavili prepričljivo zmago s 5 :2. Tudi ekipa IMP za ka- Isj tero so nastopili stari znanci namiz-noteniških aren kot Golob, Vračič in Poljanšek so pred finalno tekmo upali na uspeh, kar se je odražalo tudi v njihovi igri. Prevelika želja za končno zmago in psihološka preobremenjenost jim je onemogočila, da bi dosegli kaj več kot dve zmagi. Že vrsto let naša nepremagljiva ekn pa na ŠIG pa je jubilejem teh iger dodala tudi svojega — 10. zmago na ŠIG. Istočasno pa je to ponovno velika obveza, da tudi na letošnjih zveznih igrah v Celju zastopajo našo republiko in poskušajo ponoviti lanskoleten uspeh — 1. mesto v državi. Namizni tenis ženske Razlika se manjša Medtem ko so tekmovalke Ingrada še na lanskih igrah zlahka odpravile vse nasprotnice, pa se je na letošnjih igrah položaj bistveno spremenil. Tesne zmage že v predtekmovanju so napovedale, da^ se kvalitetna razlika manjša in bo morda že na naslednjih igrah mnogo več enako- vrednih dvobojev. Tudi naša dekleta so dobro napredovala in bi v finalnem dvoboju zaslužile več kot častno točko, saj so bili rezultati v vseh setih izredno tesni. Posebno pa moramo pohvaliti tekmovalke za prizadevnost in borbenost, ki so jo vložile v vsak dvoboj. Kegljanje ženske Za kegelj pred Konstruktorjem To kar ni uspelo keljačem smo po- manjkalo, da jih ni prehitel tudi tihem upali, da bo uspelo kegljavkam. Konstruktor, katerega tekmovalke Čeprav vse prekaljene tekmovalke pa so podrle le kegelj manj od naših tek-se vseeno niso mogle dovolj zbrati, movalk. Seveda pa je tudi njihovo da bi prehitele solidno ekipo Ingra- drugo mesto mnogo pripomoglo h da. Kar precej so zaostale za svojimi končni zmagi, najboljšimi dosežki in le malo je Predsednik komisije za šport in rekreacijo Janez Hambrož je dolgoletnim sindikalnim delavcem na tem področju podelil zaslužena priznanja Balinanje Le malo bolje kot lani Edini, ki se tudi letos niso preveč 'izkazali so naši balinčkarji. Kljub temu pa le niso tako zaostali kot lansko leto, dosegli malo boljšo uvrstitev in zbrali 17 točk, ki so prav gotovo doprinesle k skupni zmagi. Ob tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da pač pri športu slavimo in pišemo le o tistih, ki dosegajo prva mesta in kolajne. Seveda vsi tega ne morejo dobiti. Ne morejo pa dosegati boljše uvrstitve tisti, ki se kampanjsko ukvarjajo s športom oz. rekreacijo. Na dobre rezultate lahko upajo le aktivni športniki, ki se skozi vse leto ukvarjajo s športom in so za tako naporno tekmovanje, kar ŠIG prav gotovo je, telesno dobra pripravljeni. šah Brez večjih spodrsljajev Takega nihanja v uvrstitvah, kot ga zasledimo pri šahistih ni v nobeni drugi panogi. Zato je bojazen o slabih novicah iz šahovske dvorane tem bolj upravičena. Slaba ocenitev položaja ali pomanjkanje časa in že je lahko kar za deset mest slabša uvrstitev. Toda tokrat ni bilo tako. V tretji predtekmovalni skupini so po treh zmagah in dveh porazih zasedli zelo dobro drugo mesto in nato igrali za razvrstitev od 7. do 12. mesta. Tokrat so bili manj zbrani ali pa jih je zapustila športna sreča. Eno z drugim in rezultat je 11. mesto naše ekipe. Od 40 ekip kolikor jih je sodelovalo solidna uvrstitev, ki nam je prinesla nadaljnjih 29 točk. Streljanje ženske Tudi tokrat solidne Glede na kvaliteto naših strelk se za njihovo mimo roko in natančnb oko nikoli ne bojimo. Vedno nas zanima le, katero kolajno bodo osvojile. Tudi tokrat niso razočarale in s 442 krogi zasedle zelo dobro 3. mesto. Streljanje moški Ponovili lanskoletni uspeh Letošnje jubilejne SIG so terjale mnogo naporov od organizatorja in športnikov našega podjetja. Najtežje Med strelkami je bilo tudi tokrat razburljivo Kegljanje na ŠIG je dokaz, da kvaliteta raste iz množičnosti Nogometna srečanja so bila zelo zanimiva Med polaganjem venca na Urhu GRADISOV VESTNIK« — SIG * Stran 2 V je vedno za one športnike, ki običajno posegajo po višjih mestih na SlG Organizacijo srebrnega jubileja je imelo naše podjetje poleg tega pa sovpade s tridesetletnico obstoja podjetja, tako da je za nas vsestransko jubilejno leto. Da bi bilo vse čimbolj svečano, je bila tiha želja vseh nas — skupinska zmaga Zagrizeni, toda športni boji so bili na vseh igriščih kjer so nastopale naše ekipe, vsi z željo — zaslužiti čim več točk. Konkurenca je bila ostra. Doseženi rezultati niso več rezultati nekih skromnih amaterjev, ampak so na republiških in celo zveznih nivojih. Kvaliteta se iz leta v leto boliša. kar je dokaz zavestnega in sistematičnega dela v športnih zvrsteh. Kjer tega ni, ni uspeha pa se pridobi le na tekmovanjih. Žrtvovati je treba mnogo truda in časa za dosego solidnega uspeha. Uspeh pri ženski in moški vrsti ni izostal. Zenska vrsta je dosegla solidno tretje, moška pa odlično prvo mesto. Velika nestrpnost je za nami. Vsi strelci, ženske in moški, so se zavedali športne odgovornosti do podjetja, posebno v tem jubilejnem letu, ne samo to, šlo je tudi za čimbolj-šo uvrstitev, kar je bila tiha želja vseh. Želje so bile izpolnjene, delo pa m končano. Moško vrsto še čaka odgovorna naloga, dostojno zastopanje na zveznih Š1G v Celju. Po krajšem dopustniškem oddihu se bo zopet začelo s pripravami, tekmovanji in vajami. možnosti za razvoj. Mislim, da bi bilo prav, da se podjetje oddolži z enim prostorom, kjer bi si uredili strelišče za zračno orožje. Prostor bi se poiskal v eni izmed novih gradenj v Ljubljani, kjer je tudi veliko, število mladih in bi se le na ta način vzgajal naraščaj. Generacija, ki je leta in leta zastopala podjetje v tej zvrsti športa, se bo poslovila. Prenehala bo gonilna sila še toliko prej, kolikor ne bo omenjenih možnosti, ki se ne odražajo v pretiranih zahtevah. Z dobro voljo in obojestranskim razumevanjem se bo dalo urediti vse, skušajmo malo pomagati tej zvrsti športa. Lušn ♦ Letošnje leto so tudi strelci mnogo več garali na športnem polju kakor Prejšnja. Poleg individualnih vaj je bilo mnogo tekem. Predvidevali smo. da bo tekma s številnimi ekipami na šlG-u dokaj težka. Pripraviti smo se morali rutinsko in tehnično, oboje Navijači so bili tudi tokrat zelo glasni Za tem, ko so bili zbrani že vsi rezultati in ko smo zvedeli, da smo v skupnem seštevku prehiteli ekipo Ingrada za 14 točk, smo vsi skupaj pozabili na posamezne uvrstitve. Vsaka ekipa je po svojih močeh prispevala k tako željeni končni zmagi, ki je prišla zares ob pravem času. Šestletni napori, da prekinemo tradicijo športnikov Ingrada, so končno kronani z uspehom in to prav v trenutku, ko smo kot organizatorji jubilejnih XXV. športnih iger hoteli proslaviti 30-letnico našega podjetja in 30-letnico osvoboditve. Vsem jubilejem pa so dodali svoj pečat tudi Gradisovi športniki z ekipno zmago na ŠIG. Tako kot otvoritvena svečanost, je bila izredno pestra tudi zaključna slovesnost, na kateri je sodeloval tudi študentski oktet, ki je navdušil s svojimi interpretacijami. Nato so najboljše ekipe v posameznih diseipli-* nah prejele pokale, najboljši posa-mezniki pa kolajne in diplome, ki so jih podeljevali člani org. komiteja. Po zaključnem poročilu častnega razsodišča, ki ga je podal dr. Milan Orožen in zaključnem govoru pokrovitelja iger inž. Huga Keržana so hostese ob zvokih himne spustile zastavo ŠIG in s tem tudi zaključile jubilejne XXV. letne športne igra gradbenih delavcev Slovenije. Ce bi napravili pregled vseh nastopov na ŠIG in kakšni so doseženi uspehi brez ustreznih prostorov za vaje, brez finančnih sredstev za nabavo orožja in opreme, lahko trdimo. da so strelci — samorastniki, edini v podjetju, ki imajo najmanj Sprejem pri pokrovitelju Po slavnostni otvoritvi je pokrovitelj letošnjih jubilejnih XXV. športnih iger gradbenih delavcev Slovenije ing. Hugo Ker-žan priredil v mali dvorani novozgrajene športne dvorane na Kodeljevem slavnostni sprejem za vse vodje ekip, delegacije sindikatov iz drugih naših republik in pokrajin, častno predsedstvo, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, predstavnike JLA in druge goste. Po razdelitvi spominskih zastavic je sledilo prijateljsko srečanje. Za tem pa so predstavniki RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije podelili še posebna priznanja dolgoletnim zaslužnim sindikalnim delavcem na področju športa in rekreacije. Za uspeh zasluženo priznanje Skupna uvrstitev točk 1. GIP GRADIS Ljubljana 383 2. GIP INGRAD Celje 369 3. IMP Ljubljana 346 4. SGP KONSTRUKTOR Maribor 338 5. SGP Gorica 294 6. IG M SALONIT Anhovo 287 7. SGP PIONIR Novo mesto 286 8. SGP SLOVENIJA CESTE Ljubljana 276 9. GP STAVBAR Maribor 268 10. IBT Trbovlje 231 ^bojkaši so potrdili svoje kvalitete Dve prvi mesti med posamezniki Gradisovi športniki so bili uspešni tudi v konkurenci posameznikov, saj so osvojili kar dve prvi mesti. Lešnikova je podrla največ kegljev, Krnc pa je že tretjič premagal vse nasprotnike na ŠIG in zasluženo osvoji! prvo mesto. Tudi ostali naši so bili solidni, od katerih naj še omenimo 8. mesto Kohneta v namiznem tenisu in 5. mesto Žvikartove ter 7. mesto Bošakove pri ženskah, 4. mesto Langerškove in 5. mesto Zupančičeve med strelkami. 9. mesto Stanonika med strelci ter 15. mesto Bernarda med kegljači. Sahisti so bili zelo solidni MALI NOGOMET 1. KONSTRUKTOR 2. IMP 3. INSTALACIJA 6. GRADIS NAMIZNI TENIS MOŠKI 1. GRADIS l. IMP 3. SALONIT ODBOJKA MOŠKI 1. SALONIT 2. INGRAD 3. GRADIS ODBOJKA ŽENSKE 1. INGRAD 2. PIONIR 3. GRADIS NAMIZNI TENIS ŽENSKE 1. INGRAD 2. GRADIS 3. STAVBAR KEGLJANJE MOŠKI 1. INGRAD 2. GRADIS 3. STAVBENIK KEGLJANJE ŽENSKE 1. INGRAD 2. GRADIS 3. KONSTRUKTOR BALIN ANJE 1. IMP 2. GORICA 3. IZOLiRKA 18. GRADIS STRELJANJE MOŠKI 1. GRADIS 2. STAVBAR 3. INGRAD STRELJANJE ŽENSKE 1. IZOLIRKA 2. PIONIR 3. GRADIS ŠAH 1. INGRAD 2. SLOVENIJA CESTE 3. IMP 4. GRADIS Jubilejno 10. zmago na ŠTG so dosegli: Dolenc, Pogačnik, Kohne in Krnc Kapetan naše strelske ekipe Stanonik je tudi lelos stal na najvišji stopnici Fair play pokal je pripadal ekipi Stavbarja Ob zaključku je vsem čestital tudi pokrovitelj ing. Hugo ICeržan REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE DATUM: 1. 7. 1975 GIF »GRADIS. LJUBLJANA Organizacijski komite XXV SIG-75 Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije se Vam kot organizatorju letošnjih 25 športnih iger gradbincev Slovenije iskreno zahvaljuje za izredno dobro in uspešno organizirane športne igre »ŠSG-75« S svojim požrtvovalnim delom ste dokazali velike organizacijske sposobnosti, tovarištvo in pripravljenost na sodelovanje pri takih in podobnih akcijah. Še posebej se zahvaljujemo pokrovitelju letošnjih športnih iger, glavnemu direktorju ing, Hugu Keržanu, predsedniku organizacijskega komiteja tov, Jerneju Jeršanu, ter vsem ostalim elanom, ki so kakorkoli s svojim delom doprinesli k tako uspešni izvedbi letošnjih športnih iger gradbincev Slovenije. Zahvaljujemo se tudi sodniškemu zboru, častnemu razsodišču, jugoslovanski ljudski armadi in ŠD Slovan, S tem izrekamo najvišje priznanje organizatorju Š1G 1975. Predsednik komisije Predsednik rep. odbora za šport in rekreacijo gradb delavcev^ Slovenije Janez Hambrož 1, r, Lojze Cevus 1. r. Za konec še spust zastave ŠIG Del usvojenih pokalov na letošnjih igrah Kapetan naše ekipe Janžekovič na zmagovalnem odru Naše kegljačice so bile druge Del ekipe in org, komiteja ob zaključku iger