Delavska številka^
J.ETO 11.
LJUBLJANA, 1. JULBJA 1924.
Štev«,
30.
Naročnina za jvgosla-
VDO ČETRTLETNO DIN I5* CELOLETNO DIN 6o/ZA* INOZEMSTVO 1E DODATI £OJtNžNO/OGLA$! PO
cenikv/ posamezna
ŠTEVILKA* PO- D8H * «5®
POŠT. ČEK. RAČ. I3.I88
gfSM
VREDNIŠTVOINVPRAVA' VVČITELlSKITlSKA^Ni/ gK>KOP!ŠI $E NE VRA-CAlO/ANONiMNS DO-’PS$8 • $E • NE * PššlOSČV -lElO/POfrNlNA-PLAČAN A-V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
ORJUNA LESCE
vabi vse bratske organizacije in prijatelje pokreta, da se udeleže slavnostnega
RAZVITJA PRAPORA
ki se vrli
dne 6. Julija ob 11. uri dop. v Lescah
s sledečim sporedom:
1. Ob 9. uri dopoldne sprejem gostov na kolodvoru.
2. Slavnostni sprevod na prostor razvitja.
3. Ob 11. uri razvitje.
4. Ob pol 15. uri skupni odhod na veselični prostor Sokolskega doma, kjer se vrši
veselica s koncertom m plesom.
Pri slavnosti sodeluje Sokolska godba iz Jesenic.
Komu velja naš toml
Naše stališče do delavstva je bilo določeno že od vsega početka, ko je začel nacionalistični pokret v Sloveniji. Formalno je bilo to razmerje fiksirano začetkom tega leta na Oblastni skupščini v Celju, kjer je vsa skupščina, sestoječa iz najrazličnejših slojev, spontano in soglasno sprejela sklep, da smatra Orjuna naše delavstvo za integra* len del našega naroda ter da se bo za pravice teh ljudi vedno borila, kakor ji to nalaga njen nacijonalni program. Ta beseda, ki je bila izgo* vorjena v Celju, ni ostala samo fr as za kljub temu, da so jo ironizirali začetkom vsi rdeči in črni socijalni monopolisti. Orjuna je udarila krepko na delo in je v najtežjih časih trboveljskega delavstva, t. j. v lanski stavki, pokazala s svojimi nastopi proti Trboveljski premo* gokopni družbi — ki žalibog niso bili tako uspešni, kakor je ona že* lela — da čuti z našim delavstvom in da se nikdar ni pomišljala proti vsakomur nastopiti, ki bi gazil de* lavske pravice. Uvedla je obširno akcijo in zbirala podatke v to svr* ho, da se odstranijo oni tuji držav* Ijani, ki odjedajo našim brezposel* nim kruh ter pri tem hujskajo proti državi, ki jim Hudi gostoljubnost in da se na njih mesta postavijo naši ljudje. Marsikateremu delodajalcu, v prvi vrsti nadutim Nemcem, je dala Orjuna čutiti, da se mora po* stopati tudi z našim delavstvom kot s svobodnim državljanom ter da ne pozna Orjuna nikake razlike med bogatini in reveži.
Ta nastop Orjune je mnog naš delavec simpatično pozdravil po* sebno, ker se je moral vsakdo uve* riti, da ista ne more pričakovati za sebe nikakih drugih koristi od de* lavstva, ko niti ne reflektira na njihove glasove pri volitvah, kakor to, da naše delavstvo potom zbolj* sanja materijalnega položaja pri* pelje do onega, ki so mu bili vzeli nasilno svoj čas sleparski interna* cijonalci, t. j. umevanje in ljubezen do naroda in države. Strašno pa je to delovanje Orjune razkačilo one, ki so si namišljali, da imajo mono* pol na naše delavstvo in ki so po* ložili prisego zvestobe ne narodu, ampak rdečemu carju v Moskvo, pa tudi to samo za toliko časa, do* kler bodo od tam dobivali zlate rublje. Uvideli so, da še ne bodo mogli kmalu brzojaviti v Moskvo, da se nahaja slovensko delavstvo v njihovem taboru, dokler^ jim bo Orjuna s poštenim in odkritim de* lom mešala štrene. Radi tega so po* besneli in iskali vzrokov, kako bi se maščevali nad Orjuno ter obe* nem zopet pridobili delavstvo za sebe.
Prvi poskus ni bil srečen, ko so vrgli tisoče in tisoče delavstva v stavko lansko polletje kljub temu, da je trezno delavstvo to odsveto* valo češ, da ni čas primeren za to. Toda ljubljanski Ljenin in Trocki, ki je bil včasih trboveljski mini* strant, pa že takrat popolnonaa po*
kvarjen, in njihova garda se niso zmenili za ta odsvetovanja, saj so bili dobro preskrbljeni z Judeže* vimi groši in ni se jim bilo bati po* manjkanja. Vrgli so delavstvo v najstrašnejšo bedo in nesrečo, po* tem pa jih pustili v nesreči same in se njihovi jezi deloma odtegnili na ta način, da so šli v Francijo in Belgijo. Niti s prstem niso genili pozneje, da bi pomagali svojim za* peljancem. Uporabili so ono meto* do, ki je pri njih udomačena že od Zaloške ceste sem, skrili so se pod posteljo in pustili, da so trkali ti reveži sami in zapuščeni, na vsa mogoča vrata, tako tudi pri Orga* nizaciji jugoslovanskih nacijonali* stov, ki se je za nje tudi zavzela, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče.
Toda bati se je bilo, da gospod* je v Moskvi nehajo s plačilom zla* tih červonccv, če jim nc bodo mogli kmalu pokazati kakšnega uspeha. Brezdomovinci okrog iz* prijenega trboveljskega ministran* ta so bili v težkem položaju, ker ti »nasilni« nacijonalisti niso hoteli delati nikakega nasilja delavstvu, kar bi prišlo komunističnim kriča* čem tako prav. Končno so stavili velike nade le še na prvi maj. To* da zopet so bili presenečeni; ti »ka* pitalistični« in »buržujski« nacijo* nalci so šli in se niso izrekli proti proslavi 1. maja. Proslavili so ga kot dan proslave dela mirno in do* stojanstveno, vendar pa ne pod okriljem rdeče internacijonalne za* stave, ampak pod trobarvno naci* jonalno in državno zastavo. Brez* domovinski plačanci so videli, da so zopet premagani. Šli so, potem ko so se polakomnili Judeževih grošev in skovali podel načrt, ka* kor ga je bil koval pred tisoč in tisoč leti Kajn ...
In so razpisali nagrade na naše svete nacijonalne prapore in ho* rendne nagrade na glave naših naj* boljših, kar smo jih imeli. Da so bili to naši najboljši, so priznali jadni prodanci sami s tem, da so namenili dokaj večje svote na Šlajpahovo in Žnidaršičevo glavo, kakor je bila nekoč namenjena Ju* dežu za glavo Kristusovo... Toda zgodilo se je nekaj, kar bi jih bilo mrfralo vsaj zadnji trenutek odvr* niti od zločestega dejanja. V vseh Trbovljah, kjer biva tisoče in tiso* če našega delavstva, niso mogli najti niti enega, ki bi se bil pola* komnil Judeževih grošev, da bi prelil nedolžno bratsko kri. Morali so iti zbirat propalice in brezdot movince v druge kraje za to hudU čev.o delo... In ti so šli ter izvršili dejanje, stokrat prokleto, kakršne* ga še niso doživele Trbovlje.
Dobro vemo, bodite prepričani in ne bomo pozabili tega, da ni bil trboveljski delavec oni, ki je dvig* nil roko nad svojega brata in umo* ril one, ki so mu hoteli prinesti ljubezni. Zato se prokleto motite podli plačanci, če mislite, da bomo
nacijonalisti naše trboveljske de* lavstvo generalizirali z Vami. Ne! To delavstvo, ki ste ga Vi hoteli »prosvetliti«, je bilo že toliko pro* svetljeno, da je od strani mirno motrilo naše pošteno delo: potem pa, ko so vidfeli, kje je vera in kje nevera, so prišli ir. s svojimi žulja* vimi rokami začeli podpisovati pri* glasnice k Orjuni, Prišli so skrista* lizirani v svojih srcih in značajih in radi tega, samo radi tega so mogli prenesti najhujši teror Vaših plačancev sedaj'po 1. juniju. Vi ste se poskrili po svoji stari navadi pod postelje, potem ko ste omade* ževali svoje roke z bratsko krvjo; med nami pa ni beguncev. Niti eden ni pljunil na ono Idejo, ki mu je dala moč pretrpeti in preživeti te zadnje tedne. Zato pa naj se za* vedajo tudi ti, da smo bolj z njimi kot kdaj prej vsi nacijonalisti.
Podel in obenem tragičen je na* čin, kako so nas hoteli komunistjč* ni omladinci izigrati pred našim delavstvom. Tragičen za nas, tragi* čen pa tudi za one, ki so bili slepo orodje v njih rokah. Obžalujemo žrtve ... Komaj pa so prestali ko* munistični pobje prvi strah in do* bili malo korajže, so začeli vekati na mile načine: »Orjuna je napo* vedala boj delavstvu ...« Mi pa se nismo pustili zbegati in se ne bo* mo; dobro smo spregledali njihovo prozorno igro, hitro smo razločili ljuliko od žita ter garjave m_9.e med našimi slovenskimi rudarji. Da, Vam ljuliki. Vam plačancem neizprosen boj, boj na nož, dokler nc zginete, ker ste garjave ovce in rak*rana, ki nam pretite okužiti na* rod. Vi se štejete med naše pošte* no deiavstvo, ki v nirjičžjiH S««ih ni zatajilo svojega slovenstva, ta* krat, ko ste se Vi bratili že takrat z največjimi škodljivci naroda, z nemškutarji? Ali je samo slučaj, da je Vaš največji simpatizer v Trbovljah oni fotograf, ki je imel skozi vso vojsko obešeno v svojem oknu sliko paralitičnega norca kaj* zerja Wilhelma? Kdo se še šteje med naše delavstvo? Ali Ti, ki si si izbral za svoj poklic onega, ki ga proglašaš na svojih shodih za naj* bolj buržujskega, ki spadaš mesto na zagovorniško klop na obtožno klop in ki si se cinično zabaval v
veseli družbi takrat, ko so vršili Tvoji plačanci Judeževo delo, ki pa so obenem preklinjali oni tre* notek, ko so se zapisali Tebi? Ali pa mogoče Ti, trboseljski mini* strant, ki si bil že takrat popolno* ma pokvarjen, ko si kot mlad fan* talin kazal župniku pri službi božji za njegovim hrbtom osle in s tem kazal svoj hinavski in zahrbtni značaj, samo da si si zaslužil groš? Ti, ki se Ti ni nikdar ljubilo z de* lom preživljati, ampak ki si kot mlečnozob fant, še napol moker za ušesi, začutil v sebi Mojzesovo po* slanstvo in napravil zločin na na* šem delavstvu, kadarkoli se Ti je zaupalo? Da, Vam in Vašim oprot dam neizprosen boj, ker ste grd madež na našem narodovem telesu. Vso ljubezen, umevanje in podpor ro pa našem delavstvu, ki je vsled ! nepoštenosti in ogabnega egoizma \ takih lažUprerokov že strašno mno*
1 go pretrpelo in, ki je vredno, da I doseže že enkrat življenje, ki bo j njih in njihovega trpljenja vredno. j Slej kot prej jih bomo smatrali na* cijonalisti za kri naše krvi in bomo iz tega prepričanja usmerili svoje delo. Nič nas ne bo v tem delu ovi* ralo. Malodusen postane le on, ki dela iz sebičnosti in za denar. Mi pa delamo iz globokega nacijonal* nega prepričanja in bomo imeli v tem vedno svoje največje in edino zadoščenje. Ne samo, ker so delav* ci, ker so kri naše krvi, zato jih smatramo in jih bomo smatrali vedno za svoje in sebi enake.
Težke so žrtve, ki smo jih utr* peli jugoslovanski nacijonalisti, to* da poleg drugih dobrin so prinesle tudi to, da smo spregledali vso lo* i povsClnu jadliih bnlj&ovižtih pro^ dancev, ki se hočejo skrivati za hrbtom poštenih naših trboveljskih delavcev. Prepozno, tudi to igro so izgubili. Zgubili pa bodo vsako tu* di v bodoče, če si jo bodo še kdaj drznili igrati na račun naroda. S svojimi lopovščinami bodo sami največ pripomogli do tega, da bo narod končno spregledal in skupno z nami nacijonalisti pomagal od* straniti in uničiti smrdljivi mrčes, ki okužuje njegovo življenje.
Ali Vam je sedaj jasno, komu velja naš boj?
Orjuna in delavstvo.
Svoje stališče v tem vprašanju smo podali že ponovno v naših tozadevnih člankih, ki pa jih naši rdeči in črni prijatelji očividno nečejo ali pa ne morejo razumeti. Neprestano ponavljajo že pregrete in tisočkrat ovržene fraze, da je Orjuna delo kapitalistov,^ bela garda in vrag si ga vedi kaj še vse.
Vsa ta natolcevanja bi še mirno prenesli, ker laž ima kratke noge in lahkovernost mase tudi svoje mere, da sc ne bi ti »predestinirani delavski zagovorniki in boritelji« postavili na stališče, da imajo samo oni in nihče drugi pravo organizirati delavce in izrabljati lahkovernost našega človeka za svoje samopašne namene. Teinu naziranju pa je sklenila napravljati Orjuna konec in pokazati zajedno delavskemu trpinu, da mu je prijatelj tudi še kdo drugi, ne pa samo psevdorevolucionarji in na njegovo politično prepričanje abonirani politiki.
Videla je bedo naših trpinov po rudnikih, fabrikah, vsepovsod, kjer si s trudom in potom služi svoj borni kruh naš človek. Ni vprašala po plačilu in hvaležnosti, ki jo je v tej naši zemlji tako malo. Vrgla se je na delo in pričela svojo misijo ne glede na desno niti na levo. Vstajali so med nami pesimisti in nas svarili ter nam prorokovali razočaranje in bolestno spoznanje.
Prišel je naš prvi kongres. Poleg drugih perečih vprašanj se je reševalo tudi vprašanje delavskih Orjun in njih organizacije. Sklenilo se je, da je delavstvu treba pomagati, pa makar bi to naše delo ne naletelo ravno na prijeten sprejem pri dose-
L E K E
OB OB ©i
NA
ROKE
MESTNI TflG 5 ER MATOVIČ
danjih voditeljih delavskega pokreta. Med drugimi je bila sprejeta tudi sledeča resolucija:
»V delavskih vprašanjih se ho Orjuna vedno postavila na stališče, ki bo odgovarjalo upravičenim zahtevam in potrebam delavskega naroda. ki pa morajo soglašati z interesi Nacije in napredka.«
Držeč se smernic Kongresa je pričela Orjuna povsodi, kjer je le bilo mogoče pomagati delavstvu in osnavljati Delavske Orjune v Ti-bovljali kakor v Ljubljani, v niast-niku, v Zagorju, v Rajhenburgu, na Jesenicah in povsod, kjer so to zahtevali interesi delavstva. Priče se je pokret, ki je obljubljal temeljito revidiranje dosedanje borbe delavstva za njegove pravice in eksistenco. Stal nas je mnogo žrtev in truda, toda vsled veličine njegovega namena se nismo strašili niti največjih žrtev.
Videli smo, da je bil dosedaj naš človek hlapec, orodje tujega kapitala, ki je znal do skrajnosti izrabiti zdrave, potencirane energije našega človeka, nato pa ga brez plačila vreči na stran, kot ožeto limono. Hoteli smo napraviti konec temu izrabljanju in podpreti delavstvo z vsemi razpoložljivimi silami v borbi proti temu tujemu kapitalu.
Glavni vodilni motiv orjunaške ideologije je konstruktivnost, ki vidi vrednost samo v delu in delavstvu, ki prezira ter zatira vsako brezdelje in neproduktivnost. To pa je tudi glavni motiv tako odločnega nastopa Orjune za delavstvo. Koncepcija Orjune o jugoslovanski državi je, skupna zajednica, vseh poštenih m
delavnih, osnovana na delu in delavcih, brez brezdelnih poslancev in ko-ruptnih politikov. V praksi dobiva ta koncepcija še svojo posebno solidnost s tem, da tvorijo jedro Orjune sami mladi idealisti, ki ne poznajo vpliva kakih kapitalističnih motivov.
Kot trezni in prevdarni ljudje vidijo samo en pogoj moči države, ko-je obstoj jim je nad vse in ta je čim trdnejši moralni temelj in čim večja in intenzivnejša produkcija dobrin.
Moralen in produktiven član narodne države more biti samo aktivni delavec, najsi je že potem ročni ali duševni. Eksploatiranje tega smatramo za socialno krivico, ki jo je treba preprečiti in onemogočiti, kakor tudi vsako eksploatiranje bede in trpljenja proletarcev po raznih demagogih.
Zavedamo se, da je kapital družbi in razvoju naše države za enkrat še neobhodno potrebni činitelj, brez kojega ni mogoče nikalc ekonomski razmah naše zemlje. Kapital vrši veliko delo realiziranja prirodnega bogastva naše zemlje, ki bodi ekonomski temelj bodoče privredne moči naše države in izvor ekonomskega pokreta, ki bo zasigural Jugoslaviji prvo mesto na Balkanu. Vsako fantaziranje o odpravi kapitala in zasebne lastnine ogroža naravnost .viv, ljenski obstoj naše države in mora med nami, kot čuvaji integralitete te države naleteti na najhujši odpor. Sicer pa o brezplodnosti takih komunističnih sanjarij najlepše priča »sovjetska Rusija«, ki je šele po prelitem morju ruske krvi in uničenju iniljard narodnega premoženja spoznala, da brez kapitala ni mogoče življenje in pričela uvajati svoj »Nep.«
Gotovo pa je, da je treba postaviti kapitalu meje pri njegovi ekspanziji, ki ne sme postati izkoriščanje delavčevih žuljev in brezmejno naraščanje moči enega družabnega razreda v škodo drugih. Uvajati in izvajati to preventivno ograničenje pa je naloga delavskih strokovnih organizacij, ki naj bodo nacionalne, brez politične in religiozne primesi, kojih najvišji zakon bodi očuvanje članov pred eksploatacijo kapitala.
To pa naj skušajo doseči s _pre-vdarno, moderno in trezno socialno zakonodajo, ki naj ima nalog omogočiti tudi delavcu pošteno življenje. Kjer pa to ne pojde mirnim, razvojnim potem, tam še vedno zamorejo dati odločilni pogon naše akcioue. Največja naloga teh delavskih organizacij bedi tudi vzgoja delavca v resničnega zanosnega, samostojnega človeka, ki bo zmožen brez zunanjln vplivov presoditi, kje je^ resnica in v čem tiči njegov resnični blagor.
Prenehati mora v naši socialistični politiki dosedanji kurz deinago-
Pravi zaklad
VSAKESA
gospodinjstva jo dobro milo, zato zahtevajte
povsod edino te
n juiur.
Stran 2.
- »g H II ,U K S«
Stev. SO.
a-BV - ■	—■
gov, ki so z najpodlejšimi sredstvi .vzbujali najnižje instinkte mase in zavajali spričo njene bede delavstvo k činotn, ki so mu donašali nenadomestljive izgube.
S temi smernicami, polna ljubezni do vsega naroda in pripravljena to ljubezen tudi vsak hip dejansko dokazati je pričela Orjuna^ s snovanjem svojih Delavskih Orjun, ki so postale pravi trn v peti vsem raznobarvnim delavskim voditeljem. Težko in nehvaležno je bilo to delo med sfanatiziranimi masami, ki so že davno zapustile ravne nacionalistične poti in blodile po meglenih pojmih raznih internacional. Brez vsakih sebičnih namenov in načrtov je krenila Orjuna med delavske mase in jim pošteno, brez ozira na njih položaj in strankarsko opredeljenost nalila čistega vina in povedala resnico v vsej njeni grenkobi. Malo jih je bilo, ki so izpregledaii in doumeli naš evangelij, drugi pa so že pričeli iz-pregledovati; mase se je lotila zbeganost in dvom nad edinozveličavni-mi besedami komunardov je rastel od dne do dne. Vedeii smo, da bodo ti napeli vse sile proti tej novi revoluciji v vrstah njih privržencev in da bodo proti nam uporabljali zato tudi najskrajnejša sredstva.
Prišel je 1. junij 1924. Delo teh, v načrtih motenih zločincev in demagogov, je obrodilo sadove. Padle so žrtve ideje in zaslepljenosti, ki pa naj bi postale politični kapital politično in socialno skrahiranih voditeljev. Pričele so delovati kovačnice laži, natolcevanj, namigavanj in podlosti, kojih pobalinstvo zamoremo presoditi šele danes, ko so se polegli najhujši valovi ogorčenosti.
Najpodlejša namigavanja in sumničenja so bila pač, žalibože, izležena v pobožnem listu ljubljanskega kiiezoškofa, ki nam je naprtil vse grehe, kar jih predore moralka po-svečenui urednikov. V njih maziljenih glavah se je porodila satanska misel o izzivanju Oriimašev, ker so imeli dovolj drznosti, potrkati s konicami svojih praporov tudi na vrata jugoslovenske Moskve — Trbovelj. Zavili so svoje hinavske oči proti nebu in vzdihnili: »Bože milostni! Cernu pa hodijo tile Orjunaši v Tr-
bovlje oznanjevat svoj evangelij, k'o se jih delavstvo brani in otresa. Na-; men posvečuje sredstvo! V Trbovlje hodijo samo zato, da bi tamkaj klali in pobijali mirne starčke, ki letajo okoli z noži, požigali kot jagnje pohlevnih komunistov Rudarske dome in ogrožali sv. vero!« Niso še bile dobro zapisane te besede že se jih je oprijel ves opozicionalni tisk in od »Slovenca« preko »Hrvata«, do »Pravde« se je razlegal klic po državnem pravdniku, naj pozapre^vse Or junce, ki so brez pasoša Rdečega Pilata prekoračili suverene granice trboveljskega Sovjuza.
Dolgo smo molčali na to zlobno natolcevanje, ki je živa slika neumne naivnosti njegovega očeta, ^ da ni glavno orožje vsem sovražnikom Orjune.
Komur so znane razmere v Ir* b ovij ah, ve, da smo imeli ravno v ta-mošnji Orjuni eno naših najboljših organizacij, ki je stala po svojem članstvu in delu na zelo odličnem mestu. Jedro tega članstva so tvorili samo delavci, ki so neprestano dokazovali popolno upravičenost naše socialne ideologije. Že samo v imenu teh mož smo bili popolnoma upravičeni čim najsvečaneje proslaviti razvitje nacionalističnega prapora in s tem dokazati tem našim borcem, da upoštevamo in spoštujemo njih gigantsko delo sredi zapeljanih mas. Kot taki smo prišli v Trbovlje, nič hudega sluteč, pripravljeni na veselo praznovanje v krogu naših bra-tov-delavskih trpinov. Namesto^ tega veselega slavlja pa smo dočakali bombe in boj, na katerega bi v smislu »Slovenčevih« zavijanj prav gotovo ne vodili svojih žena in zaročenk. Sicer pa tudi, kdo nam bi mogel pod solncem božjim prepovedati vstop na katerisikoli kos naše zemlje, ki smo jo prepojili z našo krvjo?
Orjuna bo svoje delo med delavstvom nadaljevala v smislu resolucije, sklenjene na Kongresu naprej, brez ozira na vse laži in natolcevanja vseh pisanih demagogov. Hodila bo naprej brezobzirno svoja pota, ma-kar tudi preko morja orjunaške krvi, preko novih Trbovelj, dokler ne bo tudi naš delavec trpin postal samobiten in zaveden nacionalist. —ej.
Predigra trboveljskih dogodkov.
Propali štrajk?, aretacije, mrliči, beda 'ra nesreča naj ustvarja med delavstvom nezadovoljstvo in jih goni v komunizem.
To so propagandna in agitacijska sredstva komunistične taktike.
Z zakonom o zaščiti države je bila razpuščena komunistična stranka. Ta zakon, ki je bil v tistem času prepotreben, na žalost, vsled brezbrižnosti vlade in njenih organov ni toliko zadel komunistične voditelje, ki so pobegnili v inozemstvo, kjer so živeli ugono buržujsko življenje z moskovskimi červonci, kakor ravno delavstvo, ki je bilo v domovini brez vodstva in pravne zaščite, izročeno krutosti kapitalista, ki se je odeval pri vsaki priliki, ko je delavstvo stavljalo večkrat popolnoma upravičeno zahteve, v plašče najbolj državotvornega elementa, da očrni delavstvo pri oblasteh kot komunistično in protidr-žavoo.
Bili so slučaji, ko se je delavec bivši jugoslovanski dobrovoljec, ki je krvavel na solunski fronti za našo državo, spri s paznikom radi krivic, ki mu jih je delalo podjetje, nakar je dobil vedno isti odgovor — komunist.
V teh, za delavstvo težkih časih. je bila ravno vlada tista, ki je bila poklicana, da usmeri delavsko politiko, da podpira politično ne-vralne, gospodarske in strokovne organizacije ter pridobiva s tem zaupanje delavstva, na drugi strani pa, da odločno pobija vsake tajne komunistične organizacije, ki so se začele pojavljati med delavstvom pod imenom i organizacije.
I organizacije so bile največji protivnik nevtralnih sindikatov, ker je pretil petom pozitivnega dela
sindikatov popolen pogin komunizmu.
Vlada bivšega pokrajinskega namestnika g. Hribarja je igrala v tem vprašanju jako žalostno ulogo. Ona, ne samo da ni poznala položaja v delavskem pokretu, ona tudi ni skušala spoznati in preštudirati položaj med delavstvom.
Reakcionarna, lena brez vsake gibčnosti je ovirala sindikalno gibanje, kjer se je delavstvo zbiralo po zakonu v dovoljenih društvih, da se ojačuje v borbi proti kapitalistu in si v njih osigura svoje pravice.
Na drugi strani pa je slepa policija in žandarmerija popolnoma pustila prosto roko (ilegalnim) i organizacijam, v katerih so se zbirali komunisti, bolje rečeno z moskovskimi dolarji plačani hujskači, ki so stali v neprestani borbi s sindikalisti in katere so oni celo denuncirali policiji kot komuniste in protidržav-ne elemente.
Vendar se v Hribarjevi eri i organizacije niso mogle razviti, ker so bili sindikati sami dovolj močni, da so pobijali komunistično politiko moskovskih hujskačev.
Ko pa so bili nevtralni sindikati, od katerih je samo »zveza rudarskih delavcev« štela okrog 8000 organiziranih članov pri zadnjih volitvah z moskovskimi dolarji razbiti in so bili iz njih odstranjeni njihovi voditelji, ki so bili edini opasni nasprotniki i organizacij, je bila pripravljena moskovitom prosta pot.
Navzlic temu pa moskovitom stvar ni šla po sreči, ker se resno delavstvo ni hotelo organizirati v komunističnih organizacijah ter je ostal gros delavskih mas neorganiziran. Zato so se plačani moskovski agentje vrgli za časa Lukanove ere
na »mladino, H le bila mnogo do-vzetnejša za njihovo revolucionarno taktiko in jo pričeli vežbati za ne^ pomirljivo borbo proti obstoječemu redu.
Tako so zbrali v kratkem času na Turjaškem tngu vajence in dija-štvo od 12.—18. leta ter jih vsak večer vztrajno hujskali proti vsemu obstoječemu in jih celo pošiljali vežbat na ulico, da demonstrirajo in izzovejo konflikt s policijo.
To njihovo počenjanje je lahko videl vsakdo, ki je hotel kaj videti, videl pa tega ni le eden, ki bi moral videti, to je bil veliki župan Lukan in njegova policija. Komur je znan način življenja g. Lukana, ta bo to zločinsko brezbrižnost lahko raz-: umel. Vsa zločinska lenoba in brez-! brižnost tega nesrečnega oblastnika Pa je dosegla svoj višek takrat, ko
ni ukrenil potrebnih korakov proti moskovskemu hujskaštvu, ko je bil na to izrecno opozorjen.
Ali vse to še ni dovolj; značaj g. Lukana se pokazuje v nafsrši luči s tem, da je on kot bivši veliki župan dotičnike indirektno demmeiral komunistom, da bi zadostil svoji osebni mržnji in izzval pri komunistih zaupanje v svojo osebo in jezo na tiste, ki so ga pravočasno opozorili. To je pač višek cinizma.
Da je prišlo do nesrečnih dogodkov v Trbovljah, ne leži krivda v rudarjih in tudi ne v Orjtsni, pač pa v nesposobnosti in brezbrižnosti vlade, ki je dovoljevala, da so plačani moskovski agentje iz Turjaškega trga poslali nahujskane žrtve zagorske steklarne v boj proti Orjuni, da izzovejo kri in s tem utrdijo komunizem. .	.
OGLAS.
Na ljubljanskem velesejmu se proda ali da v najem
majhen ličen pavlilon
pripraven za čebelnjak ali stojnico.
Za ceno se izve pri upravi velesemnja v Ljubljani.
Westfa!ski Slovenci.
»Zveza Slovencev v Hambornu in okolici« nam poroča, da so ru-darji zelo hvaležni, da se jim je iz domovine razjasnilo, kakšne razmere so doma in da doma ne dobijo služb, da se radi tega ne preseljujejo iz Westfalskega v domovino, ampak v Francijo in Luxenburg, od koder pišejo rudarji nazaj, da se jim dobro godi ter da ne mislijo več na Nemčijo. Radi teh ugodnih poročil gredo vedno novi transporti rudarjev iz Hamborna in Buer-Erle v Francijo in Luxenburg.
Dne 2. junija 1924 se je pričelo v 'vvestfalskih rudnikih zopet delati. Delavci so bili izpi ti točno 4 tedne. Na delo pa še ne morejo vsi, ker to ni mogoče radi tega, ker je po rudnikih vse porušeno in se mora šele vse popraviti. Tudi v tovarnah se Se ne more priC&tl z delom, ker ne morejo dobiti takoj dosti premoga. V prvi vrsti se mota poslati premog za pretekle 4 tedne, ki je izostal, v Francijo, potem šele pridejo tovarne na vrsto, da ga dobijo. Izprti od dela bodo ostali tudi še oni, ki so bili že poprej izprti ali pa če so se proti zakonom pregrešili. O sprejemu teli na delo odloča razsodišče, obstoječe iz dveh delavcev in dveh zastopnikov od delodajalcev in enega jurista, ki ga imenuje rudarski glavar. Radi štrajka samega pa ne bo nihče kaznovan ter se izpadli delovniki za časa izprtja ne smatra-
jo kot prekinitev delovnega razmerja. Delavstvo sicer s svojimi zahtevami ni na celi črti zmagalo, vendar se je pa vsled izreka razsodišča z dne 27. maja 1924, ki ga je napravilo ministrstvo za delo z odlokom z dne 29. maja 1924 za obveznega, doseglo, da dobijo delavci 5% povišek zaslužka za to, da delajo tudi osmo uro. Ker je delavstvo vsled štiritedenskega izprtega dela že silno trpelo, je po večini sprejelo te pogoje, ker bi se sicer tudi ne smatralo več, da so delavci izprti, marveč da so delavci vstopili v štrajk, s čimur bi se položaj delavstvu le še poslabšal. Večina delavstva je radi tega sklenila iti na delo. Le komunisti kričijo in plakatirajo po vseh oglih hiš in plotov, da naj rudarji ne gredo na delo, ampak naj vstopijo v štrajk. Toda delavstvo komunistov ne posluša. Komunisti so namreč tudi na Westfal-skem prav takšni kričači, kakor so v domovini; za rudarje še niso komunisti nikdar ničesar dobrega storili, pač pa so jih že v mnogo stavk zapeljali in jih v stavkah pustili na cedilu. Komunisti hočejo za vsako politično stvar stavkati, za gospodarske razmere delavcev se oa nič ne brigajo. Radi tega je pa delavstvo na Westfalskem obrnilo vsem komunistom kričačem, hrbet ter se ne zmeni za njihovo prazno kričanje, s katerim delavstvu vedno škodujejo, nikdar pa ne koristijo.
Nečuvena perfidnost „Slovenca“.
Odkar je potegnjena provizorna meja med Jugoslavijo in Italijo, se množe zločini, ki jih izvršujejo italijanske obmejne oblasti. Koliko ubojev, koliko nečuvenih šikan je bilo storjenih ncid našim obmejnim prebivalstvom. Cela meja stoka in škriplje z zobmi vsled nevzdržnega položaja, ki vlada tam. Vsakomur je to dobro poznano in tudi »Slovenec« je že poročal cele kolone o tem. Vse to neznosno gorje naš narod prenaša potrpežljivo, ker se nadeja, da bo skoro meja urejena in bo s tem končano njegovo trpljenje.
Pa ne samo civilno prebivalstvo, tudi naše obmejne oblasti imajo tam skrajno težko stališče. Vsakomur bo še v živem spominu umor, ki so ga izvršili italijanski financi nad vrlim obmejnim stražnikom Miloševičem lansko leto v Hotederšici. Kmalu za tem je bil drugi obmejni stražnik smrtno ranjen pri Grčarev-cu. Kdo ne pozna incidentov, ki so se zgodili v zavedni Brusovi hiši na Hotederšici?. Planina je bila ravno
tako krvava točka naše meje. Incident se je vršil za incidentom, vedno povzročen po Italijanih in vendar smo ostali brez vsakega zadoščenja. Tukaj omenimo le zadnji težak napad na našo mejo s strani Italijanov, ki se je vršil pod vodstvom ital. častnika takorekeč pred očmi cele Planine. Pri tem je bil težko ranjen naš obmejni stražnik Frelih, ki se sedaj bori s smrtjo v ljubljanski bolnici. Planina in vse obmejno prebivalstvo sploh je bilo vsled te nezaslišane kršitve naše meje skrajno razburjeno in je odločno zahtevalo orožje v lastno obrambo. Vsled te očitne grobe kršitve miru je bil tudi odgovorni častnik pri italianskih oblasteh suspendiran, kar jasno dokazuje njihovo krivdo.
»Slovenec« o celem, tako važnem dogodku, ni omenil niti besedice. Šele 26. junija pa pride ta zlobna klerikalna cunja in poroča, da se je Frelih sam ustrelil in da so Or-junci iz tega napravili incident dne 23. 'junija ter pri tem pobili enega
italijanskega financarja. več njih pa težko ranili. Ni še dolgo tega, ko nas je »Slovenec« sam pozival, naj gremo na mejo, češ, tam naj pokažemo svojo korajžo, ne pa v Trbovljah. Sedaj pa, ko smo po njegovem domnevanju, šli na mejo, pa nas isti »Slovenec« demineira Italianom. Ali ni to skrajna zlobnost? Ali je mogoče človeku, ki ima le še trohico' občutja časti v sebi, izvršili tako nizkotno dejanje?
Niti italijanski časopisi nas niso točno obdolžili, ampak samo domnevajo zvezo Orjune z incidentom, pa pride »Slovenec« in z izdajalskim svojim prstom pokaže na nas: »Evo jih«. Pfuj!
Oj, vi trpini z meje, ali vidite se^ daj, koliko je mar klerikalcem za mejo? Ali bodete spregledali vso zlo-, bo te gadje zalege v Katoliški tiskarni. ki brata napada v hrbet, kadar isti brani vaše interese? Proč z nesramnim izdajalskim ti-* skom, ki gre iz te kovačnice nesreče lastnemu rodu! Odločno poziva* mo vse naše organizacije, da z vsemi silami nastopijo proti temu ogab« aernu tisku.
Cenjeno uredništvo »Orjune« v Ljubljani. '
S člankom v Vašem cenj. listu št. 27 »Proč s tujci« godi se mi oči* vidna krivica. Ker se zanašam na Vašo znano pravicoljubnost, Vas vljudno prosim, da blagovolite v; prihodnji številki natisniti sledeče pojasnilo:
»V Orjuni št. 27 je članek Proč s tujci, ki je naperjen proti moji osebi. V kratko pojasnilo javnosti sporočam:
V Ljubljani prebivam stalno ža od 1. 1896., tedaj nad 28 let in se smatram kot domačina. Imam ženo iz znane slovenske rodbine Rusove ter sedem otrok, ki govore samo slovensko in druzega jezika razen; srbohrvaščine sploh ne razumejo. Za izvrševanje svoje obrti imam oblastveno koncesijo in se mi tedaj ni treba skrivati pred nikomur. Pri zgradbi Ljubljanice že delam od leta 1916., kjer imam dela v akordu in so z mojim delom bili dosedaj še vedno vsi faktorji zadovoljni. O. Orjuni in njenih članih nisem ni* koli in ob nobeni priliki spregovo* ril žal besede ali celo zabavljal in so vsi tozadevni očitki izmišljeni. Naknadno sem izvedel, ck je ta članek napravil g. Friedl" Zupan, tehnik pri zidarskem mojstru gosp. Andreju Černetu v Ljubljani, Lin* hartova ulica. V družbi z g. Černe* tom, ki je svak gosp. Zupana, sem zgradil stanovanjsko hišo Mestne hranilnice na Dalmatinovi ulici, dalje drugo stanovanjsko hišo ljub* ljanske občine na Prulah in palačo Jadranske zavarovalne družbe v Betovnovi ulici in imam z njim radi teh stavb splošno znane ra* čunske diference. Iz tega sledi za vsakega popolnoma jasno, zakaj se je izvršil ta zlobni napad na mojo osebo.«
Za Vašo prijaznost vdano za* hvalo.
Z odi. spoštovanjem
mestni stavbenik J. Misson.
Tvfdka
[BESEDNIK k DRUG)
i Ljubljana, Prešernova ul. 5 j
: priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst : H zdravstvenih aparatov in bandaž, kakor š 5 trebušue, želodčno pasove za dame in : I gospode, pasove za noseče ter porod- : i vice, SasSnesa Izdelka irigatorje, ; f narnostne specialne gume, srebrne pe- § f sarje In gumi-nogavlce ter povoje proti ;
krčnim žilam.	i
KARO-cbviii
Narl&@r> Koroška
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten vridatek za kavo.
GOVSKfl BANKA D.D. LJUBLJANA
Podružnic©;
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
DUNAJSKA CESTA ŠTiV. 4
(V LASTNI STAVBI)
Kapital In rezerve Pžn, 18,300X00'
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA.
Telefoni: 139, 146, 458.
Ekspoziture s
Konjice
Meža-Dravograd
Stev. 30.
»O RJUH A>
Stran 3.
1	1	I_B11	BJIBBI	lajHB_BlB8Bl	BBHBJi
iiaiBiams SJJJJI; . araJ3Wn Vm m m m m	gradbeno podjetje	m m m m m ^
WAWAWh ING. DUKlC & DRUG JUUULMJflOOOffl
rt'Ja	A, _LJ;*“AN“'-“"O«««".* HWA SVa B V B
wmmwvwvwftvwwwiwj*-®-*-® *-*■*-•
IBS Bil 0
I *^PW^bbhbb®
rAV~m~m
Vidovdan Orjune.
Veličastne manifestacije v počaščenje mrtvih junakov. — »Ljubljana je prvo jugoslovensko mesto!« — Desettisoči nacionalističnega občinstva se divšjo našim akcijonam. — Orjuna zasuta s cvetjem.
Naša letošnja proslava velikega vsenarodnega blagdana se je vršila pod svežim dojmom borbene smrti treh nepozabnih junakov, ki so v Trbovljah s krvjo potrdili svojo zvestobo do orjunaškega barjaka in do vzvišene nacionalne ideje. Zato je vsa jugoslovenska javnost, vsa Orjuna in zlasti tudi naša vrla narodna Ljubljana praznovala ta dan v tako živem in svečanem umevanju njegovega skrivnostnega pomena, kakor doslej še nikoli ne. in skr-, uni program, s katerim smo ga hoteli proslaviti mi, jug' ’ovenski nacionalisti, se je razvil ob spontanem, povsem neprisiljenem sodelovanju vsega občinstva v pravo zmagoslavje, v dogodek, ki bo nekoč z bleščečimi črkami zapisan v zgodovini našega pokreta...
Ves zadnji teden je minil članstvu med neumornimi pripravami. V četrtek zvečer je dospel v Ljubljano brat Niko Bartulovič, podpredsednik Direktorija Orjune, eden iz najuglednejših voditeljev predvojne nacionalistične omladine in občezna-ni ideolog našega sedanjega nacionalističnega gibanja. In ko je napočilo petkovo jutro, se je začutil po vsem mestu tisti zagonetni, mrzlični nemir, ki napoveduje velika in radostna razodetja. Vlak za vlakom je sipal v Ljubljano množice vnanjih gostov, zastava za zastavo se je razvijala s hiš, ulice so se polnile s krepkimi postavami v orjunaških krojih. Do večera se je odela naša prestolica v popolno praznično obleko.
2e dolgo pred 20. uro, ob kateri je bil napovedan spominski govor pred »Narodnim domom«, so se jele zgrinjali na prostrani trg goste trume občinstva. V četah in posamezno so neprestano dohajali člani; z vrta »Narodnega doma« so se razlegala rezka povelja naših oficirjev, ki so formirali svoje oddelke ... Temnilo se je. Ob burnem pozdravljanju množice sta prikorakali dve strumni četi zagrebške Orjune pod vodstvom brata Bere Angjelinoviča. Ljudstvo na trgu jn nalikovalo morju; bilo ga je jedva manj nego na žalostni in ponosni dan 3. junija, ko smo se poslavljali od trboveljskih junakov. In tedaj je stopil na prag »Narodnega doma« brat Niko Bartulovič, da izpregovori slovenskim Orjunam in vsej Sloveniji v imenu Direktorija. Njegova visoka postava se je svetlo risala v večernem mraku. Zavladala je grobna tišina. S krepkim glasom, ki se je razlegal po vsem širnem prostoru je objasnil govornik visoki zgodovinski in etični pomen Vidovega dne. »Vse vere imajo svoje praznike; mi jugo-slovenski nacionalisti imamo Vidovdan. ki nam je božič, vstajenje in veliki petek obenem ...« Pokazal je, kako se vidovdanska misel odraža v herojskih borbah srbskega plemena, kako zmaguje v vstajenju srbske države na pragu 19. veka. kako budi med vsemi jugoslovenski-mi brati čedalje širji odmev in kako rodi po csveti Kosova v letu 1912. borbeno gibanje revolucionarne ju-goslovenske omladine, iz katere je izšel tudi govornik sam. Vroče čuv-stvo je odmevalo iz njegovih besed, ko je slavil svoje tovariše Principa, Cabrinoviča in druge, ki so na Vidovdan leta 1914. sprejeli izziv avstrijskega prestolonaslednika in so
odgovorili nanj po jugoslovensko, z bombo in svincem... V tem delu jugoslovenske omladine so igrali slovenski nacionalisti odlično vlogo; govornik se z radostjo spominja svojega sodelovanja z junaškim Jenkom, bratoma Kozakoma, Fabjančičem in drugimi. Po težkih mukah in dolgem trpljenju svetovne ( vojne je sledila zmaga, ki pa ni bila popolna. Pravi graditelji Jugoslavije, jugoslovenski nacionalisti, so prepustili državo starim politikom., ki so napravili iz krvavo priborjenega zaklada predmet malenkostnih sporov in nedovoljenih kupčij. Zavladal je defetizem, pojavilo seje vse polno razkrajajočih struj. Naša mlada svoboda je ogrožena po vnanjih sovražnikih in po zločinskem ro vanju notranjih neprijateljev; mnogo naših bratov zdihuje v tujem robstvu in čaka odrešenja. Vidovdanski evangelij tedaj še ni obrodil svojega poslednjega, najvišjega sadu. Da dovrši to delo, je stopila na plan Orjuna. Kakor drugod, se odlikujejo vrli sinovi Slovenije tudi v vrstah naše organizacije, ki je vsem svojim sestram širom jugoslo-vensike domovine zgled vztrajnega in smotrencga dela in zgled junaštva v borbi. To je dokazala dne 1. junija v Trbovljah. Naši bratje Stanko Žnideršič, France Žlajpah in Žarko Boltavzar so pravi vidovdanski junaki; oni niso mrtvi, ampak žive v duhu, ki preveva naše vrste, in bodo živeli v končni zmagi naše pravične stvari. Govornik sporoča slovenskim Orjunam v imenu Direktorija in vseh jugoslovenskih Orjun navdušeno zahvalo in ponos na njihovo držanje ter se klanja veličini trboveljskih herojev.
Ognjeviti in globoko zasnovani govor brata Bartuloviča je prešinjal poslušalce s svečanim navdušenjem, ki je raslo od stavka do stavka in je prekinjalo njegova izvajanja z grme. čim ploskanjem in klici strastnega pritrjevanja.
Obhod po mestu.
Takoj po govoru je odkorakala povorka po Aleksandrovi cesti na obhod skozi Ljubljano. Spredaj je šla godba Dravske divizije, za njo dve četi z lampijoni, za njima oblastni odbor in bojni bataljon, za tem dva oddelka članic, nato godba Zveze južnih železničarev, kateri je sledilo gotovo še dvakratno število civilnega članstva, oddelek lampijo-nov in nepregledna vrsta nacionalnega občinstva, ki se je v gostih četverostopih pridruževalo izprevodu. Od »Narodnega doma«, mimo Pošte, iz Dunajske ceste v Sodno, Komenskega in Resljevo cesto, mimo dupla lažnivih klerikalnih hijen v Kopitarjevi ulici, ki so se putuhnile za gost kordon policije, pa mimo Škofije, po Mestnem in Starem trgu čez Šentjakobski most, po Bregu na Turjaški trg, kjer so trepetali komunisti ob težkem koraku našega bataljona. ter po Gosposki ulici preko Kongresnega trga v Šelenburgovo ulico in od ondod po Aleksandrovi cesti nazaj pred »Narodni dom« — vsa ta pot je nalikovala pravemu zmagoslavnemu pohodu. Pločniki in ceste so bile natlačeno polne ljudi, od sivega starčka dn nežne mladine’ in vse to je vzklikalo, mahalo s klobuki, ruticami in rokami. »Živela Orjuna!... Živela Jugoslavija!... Zdravo!... Živel kralj!... Živela
Orjuna!...« — evo, te besede so zadoščale naši krasni, zavedni Ljubljani, da je dajala duška ogromnemu, radostnemu Čuvstvu, ki je pre-šinjalo vsa srca ob spoznanju, da je tukaj nezlomna, vsak dan naraščajoča sila, boreča se za obstoj in poveličanje tistih svetinj, ki smo jih pozdravljali v burni jeseni 1. 1918... Dehteča ploha rož in nageljnov se je usipala z vseh oken na naše prapore in četverostope. Zdelo se je, kakor bi se mahoma pretrgal črn oblak, ki je dotlej zakrival slovensko nebo, in bi spet — zdaj končno-veljavno — sijala v ta prelestni poletni večer odrešilna, pogumna, na boj in na žrtve pripravljena vera v idejo!
Brat podpredsednik je bil zadiv-ljen nad tem elementarnim izbruhom nacionalnega zanosa. »Ljubljana je prvo jugoslovensko mesto!« je ponavljal ves večer. In to je mnogo iz ust moža, ki mu je tekla zibelka v okrilju orjunaškega Splita...
Na Vidovdan
so se zbirale naše junaške čete in članstvo že rano zjutraj na sokolskem vežbališču. Strumni redovi naših četnikov so se raztegnili preko vsega zelenega prostora. Šele zdaj se je dala približno izmeriti naša moč: približno zato. ker so bile vnanje organizacije zastopane samo po bolj ali manj mnogoštevilnih odposlanstvih.
Delegacija Orjune pod vodstvom oblastnega predsednika ^brata Kranjca je odšla v vojašnico Kralja Petra, kjer se je vršil svečani parastos za kosovske junake in za vse, ki so v boju darovali življenje za svobodo in ujedinjenje Jugoslovanov. Mala, a krasna rfravo-voslavna kapelica je bila polna občinstva, med katerim smo opazili poleg- predstavifeljev vojne in gra-janske oblasti ter mnogoštevilnih drugih uglednikov tudi odličnega gosta Ljubljane, g. Holečka, nestorja čeških novinarjev. Proti Jankoviču, ki je služil parastos. je odpeva! Matičin zbor. Ganljivi obred je segel vsem navzočim globoko v srce.
»Ješče ti molimsja za duši ra-bov tvojih, Serbov, Hrovatov i Slovencev, na brani otečestva život svoj položivših ...«
In mi smo zrli z mokrimi očmi v plapolanje spominskih svečk In smo mislili na vas, ljubljene duše treh junakov, ki ste zletele v nebo iz trboveljske zasede. In nismo molili za vaš pokoj. Da ne bi našle miru, junaške duše! Da bi nas bičale in gonile in prhutale v naših praporih vse do dne, ko izpolnimo vašo oporoko!...
Razvitje prapora Orjune Št. .lakob-Krakovo-Trnovo.
Ob Msll. uri je odkorakal iz-prevod po okičenih ulicah na Št. Jakobski trg k slovesnemu razvitju prapora najmlajše ljubljanske Orjune. Na čelu povorke je šla železničarska godba, sledili so prapori, oblastni odbor z delegacijo bratskega Saveza Jugoslovenskih dobro-voljaca ter akcijske čete v vzornem redu, članice, med njimi 42 Or-junašic v svojem resnem in slikovitem kroju, za temi en osebni in en sanitetni avtomobil ter — kakor prejšnji večer — ogromno število občinstva.
Marsikateremu potuhnjenemu neprijatelju se je zamajal pogum, ko je iz varnega zatišja opazoval naše hrabre vojnike; in vendar je pokazala Orjuna to pot samo tisto si-
lo. ki jo more vsak trenutek vreči tja, kjer bi je potrebovala... Navdušenje ulice pa je doseglo pri tem dnevnem izprevodu uprav brezpri-merno višino. Jugoslovenska Ljubljana že dolgo ni videla tako frene-tičnih manifestacij. Vihar, ki je bučal na letošnji Vidovdan po ulicah našega vrlega mesta, je enkrat za vselej odgovoril na podla obrekovanja in zavratne upe naših klavrnih nenavidnikov. Vi, lopovi, se trudite z vsemi nečistimi sredstvi ko-varstva in laži, da bi onemogočili Orjuno med našim poštenim narodom — on pa, evo, jo obsiplje s cvetjem! Vi sanjarite o njenem razpustu — prepozno ste se spomnili! Vi. ki lažete, da je Orjuna nasprotnica ljudstva — ali ste zdaj videli tisoče in tisoče siromakov, ki so s solzami v očeh vriskali pozdrave našemu bataljonu?
Ljudstvo je izpregledalo. Ono ve. da se bori Orjuna zanj in za nikogar drugega. Ne boste ga preslepili! Ne boste nam ga vzeli, ne vi, britoglavi skrunilci telesa Božjega, ne vi, rdeči krti, ki se obži-rate na troške gladujočega ruskega proletarca!
Na slikovitem trgu sv. Jakoba je bila zbrana skoro nepregledna množica naroda. Ljudje so stali še po sosednjih ulicah in daleč tja po Št. Jakobskem mostu, čete so napravile četverokot; na preprostem, zeleno in pisano ovenčanem lesenem odru so se pojavili brat podpredsednik Direktorija Niko Bartulovič, oblastni predsednik brat inž. Ferdo Kranjec, brat Karel Kalin, predsednik mestne organizacije Št. Jakob-Krakovo-Trnovo, in kumica prapora, sestra Katinka Derendova.
Slavnost je otvoril brat Karel Kalin s pozdravnim nagovorom, ki je segel v svoji preprosti iskrenosti kot prava slovenska beseda moža iz naroda množici tem globlje v srce. Nato se je oglasil brat oblastru predsednik ter jedrnato očrtal nalogo Orjune in pomen prapora, ki naj bi vihral po voščilu sestre kmnice »domovini v čast, zasužnjenim bratom v spas«. Razvil je novi barjak in ga izročil predsedniku Orjune Št. Jakob-Krakovo-Trnovo s pozivom, naj ga zvesto čuva do poslednjega diha. Brat Kalin je sprejel nrapor iz predsednikovih rok, poljubil ga in se svečano zaklel, da ga hoče hraniti in braniti v življenju in v smrti. Nato ga je predal praporščaku, ki se je zaobljubil z enaiko kratko prisego. Stari, v ognju krščeni prapori so se sklonili k novemu drugu v simboličen znak bratstva in zvestobe.
Po tem preprostem, a presunljivem obredu je izpregovoril brat Niko Bartulovič:
»Orjuna! A rajši bi rekel: Ljubljana! — zakaj sinočnji večer in današnji dan sta me uverila, da je to dvoje eno...« V besedah, kipečih iz vidnega, iskrenega navdušenja za našo drago slovensko prestolico, je govornik izrazil svoje občudovanje do nacionalne zavednosti prebivalstva, posebej pa še do slovenskih Orjun, pozivajoč vse nacionaliste na neustrašno delo, da poneso svoje zmagovite prapore čim nrej širom vesoljne jugoslovenske domovine.— in še delj, v zasužnjeno Istro, v Gorico in v Trst...
Št. Jakobski trg se je tresel od pritrjevanja, ki je odgovarjalo temu pozivu. Enako vroč odmev je zbudil govor znanega četniškega vojvode Atanazija Rističa, ki je, izha-jaje od zgleda Gavrila Principa in njegovih tovarišev, klical na delo in
:	v,-	.v:	$ ''V.' - rsrnm- ‘ •&©
na borbo za osvobojenje zatiranih bratov in za uničenje notranjih sovražnikov.
Poslednji je govoril brat Bera Angjelinovič, oblastni čelnik zagrebške Orjune, ena iz najbolj znanih in najbolj priljubljenih osebnosti v vrstah naše organizacije. Njegov govor je bil kratek, a silen po svoji vsebini, kakor vedno.
»Kdo more ustaviti Sokole v njihovem poletu?« je vprašal. »Kdo more ustaviti solnce na njegovi poti? Kdo more ustaviti Orjuno na njenem pohodu?« — »Nihče!« je zagrmelo preko trga iz tisoč grl. »Nihče!... In v to našo vročo, ponosno zavest, da je ni sile, ki bi mogla zlomiti pogum naših vrst in nadvladati našo pravico, je sejal govornik plameneče pozive na neizprosno borbo zoper vse, kar se upira uresničenju nacionalističnega ideala, ter je končal z željo, da bi prapori slovenskih Orjun kmalu zavihrali med zidovjem belega Zagreba grada, na pomoč zagrebški Orjuni, ki je sicer majhna po številu, a se vendar ne plaši nasprotnikov, zaupaje v ne-zmagljivost naše veličanstvene ideje.
»Hočemo! Pridemo!« je zaorilo preko Ljubljane ...
Z veseljem smo opazili, da je s svojega j)kna resno in pazno poslušal vse govore obče spoštovani župnik pri Sv. Jakobu, gospod Janez Barle, dočim smo kasneje, ko je dospel izprevod preko št. Jakobskega mostu, ob Ljubljanici in Gradaščici do Trnovske cerkve, zagledali okna njegovega tamošnjega sobrata hermetično zaprta. Takih zaprtih oken je bilo po Ljubljani še pol tucaja ali kaj; toda ml smo pomislili, da so zaprta okna isto kakor zatisnjene oči in da tisti, ki noče videti, v duhu že strahoma gleda resnico. Blizu je dan, ko bodo ob poti Orjune vsa okna odprta na stežaj in bo sijalo solnce nacionalistične zmage tudi največjemu nejeverniku neodklonlji-vo v obraz!
Revija čet in defiliranje.
Po Emonski cesti je prispela povorka mimo realke na Kongresni trg. Ogromna množica občinstva se je razmaknila k vsem štirim stranicam in naše čete so se razvrstile v četvero&otu. Brata podpredsednik Direktorija in oblastni predsednik sta obšla posamezne oddelke, po-zdravljaje jih s klicem: »Potnozi Bog, junači!«, na katerega so četniki gromko odklikavali: »Bog ti po-mogo!« Po izvršeni smotri je bilo pozvanih dvajset četnikov na sredo četverokota. Brat Niko Bartulovič jim je imenom Direktorija izrekel zahvalo in občudovanje ter jim pripel odlikovanja za njihovo junaško držanje v Trbovljah in drugod.
Odlikovani so bili:
Josip Kukec, Rakek, rdeči zmaj; Lojze Lebar, Bled. zeleni zmaj; Herman Šolar. Ljubljana, zlato odlikovanje; Vlado P o r e -kar. Šoštanj, zl. odi.; Miha Brilej, Trbovlje, zlato odlikovanje; Vlado G a 1 z i n j a , Ljubljana, zlata odlikovanje;	~ ~-
Ljubljana, zlato odlikovanje; N. Lešnjak, Rakek, zlato odlikovanje; N. Arneš, Rakek, zlato odlikovanje; N. Kralj, Maribor, zlato odlikovanje; Mirko Kogoj, Maribor, zlato odlikovanje; Vinko P e -t r i č , Ljubljana, srebrno odlikovanje; N. Pičul in, Ljubljana, srebrno odlikovanje; Slavko Grubišič, Ljubljana, srebrno^ odlikovanje ; Avgust Korbar. Šiška, srebrno odlikovanje; N. Kavčič,
Delniška glavnica: Din EC;QOO.GOO. Rezervni zakladi: ca. DBn tO,OOO.CGO.
Se priporoča za vao v bančno stroko spadajoče posle
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice: Brežic®, Kranj, Ptuj, Celje, Msfiboi, Sa?aj8vo, Črnomelj, Motkovfč, Split, Gorica, Novi Sad, Trst.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Telefon Stev. i £61, 413, 502, 303 in 504.
Maribor, srebrno odlikovanje; Cvetko, Šiška, srebrno odlikovanje ; Radivoj Rehar, Maribor, zeleni zmaj; Slavko Reja. Maribor, zeleni zmaj, Vlado Korbar, srebrno odlikovanje.
Nato je ogovoril četnike zastopnik Dobroveljskega Saveza g. Franjo Peric, ki je z vojniško lapidar-nostjo izebličil istosmernost dobro-voljskega in nacionalističnega po-kreta in pokazal naloge sknpnega dela v dobi, ki je pred nami.
Kot poslednji govornik se je oglasil starosta jugoslovenskih do-brovoljcev, sivolasi borec Aleksander Toman, tovariš Petra Mrkonji-ča. »Ko smo se pred 50 leti borili pod poveljstvom našega nepozabnega kasnejšega kralja v Bosni in Hercegovini, jih ni bilo v Ljubljani 50 ljudi, ki bi čutili tako, kakor čutite danes vi, junaki, in z vami vred vsi tisoči in tisoči, ki vas pozdravljajo. Tako gre ideja nezmagljivo svojo pot. Zaupajte v končno zmago in ne odnehajte; in če bi bilo treba zapečatiti edinstvo Jugoslovenov s krvjo, prelijte jo brez skrbi in brez pomišljanja!«
»Hočemo!« se je razleglo iz grl nacionalistične vojske. Da si nam še dolgo zdrav, sivolasi junak! Tvoje besede ostanejo neizbrisno zapisane v naših srcih!
Po smotri so odkorakale čete proti »Narodnemu domu«, kjer so defilirale mimo praporov in mimo vodstva. Za tistega, kateri ume či-tati misel ljudi na obrazih in čuti v gibih telesa moč duha, ki mu narekuje pot, je bilo to defiliranje višek dneva. »Ni je vojske, ki bi nadkrilila
naše divne četnike!« Ta misel je prešinjala vsakega gledalca. Te plameneče oči, ta obličja, drhteča v krčih svetega fanatizma — komur to ni povedalo, da je Orjuna ne-zmagljiva, neiztrebljiva in neraz* pustljiva, tistemu ni pomoči, preko tistega pojde, kakor v Trbovljah, točno po programu železni pohod naših bataljonov!
Sijajno slavje je zaključila veselica na vrtu hotela »Tivoli«, ki se je začela ob 16. uri popoldne in je trajala pozno v noč, vzlic plohi, s katero nas je iznenadil večer. Vsa zabava je potekla mirno in dostojno, kakor pristoji tako pomembnemu dnevu, ter v znamenju vedre resnobe, s katero je navdajala članstvo in mnogoštevilne goste misel na drage, ki so šli od nas, in na nove žrtve, ki jih je Orjuna vedno pripravljena položiti na oltar Domovine ...
Letošnja proslava Vidovega dne je bila vsem tistim, ki so v minulem letu delali in trpeli za našo veliko stvar, mogočno in nad vse pričakovanje bogato zadoščenje. Uverili se nismo samo, koliko je pridobila s številom, nego tudi, koliko je osvojila src. In zato, bratje in sestre-, čvrsto na novo delo. da bomo mogli slaviti prihodnji Vidovdan v podvojeni jakosti in v zavesti novih, še odločilnejših zmag!____________________
ii zobna pasta sigurno odstranjuje močni
ITO
• t v
tobačni duh iz ust.
Kopirne vloge (platnene in gumijaste)
THE REX CQ., Ljubljana.
Angleško in češko sukno
najmodernejše vzorce, cena jako ugodna, nudi le blagovni oddelek
Drago Schwab, Ljubljana.
Za htevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet.
Parna pekarna Jean Schrey
nasl.
V • t p
1
naznanja, da ima vsak dan večkrat
mizno najiHe m peciva.
Telefon štev. 158.
Kronika.
Kdo napada? Naša organizacija na Lescah razvije 6. julija svoj prapor. Prireditev je dobro pripravljena in bo tudi sijajno uspela v ponos naši vrli organizaciji. To pa seveda ni prav črno-rdeči koaliciji, ki z veliko zavistjo gleda, kako si pridobiva naša organizacija simpatije. 2e takrat, ko je razvila prapor naša blejska Orjuna. smo dokazali, kako so klerikalci imeli pripravljeno tolpo, ki bi nam prapor po razvitju ugrabila. Napadalcem je pa še o
pravem času zlezlo srce v hlače in slavnost se je mirno vršila.
Tako tudi sedaj komunisti in klerikalci celega gorenjskega kota groze, kako nas bodo v Lescah pobili. Nam do danes niti na um ni prišlo, da bi komurkoli razbijali razvitje prapora. Nad nami pa se vrše na-silstva za nasilstvom. Mi že danes vso razsodno javnost opozarjamo na klerikalno - komunistične hujskarije in priprave za napad na Orjuno dne 6. julija. Opozarjamo pa tudi zapeljane plačance, da v Lescah ne bomo dopustili, da bi se na nas streljalo in bombe metalo. Tudi ne bomo trpeli nobenih žalitev naše organizacije. Seveda bi potem zopet bila Orjuna vsega kriva, ko jo bodo napadalci pošteno skupili, kakor je to bilo v Trbovljah.
Slovenčevi pobožni uredniki so še silno daleč za Vodnikovim »Za* dovoljnim Kranjcem«, ki jim je si* cer rdeče namalani svetnik v njih avtonomistični pratki. Venomer zabavljajo in godrnjajo nad do* brotljivostjo te države, ki krmi njih nikdar site želodce in s para* grafi ter z oboroženo silo čuva njih maziljene glave pred sodbo užalje* nega naroda. Mesec dni so nepre* stano napadali, da krademo, ubija* mo in ropamo kot pocestni razboj* niki in da so nastopili v Krajini ča« si, ko ne zadostuje za pot na cesto samo roženkranc, nego pravcati re= volver. In to samo radi Orjuncev! Zgodil pa se je slučaj, da je dobil nek naš prijatelj, ki mu ni vreden najvišji med visokimi okrog Ško« fije odvezati čevlja na nogi, dar, ki ga je zaslužil prav gotovo tisočkrat bolj, kot vsi odlikovani pokrovite*
iji, souredniki in uredniki dragega Slovenca, ki je dvignil radi tega za vsakega poštenega Slovenca sramoten krik, da se s tem zapravi lja narodna imovina. Ej, jezuitje_, za boga povejte nam, kako naj mi Orjunaši živimo, da bomo odgo* varjali zahtevam vaše morale?i Krasti ne smemo, dajati nam sma< trate za greh, služiti nas ne pustite, ker nas mečete iz služb in nas ne* prestano denuncirate pri vladi, naj nas odslovi iz državnih uradov. Od česa naj živimo? Od božje milosti in vašega licemerstva, hinavski po* božnjaki! Poznamo se, saj Vam je ušel nekoč preko ust klic: »Pogine naj pes!« In to je krščanska ljube* zen?
Kako škoi Jeglič časti ugledne svoje duhovne brate. Nedavno je prišla k škofu narodna dama s pozivom. naj vstopi v »Jadransko' stražo«. Škof najprej ni hotel prestopiti in si je dal predložiti pravila. Pri drugem obisku pa je vprašal za ime predsednika. Ko mu je dama: povedala, da je to častiti don Juraj Biankini, je škofa kar zona oblila, »Uh, uh, ta fašist, ta fašist,« je dejal, pa se je dal končno vendarle pregovoriti in plačal ustanovnino.
Polovična vožnja je udeležni-1 kom proslave razvitja prapora v: Lescah dovoljena! Vozni listki (celi!) se ob izstopu ne oddado. ker, bodo veljali za nazaj, proti običajne-* mu potrdilu, da se je potnik udeležil proslave.
Naročajte „Pobedo“!
K
ILOGRA
SlMMila giaieoa ia iedustrijsKa d. d.
Tel. Inter. 180.	Tel.	inter.	180.
Ha pisna UBIJAM, Spodnja Sla,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, ,8ilo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
3:
Je najmodernejše urejena In IzvrSuje vsa tiskarnlSka dela od naJprlprostejSega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica Šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za 6snovne šole In srednje Sole. Risanke, dnevniki in beležnice.
mm.
Inserirajte v ORJUNI!
Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov In dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Istotnm se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroš ki vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
1
i—I
Stroški pri vporabl bencina I
Vozi brez bencina!
Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generatorjem!
Vozi z ogljem!
mm imiimmi g ■■■ih iiiimi|
Meraklj
s
1
m m m a
I
I l
j
baree, mastila, Sake, kit, klel, emajle, Žo-piže in zaSamžewo
glisti fimež
najboljše vrste nudi tovarna
Medic-Zankl
d. z o. z.
Maribor Ljubljana Novi sad
ptdrnžnica.	centrala.	skladišče.
večja množina, se proda pri upravi lista.
m
I
I
I
C
Tovarne: UUBLJANA-HEDVODE
IVAN ZAKOTNIK
mastni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Te!. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene atavbe,
ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
Predno kupiš, si izložbo
A. Šinkovic
K. SO
Prodaja do konca seca z 10 do " popustom,
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24.
Telefon štev. 560.
Strolkl pri vporabl oglja I
PETER KOZINA & Ko,
Najnovejši izdelek ORIGINAL goodvear weltshoe za gospode. -- Za dame lahke galanterijske čevlje najboljši kvalitet v najmodernejših oblikah. -- Izdeluje sedaj tudi higijenične čevlje za otroke.
Prodaja na malo in veliko:
v Llubliani:	Podružnica:
ZAGREB Račkoga ulica broi
Breg štev. 20, Aleksandrova cesta 1» Prešernova ulica (Seljak).
Lastnik inž. Fer/a0 Kranjec..4*
v 'V, sfe'
Hiška Učiteljska tiskarna x tJubijanj, /'
.V'V V 'i/ V V V <
Odgovorni urednik VL J. Galzinja.