v Današnja št&viJSta 1'SO Din. Štev. 273. ¥ Uuhfian!, v riedello 23. decembra 1923. __________/ . -................................ Poštnina v gotovini. Leto L ________________________-ir Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeijke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12- -, inozemstvo Din 22‘ Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „NovostNLjubljana“. UPravnlštvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Širša rekonstrukcija vlade? Se ima izvesti po božičnih praznikih. Današnja številka ©hsaga 10 strani. (Radikalski Glasnik.) Evropa in Amerika Vsa prizadevanja evropskih politikov so imela do danes le malo uspeha pri težavnem delu sanacije po vojni zrahljane Evrope. Vedno nanovo se porajajoči politični in gospodarski konflikti so pretvorili Evropo v nekako bojišče in onemogočajo hitro in uspešno sanacijo. Svetovna vojna je sicer že končana, po njenem zaključku pa se vrši srdit gospodarski boj, da se vzdrže in povečajo vojne pridobitve. Evropa, ki je še vedno osredje svetovnih interesov, trpi na vojnih posledicah in pa morda še huje radi sedanjega boja. Svetovna trgovina je ovirana in dokler ne bo ozdravljena Evropa, bo čutil posledice ves svet. Glavno prizadevanje vseh treznih politikov bi moralo biti, doseči čimprejšnjo sanacijo. Pri tem delu pa mora pomagati vse, kar je interesirano na ureditvi razmer. Tako v prvi vrsti Amerika, oziroma njen glavni faktor, severoameriške Zedinjene države. Potreba sodelovanja bogate Amerike pri tem velikem sanacijskem delu je brez-dvomna. Vprašanje je, če Amerika to potrebo uvideva in če je voljna, pomagati Evropi na noge. Amerika je kazala pred nekaj časom veliko več zanimanja za evropske razmere, kakor pa ga kaže sedaj. Vsaj na prvi pogled se zdi tako. Kajti Američani so dobro vedeli, da bo trpelo radi orga-ničnih zvez v svetovni trgovini tudi njihovo gospodarsko življenje, dokler se svetovno gospodarstvo ne spravi v pravi tir. Zato so spočetka pokazali Amerikanci zelo veliko volje do aktivnega sodelovanja pri delu za sanacijo Evrope. Zavest, da je od te sanacije odvisna tudi ureditev njihovega lastnega gospodarskega življenja in da bo podana šele tedaj možnost res velikega in uspešnega napredka, ne more biti v Ameriki danes nič manjša, kakor je bila pred dobrim letom. In vendar se zdi, da se je zanimanje Amerike za Evropo zadnji čas močno ohladilo, da hoče iti Amerika svoja pota. V resnici pa ni tako. Prebivalstvo Zedinjenih držav želi danes ravno tako, kakor je. želelo pred letom, da se uredijo gospodarske razmere v starem svetu in da se zopet poživijo medsebojni odnošaji. Zlasti inteligenca zastopa te težnje ter jim skuša pripomoči do čimprejšnje zmage. Gotovo bi imela ta prizadevanja danes že krasne uspehe, če bi Evropa sama deloma ne zakrivila, da so se razmere nekako zasukale. Mesto vztrajnega in požrtvovalnega dela za hitro gospodarsko obnovo kontinenta so se pojavila v Evropi stara sovraštva, ki jih je nacijonalna prenapetost v največji meri razpihala. Zatiranje narodnostnih manjšin in pa težnja uveljaviti v čim svetlejši luči lastno narodnost, sta oživili medsebojno naci-jonalno prerivanje, kar bi zopet moglo privesti do konfliktov. Tako je postala Evropa v miru novo bojišče, ki sicer še ni krvavo, ki pa more kmalu postati. Tega pa solidni Amerikance ne more razumeti. Mesto treznega in tako zelo potrebnega gospodarskega dela — brezplodno in skrajno nevarno politično eksperimentiranje, to ni pravilno in tudi ne more imeti dobrih posledic. Dober gospodar pa ne bo investiral v podjetje, o katerem dvomi, če bo imelo uspeh, prav ničesar. In Amerikanci so dobri gospodarji! Toliko je Evropa pač sama kriva, da so se navidezno ohladile simpatije Amerike za njo. Na drugi strani pa moramo tudi pritrditi, da ne izraža vlada Zedinjenih držav volje ameriškega prebivalstva s svojim postopanjem napram Evropi. Ona zastopa pi-edvsem interese male skupine veleindustrijcev in velekapitalistov, ki uravnavajo svoje delovanje v smeri trenutne konjunkture in d°segajo dan za dnem, da zasleduje vjada politiko, ki je ugodna zanje. Zato Pa tudi danes oficijelna Amerika ne ka-že več tiste agilnosti z ozirom na Evropo. kakor jo je pokazala sprva. khod je samo eden. Evropa mora poskusiti, urediti svoje razmere sama. Vodilni evropski politiki morajo opustiti vse, kar ta moglo dovesti do konfliktov, in storiti vse, kar bo pospešilo sanacijo. Tedaj pa bo tudi pritisk narodne voli* ÄrisiUi ameriško vlado, da spre- Beograd, 22. decembra. (B) Vprašanje rekonstrukcije vlade še vedno zanima politične kroge. Radikali zatrjujejo, da bo rekonstrukcija omejena le na dva ministra in sicer samoi, če bi ministra dr. Jankovič in Uzunovič ne preklicala ostavke. Z druge strani se izve, da hoče g. Pašič pri tej priliki izvršiti širšo rekonstrukcijo kabineta. G. Pašič baje že sedaj sondira teren za re- Beograd, 22. dec. (Z) Finančni odbor je imel danes dopoldne sejo, ki se je začela ob 9. in je bila zadnja v letošnjem letu, ker je končal svojo nalogo. Danes je razpravljal o državnih dohodkih novega proračuna za leto 1924, in o finančnem zakonu. Pred prehodom na dnevni red je zahteval demokrat dr. Š e č e r o v, naj pojasni finančni minister nekaj amande-mentov. Finančni minister dr. Stojadino-v i č je izjavil, da znašajo poviški vsega skupaj okrog 120 milijonov dinarjev. Zato se bodo, da se pokrije primanjkljaj, zvišali dohodki iz taks za 100, iz tobaka pa za 20 milijonov dinarjev. Dr. Šečerov je odgovoril na izvajanja ministrova, nakar je govoril k stvari posl. Pušenjak (SLS). Potem je povzel besedo finančni minister dr. S t o j a d i n o v i č in je odgovoril demokratu dr. Šečerovu. Rekel je, da je zakonski načrt o neposrednih davkih sestavljen, da pa še ni mogel priti pred parlament, ker je finančni odbor preobložen z delom. Zakon bo popolnoma izdelan tekom skupščinskih praznikov in se predloži potem ministrskemu svetu, da o njem razpravlja. V novem proračunu ne bo več takozvanega deviznega fonda, ki je sedaj znašal približno 10 milijonov dinarjev in v katerega so se stekale vsote kot globe za razne devizne prestopke. Državni dohodki so se zvišali pri taksah od 650 na 660 milijonov dinarjev, pri vodarinskih taksah od 156 na 160 milijonov, pri tobaku od 1530 na 1600 milijonov din., dočim se je davek na poslovni promet znižal od 250 na 200 milijonov. Dohodki šumarskega fonda so se zvišali od 20 na 30 milijonov dinarjev. Postavka o dohodkih v Sloveniji se je zvišala od 42,630.650 dinarjev na okroglo 70 mili- Beograd, 22. dec. (Z) »Novosti« prinašajo danes vest svojega dopisnika iz Zagreba, ki je imel razgovor z upliv-nim italijanskim diplomatom, vračajočim se iz Budimpešte v Rim, ki se je za nekaj ur ustavil v Zagrebu. Ta Italijan pozna dobro naše razmere, posebno pa od-nošaje Stjepana Radiča do države, ker je zaposlen pri politični ekspanziji Italije na Balkanu in v Srednji Evropi. Kot tak je bil v ožjih stikih z Radičem in njegovim hrvatskim odborom. Zato je bilo njegovo mnenje o Radiču zelo zanimivo. Ta italijanski diplomat je rekel, da ni v Italiji resnega parlamentarca, ki bi mogel verjeti Radiču in se spustiti z njim v kako resnejšo politično akcijo. On in nekaj Italijanov, ki stoje blizu vladnim krogom, kakor tudi nekateri angleški politiki, prijatelji Madžarov, so prišli v stik z Radičem v svrho politične kombinacije, v kateri bi poleg Italije sodelovala tudi Madžarska. Danes je Radič propadel že na vsej črti. Najza-grizenejši sovražniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev nimajo zaradi njegove neresnosti poguma, da bi stopili % Radičem v kakršnekoli zveze. Znano je, meni svoje stališče, da ne bo več izraz teženj nekaterih posameznikov, temveč da usmeri svojo politiko tako, kakor to želi večina prebivalstva tembolj, ker bodo tedaj tudi interesi teh posameznikov drugačni. S tem pa bo že storjen Prvi odločilnejši korak k sodelovanju Amerike in obema kontinentoma gotovo ne bo težko, rešiti problem sanacije j evropskega gospodarstva. Šele tedaj pa se bodo povrnile zopet normalne raz« I mere. konstrukcijo, ki jo je pričakovati takoj po božičnih praznikih. Kakor se govori, bi imela rekonstrukcija vlade v glavnem namen, da se reši hrvatsko vprašanje. Vladni krogi sodijo, da se bo našel izhod za rešitev tega vprašanja, ne da bi bilo treba spreminjati ustavo. Na kak način naj ta se to izvedlo, o tem se sedaj ne govori. letu sredi januarja. Jonov dinarjev. V Bački in Banatu so se zmanjšali dohodki od 100 na 50 milijonov. Iz tega se vidi, da so se državni dohodki znižali za 130 milijonov dinarjev. Radi povišanja nekaterih proračunskih postavk, tako za poljedelsko ministrstvo za 120 milijonov, znaša celotni povišek proračuna 122 milijonov dinarjev. Po govoru ministrovem 'je prešel finančni odbor h glasovanju in ie bil državni proračun glede dohodkov sprejet s 15 proti 10 glasovom. Na vrsto je prišla razprava o finančnem zakonu. Pred prehodom na dnevni red je izjavil finančni minister dr. Stojadinovič, da si rezervira pojasnilo o prvem in zadnjem členu, ki govori o početku proračunskega leta in ki naj bi veljal za dobo od 1. .aprila 1924 do 31. marca 1925. Demokrat dr. Sečerov je stavil nekaj opazk k finančnemu zakonu glede povišanja kredita ministrskemu predsedniku in k zaporni kazni za tihotapstvo. Zahteval je, da se razveljavi naredba o južni železnici. Za njim je povzel besedo finančni minister dr. Stojadiuc”č. Rekel je, da sprejme vse kredite ministrstva za poljedelstvo in vode, ki bodo predloženi, toda z omejitvijo, da se po praznikih vzame stvar še enkrat v razpravo. Zatem je finančni odbor glasoval o finančnem zakonu, ki je bil sprejet z večino glasov. Finančni odbor ima sedaj le še razpravljati o izpreminjevalnih predlogih ministra za poljedelstva in vode, ki se nanašajo na 121 milijonov dinarjev. O tem se bo debatiralo na eni prihodnjih sej po praznikih. Prihodnja seja finančnega odbora se vrši sredi mesca januarja 1924, dva ali tri dni pred sejo narodne skupščine. da je bil hrvatski odbor v resnici le Radičeva agentura. Ko se je sklepala ra-pallska pogodba, je poslal Radič dr. Trumbiču pismo, v katerem je desa-vuiral delovanje tega odbora. To pismo se je sestavilo v stanovanju zobnega zdravnika dr. Paveliča, pri katerem si je Radič, ko se je povrnil iz zapora, zdravil zobe. »Vedeli smo prav dobro,« je nadaljeval italijanski diplomat, »da je Radič ustanovitelj tega hrvatskega odbora in da je bil z njim v stalni zvezi, še več, da mu je stalno dajal direktive. To je potrdil tudi Predavcu in dr. Mačku, prvakoma hrvatske republikanske seljačke stranke, neki emisar italijanske vlade, ki je imel delj časa z njima razgovore, katerih sem se udeležil tudi jaz. Ta Radičeva nestalnost in neresnost je razburila nas vse, ki smo bili z njim v zvezi, in od tega časa dalje mu ne verjame nihče nič več. Nasprotno, na njegovo početje gledajo vsi z nezaupanjem, ker ie vsakomur znano, da bi Radič upropastil vsako akcijo ravno tako, kakor je ugonobil svoje ljudi, ki jih je poslal v inozemstva« VOJNI ODMEVL B e o g r a d, 22. decembra. (B) Prestaro objavlja: Glede na vest »Trgovinskega Glasnika« od 21. t. m« ki se nanaša na odškodnino 300 milijonov levov za bolgarske rekvizicije v Srbiji, smo pooblaščeni izjaviti, da se ministrstvo zunanjih zadev in finančno ministrstvo dosedaj še nista dogovorili o načinu uporabe. Zato tudi ne odgovarja resnici trditev, da oškodovane osebe ne bodo dobile nobene odškodnin e- z Romunijo Debata v romunskem parlamentu. Temešvar, 22. dec. (Z) »Temes-varer Zeitung« prinaša poročilo o debati v romunski zbornici povodom ratifikacije konvencije o razmejitvi med Romunijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Govorili so poslanci Sever, Bozu in Lupu, ki so naglašali kvarne posledice, ki bodo izvirale iz konvencije o razmejitvi za one prebivalce, ki stanujejo na eni strani meje, a imajo svoja posestva na drugi. Poudarjali so tudi dejstvo, da bodo vsled nove meje nekatere občine razkosane na dva dela. Govorniki so izjavili, da ne zadovoljava razmejitev ne Srbov in ne Romunov in tudi ne Nemcev. Dejali so, da niti kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev niti Romunija nista podpisah sevreske mirovne pogodbe. Ako bi pomenil sprejem konvencije priznanje sevreske pogodbe, potem smatrajo, da je za Romunijo nesprejemljiva. »Povedati je treba,« so izjavili, »da smatramo mi Romuni banatsko vprašanje za definitivno rešeno šele tedaj, ko se povrne k nam Vršac«. Zbornica je sprejela govore z burnim ploskanjem in odobravanjem. Odbor »Združenih slovenskih političnih strank, narodnih in kulturnih organizacij v Mariboru« priredi danes 23. decembra ob pol 11. uri veliko ljudsko manifestacijo na Slomškovem trgu (ob slabem vremenu v Narodnem domu) proti protežiraniu nemškega življa v mariborski oblasti. Somišljeniki in pristaši NRS, udeležite se brezpogojno te manif*« stacije in dokažite svojo narodno z*» vest s protestom proti protežiranju nemškega življa v Sloveniji I Nova faza političnega položaja na Grškem. ^ Pred povratkom Venlzelosa. Atene, 22. decembra. (B) Listi ugotavljajo, da političen položaj prehaja v novo faza Pokret, da bi se Ve-nizelos vrnil, se je od včeraj razširjal tudi na vojaške lige v Atenah in provinci, ki so prav posebno vztrajale na tem, da se kralj odstrani. Da bi zagotovili povratek normalnih razmer, so častniki sklenili, poslati Venizelosu poziv in ga zaprositi, da pride v Grčijo, kjer bi prevzel oblast ali pa uredil notranji položaj, pri čemer ta imel popolnoma proste roke. Vojaške lige se za-vejejo, da se Po Venizelosovem povratku razidejo in da se ne bodo več ume-šavale v politiko, temveč se posvečale izključno vojaškim dolžnostim. Lige so v tem zmišlu Venizelosu že brzojavile. Razen tega so mnogoštevilne skupine liberalnih poslancev, med njimi zlasti ministrski predsednik Gonatas, poslale Venizelosu brzojavke, v katerih so mu In ¥@nd@r so $e našli... Beograd, 22. decembra. (Z) »Tribuna« piše: Po kajenju radikalom je odpotoval predsednik jugoslo-venskega kluba dr. Korošec v Zagreb, kjer se sestane z radičevci in jim obrazloži svoje načrte o sodelovanju z demokrati in spahovci, s katerimi namerava vreči sedanjo radikalno vlado. Dr. Korošec se je odpeljal iz Beograda z obljubo demokratov, da bodo vsi pristali na program dr. Voje Marinkoviča glede avtonomij. To pa pomeni toliko kot revizijo ustave. Po zatrjevanju demokratov in njihovega časopisja bi s programom o avtonomijah soglašali razen demokratov tudi spahovci in zemljoradnik!. Vendar pa demokrati nočejo objaviti tega programa In tajnega dogovora med dr. Korošcem in demokrati, da onemogočijo Radiču povratek v domovino. Oni so veseli, da so dosegli z dr. Korošcem sporazum proti Radiču. Hvaliti so se začeli, da bodo potolkli Radiča z enim njegovih sodelavcev. S sporazumom pa je najbolj zadovoljen dr. Korošec sam, ker upa, da bo v Radičevi odsotnosti lahko razbil njegove vrste in spravil njegove pristaše na svojo stran. Dr. Korošec bo začel izvajati svoje načrte proti Radiču s tem, da bo skušal nagovoriti njegove pristaše, naj pridejo v Beograd na sporazumno delo z najnovejšimi avtonomisti. Tako upa diskreditirati ra-dičevske poslance pred volitvami. NOV RADIKALSKI LIST. Beograd, 22. decembra. (B) »Beogradske Novosti« pišejo: Mihajlo Ranković, Dodič. Kovačevič in še drugih sedem politikov je sklenilo, da začno izdajati list »Smotra«. Radikali pravijo, da s tem sklepom soglaša glavni odbor stranke in da bo list služil za okrepitev radikalne stranke. Utemeljitelji lista pa izjavljajo, da ga začno izdajati za to, da bodo branili sebe in | grajali vse ono. kar je obsodbe vredno. čestitale na uspehu pri volitvah In ga prosile, da pospeši povratek v Grčijo in prevzame oblast. Odposlanstvo, ki je bilo izbrano na zborovanju od 2. decembra, je včeraj odpotovalo v Pariz, dal pozove Venlzelosa k povratku v domovino. Odposlanstvo je neslo s seboj pismo polkovnika Plastirasa, v katerem so Venizelos obvešča o volilnih izidih in v katerem se naglaša preokret javnega mnenja. Hkratu se v pismu utemeljuje potreba za nujen povratek Venlzelosa» Atene, 22. decembra. (B) Polkovnik Plastiras je izjavil dopisniku »Mati-na«, da je Francija vsem Grkom ljuba. Rekel je, da so vojne vlade poskušale utrditi omajani grški prestol in se pri tem opirale na Nemčijo. Danes je Grčiji mogoče ohraniti na Balkanu ravnovesje. Plastiras odide iz Grčije in se nastani v Parizu, brž ko bo sestavljena nova vlada. Iz Hemšije. B e r 1 i n, 22. dec. (W) Državni pred» sednik je v skladu s predlogom državnega odbora imenoval valutnega komisarja in dosedanjega bančnega ravnatelja dr. Schachta za predsednika Državne banke. Dr. Schacht pa obdrži še svojo funkcijo kot državni valutni komisar. Berlin, 22. dec. (W) Na današriji seji centralnega odbora Državne banke se je Državna banka odločila, da ustavi vsako dovoljevanje kreditov v rentnih markah, kakor tudi v papirnih markah na drugačni podlagi kakor na podlagi stalne vrednosti. Berlin, 22. dec. (K) Kakor poroča »Die Zeit«, se je francoski ministrski predsednik k predlogom, ki jih je stavila Nemčija zaradi nove zasedbe veleposlaniškega mesta v Parizu, izjavil, da bo v najbližjem času mogoče računati z imenovanjem nemškega veleposlanika v Parizu in nemškega poslanika v Bruse-Iju. O vprašanju oseb še ni padla odio-čltev. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: ob 3. url pop.: 2X2 = 5: ljudska predstava. — Ob 8. url zvečer/ »Mogočni prstan«. Izv. Opera: »Tosca«. Izv. Slov. marlkmetno sled.: »Gozdni kralj Lavrin« — ob 15. la 18. uri. Kino Matica: »Otroci bede«. Kino Tivoli: »Burke s Harroid Lioy-dom«. Kino Ideal: »Volkodlak« — otročja igra »Babi peggy». Kino UubU. dvor: »Tragedija ljubavi« - II. del V Cella: Mestno gledališče: »Nebesa aa zenUfc V Mariboru ( Narodno gledišče: LumpaciJ Vagabund Izven. Premijera. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rim-'i cesti In Leustek url Zmajskem mostu. Zadnja sela finančnega odbora. Maina mirne ministra. Prihodnja seja v novem Radič v italijanski luči. Senzadjonairca izjave ifaSifanskega diplomata Opoziciia na Češkoslovaškem in pri nas. V četrtek je bilo končano predbožično zasedanje češkoslovaškega parlamenta. To delovanje je bilo eno najplo-donosnejših parlamentarnih delovanj; njegovi sadovi so vidni povsod. Država Je dobila trdne temelje, oziroma si je že obstoječe še učvrstila. Čehoslovaki so narod pozitivnega dela. Ne strašeč se tnida, so pričeli graditi od spodaj in danes imajo lepo, ponosno stavbo, na katero zre z občudovanjem in ponosom ves svet. Pri svojem delu so pokazali Čehoslovaki lastnosti, ki jim zagotavljajo še mnogo večje uspehe. Kadar je šlo za državo, tedaj Cehošlovak ni poznal niti omahovanja, niti sentimentalnosti. Interes skupne države mu je bil nadvse; vedno je imel pred očmi močno narodno državo, ki stoji na krepkih gospodarskih temeljih. Ta državljanska zavest je postala kmalu lastnina večine. Njen učinek v pozitivni smeri ni izostal; ravno sedaj končano parlamentarno zasedanje izkazuje velik plus, ki je plod te zavesti. Ta Plus pa je preorijentiranje češkoslovaških opozicijonalnih strank. V istem parlamentu, kjer je opozicija tako rada še nedavno vzbujala pozornost svojih volilcev in pa zunanjega sveta s surovimi nastopi, razbijanjem in razgrajanjem, v istem parlamentu je opozicija uvidela, da taktika samoglavega onemogočanja delovanja večine ni pozitivno delo, ne more imeti uspehov in ne koristi nikomur. Radi tega opozicijonalne stranke niso več otežkočale delovanja večine; kajti, da deluje vlada v duhu naroda, so poučile opozicijo tudi občinske; volitve. Ce primerjamo naše opozicijonalce s češkoslovaškimi, vidimo, da je med njimi velikanska razlika. Naša opozicija Ima samo eno težnjo — vreči vlado. Ker tega ne zmore, ji skuša onemogočiti njeno delovanje. Pri tem se ne ozira na nobeno stvar. Brez pomisleka gre svo-jeglavno svojo pot, tudi če je spoznala, da hoče vlada pravilno. To je vseeno, čim hoče nekaj vlada, tedaj je že samo to za opozicijo znamenje, da mora biti proti. Del naše opozicije je šel celo tako daleč, da je ostal kratkomalo doma. S tem sicer ni dosegel prav ničesar, toda svojeglavnost in slepa zagrizenost mu veleva, da svoje taktike ne izpre-meni. Kakor bi je tudi ne izpremenil, če bi bil imel ta del večino in bi spoznal, da je na napačnem potu. Tudi Čehoslovaki imajo v svojem parlamentu nekaj podobnih politikov. Toda njihovo delovanje je našlo svojo obsodbo v treznem duhu češkoslovaškega naroda, ki smatra vse te ljudi za sovražnike republike in izdajalce —. Kaj Pa so podobni opozicijonalci v našem parlamentu? Velik del našega naroda jim je že povedal, da so sovražniki države in izdajalci; toda Hidi ostali del naroda se bo uveril o tem in bo izrekel nad izdajalci zasluženo obsodbo. Pristopajte k „Sokolski Matici“! Slovenci! Ko praznujete vesele iožične praznike, zmrzujejo in gladujejo v daljni Vestfaliji družine slovenskih rudarjev. In kar je najhujše, je to, da nimajo nobenega upanja, da se njih obupno stanje v doglednem času izboljša, če se jih ne spomni v največji nesreči njihova domovina. Vedno odprte roke je imel slovenski narod, kadar je bilo treba pomagati bratom v nesreči. Nemogoče je, da bi ta pregovorna dobrosrčnost slovenskega naroda izumrla in zato vemo, da bodo upi vestfalskih Slovencev v pomoč domovine uresničeni. Akcijski odbor za pomoč vestfalskih Slovencev poživlja zato vso slovensko javnost, da stori vse za rešitev vestfalskih Slovencev iz njihovega obupnega položaja. Ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi glad in mraz morila slovenske družine zato, ker njih očetje ne morejo v sled boja dveh velikih narodov najti dela. Pomagati pa moramo takoj in v zadostni meri. Zato priredi Akcijski odbor dne 2. januarja 1924 Dinarski dan. Vsak Slovenec, vsaka Slovenka naj ta dan daruje za vestfalske Slovence en sam dinar in desettisoči rudarjev in njih rodbin bo obvarovanih pred najhujšim. Po vsej Sloveniji na; se osnujejo posebni odbori za prireditev Dinarskega dne, da bo tako preskrbljeno, da bo v resnici vsa Slovenija sodelovala pri Dinarskem dnevu. Vse zlnane prispevke pa je nemudoma poslati na Jugoslavensko Matico, Ljubljana, Pred ško-iiio 21-1, s pripombo, da je denar poslan za vestfalske Slovence. Ponos človeka je, da pomaga bližnjemu, Sveta dolžnost Slovenca pa je, da je bratu po krvi in jeziku, če je v sili, siguren podpornik. Ta podpora je jamstvo za solidarnost naroda tudi v najtežjih trenutkih, solidarnost naroda pa je zalog za ohranitev naše državne samostojnosti. Zato smo uverjeni, da bo naš klic povsod sprejet toplo in da bo uspeh Dinarskega dne blesteč dokaz slovenske zavednosti in požrtvovalnosti! V Ljubljani, 22, decembra 1923. Deržič Ivan za NSS, Dr. Korošec Anton, minister n. r., za SLS, Pucelj Ivan, minister n. r., za SKS, Dr. Vladimir Ravnihar za NNS, Dr. Niko Zupanič, minister n. r. za NRS, Dr. Gregor Žerjav, minister n, r., za JDS. Novosti iz Primorske. — Kmetijske potovalne šole na Goriškem. Na Goriškem so vpeljali zopet potovalne šole. Podravnatelistvo teh šol za go-riški. krminskl in kanalski okraj se bo nahajalo v Gorici. V Ajdovščini, Tolminu in Cer-vinjanu pa bodo pododdelki. Za Brda in Vipavo so poskrbeli tudi za poseben sadiarski oddelek. Seveda bodo imeli vsi ti oddelki svoj pomen in dosegali svoj namen le tedaj, če se bodo vršila predavanja v domačem jeziku. — Nov furlanski prefekt. Odvetnik Pl- senti, ki je ftinkcijoniral kot furlanski prefekt, je imenovan za generalnega vojnood-Škodninskega intendanta za vse tri Benečije. Na niegovo mesto je imenovan komisar, likvidator goriške dežele Guido Neu-cettl, katerega primorsko ljudstvo že pozna in doslei še ni doživelo z njim še preveč žalostnih izkušenj. Dri nameščenci, p©!©?1! Dr. Žerjavu se ježe lasje, ko le misli na to, da bo na vsak način šel po vodi še edini demokratski mandat — poslanca prof. Reisnerja. Zato je naročil svojim agentom, da napno zadnje moči, samo da kako rešijo ta preostanek nekdanje slave. Posl. Reisner bi moral namreč na podlagi pakta med NNS in JDS ob novem letu odložiti mandat v korist dr. Ravniharju, ker je pragmatika za drž. nameščence uzakonjena. Seveda bi to radi demokrati preprečili za vsako ceno. Dr Žerjav si je torej izmislil lep »trik«; Državni nameščenci naj sami odločno zahtevajo, da Reisner ostane! Zato je povabil k sebi svoje podrepnike, jim obljubil zvezde z neba ter naročil, da naj gredo po svojih organizacijah — vsi so namreč v strokovnih organizacijah drž. uslužbencev demokratski eksponenti — ter med uslužbenstvom propagirajo zahtevo, da naj vse njihove organizacije posredujejo pri dr. Ravniharju ter nanj vplivajo, da pusti prof. Reisnerju mandat do »končne rešitve uradniškega vprašanja«. — Ta »akcija« se je včeraj že pričela. »Širiti« jo skušajo znani uradniški kričači JDS, ki za uslužbenstvo še nikdar niso nič storili, pač pa mu mnogo škodili, posebno nižjim nameščencem. Sicer nam ni znano, kaj bo storil dr. Ravnihar na intervencijo pretežne manjšine demokratskih drž. nameščencev, in to je končno njegova in pa zadeva NNS, vendar izgleda zelo čudno in drzno, da hoče peščica demokratov zastopati celokupno nameščenstvo. Javni uslužbenci tudi niso pozabili, da so svoj čas pustili ravno demokratski poslanci svojega kolego Reisnerja — če je takrat v resnici hotel kaj napraviti za uslužbenstvo — naravnost na cedilu. (Dosegel je vsled tega edino zloglasno maksimiranje!) Sedaj pa naj izigrani uslužbenci z Reisnerjem «vred rešujejo skrahirano demokratsko bratovščino!... Lepa obletnica. 20 LET AVIJATIKE. 17. decembra 1903. je stroj, ki je bil težji kot zrak, prvič zapustil zemljo, se dvignil v višino in se po poletu dvanajstih sekund spet spustil nazaj na tla. Naravno se je zgodil ta čudežni dogodek v Ameriki, v Kitty Hawk-u. Prvi letalni stroj, ki je letel, je bil biplan in sta ga sestavila dva mehanika, brata Wright, ki sta imela v malem mestu Zedinjenih držav prodajalno, v kateri sta prodajala kolesa. Avijatika si je od takrat sem priborila tako mesto v sodobnem življenju, da bi si človek mislil,' da sanja, če primerja prve malenkostne poskuse z današnjim napredkom. Pred dvajsetimi leti je velika množina ljudi trdila, da je edino z vzgonom plina mogoče dvigniti se v zračne višine. Predhodnike avija-tike, pa naj se že imenujejo Kress, Ader, Orville in Wilbur Wright ali Bleriot, moramo občudovati predvsem radi vztrajnosti, s katero so zasledovali svoje cilje vkljub vsakdanjim neuspehom, ki so se neprestano ponavljali, vkljub norčevanju množice, ki ni imela razumevanja za njih trud, iz katerega bi Iz promtnep Življenja. ^FPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 8. url zvečer. ^Nedelja 23. dec. ob 3. uri popoldne: 2 2 = 5; ljudska predstava; ob 8. url zvečer; Mogočni prstan. Izven. Pondcijek 24. dec. Zaprto. _ Torek 25. dec. ob 3. uri popoldne; Pe-terčkove sanje; mladinska predstava; ob 8. uri zvečer; Osma žena. Izven. Preda 26 dec. ob 3. uri popoldne: Pc-terčkove sanje. Izven. Ob 8. uri zvečer: Hamlet. Izven. Četrtek 27. dec. Nju. Red B. Petek 28. dec. Osma žena. Red E. Sobota 29. dec. Mogočni prstan. Red F. ^Nedelja 30. dec. ob 3. uri popoldne: Pe-ierčkove sanje. Izven. Ob 8. url zvečer: Nju. Izven. r-ondeliek 31. dec. Zaprto. Torek 1. januarja, ob 3. url popoldne: Mogočni prstan. Izven. Ob 8. uri zvečer: Oattes bomo tiči. Izven. Opera: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nedelja 23. dec. Tosca. Izven. Pondeljek 24. dec. Zaprto. Torek 25. dec. Gosposvetski sen. Izv. Sreda 26. dec. Aida. Izven. Četrtek 27. dec. Janko In Metka; mladinska predstava. Petek 28. dec. Notredamski zvonar. Red C. Sobota 29. dec. Tosca. Red D. Nedelja 30. dec. Zapečatenci-Schicchl. Izven. Pondeljek 31. dec. Zaprto. Torek 1. januarja. Notredamski zvonar. Izven. — Dramske predstave o božičnih praznikih. Na sveti dan popoldne in na Štefanov dan popoldne bosta v drami dve mladinski predstavi. Ponovi se Pavla Goiie Ijubeznii-va in v prejšnjih sezonah popolnoma uspela mladinska igra »Peterčkove poslednje sanje«. Začetek vsak dan ob treh popoldne. Na sveti dan ob 8. uri zvečer se igra francoska veseloigra »Osma žena« z gospo Na- blocko, g. Putjato in g. Rogozom v glavnih vlogah, na Štefanov dan ob 8. uri zvečer Pa »Hamlet« z gospodom Rogozom v naslovni vlogi. Prihcdnia dramska noviteta bo Galsworthyja tragikomedija »Golobček«, katere prvo dejanje se vrši o božiču. Vsebina te tragikomedije obdelava današnjo družbo izgubljenih in tistih, ki iih hočejo spreobrniti. Avtor je našemu občinstvu znan po svoji izborni drami »Borbi«, ki se je vprizariala v prejšnjih sezonah. Nadalje pripravlja drama »Beneškega trgovca« (Shakespeare) in »Cezarja in Kleopatro« (Schaw). — Slovenska opera o božičnih praznikih. Na sveti dan zvečer ob po! 8. url vprizori se izvirna narodna opera Risto Savina. »Gosposvetski sen«. Vlogo Dušana poje g. Zupan. Kneza Bernarda g. Sowil-sky, Otokarja, kralja češkega, g. Pugelj, Molmlija dr. Rigo, oba kmeta g. Banovec in g. Debevec, Juto, hčerko češkega kralja, ga. Lewandovska, kneginjo ga. Smolen-ska, grofico Andeško ga. Borova, njeno hčer Margareto ga. Rewiczeva. Opero dirigira g. Balatka, režira pa g. Šest. Na Štefanov dan sc poje opera »Aida« pod taktirko h' režijo opernega ravnatelja g. Rukavine. Zasedba je sledeča: Aida — gna. Zikova, Amncris — ga. Borova, Ramfis — Betetto, Radames — Šimenc, Amonasro — Cvejič, ii-— Pugelj In sel — Mohorič. Stariše in , jino, Pa opozarjamo na prvo operno mladinsko predstavo, ki se vrši v četrtek, dne 27 t. m. ob 4. uri popoldne v opernem gledališču ter se vprizori pri znižanih, ljudskih cenah opera »Janko in Metka«. Vstopnice za vse te trt izven-predstave so v predprodaji pri gledališki blagajni. * SLOV. MARIJONETNO GLEDALIŠČE. Nedelja 23. dec. ob 15. in 18. url: »Gozdni kralj Lavrin«. Torek 25. dec. ob 15. in 18. uri: »Gozdni krali La vrin«. Sreda 26. dec. ob 15. in 18. url: »Čarobne gosli« in »Prolog«, jubilej stote predstave. —- Slovensko marijonetno gledališče v Mestnem domu. Marijonetno gledališče uprizori v nedeljo 23. t. m. noviteto »Gozdni kralj Lavrin«, bajno In pravljično igro z godbo, petjem In plesom, spisal grof Fr, Pocci. Ta igra se ponavlja v torek 25. dec. Na dan sv. Štefana 26. dec. se pa igrajo »Čarobne gosli« kot jubilejna stota predstava. Pred igro bo govoril Gašperček prolog, ki ga je spisal dr. Ivan Lah. Predprodaja vstopnic je na dan predstave od 10. do 12. ure dopoldne. — Ženski svet. 12. številka »Ženskega sveta« prinaša sledečo vsebino: Marija Kmetova: Dekla Gospodova. — E. Gangl: Idrijski rudarji. (Pesem.) — Prijatelj: EI1-za Orzeszkova. (Obrazi in duše. IX.) — Srbohrvatske poslovice o deci. — A. I. Ku-prin-Hočevarieva: Olesja. — Dr. Iv. Lah: Gabrijan in Sembllja. — Ana Župančičeva: O socijalnem delovanju londonske reševalne armade. — Jasna: Gospodlnia In služkinja. — Vera Albrechtova: Medsebojno žensko delo za zaščito narodnih manjšin. — Izvestja. — Po ženskem svetu. — Kuhinja. — Iz naše skrinje. — Knilževnost — Razgovori. — Modna priloga prinaša ličen jopič za deklice z narodno vezenino. Bordüre po moravskih narodnih motivih. Razno: mono-grami za perilo. — S to številko zaključuje »Zenski svet« častno prvo leto svojega obstanka. Število novih naročnic, ki se prigla-ša že sedaj upravi za prihodnje leto, priča, kako potreben nam je ženski list, in kako zna današnie ženstvo ceniti naše kulturne delavke onkraj meje. Upati smemo, da bo list v prihodnjem letu še boliši, ko je srečno prestal začetniško krizo. »Ženski svet« izhaja v Trstu v prvi polovici vsakega meseca. Naročbe za Jugoslavijo sprejema ga. Ljudmila Prunk, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 20/1. — Euripldes, Bratski spor (Pholnlssal), preložil A. Sovrć. V novi založbi je izšel že drugi prevod iz klasične grške dramatične literature, torej iz one panoge slovstva, ki smo jo Slovenci doslej najbolj pogrešali. Prevodno umetnost Sovrčtovo je kritika že pri prevodu Sofoklovega Oidipa zelo laskavo ocenila, o novi Eurlpidovl drami pa je treba priznati, da je naravnost zgledno preložena. Bravec niti ne sluti ob Sovrčtovih gladkih in gibčnih verzih, koliko težav originala je prevajateli moral premagati. S knjigo se je naš knjižni trg dragoceno obogatil in pričakovat! smemo, da dobi prostora v knjižnici vs; ’ ega inte-ligenta. Cena broš. izvodu 18 Din, vezanemu 24 Din. moglo priti to, kar danas imenujemo zavojevanje zraka. Brzojav, ki je pred dvajsetimi leti poročal Evropi o malih poletih bratov Wright v Ameriki, je povsod povzročil le zmajenje z glavo. Sicer so pa takrat vsem novicam, ki so prihajale iz Amerike, če so bile le količkaj senzacijonel-ne vrste, prav malo verjeli. Treba je bilo, da je prišel Wilbur Wright s svojim velikim ptičem v Evropo. Na strelnem polju Auvours pri Mansu v Franciji je ponavljal svoje po-lete» ki jih je bil že več tednov prej delal s svojim bratom v Ameriki. Vsak večer, ko se je začelo mračiti in je veter ponehal, se je dvignil v zrak in letal nad strelnim poljem v prisotnosti tisočev začudenih gledalcev, katerih mnogi so prišli iz Pariza in drugih velikih mest. Seveda so morali večkrat potrpežljivo čakati, kajti muhasti ptič se ni hotel vsakokrat dvigniti v zrak. Wright je uporabljal sledeče sredstvo, da je spravil letalo v nagel tek; letalo je bilo privezano na vrv, ki je šla čez vrh stebra in ki jo je na drugi strani vlekla utež proti tlom. Poleti pa seveda niso trajali dolgo. Pilot si ni upal leteti dalje, kot je segalo strelno polje. In včasih se mu je podstavek stroja polomil, ko se je spet spustil na tla... A kaj zato, skoraj vsak dan so ljudje videli v zraku ptiča, ki ga je ustvaril človeški genij. In nevedneži, ki so se približali stroju, ko je počival na tleh, so ga gledali s precejšnjim praznovernim spoštovanjem, kot gledajo divjaki neznano pošast, ki je morda kak bog. In od tega je pa samo dvajset let! Danes je avijatika v polnem pro-cvitu. Aeroplani so dosegli višino 11.000 metrov in hitrost 500 kilometrov na uro, toda človeškemu nemirnemu duhu še to ni dovolj, vedno sili naprej. Po najnovejših načrtih hočejo doseči še mnogo večje višine, kjer bo vsled redkosti zraka možno leteti še enkrat hitreje in tako bo neki dan mogoče priti iz Evrope v Ameriko v osmih do desetih urah. Danes že prevažajo aeroplani po rednih zračnih prometnih črtah pošto, zaboje in potnike iz kraja v kraj. Ena teh prog vozi tudi preko naše kraljevine in sicer iz Pariza preko Prage, Pešte in Beograda v Bukarešto. In vse to je nastalo iz malega 12 sekundnega poleta pred dvajsetimi leti. „Aeroklub“ v Ljubljani V petek zvečer se je vršil v Mestnem domu ustanovni zbor »Aerokluba« v Ljubljani. Zborovanje je otvoril veieindustrija-lec g. Dragotin Hribar, ki je pozdravil navzoče in nato dal besedo gospodu Bratini, ki je v daljšem govoru razpravljal o pomenu zrakoplovstva in njegovih nalogah. Dolžnost aerokluba je v prvi vrsti ta, da z vsemi sredstvi pospešuje avijatikö, ki se je zadnjih 15 let razvila v najboljše prometno sredstvo za pošto in ki bo gotovo sčasoma nadomestila tudi železnice In ladje v osebnem prometu. Aeroplan je sila, ki je usmerjena v popolnoma nove sfere in je sad najnovejše in najmodernejše tehnike. Pri nas je sicer tehnika zaostala, toda to ni naša krivda. Tisočletna borba za svobodo in obstanek je povzročila, da na tehničnem polju nismo toliko napredovali, kot bi že-lelh vendar pa imamo tudi na tem polju može, ki niso pri zrakoplovstvu brez zaslug. Primorec Rusjan in Zagrebčan Merce sta kmalu ob začetku razvoja zrakoplova poletela nad Beograd, žal, da je Rusjan ta svoj polet plačal z življenjem. Program aerokluba danes je, da nazorno kaže uspehe moderne tehnike v zrakoplovstvu s predavanji in berilom. Zrakoplovstvo je velike važnosti v miru in vojni. V več državah je danes že vpeljan zračni osebni in poštni t?ko v Ameriki, Angliji, Franciji, Nemčiji, Rusiji. Iz Londona se vrši zrako-P ovni promet čez Pariz, Nemčijo, Rusijo ali čez balkanske države na daljni vzhod. Ugledni tehnični strokovnjaki so mnenja, dp bo zrakoplov izpodrinil sčasoma železnico vsaj, kar se tiče poštnega in osebnega prometa. Vsled tega si je klub stavil nalogo, da si ustanovi lastno letalsko Industrijo, ki pomeni bodočnost države. K skle. pu je referent pozval navzoče, naj se vpišejo v klub in naj vsak po svojih močeh podpira to velevažno organizacijo. Za govorom g. Bratine je povzel besedo Podporočnik L a ž I ć in orisal pomen zrakoplovstva za časa vojne In omenil, da se bodo v slučaju, da bo tehnika tako hitro napredovala kot zadnja leta, vršile v prihodnje vojne v zraku. Inžener Bloudek je nato prebral pravila »Aerokluba«. Skle-m o se je, da se ustanove knjižnice In čitalnice, kjer se bodo zbirala razna dela o ' zrakoplovstva. Nato ®q atedfio vrfttv® t pripravljalni cdber, v katerega sa bili te* voljeni g. poročnik Petrovič, inžoner Bloudek in inžener Z u p a n č 15. Nato je predsednik Še enkrat pozval navzoče, naj se vpišejo v organizacijo, in zaključil zborovanje. SRauSizem. Tudi v beli Ljubljani se polagoma razvija skautizem. Ko sta po končanem tabo-renju v Kamniški Bistrici prikorsčeti ogorelih izvidnikov v Ljub jano, je skaut- , ska ideja pridobila precej mladih prijateljev.. A pri velesejmu !n pri drugih jesenskih prireditvah so izvidniki pokazali, da znajo : biti koristni tudi v javnosti. Posamezni oddelki izvidnikov so nato že večkrat poleteli v prosto prirodo, uživat njeno lepoto In krepit telo ter duh za bodoče delo. Današnja družba boleha na povojni psihozi. Kako malo plemenitosti in ljubezni do bližnjega najdeš! Koliko mladine ne hodi po pravi poti do čiste zabave v materi prirodi! Zato je skautizem najidea'nejša pot, ki ima namen dati človeški družbi tako mladino, ki bo telesno krepka in moralno najplemenitejše vzgojena. To potrjujejo že dolžnosti skautov. 1. Skaut je zvest Bogu, domovini in državnemu glavarju. 2. Skaut je pripravljen pomagati vsa-ketjiu, ki je v nesreči, in 3. skaut živi jx) skautskih zakonih: 1. skaut govori vedno resnico, 2. je koristen, 3. ljubi svojega bližnjega in je brat vsakemu izv'dniku, 4. je uljuđen, 5. lepo ravna z živalmi, 6. je poslušen, 7. je vedno razpoložen in dobre volje, 8. je de'aven in štedljiv, 9. je trezen in ne kadi, 10. je čist v mislih, besedah in dejanjih. Tuje države, na čelu jim Zedinjene države v Sev. Ameriki, Anglija ter bratski republiki Češkoslovaška in Poljska, so že davno spoznale veliki pomen naše lepe organizacije. Zato je tam na stotisoče skautov. Seveda podpirajo vlade ta pokret in na čelu so mu izvrstni ljudje in državniki. Najboljše družine v tujini zaupajo svoje hčere in sinove skautizmu. Tako sta med drugimi tudi angleški in danski prestolonaslednik skauta v pravem pomenu besede. Uspeh vseskautskega izleta v Pragi je očaral vse obiskovalce, ker jim je pokazal glob no in vsestransko vrednost skautske . vzgoje, ki tako lepo veže resno realno življenje z najplemenitejšimi idejami člove-čanstva in prirode. Skauti pr! nas ne tvorijo nikakega konkurenčnega društva, nasprotno: iz odraslih skautov bodo razna kulturna in telovadna drbštva črpala svoje najboljše člane. Kakor že gori omenjeno, gojimo ob ugodnem vremenu Izlete v naravo, poleti pa taborenje Z obojim je združeno natančno opazovanje prirode in praktična upora ba naukov, ki so potrebni za samohrano, pomoč bližnjemu, koristno življenje in prijetno zabavo. Posebno večtedensko taborenje v počitnicah je zdravju telesa in duha izredno koristno. Vedno v čistem zraku s preprosto hrano in s trainimi vajami se okrepi mladina kakor nikjer drugod! Večere ob tabornem ognju pod zvezdnatim nebom izpolnjujemo s predavanji petjem, deklamovanjem in prijetnim kramljanjem, kaj si morete lepšega misliti in želeti? Poleg izvidnikov In planink v starosti do 18. leta se je sedaj osnoval tudi vod brdjanov, ki so starejši od izvidnikov Žive Pa po istih zakonih. Kakor k izvidnikom, pristopi tudi k brdjanom lahko brez ozira na stan vsak. ki hoče izpolnjevati zakone in ljubiti naravo. Le žal, da se Izven Ljubljane skautizem še ni dovolj razširil. Zato želimo, da bi se poleg stega izvidnikov v Trbovljah. Celju in Mariboru ustanovili novi stegi po naših mestih in trgih in po deželi. Posebno profesorji in učitelji bi imeli na tem polju mnogo lepega, koristnega In zabavnega delal K ljubljanskim izvidnikom hoče.pristopiti vedno več mladih ljudi. Zato raste delo peščici sedanjih sodeiovalcev že čez glavo^ in treba nam je novih idealnih In navdušenih močil Mladi, požrtvovalni profesorji, učitelj!, oficirji, inženirji i. dr. čaka vas mladina! Povsod drugod vodik) navedeni intellgenti naš pokret, saj je večina skautske mladine iz srednjih šol. Poleg moralne pa rabimo tudi materi-jeine pomoči. Izvidniki rabijo šotorov, kotlov, vrvi, sekir i. dr. Zato prosimo dosedanje maloštevilne prijatelje in druge, da nam ne vrnejo položnic, ki jih jim bomo v kratkem dostavili. Premožnejši sloji in zavodi pa naj nam po možnosti z opravo a!) z denarjem priskočijo na pomoč. Vsak dar se bo stotero obrestoval, ker leži bodočnost in blagor domovine ter vsega človeštva v zdravi in plemeniti mladini! Naslov: župa izvidnikov in planink, Ljubljana državna realka. Starešina In načelnik župe sta vsake soboto od 3, do 5, ure v društveni sobL (Realka I. d.) p. K. Podpirajmo bedno dljažtvol KINO TIVOLI ;Samo 23. !n 25. decembra, j Specijalni spored. Vsure smeha!: l! j Mladini primerno. KINO „MATICA“. Od 20. do 23. dec. Izredni veliki holandski film „Otroci bede" Kriminalna drama v 5 dejanjih. Prosto predelano po romanu „Njen veliki dan“ od D. van | der Veen-a. t S j « ! !i : š s : Si. del razkošne društvene kriminalne drame Tragedija ljubavi s priljubljeno Mio Samo danes iiiljodizm Dnevne novosti, — Nori KnlTerrftetai profesorji v Beo-erađn. Na šumarski fakulteti v Beogradu so imenovani za honorarne profesorje gg. Vo-jin Petrovič, arhitekt uprave fondova, za šumsko gradjevinarstvo, Miloje Jovanovič, inspektor ministrstva poljoprivrede, za kulturno tehniko in Siniša Stankovič, docent filozofije, za ribarstvo. — Za tiskanje knjig v staroslovenskem jeziku. Poslednja svečeniška skupščina je pooblastila centralni odbor, da se sme zadolžiti za vsoto 100.000 Din. da nabavi stroje za tiskanje knjig v staroslovenskem jeziku. — Božično darilo nameščencem pri narodni skupščini. Po naredbi predsednika narodne skupščine so dobili vsi katoliški nameščenci pri narodni skupščini in sicer administrativni uradniki, daktilografinje in sluge po 600 Din kot božično darilo. — Izključitev iz »Orjune«. Zadnja »Orjuna« objavlja sklep mestnega upravnega odbora »Orjune« v Celju, ki je izključil iz organizacije dr. Ernesta Kalana radi njegove vloge v slučaju odpusta slovenskih delavcev v tovarni na Polzeli. — Odvetniški izpit sta napravila v petek pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani gg. dr. Drago Marušič iz Opatjega sela pri Gorici in dr. Dragotin Vrečko iz Celja. — Imenovanje gerentom. Namesto od-stopivšega Janeza Lipiča, je imenovan za občinskega gerenta v Pordošincih Miha Ko-tošvari, posestnik istotam št. 9. — Razpust društva. »Slov. kršč. socijalno delavsko društvo za Crno in Mežico« v Mežici je razpuščeno, ker že več let ne dpluje in zaradi premalega števila članov nima pogoja za pravni obstoj. — Odbor za pomoč oškodovancem po povodnji. Neprestane prošnje za od pomoč oškodovancem po povodnji na Barju so dovedle do ustanovitve in konstituiranja odbora za odpomoč oškodovancem po povodnji na Barju, ki sestoji iz sledečih gospodov: Sbrizaj, ravnatelj gen. insp. voda: Likozar, nadučitelj; Grčar, nadučitelj: Rode, hran. kontrolor; Švigelj, mag. svetnik. Imenovani odbor je podvzel vSe korake, da tudi s privatnimi darili in prispevki skuša lajšati bedo prizadetim. — Važna odločba. Kr. stol sedmorice v Zagrebu je ugodil ničnostni pritožbi rudarjev trboveljske premogokopne družbe proti razsodbam celjskega okrožnega sodišča, s katerimi jih ie spoznalo krivim po členu 11. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so z razširjanjem letakov zadržavali svoje delavoljne tovariše ob času stavke od dela. Vrhovno sodišče je utemeljilo svojo odločbo s tem, da pomeni v tem členu nahajajoči se glagol »spre-čevati«, ne kakor se je prestavilo v »Uradnem listu« »skušati zadrževati«, marveč »onemogočevati«, vsied česar so kažnjiva samo taka dejanja, s katerimi se more onemogočiti, da bi d el a voljni delavci delali ozir. s katerimi se skuša napraviti resnično oviro, ki bi mogla faktično onemogočiti delo delavoljnih delavcev ter da Imajo delavci pravico do stavke in da bi bilo v nasprotju s to pravico, ako ne bi smeli s prigovarjanjem, navduševanjem in širjenjem letakov stavke organizirati in voditi. Po tej odločbi kr. stola sedmorice se člen 11 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi stvarno krije z določbo dosedanjega koalicijskega zakona z dne 7. aprila 1870 št. 43. — Pričakujemo, da bodo »Jutro«, glasilo Trbov. prem. družbe, in ž njim sorodni demokratski listi, ki so z veseljem poročali o obsodbah rudarjev trbov. prem. družbe po celjskem okrožnem sodi-jt sporo5ii,l svojim bralcem, da te razsodbe celjskega okrožnega sodišča niso držale. — Dr. Oražnova zapuščina. Upravni odbor dr. I. Oražnovega dijaškega doma je prevzel dne 17. novembra 1.1. v smislu oporoke dr. I. Oražna upravo njegove zapuščine, ki fo je dosedaj oskrboval izvrševa-tej oporoke g. dr. France Goršič. Odbor je dal pregledati vse račune in spise po strokovnjaku. ki jih je našei v najlepšem redu. Priznavajoč pravilno in uspešno delovanje g. dr. Ooršiča mu izreka upravni odbor O. U D. tem potom javno zahvalo. Ljubljana, dne 20. novembra 1923. Dr. Defranceschl, In. p. Dr. Serko, m. p. Dr. Eller. m. p. — Telefonski pogovori z inozemstvom. Glede razporeda telefonskih pogovorov na glavnem telefonskem vodu Beograd oziro-ma Trst—Ljubljana—Dunaj—Praga je ministrstvo določilo, da se s 15. decembrom t. 1. Vrše pogovori med Prago in Ljubljano od 10. ure do 10. ure 30 minut in od 15. ure do 15. ure 30 minut med Ljubljano in Dunajem od 13. ure 30 minut do 14. ure in od 20. ure do 21. ure. Ostali čas med 9. in i r,uro se vrše Pogovori med Zagrebom ■ln Prago, med Zagrebom in Dunajem, med Beogradom in Dunajem ter med Trstom in Prago. — Izprememba okolišev pošt Račje in Pragersko ter uvedba selske dostave. S I. januarjem 1924 se izloči občina Gorica tz okoliša pošte Račje in prideli pošti Pragersko. Selski pismonoša iz Pragerskega bo dostavljal vsak pondeljek, sredo in petek tudi v Sp. In Zg. Gorici. Pošte naj popravijo krajevne Imenike. — Zatvoritev pomožne pošte Mala gora. S 30. novembrom t I. je bila zatvorjena pomožna pošta Mala gora v področju pošte Kočevje In hkrati Je bilo v tem kraju uvedeno dostavljanje pošiljk na dom po sel-skem pismonoši in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah. — Opozorilo Interesentom. Fokrajin-ska uprava za Slovenijo, oddelek za soci-lalno politiko, objavlja: Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ima na razpolago kredit, iz katerega se dele podpore našim državljaom, ki so preje dobivali od avnlh zavarovalnic v Nemčiji kakršnekoli ‘ente, katerih izplačevanje je pa vsied razvrednotenja marke ali brezpredmetno, ali ’a,se sploh ne vrši. Interesenti naj se obra-eaK> direktno na omenjeni urad. Lw Zdravstveni odsek za Slovenijo v lan -nl se v interesu narodnega zdravja toW u’ da napravi red glede poslovanja ^r?pte,hnika A. B. v Kočevju. Mož Je bil »aie i» i *Sankpurš« in sluga, a je po vojni »h«!*, "eograda dobil nekako diplomo za irer JlT ko’ kl io Pa izvršuje na lastno pest amostninav^škega nadzorstva, s tem da nostoino v dere in Plombira zobe, dela sa-bhanie živ53 z°hozdravniška dela, vštevši Äe SV> in ‘o že kaki dve leti. Po-tvo ŽalmfJih obeuti Prizadeto preblval- S’ VmašahnS!Učaiev ie dovoli na 1raz'>0-.,nai se pa zaenkrat le go- ^aZnd Ä v Kibn‘ci in Kočevju, ki ž,rtvam zdraviti od tega Polomljene ali inficirane če-mtt »d. — Več Prizadetih. — Dijaška Lahinja v Kranja v gotskem letu 1922/23 Kljub težavnemu materijelnemu položaju se je vendar posrečilo dijaški kuhinju v Kranju, da je prehranjevala minulo šolsko leto 39 dijakov, od katerih jih je med letom 10 izstopilo in 1 je umrl. Vsied draginje je moral odbor ceno obedov zvišati od 2 Din na 4 Din 50 par. Primanjkljaj se je kril s podporami in darovi v živilih in denarju, za katere so poleg državnih oblasti največ poskrbeli župni uradi, učiteljstvo, poverjeniki na deželi, ljudstvo in v obilni meri tudi kranjsko meščanstvo. Tekom celega leta je izdala Dijaška kuhinja 3462 kosil in 3375 večerij v L polletju, v II. polletju pa 3401 kosilo In 3295 večerij. Hrana se je razdeljevala po pogodbeno določenem jedilnem listu, o njeni kakovosti so se od časa do časa prepričevali odborniki, ki so podpirance obenem nadzorovali pri obedu. V svojem poročilu se odbor Dijaške kuhinje zahvaljuje zlasti ministrstvu za socijalno politiko v Beogradu, predsedstvu pokrajinske uprave, oddeiku za prosveto in vere, oddelku za socijalno politiko, mestnemu za-stopu kranjskemu, županstvu Tržič, Stara Loka in Šenčur, lesni industrijski družbi »Sava«, tiskarni »Sava« v Kranju in raznim bankam, posojilnicam, duhovščini in posameznikom, ki so naklonili dijaški kuhinji večje ali manjše prispevke ter izreka prošnjo, da bi vsi dosedanji dobrotniki ohranili naši mladini še nadalje svojo naklonjenost. — Mestna hranilnica ljubljanska v pondeljek 24. decembra ne uraduje. — Šentjakobska knjižnica posluje v pondeljek 24. decembra od pol 5. do 6. ure zvečer. — Turistom in izletnikom se priporoča o priliki potovanj' za praznike predprodaja železniških vozovnic, katere se dobe v Tourist-Officeu na Aleksandrovi cesti št. 8 od 8. do 12, in 15, do 18. ure. Potujoče občinstvo naj se že iz razloga udobnosti v čim večjem številu poslužuje ugodne prilike, ki_ se mu nudi s tem, da dobi lahko vozovnice tudi za tri dni naprej. Biletar-nica posluje v pondeljek dne 24. decembra cel dan. — Pot k domu je naslov mladinski božični igri, ki se dobiva po vseh ljubljanskih knjjigarnah. Danes, ko so zaprte so-venske šole v Primorju in na Koroškem, naj čita mladina tožbe beguncev Pri jaslicah. — Za vprizoritev so izšle »Pevske točke«, ki se naročajo pri ravnateljstvu II. dekl'ške meščanske šole v Mariboru. — V Št. Vidu je bilo ukradeno stro-jarju Leopoldu Kernu 13 svinjskih kož, v vrednosti 1625 Din. Kože so bile zaznamovane pri repu s številko 500—700. — Nevarne kupčije. Marija Maček, okoli 40 let stara, je izvabila od D. Neše-viča v Velesu 16.000 Din posoj la pod zvijačno pretvezo, da poseduje hišo v Ljubljani. Neševič ji je verjel, izplačal posojilo, prefriganka pa je z nekim Josipom Mikličem in njegovo soprogo Marijo neznano kam pobegnila. Podobna ptica je poneverila Matiji JerSinoviču v Ljubljani več obleke, v vrednosti 2500 Din in pobegnila prej kot ne v Zagreb. — Polhovke. Neki France Klemen Je naročil Antonu Lebnu na Brezovici, naj kupi na njegov račun polhove kože in jih pošlje na naslov tvrdke Stauser in Tader v Karlovac. Zmenila sta se za ceno po 6 Din. Leben je res nakupil 187 kož in jih odposlal. Ko je zahteval nakazilo plačila, se je izkazalo, da je plačilo prejel že France Klemen, ki je z denarjem neznano kam izginil. Leben je oškodovan za 1300 Din. , ~JRrag0 zna!’te- Elektromonter M. J. Iz Gradišča se je seznanil v kavarni »Prešern« z neko neznano žensko, ki se mu je predstavila za Gabrijelo Vovk. Dogovorila sta se, da se snideta v Gradišču in gresta na plesni večer v Narodni dom. Ker gospodična ni imela baš primerne toalete za ples, si je izposodil kavalir pri svoji sestri svileno plesno obleko z belimi pikami, skoraj popolnoma novo. Med plesom je pustila vesela pustolovka, okrog 18 let stara, čedno dekle, svojega kavalirja in izginila. — Predrzen napad na cesti. Na vogalu Resljeve ceste je napadel neznan moški Vero Alešovo, uradnico v pivovarni Union, ki stanuje v Streliški ulici. Stopil je nenadoma k njej ji zamašil z eno roko usta, z drugo pa ji je Iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je imela k sreči samo 10 Din. Pri tem se je torbica odprla in je padel še ta denar po tleh tako, da je odnesel ropar prazno denarnico. ... , Vlom v trafiko. Na Zaloški cesti je bilo vlomljeno v trafiko Marije Belinčeve, 2 a2, f napravil dober plen in je odnesel 7 škateij Jadran, 8 škatelj Kosovo, 13 škatel! Sumadija, po eno škatljo Bregalnlca, Neretva, Vardar, Krka, 15 zavojev Neretva in 5 zavojev Trebinjca tobaka in pa 150 Din gotovine: cela škoda znaša 3617 Din. Tat Je vlomil in odšel skozi okno. Vlomil ]e z zidarsko klanfo. Lastnica je bila zavarovana pri zavarovalnici »Gommercial Union« za 10.000 Din. O vlomilcu nimajo še nobene sledi. — V Jazblncah je bilo ukradeno posestnici Tereziji Jevšenakovi iz kašče več svinjskega mesa in slanine, v skupni vrednosti 2000 Din. — V hotelu »Južni kolodvor« v Ljubljani v Kolodvorski ulici je ukradel neki pekovski pomočnik star, črn površnik in nekaj premoga in drv, v skupni vrednosti 1000 Din. — V Cirčlčah pri Kranju je bila ukradena Francu Koncu skoraj nova suknena obleka in klobuk, v vrednosti do 2000 Din. — Rop v Belskem vrhu. K posestniku Francu Vuzem je prišlo 15. decembra okoli 8. ure zvečer 10 maskiranih roparjev. Ker jim gospodar ni hotel odpreti vežnih vrat, je ubil eden napadalcev šipe na oknu in ustrelil dvakrat v sobo. Med tem so njegovi tovariši s silo vlomili vežna vrata, vdrli v hišo, pretepli domače in pokradli več moške in ženske obleke, dvocevko, okrog 40 rut za na glavo, 5 parov čevljev, 600 Din gotovine, zlatnik za 20 kron, 4 petkronske srebrnjake, 50 srebrnih kron, 2 tolarja Marije Terezije, srebrno žensko žepno uro, dolgo srebrno verižico in 15 kg slanine, v skupni vrednosti do 20.000 Din. Roparji, ki so bili vsi maskirani, so imeli ovite noge s cunjami. Zbežali so čez Gorenjski vrh Proti Dravskemu mostu. — V isti noči je bilo vlomljeno tudi v klet Franca Poharca v Hrastovcu kjer so odnesli tatovi 15 litrov vina. — Nesreče pri delu. V tovarni za steklo v Hrastniku je padel delavec Anton Mast-niak po stopnicah in sl prebil lobanjo. Poškodba je smrtna. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — V apneniku »Celje« se je nevarno opeke! kurjaški pomočnik Egidij Čatež na glavi in rokah. — Lesni delavec Mihael Hlade pri lesnem trgovcu Medvedu v Mariji Rek! pri Prevalju se Je vsekal na desno koleno. Poškodba je težka. — Drvar Jurij Zaplotnik v Kokri se Je težko vsekal na desni nogi. — Na krožni žagi tvrdke Virnik-Offnsr v Kranju se je obrezal žagar Tomaž Dobrna po desni roki. V tovarni za lesno impregniranje v Hočah jse je zbodel delavec Leopold Koren z žebljem v desno nogo. Rana je nevarna. — V trgovini z železom Kuhar-Zemijiv v Mariboru se je zmečkal Štefan Ferš prste na desni roki. — Mizarski vajenec Ivan Jagušič pri Antonu Nudi v Mariboru se ie obrezal na krožni žagi po levi roki tako močno, da so ga morali oddati v bolnišnico. — Pri stavbinski družbi v Ljubljani se je težko poškodoval nad desnim očesom delavec Ivan Bezeničar. — V mizarskem podjetju A. Rojina v Ljubljani se je obrezal na krožni žagi delavec Andrej Metlika po levi roki. — Pri stavbeniku Viljemu Treo v Tržiču je padel delavcu Janezu Roglju kos lesa na levo nogo in ga težko poškodoval. — V tovarni »Kovina« v Mariboru si je delavka Lucija Kadeč odrezala na desni roki kazalec. — Pri lesni industriji »Drava« v Mariboru je padel delavec Anton Ognar v neko jamo in si zlomil več reber. — Novomeške novosti. O b č i n s ke volitve bodo v nedeljo 23. t. m. v novomeški osnovni šoli. Štiri liste so postavljene: 1. SLS, 2, »Gospodarska«, t. j. JDS in SKS, 3. Napredno-gospodarsko udruženje vseh slojev v Novem mestu In Kandiji NRS«. 4. »Zveza dela in reda«, t. j. NSS, SDS, komunisti, neodvisni in radik. disidenti. Točenje alkohola je prepovedano v soboto in nedeljo. Radikali, somišljeniki! Naša skrinjica je tretja, čuvarja gg. Vojska in Perhi-nek. Vsi na volišče! — Vreme se nam je izboljšalo. Pritisnil je hud mraz, ki je bil včeraj pri nas letos prvič. Imamo krasne solneiie dneve in mesečne nočL Zelenje odganja, poljske in vrine cvetke se odpirajo. — Božičnica revnih otrok bo v nedeljo v osnovni šoli. Priredi »Kolo iugo-slovenskih sester«, podr. Novo mesto. — Tatvine. Nadvse predrzno tatvino so izvršili neznani lopovi v četrtek ponoči pri Hribarjevih v Gotni vasi. Gotovo so vedeli, da gospodbije ni doma, zdrobili so šipo ter zlezli v hišo, potem pa komodno odprli vsa vrata ter nesli polno skrinio perila na dvorišče, koder so jo spraznili in Izginili. Po hiši so pobili in razmetali po tleh mnogo kuhinjske posode. Stara teta gospodinjina, ki je bita edina v hiši, v podstrešju, je mislita — ženska je namreč precej gluha — da se pode po podstrešju mačke za miši, — Tudi kmetijsko šolo na Grmu so obiskali neki nepridipravi eno zadnjih noči. V kopalnici so utisnili šipo, potem pa so obhodili vse bližnje ubikacije. V pralnici, koder so ravno ono noč do 1. ure likali, so pobrali mnogo perila gojencev, ravnateljevo perilo, ki je bilo še namočeno, pa so zmetali po tleh. Odnesli so nekemu gojencu tudi površnik s klobukom, kuharici pa nekaj sladkorja. Vse so spravili v vrečo, do katere so prišli tako, da so stresli v kopalnici iz nje ajdo po tleh. Obiskali so tudi mlekarno, koder so pozabili ukradene šolske ključe. Ukradeni šolski cekar so našli pri drvarnici. To je v kratkem času že druga tatvina na tem zavodu. — Razpis službe. Pri upravnem sodišču v Celju popolnitl je mesto uradnega sluge. Natančneji pogoji razvidni so v »Uradnem listu«. — Celjske novosti. Celjske trgovine bodo danes v nedeljo radi božičnih praznikov celi dan odprte. — Zveza gostilničarskih zadrug za Slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško do’ino ima 24. januarja ob 8. zjutraj v hotelu »Balkan« svoj občni zbor. — »Nebesa na zemlji« se bodo danes v nedeljo predstavljale v našem mestnem gledališču. — Celjske brivnice bodo na božični dan dopoldne odprte, popoldne ter na Štefanov pa zaprte. — Prvihujšimrazv letošnji zimi smo imeli pri nas v petek zjutraj. Padla Je močna slana. Dneve pa imamo solnčne in lepe. Vsi višji hribi okrog Celja so pokriti s snegom. — Mariborske novosti K vestem o nameravani ustanovitvi nemške tiskarne in nemške banke v Mariboru javlja današnja »Marburger Zeitung«, da je bita na-prošena od vodstva nemške gospodarske stranke, da o ustanovitvi kake nove tiskarne v Mariboru ni govora (kaj pa Helion? Op. ured.), pač pa, da se pristojni krogi bavijo z načrtom prenosa celjske nemške tiskarne v Maribor. O kakem načrtu glede ustanovitve nemške banke v Mariboru v nemških krogih ni nič znanega. (Odgovor na te trditve, ki so od početka do konca neresnične, bodo dobili Nemci in njihovi »pristojni krogi« na današnjem zborovanju vseh političnih strank in nepolitičnih organizacij. Op. ured.) — Policijski komisarijat nemškemu »Männergesangsverei-n u« ni dal dovoljenja za nameravano prireditev Silvestrovega večera. — Glede na pretirane cene, ki so jih razni trgovci zahtevati za sol, je napravila tukajšnja policija preiskavo v vseh trgovinah ter pri nekem trgovcu v Gosposki ulici zaplenita 4000 vreč soli. Kakor se je dognalo, je bila ta sol kupljena v Novem Sadu po 2 Din 50 par, tukai pa jo je trgovec razprodajal Po 4 Din 50 par. Bil je zaradi navijanja cen ovaden državnemu pravdništvu. — j(er se v kratkem zamenjajo 10 dinarski bankovci, se pozivajo trgovci in obrtniki, da starih bankovcev po 10 Din ne spravljajo znova v promet, temveč jih zbirajo in pri Narodni banki zamenjajo za nove. Prav tako naj se tudi raztrgani bankovci po 5, 1, pol in četrt dinarja zbirajo in zamenjujejo, da se na ta način spravi raztrgan denar s prometa. 5- in 10 dinarske bankovce je mogoče zamenjati pri Narodni banki, manjši denar pa pri davčnem uradu. — v minulem tednu je umrlo v Mariboru šest oseb in sicer tri moškega in tri ženskega spota. — Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. — Nedeljsko in prazniško inspekcijsko službo ima prihodnji teden zdravnik dr. Robert Frank v Prešernovi ulici št. 2. — Pri tvrdki Scherbaum zaposleni hlapec Franc Pristanič je prijavi!, da mu je Iz hleva v Vetrinjski ulici zginilo dvoje konjskih odej. Sum je padel na brezposelnega hlapca Josipa Gobo Iz Bosne, ki je prejšnjo noč prenočeval v hlevu Goba je tatvino priznal, nakar le bil izročen sodišču. ‘ — Razpis nadučlteljskih In učiteljske službe. Na štirirazrednlci v Negovi je razpisano mesto nadučitelja in učiteljice v stalno namestitev. Obe mesti sta združeni s prostim stanovanjem in primerni za zakonsko dvojico. Prošnje je vložiti naikasneje do dne 10 Januarja 1924 pri krajnem šolskem svetu v Negovi. — Na štirirazrednl osnovni šoli v Tišini je razpisano mesto nadučitelja y stalno namestitev. Prošnje na] se Vk»f© do dne 10. Jančarja 192S pri krajnem šolskem svet», v Tišini, poštno Ran« kovcL — Mesto P&raSnega cestnega mojstra za konjiški okraj je razpisano. Mesečna plača 900 Din. Prošnje naj se vlože do dne 15. januarja 1924 pri okrajnem odboru v Konjicah. — Vsej Javnosti! V zadnjih urah pred božičnimi prazniki, si usojamo še enkrat najprisrčneje prositi vsako plemenito srce, ki je morda prezrlo naše obupne prošnje, da nam po svoji možnosti daruje malo darilce za praznike. Mi, ubogi slepci, bomo zna!i ceniti vsak, tudi še tako mal dar in bomo zanj darovalcu iz srca hvaležni. Prepričani smo, da padejo te naše zadnje prošnje pred prazniki na rodovitna tla in nam obrode sad za božične praznike. Za svoje sotrpine odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani. Wolfova ulica št. 12. — Reševanje stanarinskega vprašanja v Nemčiji. V Nemčiji izide v kratkem naredba, s katero se bo povišata stanarina na 25% predvojne z novim letom. S 1. okt. prihodnjega leta pa bo stanarina popolnoma izenačena z predvojno. Polovico te nove stanarine bodo dobivali hišni posestmki, polovico pa država, ki bo dobita na ta način leta 1924 240, leta 1925 pa 600 milijonov zlatih mark. To vsoto bo porabila država za zgradbo novih hiš. — Koliko le Židov. Ameriški židovski statistični urad je izdal zadnje dni podatke o Židih. Po vsem svetu se nahaja 15 in pol milijona Židov. Nad dve tretjini jih živi v Evropi, ena četrtina jih je v Ameriki, a le 7 odstotkov od vseh jih je v Aziji, Afriki in Avstraliji. V Ameriki se nahaja samo v New Yorku 1,600.000 Židov. V naši državi je 60 tisoč Židov ali 0.5 odstotkov vsega prebiva’stva. — Dobra ideja. Mostarski raznašale! časopisov so prišli zadnje dni na neko novo idejo. Namesto da bi časopise prodajali in pri tem zaslužili od vsakega izvoda po 25 par, so začeli časopise posojevati proti odškodnini 50 par. Seveda sta bila s tem zadovoljna bralec in raznašalec, ni pa bita s tem zadovoljna uprava listov in je kolporterje za božične praznike vtaknita v zapor, kjer jim bodo za novoletno darilo prisodili vsakomur, kar mu gre. — Opozarjamo na današnjo razstavo splašnoznane ljubljanske tvrdke Bernato vič — razstava novodošlih oblek, površnikov in kostumov — ki je otvorjena od 10. do 13. ure. Razstava Je strokovnjaško urejena in prekaša vse dosedanje prireditve te vrste. — Priporočamo vsem rodbinam kolin-sko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. pcizkssfn so spore&Jjaif pr« starta aeto 'kot predprezo *« dosego potrebi» ntlniffmlae začetne hitrosti: ko se ps aparat enkrat vzpne v zrak. _se poganja in krmili slično navadnemu dvokolesa. Ravnotako brezhibno kot se to letalo dvigne v zrak zopet tud: pristane ha zemljo Iznajditelj upa. da bo v kratkem svojo iznajdbo toliko spopolnil, da bo dosegel potrebno minimalno začetne hitrost samo s pedali in s tem bo tudi pro-blem tega letečega dvokolesa povsem rešen. Ideja letečega dvokolesa s pogonom človeške moči ni nova in je bila v Franciji pred 2 ali 3 leti zelo aktualna. Tvrdka z motorji Peugeot se je pečala skupno z znanim in dobro treniranim dirkačem Poulain z rešitvijo tega problema. Kljub vsem ae:o-đinamičn'm in konstruktivnim finesam se ni doseglo razen nekaj 10 do -20 m dolgih poletov nikakega praktičnega uspeha, tako da so prišli nato do prepričanja, da človeška moč ne zadostuje za mehaničen polet Vsied tega se mora to vest iz Amerike sprejeti s precejšnjo rezervo, posebno ko manjkajo dosedaj še oficijelna poročila c doseženta uspehih. — Svetoven rekord vodnih letal Francoski letalec Laporte je ta mesec dosegel na hidroplanu sistema Schreck (s 180 PH motor Hispano-Suiza) v Argenteuilu in pred oficijelno kontrolo višino 5535 metrov ter s tem potoikel dosedanji svetoven rekord, od 4236 metrov, ki ga je dosegel Ameri-kanec Harper v San Diego, Kalifornija in sicer na 7. junija t L na amerikanskem mornariškem letalu. Dopisi. Iz društvenega živSJesila. — Centralni odbor Udruženja iugoslo-venskih narodnih železničarjev v Beogradu je imel dne 16. t. m. plenarno sejo in je po dovršenem delu Izdal sledeči komunike: Na današnji seji Centralnega odbora jugoslovanskih narodnih železničarjev sta predsednik Svetozar Lukič in podpredsednik Mih. Nikolič podala ostavko na svoje funkcije v Udruženju, ker sta bila glede taktike v vodstvu organizacije povsem drugega mišljenja kot ostali člani odbora. Centralni odbor Je na isti seji dane ostavke vzel v vednost in obenem odločil, naj, začasno opravljajo posle predsedstva glavni tajnik Centralnega odbora Rade Jankovič, blagajnik in v Beogradu nahajajoči se namestniki odborovih članov iz pokrajinskih organizacij in da se za izvolitev novega odbora skliče v drugi polovici meseca januarja leta 1924 izreden kongres. — Zveza jugoslovanskih železničarjev. — Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani priredi 26. decembra t. I. na Stefanovo svojo običajno Božičnico v »Unionu«. Začetek ob 8. uri zvečer. Na sporedu je godba, srečolov, petje, šaljiva pošta in ples. Sodeluje godba dravske divizijske oblasti. Petje oskrbi pevsko društvo Krakovo-Trnovo. Vstopnina 10 Din za osebo; člani v kroju 5 Din. Ker Je čisti dobiček namenjen izpopolnitvi gasilskega orodja, pričakujemo mnogoštevilnega odziva s strani meščanstva. Naj ne manka nihče na dobrodelni prireditvi. Na Štefanovo vsi v Union. — Odbor. — Pripravljalni odbor »Udruženja prometnikov kraljevine SHS« sklicuje na so-boto 5. januarja 1924 ob 10. uri dopoldne v prostorih restavracije »Novi svet« v Ljubljani ustanovni občni zbor. Dolžnost vseh službeprostih tovarišev je, da se tega ustanovnega zborovanja sigurno udeleže. Pokažimo, da je samo v naši stanovski zavednosti naš spas. — Silvestrov večer priredi tudi letos pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani, in sicer v veliki dvorani Filharmonične družbe. Spored nadvse zanimiv, celo originalen In zabaven. Po 12. uri ples. Vabljeni so člani In članice pevskega zbora in po njih vpeljani, gostje. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, vstopnine ni, sprejemali pa se bodo prostovolin! prispevki v prid zboro-vemu potovalnemu skladu. Pričakovati Je k veseli prireditvi tudi letos zelo obilne udeležbe! Sport in turistika. rp Leteče dvokolo. Iz Amerike poročata, da »o se Amerikancu Brooku posrečili poizkusi z letečim dvokolesom, ki se dvigne in vzdrži v zraku samo s telesno močta letalca. To letalo sestoji Iz navadnega dvokolesa, na katerem je pritrjenih 7 malih hrli, in sicer eno nad drugim, tako nekako kot pri žaluzijah. Pogon majhnega propelerja se vrši s pedali kolesa. Cel aparat tehta samo 48 kilogramov. Pri dosedanjih — Volilni shod NRS v Novem mestu. V sredo 19. t. m. ob 7. uri zvečer je priredila tukajšnja kraj. org. NRS volilni shod v mestni dvorani. Udeležba je bila prav lepa,, čeravno sta slabo vreme in služba marsikoga zadržala. Shod je otvoril predsednik kraj. org. NRS g. dr. Viktor Grego-rič. V izbranem govoru je pojasnil naše stališče, raztolmačil ogabno početje nasprotnikov, ki so krivi, da se Je napredni blok oz. še bolje celo gospodarski blok razbil in nas prisilil do samolastnega nastopa. Pobijal je klevete gospode »druzega kova* glede terorja pri sestavi liste, kar je s pričo tudi dokazal. Povdarjal je našo devizo: Odprti vezir, dobra duša, pošteno mišljenje. Pojasnjevale pojem »radikalnost«, je razvil naš program, kl je radikalen. Ker so ga ie prinesle »Jutr. Novosti« v štev. 270, ga tu ne ponavljamo, opozarjamo le, da je edino pri nas resna volja držati se istega in ga izvesti. Izvedeli smo tudi o »krasnem« gospodarstvu prejšnjega obč. odbora, ali bolje, samo njegovega glavarja, ki je bil sa-mopašnež in uzurpator in je pripravil občino v žalosten poležal. Odbornik kraj. org. NRS, g. Vladimir Vojska, je prav trezno in premišljeno razložil vzroke naše politične desorijentacije, prečital volilcem še izvrstni članek zadnjega »Radikalskega glasnika«: »Naše politično življenje in uradništvo« ter apel naše stranke »Volilcem povečanega Novega mesta«. Nosilec naše liste g. Ferdo Meršoi je imel končen poziv na volilce, nakar se je prešlo k debati, kt je bila jako zanimiva in poučna. Oglasil se je g. Matko Maiovič z željo, da naša nova stranka napravi red tu, koder se Je do zdaj le šušmu-rilo. .Prav interesantno pa je govoril gosp. Petrič, lesni trgovec v Kandiji, poučevale iz lastne ameriške skušnje volilce, osobito železničarje. S končnim pozivom na strankino dolžnost in disciplino, je predsednik zaključil prijetni volilni shod. — Iz železniške delavnice v Mariboru. Pred nekaj tedni so prišli v delavnici drž. upr. juž. žel. v Mariboru na sled veliki tatvini. Osumljen Je bil nemčurski delovodja Alfons Braunitzer, ki jugovzh, več obl Ljubljana ...... 21 756-8 27. sev. vzh. jasno Zagreb 7 755-6 5-0 zapad *• Beograd . . . , 7 756-2 5-0 ♦» tt Dunaj . .... 7 755-8 5-0 sev. zap. obl. 1-0 Praga 7 7573 8-0 jug. zap. •» 2-0 Inomost . 7 7601 n-o brezv. •• 9-0 ’• r"V ICalei!, prehlaienje grla In hripavost odstranjujejo najboljše ICaisar^e prsraa karameSe z zaščitno znamko „Tri Jele". Dobivajo se povsod! *^20 „RAVE“, d. d. Zagreb. Brata Pohlin i. dr. tvornica vlasnlc, klluklc, rfnčic za čevlje, kovlnastih gumbov 1.1. d. Ljubljana L poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večiih naročilih popust. 99 TWVTVVVVT7TV Ji A. iiior!'o in eKptni) podjetje ing. Rudolf Pečlin Stroji za vsako industrijo, lesno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lokomobili in motorji: vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in konstrukcijske svrhe. — Tovarna poljedelelskih strojev, livarna za železo in kovine P. FARIČ izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo. Maribor, Trubarjeva ulica 4. Telefon Interurban štev. 82. 3 ▲AAAAAAAA Toploika tovarna pločevinastih M J. Pfeils© Llybljana karlovška cesta štev. 2 YWWWW INGER IS ----- Na celem svetu znani kot najboljši. — Podružnice in zastopstva v vseh mestih. LilfglUAPi^, Selenbeirgciva = Centrala za državo S.H.S. ZAGREB, Manilifeva ulita liioi 5,11. kat. •••ooeees«« Mtična kožišna In novoletno dorilo so čevlji z znamko Prodaja v LjuMjani: Breg it. 20 JllolisnRdPovn c. 1 Prešerna ulica Seljak Ha deželi v vsaki večji trgovini s čevlji! Ma veliko razpošilja tovarna Peter Kozina & Ko. Tržič — Gorenjsko 111 Ceniki na zahtevo brezplačno 111 —ee——eee IBIII M Sol ii mo oo!3 loti vsem cenjenim obiskovalcemi Kavarna, restavracija in bar Emona. Jan in Kati Fiala. I J 1 GRADBENO POD3ET3E ING. DUkEČ IN DRUG 13UBUANA. Bohorlieva ul. 20. mmmm „ADMIHISTRATOI" d. Z G. z. Ljubljana, Miblašičena cesta 21. Eskontira povzetne pošiljatve. Vnovčuje denarne terjatve. Prevzema cesije. Posreduje kupčije z denarnimi zavodi. Prevzema blago v komisijsko prodajo proti bančni garanciji. Evidenca važnih dogodkov. Agentura. k ^ ^4. 'I' s \t/ 'i“ 'b ^4. 'f* v(/ 'i* vt/ *i* i!4. i!4. 't' vt/ I I I I I I i I I 9 I & I I I I BRZOJAV! V nedeljo 23. t. m. od 10. ■ je otvorjena r« i I I I f 13. ure ^ ^ RAZSTAVA MOUELOV novodošlih oblek, površnikov in kostumov. Vstop prost! Za obilen obisk se priporoča BERNATOViG Mestni trg štev. 5. f I I * % % * * ^14. ''h Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana, IV«, Dunajska c. 35. Naša 1767. 1. ustanovljena zvonarna dobavlja prvovrstne bronaste zvonove priznano krasnih glasov po konkurenčnih cenah. Zaradi izdatnega razširjenja obrata so dobavni roki zelo kratki. Zahtevajte cenik! Zvonarna: II., Karlovška c. 1. Božič In Novo leto! Ako hočete in želite dobro nam najbednejäim slepim, kupujte NAŠ KOLEDAR ..Ml SLEPI“, ki je najboljši dar za Vas in nas. Dobi se r vseh knjigarnah, papirnih trgov., trafikah invalidov trgov., trafika! in založništva: Podp. Društvo slepih. Ljubljana, Wolfova ul. 1 J. Cena mu je Din 20'— Preje ko kupite obutev, st oglejte „KUHO" čevlje pri tvrdki Drag. Roglič Maribor, Koroška c. 19. Na zalogi so stalno vse vrste čevljev, posebno za zimo pripravno blago kakor: gojzerce, specijalni lovski in športni čevlji i. t d. Vse se izdeluje v lastni delavnici z ročnim delom BoilCni In novoletni popust 10°/0 do 10./I. 1924. Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000 Podružnice: Blöd Jesenice Metković Cavtat Korčula Prevalje Celje Kotor Sarajevo Dubrovnik Kranj Split Eicegnovi Ljubljana Šibenik Jelša Maribor Zagreb Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA, Afilirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta. Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenlr. / f K '•ife •f.S-' •| :’i: mm p' .:r m m fel “m® PO cu do vito nizkih cenah kupite letos volneno blago za ženske in sukno za moške obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno robo v vele-, trgovini R. Stcrmeckl, ’ Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod 1923 Božič. 1923 m štediti ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini K. Stermecki. I mvoft LETO Slike narisal akad. slikar M. Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari Krasno umetniško in literarno delo za mladino je Izšlo koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Cena po Din 25'—, v luksusni izdaji po Din SO*—. Poštnina posebej po Din l-—odnosno za luksusno izdajo po Din 1-50-—, za inozemstvo dvojna poštnina. Naročila sprejema Zvezna knjigama, Ljubljana, Marijin trg 8. 3az bi rad knjig, takih lepih knjig kakor jih ima ZVEZNA KNJIGARNA __________v Ljubljani, Marijin trg 8. NOVOI NOVO! Kras vsake knjižnice, sprejemnice in hiše, najlepši In najvrednejši božični dar za mladino in odrasle: PRATIKA ZA DECO Tekst napisal Tone Gaspari. Ilustriral M. Gaspari. Cena navadni izdaji Din 25*—, luksuzni Din 30-—. Knjige lastne založbe. Broš. vez Albreht Ivan-Gaspari Maksim: Mlada greda ...... 15 — Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. Splošna knjižnica št. 7...................12'— 17 — Golia Pavel: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4slikah. Splošna knjižnica št. 11..................12'— 17*— Meško Ksaver: Volk spokornik .................28'50 34 — Milčinski Fran: Mogočni prstan Narodna pravljica v štirih dejanjih. Splošna knjižnica št. 12 ..... 12— 17-— Ruskin John-Furlani L).: Kralj zlate reke......10'— Knjige tule založbe. Ivan Albreht: Zelena livada. Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic iz domačih in tujih krajev............ • • • Din 15'— Moj zverinjak, knjiga s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas...................... » 6'— Moji ljubčki, živalske slike za naše malčke, na trdem močno vezanem kartonu . ................................. » 15’-" Mladi slikar, 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel-barvami ali pastel-barvniki........................ „ 4 — Črnipeter, staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra „ 4 — ...... Cene se razumejo brez poštnine, \\ Izdaja iu tiska »Zvezna, tiskarna in kmisaroa« v Liubliani i. prilega „Jylraniim l^eTOätim*8 žže«. 273 z d»e 23. degembra 1923. Slovenske gorice. Brezdvomno najlepši in najbolj Ma-goslovljeni del naše osvobojene slovenske domovine so Slovenske gorice. Ko so diplomati pri zeleni mizi v Parizu reševali usodo Maribora, so reševali obenem tudi usodo naših Slovenskih goric, če Id bili izgubili Maribor bi bili izgubili tudi Slovenske gorice in najlepši in najbolj blagoslovljeni del naše domovine bi bil ostal Avstriji. Vseh Slovenskih goric sicer res nismo debili, kajti najskrajnejši severozapadni del med Muro, Cakavo in avstrijsko Pesnico je ostal v tujih rokah, toda to je le majhen del in se v splošnem niti ne smatra več za sestaven del ozemlja, ki nosi naslov Slovenske gorice. Velik in krasen kompleks med izvirom naše Pesnice do Medmurja in od Mure do Drave je naša last. Kljub temu pa, da je ta del naše zemlje tako krasen po naravi in tako rodovit, ga naša javnost v južnejših krajih Slovenije in države še posebej, prav malo pozna. V Ljubljani in na Kranjskem poznate kvečjemu vino iz Slovenskih goric, pa še o tem nimate vedno najboljšega mnenja, ker se na potu do Ljubljane često temeljito spremeni, tako da bi ga sam pridelovalec več ne spoznal. Sicer pa se to često dogodi našemu vinu iz Slovenskih goric tudi na kratki poti do Maribora, oziroma do — gosta v gostilniški sobi. Kriv je seveda — Jupiter pluvius! Krasote Slovenskih goric, divne poezije njihove pomladi in še očarljivejše krasote zorevajoče jeseni pa seveda ne poznate. Še manj pa njihove križe in težave. Edino sliko Slovenskih goric nam je v naši literaturi podal nekdanji svetotrojiški zdravnik dr. Alojzij Kraigher v svojem »Kontrolorju Skrabarju«. Slovenskogoričani so na prvi pogled zakrknjeni in konservativni, če pa stopite bližje k njim in jim pogledate globlje v dušo, spoznate komaj njihove dobre strani, ki jih zakriva neprozirna zunanjost. To so bistroumni in globoki ljudje, velik in dragocen kapital za našo narodno bodočnost. Konservativci so, sem rekel in ravno zato danes še niso tako naši, kakor bi želeli. Čez noč se ne morejo otresti starih avstrijskih vplivov, ko pa bo zrastla nova generacija, ki se poraja pred našimi očmi, bodo Slovenske gorice brez dvoma naša najboljša narodna trdnjava, najboljša obmejna straža. Nemci so v starih avstrijskih časih dobro poznali lepoto in bogastvo Slovenskih goric in dragocenost duševnega materijala njihovih prebivalcev, zato so napeli vse sile, da bi jih ponemčili. Stopnjema in po natančno ugotovljenem programu so glodali našo zemljo v Slovenskih goricah. Na severu so pritiskali iz Lipnice in vzdolž Drave do Radgone in Ljutomera, na jugu sta tvorili ofenzivno bazo dve že zelo ponemčeni mesti Maribor in Ptuj, katerim se je pridruževal še mali Ormož, v samo sredino pa so skušali zabiti raz-dvojevalen klin od severa proti jugu vzdolž železniške proge Špilje—Maribor in od zapada proti vzhodu vzdolž Pesnice od Pesnice do Sv. Lenarta in Sv. Trojice. »Schulverein« je ustanavljal v čisto slovenskih vaseh in trgih svoje šole in otroške vrtce, »Südmarka« Maribor, 21. dec. pa je nakupovala slovenska posestva in naseljevala trde Nemce iz rajha. Obenem pa je »Südmarka« zasužnjevala tudi slovenske trgovce in obrtnike s krediti, ter jih tako vedno bolj vklepala v svoje potujčevalne spone. Kdor ne ve s kakšno gospodarsko močjo je pritiskalo Nemštvo na Slovenske gorice, sploh ne more razumeti, kako je bilo mogoče zasejati narodno odpadništvo v krajih, ki so daleč od vsakega prometa, globoko v trdni slovenski zemlji. Severozapadni del Slovenskih goric, ki je danes pod Avstrijo, je že davno podlegel nemškemu pritisku. Prebivalstvo govori tudi še danes v mnogih vaseh med seboj slovensko, čeprav zelo pokvarjeno, čuti pa narodno im politično gotovo pretežno nemško. Ta zemlja je že danes za nas toliko kot izgubljena. Čisto nič boljše ni bilo za časa Avstrije v onem delu, ki sega od današnje avstrijske meje pri Št. Jurju ob Pesnici, Svečini, Plaču in Špilju do železniške proge Špilje—Maribor. Vsa ta lepa zemlja je bila samo še po imenu slovenska. Qlavni kraji v tem delu: Št. Jurij, Svečina, Plač, Zgornja Sv. Kungota, Spodnja Sv. Kungota, Sv. Križ, Št. Ilj, Pesnica so že tonili v nemškem morju in v najkasneje 50 letih bi tu sploh nihče več ne govoril maternega jezika. Na severu ob Muri so se potapljali Ceršak, Sladka gora, Cmu-rek in Radgona, Apačka kotlina pa je že skoro popolnoma utonila in se smatrala danes že za — nemško ozemlje. V sredini sta nastajali dve nemčurski trdnjavi — Sv. Lenart in Sv. Trojica; na jugu pa se je dušila ptujska okolica. Danes se razmere polagoma boljšajo, ker imamo povsod naše šole in naše učiteljstvo ter naše uradništvo, vendar pa ovirajo razne okoliščine hitrejši razvoj. Posebno razvoj državne misli ovira klerikalna hujskaška propaganda, ki ne zna razločevati med vlado in državo in ki se noče zavedati, da bi bilo treba s tem ljudstvom postopati drugače kakor n. pr. s kranjskim. Ravno radi te demagoške propagande pa so danes Slovenske gorice glavna klerikalna trdnjava. Neklerikalci kar tonejo v velikem klerikalnem morju, ki preliva Slovenske go*-rice. Glavna pridelka Slovenskih goric sta vino in sadje. Sploh je vse to ozemlje en sam ogromen vinograd in sadonos-nik. Posebno v vzhodnem delu v Ljutomerskih in Ormožkih goricah leže znani vinogradi, ki dajejo najboljše vino v naši državi, med katerim je najbolj znan slavni Jeruzalemčan. Ravno to pa dela Slovenskim goricam največ preglavic. Ogromnih množin vina in sadja ni mogoče vnovčiti. Naša mesta in ne>-vinorodna ozemlja ne kosumirajo toliko vina kakor ga pridelajo Slovenske gorice, za sadje pa skoro sploh ni odjemalcev Pri nas — meja proti severu pa j:e zaprta. Poprej so bile Slovenske gorice vinska in sadna založnica za Grai-dec, celo srednjo in severno Štajersko pa tudi za Dunaj in velik del Spodnje Avstrijske. Ker sedaj manjkajo ta velika tržišča je prebivalstvo slno nezadovoljno in to je eden glavnih vzrokov, da se še ni oklenilo naše narodne in državne ideje tako, kakor bi se je sicer. Sveta dolžnost merodajnih faktorjev je, da ali. najdejo Slovenskim goricam novo tržišče za vino in sadje, ali pa s primemo pogodbo odprejo avstrijsko mejo za izvoz na stara severna tržišča. Glede sadje bi bilo morda tudi priporočljivo zgraditi v Mariboru, Ptuju in Ljutomera večje tovarne za sušenje, vkuhavanje in marmelado. Tudi šampanjska industrija bi se lahko še izdatno dvignila. Druga velika naloga, ki tare Slovenske gorice je pomanjkanje dobrih prometnih sredstev in zvez. Slovenske gorice so brez vsakega kamenja, zato so tudi poti in ceste slabe. Ob deževnem vremenu so te poti in ceste na nekaterih krajih naravnost nevporabne za vozove in tudi p ešci le s težavo vbeže strašnemu blatu. Poštne zveze same so silno slabe in ker niso raztresene le vasi po raznih gričih in dolinah ampak so tudi hiše posejane po vsem ozemlju, so ljudje včasih posebno po zimi in slabem vremenu čisto odrezani od sveta. Slovenske gorice bi nujno potrebovale nekaj trdnih, zidanih cest in poti* kakor bi seveda tudi potrebovale železnico, ki V Bologni je ravnokar izšla knjiga »Jadransko vprašanje, gledano z druge strani Oceana«, ki sta jo spisala Amy Bernardy, ki je dolgo let živela med italijanskimi izseljenci v Ameriki, in prof. Viktor Falorsi, bivši _ tajnik italijanskega poslaništva v Washingtonu. Knjiga je prožeta z bolestjo nad izgubo popolnega gospodstva Italije nad Jadranskim morjem in vsebuje trpke očitke vsem onim, ki so po mnenju piscev pripomogli do žalostnega dejstva, da ni mogla Italija izkoristiti plodov svoje velikanske s krvjo tisočerih italijanskih bojevnikov pridobljene zmage. Italiji neprijazno stališče se je čutilo že med vojno v Zedinjenih državah, kjer niso pustile intrige, nevoščljivosti, nemoralnosti, da bi se slišal glas Italije. K nesreči se je Wiisonu, Jki ga Italijani splošno pitajo z najlepšimi priimki, posrečilo ustvariti položaj, ki je kvarno vplival na italijanske zahteve glede življenskih interesov njihove dežele. Wilson je zapletel Ameriko v vojno, da bo diktiral mir, ki bo slonel na pravici obstoja malih narodov, ki ne bo dopuščal teritorijalnih povečanj na škodo drugih narodov in preskrbel malim narodom prosti dohod do morja. Poslednje je predvsem zadelo Italijo, ki bi smela po vsej pravici zahtevati Jadran zase. V Washington so prišle angleške in francoske misije, da dobe gmotna sredstva za nadaljevanje vojne in izgledalo je, kot da se Italija vojskuje proti Avstriji na lastno pest in v lastne namene, o katerih je čuval Wilson pod vplivom protiitalijanske agitacije čudno reser-viranost. Pri takem stanju stvari ni znala teda-, nja Italija nastopiti z enakovredno proti-propagando, da bi pokazala odločilnim mednarodnim faktorjem upravičenost svojih zahtev. To pa ni bilo vse; italijanska misija, ki je prišla v Washington seveda prepozno, je zapustila pri Amerikaucih čuden utis, kar sa zakrivili nekateri njeni člani s svojimi kontradiktoričnimi izjavami. Zgodilo se je celo, da je skušal ugledni član misije, Nitti, pridobiti zase Wilsona, da bi pritisnil zaveznike, ki naj bi odstranili Sonnina v korist Nittija. Kot proti-usiugo mu je obljubil »des acccmodaments« na Jadranu. Še več; izjavil se je celo za republiko pod svojim predsedstvom. Negativni uspehi italijanske misije so brezdvomno koristili zadržanju sovražnikov Italije proti italijanskim pravicam. Wilson, ki je dobro poznal londonski dogovor, ni bil kljub Sonninovi obrambi neobčutljiv za pritisk od strani jugoslovanskih, čeških, albanskih in grških propagatorjev. Kot protiutež so slednji navajali famozni rimski dogovor, ki je bil Sonninu tuj. Ameriški tisk, razen par izjem, se je izražal o bi vezala Maribor z njihovo metropolo Sv. Lenartom ter dalje Sv. Trojico in Radgono ali Ljutomerom. V prihodnjih letih bo gotovo treba resno misliti tudi na to. Poprej, predno se reši prometno vprašanje Slovenskih goric pa je treba rešiti še drugo, nič manj važno vprašanje regulacije Pesnice. Pesnica poplavi ob vsakem dežju celo svojo dolino in včasih, posebno jeseni in spomladi leže velikanski kompleksi po več dni ali celo tednov Pod vodo. Koliko močvirnatega sveta, ki daje danes samo ne-žitno travo, bi se tu dalo spremeniti v rodovitna žitna polja! Nujnost regulacije Pesnice je priznavala Avstrija, priznava pa jo tudi naša država, treba je le, da se enkrat od besed in načrtov preide tudi na dejanja. In končno tare Slovenske gorice še en problem, ki je socijalen — to je viničarsko vprašanje, podobno skoro do pičice vprašanju kolonov v Italiji. Tudi to prašanje zahteva čimprejšnje rešitve, ki ni le v interesu tisočev prizadetih, ampak tudi v splošnem narodnem in gospodarskem interesu. S—s. italijanskih aspiracijah v dvomljivem tonu. Tudi italijanski pomorski ataše je nasprotoval Sonninovemu načrtu in celo v Italiji sami je del tiska zagovarjal tujo tezo. Protiitalijanska koalicija je postajala z vsakim dnem močnejša. Jugoslovenska misija je pritiskala na Italijo, da se z eno pp-tezo odpove svojim jadranskim aspiracijam. Vselej, ko je Italija nastopila za svoje upravičene zahteve, je zadonel triumfalni odgovor: saj so vendar Italijani sami proti vam in našteli so ljudi in liste, ki se niso zavedali vzvišenosti italijanskih zahtev. Knjiga našteva vse inozemske osebnosti, ki so nastopile proti Italiji. V prvi vrsti so seveda Jugosloveni, čeravno ni prizanešeno tudi Masaryku, ki je v Ameriki pripravil teren za sedanje Beneševo delo. Alasaryk ni nikdar zamudil prilike, da ne bi v Londonu in Parizu naglašal, da je londonski pakt in italijanska zahteva po Dalmaciji velika ovira za vstajo slovanskih avstrijskih narodov. Tako je prišlo, da je bil Cehoslovakom priznan značaj vojskujoče se sile, in da so bile izpostavljene vezi med zavezniki in ostalimi goriomenjenimi narodi. Dne 29. oktobra 1917 pa je bil ustanovljen »Odbor tlačenih narodov«, ki pa si je takoj zbral geslo; »Jadran ne sme biti italijanski.« Italijanske zahteve so stopale v Ameriki vedno bolj v ozadje in Lansing se je ceio drznil izraziti svoj dvom, da bi zastopal Sonnino večino italijanskega naroda. In celo nekaj dni pred Vittoriom Venetom je brzojavil ameriški poslanik v Rimu, da bi bila za Italijo najprimernejša oseba Nitti. Nadalje se bavi knjiga s povojnimi dogodki in mirovno konferenco, kjer se ni Italija samo odpovedala marsikateri svoji pravici, marveč doživela pravzaprav plodove izdaje. Bile so to naravne posledice medvojnega defetizma v raznih evropskih središčih. Amerika je prevzela pokroviteljstvo nad balkanskimi narodi in osobito, kar se tiče Jugoslavije, je bil Vesnič oni, ki je stopil v stik z ameriškimi industrijskimi krogi in jim mnogo pripovedoval o eksploataciji Idrije in Istre in jim zagotovil prednost v bodoči kraljevini. Posiedica tega so bili Wiisonovi odpori proti italijanskim zahtevam in vsi diplomatični neuspehi. ki jih je dan za dnem doživljala Italija. Medtem pa so zavezniki gledali na svoje koristi in si zagotovili svoj vpliv v Evropi in ostalih kontinentih. Knjiga bo dobrodošla italijanskim imperijalistom, ki se slepi za preteklost, ne brigajo za javno mnenje v ostalih državah, 'r.dosedanji neuspehi jih niso ničesar na-učih in prežeti duha velikega rimskega imperija še vedno stremijo po gospodstvu nad »mate nostro«. Krna Ifaššianskifi mmmhov ¥ Jadranskem vprašanju. Cvetko Golar: Dvoboj. Težko mi je srce, ali stvar mora na Jan, kakor se je zgodila. Nocoj je lep večer, hladen poleten mrak se je zgrnil čez polje, in po sinjem oboku prižiga nebeški cerkovnik zlate zvezdice. Z dišečimi sapami plava iz tajnih lesov večerna melanholija, in da gre spat ranjeno srce, vam bom povedal veselo in kratkočasno zgodbo o dveh slavnih gospodičnah. Prva je bila Finica, druga je bila Fi-fica, prva visoka črnolaska, druga okrogla plavolaska. Finica je imela rjave oči, Fifica pa je imela sive oči. Büi sta prijateljici in se radi imeli. Ako ie Finico bolela glava, je bolela glava tudi Fifico, ako je hodila Finica po dvorišču z zateklimi, rdečimi lici, je nenadoma skočila k njej Fifica, in tudi ona je unela zatekla, rdeča lica. Ne vem že, ali je bilo v ponedeljek ali v torek. Finica in Fifica sta sedeli za mizo in sta se gledali. Baš sta pozobali vsaka pest napolitank. Ali v tem se Finica spomni: »Ah, ah!« Fifica jo debelo pogleda, a naglo «»vzdihne: »Ah, ah!« Finica zameži, desnico položi na čelo» levico pa na srce in s turobnim, prenosljivim glasom, ki bi omečil trdi ka-7^n na cesti in mu privabil solze v oci, reče; >Ah> ah, ah!« u5-^iifica 2a;r:c2i, a mesto desnice potoži levico na čelo in mesto levice desnico na srce in zaihti, kakor bi oplako- slave- iunai!;a’ PatiIesa na poiiu »Ah, ah ah!. »Moje srce, moje bolno srce!« pravi Finica. »Moje srce, moje bolno srce!« ponovi Fifica. »Crne lase ima in belo lice, oči pa mu gore kot hudičku,« pravi Finica. »Crne lase ima —«, se je v naglici zmotila Fifica. »Kaj?« je vzkliknila Finica. »Crne lase? Ali misliš na moj ideal?« »Zmotila sem se,« se je prestrašila Fifica. »Oprosti, ti bom pa dala poljubček.« »Še enkrat od konca!« je velela Finica. »Ah, ah, ah!« »Ah, ah, ah!« »Crne lase ima in belo lice, oči pa mu gore kot hudičku.« »Rumene lase ima in rdeče lice, oči pa mu gore kot satančku.« »Včeraj sem ga videla, hitel je po cesti kot bog amor. Svetlih oči in jasnega čela, kakor bi mu sijala zvezda sredi obrvi.« Finica je strmela v zrak in ves obrazek se je zdel spremenjen in objet od lepega čara. Ali že je spregovorila Fifica: »Videla sem ga danes zjutraj, hejsa, hej! Ponosnih korakov, kakor bi hotel vsplavati solncu za tilnik, je hitel mimo mene. Na njegovih licih so se razcvitale rože, in nad njegovim čelom je vzhajala jutranjica.« »La-la-la-la,« je zapela in se zasmejala Finica. Plosnila je z rokami, skočila na noge in zaplesala okoli mize. »Ha-ha-ha,« se je zasmejala Fifica. Okrenila se je in stekla po nasprotni strani okoli mize, in že čisto v kotu, ki se je polagoma mračil in zagrinjal s svilenim, črnim pajčolanom sta se ujeli in poljubili. »Moj ima črne oči, in iskre se krešejo v njih.« »V njegovih plavih očeh pa cveto sanjavi romantični cveti.« Zasmejali sta se in poljubili. Imeli pa sta obe živo-rdeče, škrlatne ustnice in mlada, zdrava lica. * Mislim, da je bilo v nedeljo zjutraj, in že se je vzpelo solnce na sredo modre nebeške poljane, in v Ljubljani so peli in zvonili šentpeterski zvonovi tako veselo, kakor nikoli. Dve ptici sta vihrali z zlatimi perotmi proti Rožniku, in ves zrak je bil poln slave božje, solnčnih žarkov in sladkega ognja dekliških oči. Ker je sneg bel in so črešnje rdeče, zato se je zgodilo tisto nedeljo zjutraj naslednje: Finica in Fifica sedita za mizo in molčita. Obe sta globoko zamišljeni, s pestjo si podpirata težki, misli polni glavici. Temno zardelih lic je lepa Finica. rožnonadahnjenih je krasna Fifica, zmedeni so krasni lasje Finični, nervozno valujoči so plavi lasci Fifični, živo se utrinjajo rjave oči prvi prijateljici, motno se blešče sive oči drugi prijateljici. Finica pogleda Fifico in se razjoka, Fifica pogleda Finico in se tudi razjoka. Obrišeta si čiste demante, na licih posušita biserni vrelec in se zopet zagledata druga v drugo. »Ah, zaljubljena sem!« plane nenadoma Finica, skoči pokonci, sklene roke in zaječi: »Ah, ah!« »Zaljubljena sem, ah. ah!« zakliče z vznešenim glasom Fifica, poskoči na lahke noge, sklene roke kakor k molitvi in dahne: »Adonis!« »Ali jaz sem v resnici zaljubjena,« pravi skoraj očitajoče Finica. »Ah, kako lepa je ljubezen! Oči vidijo nebesa odprta, in srce uživa nebeško blaženost.« Stala je, in zamaknjene so ji bile oči, kakor bi gledala rajsko veselje. »Ali jaz sem v resnici zaljubljena,« odgovori Fifica. »Visoka in nebeško lepa je prava ljubezen, in njena pesem mi doni veličastno in sladko na uho, vse bajnejše kot tromba angela Rafaela. Moje oči gledajo vso nepopisno krasoto vrta ljubezni, po katerem se razliva rožna zarja.« »Ali jaz sem prav zares zaljubljena,« se razjezi Finica in udari z nožico ob tla. »Tudi jaz sem prav zares zaljubljena,« zažvrgoli Fifica in udari z roko ob mizo. »O, kako je lep moj fant!« zapoje vsa očarana Finica. »Skodrane lase ima, plave očke in visok je in tako zal.« »A moj ima tudi skodrane, rumene lase in plave oči kot modre zvezdice.« »Ni res, lažeš! Moj je tak, a ne tvoj!« »Ni res, lažeš! Moj je tak, a ne tvoj!« »Povej, kako mu je ime!« »Ti prej povej, kako mu je ime!« »Moj je študent!« »Moj je tudi študent!« »Mojemu je ime Boštjan!« »Mojemu je tudi ime Boštjan!« Finici je vsa kri vzvalovala v glavo, in temno-rdeče je bilo njeno lice, kipelo je in se zalivalo s srdom, o njene oči so se kresale in žgale, in iz njih so plapolale iskre, s snežnimi zobki is zs~rizia Italijanska mornarica. Ce človek čita laško časopisje, bi se moral pravzaprav vznemirjati, ko vidi, kako je akcija g. Mussolinija tako-rekoč naravnost galvanizirala njegove rojake in kako ti kažejo zahteve, ki M bile v resnici vznemirljive za vse so* sede, če ne bi vsebovale toliko pretiravanj. Laško vikanje je postalo tudi potrpežljivim Francozom že preveč, kajti vsled njih položaja v Sredozemskem morju niso desinteresovani pri imperi-jalističnem poletu italijanskega naroda. »Journal des Debats« meni, da je treba paziti na špansko-laško zbližanje in da se ne sme pozabiti, da ta dva polotoki na dveh straneh obdajata pot, po kateri bi se razvijala francoska afriška mobilizacija. Angleži so prav dobro občutili, da bi dogovor med obema državama mogel ogrožati francosko mornariško premoč v zapadni kotlini Sredozemskega morja, edini, v kateri morejo Francozi igrati glavno ulogo, ker so glavni brežniki. Če si ogledamo sile mornaric, opazimo, da ima Italija 8 križark, Francija pa samo 5. Italijanski gradbeni program pa predvideva za čas 1923-28 zgradbo 5 križark od 10.000 ton, od katerih morate 2 biti gotove pred koncem letošnjega leta. Če primerjamo število lahkih križark, ki so v službi ali pa se gradijo, s številom dreadnoughtov, ki jih dovoljuje washingtonski mornariški dogovor vsaki mornarici, pridemo do sledeče tabele: Križarke Oklopnice Razmerje kržark k oklopu. Anglija 22 60 2,7 Zed. države 18 16 0,9 Japonska 9 21 23 .* Francija 6 8 1,3 Italija 5 8 1,6 Francosko ministrstvo za mornarico je mnenja, da bi bil koeficient 3 najboljši za razmerje števila križark k številu oklopnic. Pri številu torpednih rušilcev in tor-pedovk pa Francija precej zaostaja za Italijo: Torp. rušilcev Torpedovlc Anglija Zed. države Japonska Francija Italija 22 22 22 1 8 171 250 84 41 52 Pri tem številu so za Francijo vra^ čunane samo one ladje, ki so v sredozemskem morju in ne one atlantskega brodovja. Številna inferiornost naprafn Italiji se pa še poveča, če vzamemo V poštev, da so francoske torpedovke starejše kot laške. Španska mornarica sicer za enkrat ne prihaja v poštey, vendar pa je izdelan načrt za gradnjo velikega brodovja. V slučaju vojnega konflikta bi prišla Francija v nevarnost, da jo odrežejo od Algerije, to se pravi od važnih dežel, ki bi mogle prispevati z materijalom vseh vrst za vojno. Afriška mobilizacija francoskih čet bi bila udarec v vodo, če bi tuja brodovja zadržala njih prevoz v domovino. Zato pravi »Journal des Debats«, da Francozi vsled pažnje na njih vstočno mejo ne smejo izgubiti iz oči to* kar se godi v Sredozemskem morju, ki je glavne važnosti za njih narodno življenje, v napeto spodnjo ustnico in jezno je dihala. Tudi Fifica se je razburila. Stala je pokonci, in plavi lasje so se ji vsuli čez čelo, a lice je ostalo bledo, in ni kaplja krvi ga ni pobarvala z rožnim leskom in v njenih očeh je tlelo; jezni žar se je nabiral v svetli zenici »Ti se predrzneš! Mojega fanta hočeš?« »Ti se predrzneš! Mojega fanta hočeš?« Stali sta druga ob drugi, oči v oči, in tak ogenj je dihal in vel iz obeh dekliških teles, da je v resnici čudež, da se nista na mestu spremenili v pepel. »Jaz ti napovem dvoboj!« je siknila Finica. »Jaz ti napovem dvoboj!« je ponovila za njo Fifica. »Na sabljice brušene!« »Na sabljice brušene!« »Na ljubljanskem polju pod Jureže-vo smreko!« »Na ljubljanskem polju pod Jureže-vo smreko!« Prezirno sta se poklonili druga drugi in ločili z gnjevom v srcu. Finica in Fifica sta se sprli in začeli sovražiti na življenje in smrt. V dvoboju si stopita pred oči, in tam se ima odločiti, katera bo živela in ljubila, a katera umrla in šla v hladni grob. Vse to pa radi tega nesrečne«#, študenta Boštjana. Zasijalo je tisto žalostno jutro, ko se je imela odločiti usoda dveh junaških, zaljubljenih .devojčic, Finice in Fifice. Ali jutro je imelo zlat obroč okoli čelu in je stopalo s srebrnimi nežicami po lokah in livadah. I. prtitega .jMtraisvm ž?3 s dn® 23. dessaifera 1923, Iz kultiiriiega smtwi* Splošna knjižnica 9« — 12. zveisk. Univ. pTof. dr. France Veber: Problemi sodobne filozofije; Ivan Albreht: Andrej Ternouc, reliefna karikatura iz-minulosti; Pavel Golia: Petrčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah; Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. Vseučiliški profesor Veber je brez dvoma naš najplodnejši znanstvenik. Sama Zvezna tiskarna je oziroma bo izdala razen gorenjega dela še sledeče spise: Psihologija jezika (s posebnim ozirom na slovenščino), Estetika (njeni psihološki in normativni problemi), Spoznanje in zmota (psihologija in kritika človeške misli), Zgodovina filozofije (historičen razvoj človeške misli v 6 snopičih). Od prejšnjih publikacij poznamo Uvod v filozofijo. Sistem filozofije, o katerem se je izrazil praški kritik, da bi delal čast tudi drugim večjim narodom, Znanost in vera Itd. V kratkem izide poleg drugih napovedanih knjižnih njegovih darov še Analitična psihologija. S to izredno plodovitostjo pa se vzporedno razvija njegova nazornost in jezikovna spretnost. Njegova umovanja se odlikujejo po izredno dosledni logični zvezi in sklenjenosti posameznih izsledkov, kar mu priznavajo tudi oni misleci, ki se morda ne strinjajo z osnovo, z izhodiščem njegovih izvajanj. Glede modrosiovja zavzemajo sodobni omikanci po navadi trojno stališče, kakor čitamo v pričujočih Problemih sodobne filozofije (str. 321). Ali ga zanikavajo, opiraje se na uspehe ostalih pozitivnih znanosti; drugi pa filozofije ne prištevajo med vedo, temveč jo presojajo po zgledu vere in umetnosti; tretji pa jo začasno devljejo v sestav vseh vednosti, vendar le dotlej, ko bodo druge, »prave« znanosti dosegle neko višino svojega razmaha. Pisatelj pa je že ponovno dokazal, da biva svojevrsten duševni svet, ki ga ne raziskuje nobena panoga vede in ki potemtakem pripade filozofiji, samostojni znanosti. Filozofija, ki je poleg leposlovja najzvestejše zrcalo svoje dobe, nosi v naših časih dve značilni potezi: Razkosano stanje, zrušene dogme, vesoljen nered, obenem po mogočno iskanje novih smeri, veličastno stremljenje po rešilni obali, vera v resnico, lepšo od pravkar uničene. Zategadelj bo pričujoče delo zanimalo vse čitatelje, ki žele proučiti sodobnost od vseh plati. S tem spisom bomo prodrli v glavne težnje sodobnih filozofov na ta način, da najprej spoznamo dosedanji obraz posameznih problemovk nato pa njih rešitev, kakor si jo je zamislil naš avtor. Spričo številnih sodobnih vprašanj se Pisec ni mogel spuščati v prevelike podrobnosti in po potrebi opozarja na pristojna mesta po drugih svojih publikacijah. Najpomembnejša filozofska disciplina je danes etika, veda o moralnem dobrem in o moralnem zlu. Glede njene utemeljitve se misleci cepijo v dva tabora: prvi zametavajo vsak pojem nravnosti, češ, da človeška volja ni svobodna, temveč podvržena kakor vse dogajanje kavzalnim zakonom, drugi pa zavzemajo prav nasprotno stališče. Po Vebrovem naziranju pa je eno kakor drugo motrišče zgrešeno, ker nrav-stvo nima nič opravka z vprašanjem o Prosti volji oziroma determinizmu. Na- Navsezgodaj je vstala Finica, si opasala brušeno sabljo in odprla duri. Na pragu sta jo že čakala njena sekundanta, vsak s sabljo pod pazduho in z obvezami in leki za prvo silo, ako Fi-uica pade v dvoboju. Bila sta pa njena sekundanta — slavna barona Čoki in Mavželj. Odpravili so se vsi trije proti ljubljanskemu Polju, z bridkostjo v srcu, s srdom v očeh. Korakali so po cesti, zatopljeni vsak y svojo misel. Finica je potegnila iz žepa velik kos papirja, kjer je imela napravljen testament. Tam je stalo zapisano. kdo bo dedoval po njej, ako ji icusmiljeno Fifičino jeklo seže v srce, m ji hladna smrt ponudi roko. Še enkrat je vse prebrala in debela, svetla solza ji je kanila na pismo. Ljubljansko polje se je že danilo in odpiralo velike svoje oči. Solnce je sipalo zlato po njivah in travnikih, ptice so.plavale pod nebom in vriskale, kobilice so skakale in se postavljale v zelenih frakih, murni so žvižgali in mak se je ženil v svoji škrlatni kapici. Samo Finica ie šla žalostno — v smrt. Prikorakali so do lepega gozdiča sredi polja, in evo, tam stoji Jureževa smreka, ki je tudi čudovita in vredna vsega zanimanja, zakaj imela je čudodelno moč, da je njena rosa ozdravila vse bolečine, porojene iz ljubezni, in je zecelila vse rane, najsibodo smrtne ali pa srčne, ki jih je zadal nevarni ljubimec ali zavratni sovražnik. In glejte, Fifica se je že sprehajala gorindol kot vojščak na straži, z bridko sabljo pod pazduho. Tudi ona ie ime- mestu tradicijske definicije imenuje etiko »vedo o pravilnosti celokupnega našega čustvovanja in stremljenja.« Determinizem ali indeterminizem? To je psevdoproblem, ki se je tihotapski prikradel v etična razglabanja vsega zapadnoga človeštva. Prastar, a nerešen je problem spoznavanja in zmote, ki od njega zavisi vsa vrednota človeške prosveto, saj če ni spoznavanja, tudi ni resnice. Tu je treba načeti tisto dihotomijo ali dvorlel-nost: pristnost in nepristnost naših doživljajev, kakor smo jo srečali že v Vebrovem »Uvodu«, spojeno s posebnim psihološkim gravitacijskim zakonom. V »Problemu umske in nagonske pameti« pobija avtor stari in sodobni racionalizem, ki išče glavno stran našega dušeslovnega bistva samo v umski polovici naše duševnosti: Ko bi bil ta nazor opravičen, bi bili ljudje zgolj univerzalni razumski rabotniki (Cap-kovi R. U. R.) in bi morali naglo propasti. Opravičeno poudarja pomen nagonske pameti, kakor je to storil že Pascal z izrekom: Le coeur a des rai-sons que la raison ne connait pas. Ta naša notranja »vita bipartita« omogoča pojmiti konflikte, ki jih ne more raztolmačiti Sokratova formula: vednost —- čednost, n. pr. Francis Bacon, ustanovitelj in prvi sistematik modernih empiričnih ved in njih induktivnih metod, je kot državni kancelar izrabljal svoj vpliv v to, da je kopičil lastno imetje s protizakonitim prodajanjem državnih monopolov, z zločinskim pritiskom na potek sodnih razprav, z brezvestnim ostavljanjem dobrih prijateljev... Skratka, Aristotelovi logiki uma mora slediti nova logika, logika srca, V poglavju etične sankcije pobija avtor trditev, da so nam etični zakoni prirojeni, in se obrača tako proti empirično evolucijskemu kakor proti krščanskemu pojmovanju etike. Moralni v najčistejšem zmislu besede morejo biti tudi ateisti, ki se neštetokrat iz nesebičnih namenov žrtvujejo za znanost, umetnost, socijalno blaginjo kakor i za poedinca. Tako nam zgodovina navaja dovolj primerov, dokazujočih, da tudi hogotajci lahko žive takšno življenje, kakor so ga v okviru krščanskih cerkva živeli razni svetniki. Kdor pa bi prav ravnal samo v upanju na neskončno božje plačilo (Marinetti imenuje v svojem »Futurizmu« krščansko moralo »odeniško«: morale usuriere) ali v strahu pred nečuveno božjo kaznijo, bi bila njegova dejanja kvečjemu ebčno indiferentna. Kakor so logična načela sankcionirana sama po sebi, zgolj po lastni naravi, tako je tudi etična sankcija (čustvena in stremljenska pravilnost oziroma nepravilnost) edino notranja, immanentna: moralna dolžnost je ta, ki jo moramo po notranji nujnosti vršiti. V naslednjih poglavjih so prerešetani razni etični sestavi: utilizem, evolucionizem, pcrfekcionizem, estetizem, eudaimonizem. Avtor kaže na dvojno napako Aristotelovega sistema, ki nas ne pouči v zadostni meri o svojih najtehtnejših pojmih: razumnem ravnanju in sreči. Epikur mu je doslednejši, ker išče srečo neposredno v naših čustvih, t. j. v neki trajni radosti. Blaženost je zgolj individualna, zato ne velja platonski univerzalni eudaimonizem, ki naj la s seboj dva sekundanta, in sicer sta bila to plemenita viteza, Žoki Jn Tav-želj. Finica in Fifica sta se postavili v po-zituro in zgrabili za svetli sablji, čoki je dal znamenje: »V parado!« Sablji sta švistnili in se z zvonkim hrskom odbili druga od druge. Finica je začela napadati svojo nasprotnico in jo v trcnotku ovila z živo, bliskooko kačo; a Fifica se je branila Imenitno. Letele so iskre od jekla, sablja se je odbijala od sablje, Finica je naskakovala z leve in desne, a doživa ni mogla vala z. leve in desne, a do živa ni mogla Dvakrat sta se že postavili nasproti in obakrat odstopili, ne da bi bila Finica ali Fifica oblagodarjena z najmanjšo ranico. Srd se jima je kuhal po žilah, trepetali sta razburjenosti, da si ne moreta ohladiti jeze. Skočili sta tretjič v boj. vsaka s trdnim sklepom, da rani nasprotnico in čeprav ji ponudi golo mesto. Vzdignili sta sablji in si jo zasekali druga drugi globoko v vrat. — Zgrudili sta se na črno zemljico in vroča kri je z rdečim curkom lila iz ran in vzela s seboj mlado življenje. A kamor se je potočila kri, tam je vzrastla iz zemlje visoka, bela lilija, svetla in čista. Tako sta ležali v senci lilij Finica in Fifica, dokler ju ni zbudila Jureževa smreka, ki je zašumela in se zasmejala in ju poškropila s hladno jutranjo roso kot z živo vodo. Poklicala je mladi gospodični, Finico in Fifico, obsijala ju je z rdečo zarjo in zdramila s petjem čebel la solnčnih žarkov. bi izhajal iz vesoljne sreče, iz sreče skupin (narod, država, človeštvu), saj taki sojetni kompleksi so neduševen pojav, ki nič ne doživlja. Včasih ume Veber svoje zgovorno pripovedovanje slikovito poživiti. Vzemimo samo iz razprave »Problem sa-moopazovanja« sliko, ki pobija njegov »gnothi seauton«: Star mož, z dežni- kom pod pazduho, s širokim klobukom na glavi, potisnjenim globoko na čelo prek oči, tip »filozofa, ki sam sebe opazuje«, privezan z daljšo vrvjo na nasproti stoječ kol, t. j. njegov lastni jaz, okrog katerega edinega se more dedec vrteti, bodisi da se od njega oddaljuje, če se vrv odvija, bodisi, «la se zopet njemu približuje: vedno pa ostane s kolom, t. j. lastnim jazom v ne-razdružnl zvezi, osobito ker zbog svojega pokrivala sploh ne vidi kola .. Ne da bi se mogel spuščati v podrobnejše razmotrivanje osialili problemov te knjige, hočem poudariti, da je njena vrednost in porabnost tem večja, ker je opremljena s točnim imenskim in stvarnim registrom. Tako ni ve'v- daleč čas, ko si bo tudi slovenski filozof-samouk, ki nima in ne ume tuje literature, lahko sam izoblikoval svoj svetovni nazor na osnovi domačih razprav. Albrehtova karikatura bi pri večjem obsegu prenesla čvrstejše motivacije. Pri vsej svoji kratkoči pa je koTifabu-lacija izredno zanimiva. Čarovniški prizor na Slivnici boste lahko primerjali s podobno zastranico v Costerje-vem prevodu Ulenspieglu ali »Kerem-puhu«, kakor se zove v hrvaškem prevodu. Toda čujmo: Andrej Ternouc je bil v ljubljanskem jezuitskem kolegiju najboljši in naj-zaljši dijak. Vse devojke, zlasti pa hči mestnega sodnika Magdalena, je koprneč upirala vanj oči, ko je stregel pri maši. Andrej pa ni poznal ljubezni. Slednjič pa ga je obšla skušnjava. Seta je se po samostanskem vrtu zasliši dekliško petje in nekaj neznanega ga presune. V tem trenutku ga preseneti pokvečeni frater Deodat, nezakonski knežji sin, in ugane mladeničeve misli. Razpiha mu strast, pokaže mu žensko v novi luči, povej, da ga Magdalena ljubi, in ga pregovori, da ga Deodalova mati neko noč odpelje k dekletu. Ta pa si je že vnaprej preskrbela dva ška-pulirja, nekaj relikvij in posebno močno molitev sv. Pahomija. »Vzhičena ic Magdalena spravila pod zglavje mučno molitev, zapahnila vrata in pokropila • sobo z blagoslovljeno vodo. Tako zavarovana vzcvetela nama sreča je opolnoči.« Samostanska vrata so se za vselej zaprla za Andrejem, ki ga je njegova izvoljenka poslala k svojemu stricu v Trst, kjer naj bi ostal, zvesto misleč na njuno bodočo združitev. Spotoma hoče prebiti prvo noč pod kozolcem, kar ga nevidna sila zanese na Slivnico nad Cerkniškim jezerom, kjer je spoznal čredo peklenskega gospodarja. Namazal se je bil namreč z vražjim mazilom, ki mu ga je poprej dala Dcodatova mati. V tem »hudičevem kraljestvu* je črno oblečen moški položil predenj nago lepotico, ki pa se je sunkoma zavila v temno obleko in mu velela molčati. A Bog in sv. Pahomij sta ga rešila pred Luciferjem. Potujočemu naprej, se je drugo jutro pridružil sholar, podoben ' nemu nebodigatreba s Slivnice, in ga zvabil na svoj čudaški grad, kjer naj bi kot Aškerčev Abduraman iskala leka zoper smrt. Namenila sta se, prikleniti spiri-tum vitalem seu astralem. Andrej je čital skrivnostne bukve. Njegov znanec, alkimist in astrolog Carcharius, ki je v mladosti izgubil nevesto, je v jezi preklel Boga. Obsedel ga je satan, kateremu je začel loviti nove žrtve. Neko noč je prišel mojster Carcharius k Andreju, pričaral solnce, peljal gosta v svojo alkimistično in zvezdarsko delavnico ter ga med zaklinjanjem pahnil k postelji, kjer je pod tančico ležala gola ženska, ona krasotica s slivniškega kleka. Ko se je Andrej — lastnik Pahomijeve molitvice — dotaknil njenega telesa, se je predramila ter ogrnila v črno haljo. Carcharius se je onesvestil. Lepotica se dvigne ter odvede tujca iz delavnice. Razloživši mu tajno svojega bratav pošlje Andreja s spremstvom in denarjem iz gradu, proseč in roteč ga, naj o vsem molči. Sluge so spremili Ternouca iz neznanega kraja k morju, kjer se je vkrcal proti Trstu. Nastal pa je vihar, ladja se je razbila. Naš prepotnik se je zavedel pri Jezu-sovcih v Moščenlcah. Ob skalah pa se mu je razbila v kolenu kost, in ker se je rana zastrupila, pričakuje Andrej nagle smrti, spominjajoč se Magdalene in zlega Deodata. Spokorjen piše te ritmično vzvalovane spomine, kakor sem vam jih na kratko naznačil in kakor jih boste čimprej čitali. »Petrčkove poslednje sanje« so že pred dvema letoma zbudile pohujšanje, Sotrudnik »Napreja« jih je postavil na sramotiščev češ, da so plagiat njegove ideje: stoprav književniško razsodišče je zavrnilo očitek. V bajnem čaru tihe, svdte noči, ko človek zasluti bližino svojega stvarnika in se mu razodevajo tajlnstreni svetovi prirode, doživi sirotek Petrček * Poslednje sanje, da se po Jakobovi lestvici vrne k svoji materi, med angelske zbore. Vsebino te povesti v stihih, in stikih tvore elizijske poljane sanj, koder de-tetova duša išče svojo mater. Smela pesnikova intuicija jo je kot duha privedla iz onostranstva ter ji vdahnila tudi v zagrobnosti večno živo ljubav do njenega sina. Otroška domišljija pa si je ustvarila še dva spremljevalca: princa sinjih dalj, Meseca, in čarovnika gorjanskih klancev, Grčo. Druga slika otvarja podzemeljske votline s kapniki, ki nalikujejo podobam iz davnih bajk. Tu spi kralj Matjaž s svojo vojsko. »Nikdar ne zapade trohnobi in smrti, kdor v pesmih in pravljicah ljudskih živi,« poje leva skupina vojščakov. Ves prizor je oplojen z doživetji iz minule svetovne borbe. V tretji sliki (Sve>-tla noč v gozdu na Gorjancih) se je razvnela pesnikova stvariteljska moč do blestečega dragulja mladinske literature. Poosebljena kostna bitja kakor oče Hrast, hrapava čarodejka Bukva, Meglica krasotica, se bedo vtisnila gle-dalčkom malčkom v spomin in jih spremili, kadar bo sam stikal za lesnimi taj-nami. Pesnikov duh je v pravljičnem svetu zasnoval novo predstavo, polnočno mašo v šumi. V četrti sliki se Petrčkovo življenje v sanjah spoji z istinitim življenjem, odkoder ga reši njegov vnebohod. »Poklonite se mu, kori angelov mojih, in sprejmite ga medse! Zadonite, trobente! Zapojte, trume nebeške, pozdravno pesem Pe-trčku, našemu novemu angelčku, na čast,« govori Bog Oče, dočim zastor pada. Tako nam je dramski ravnatelj Golia, pesnik »Večerne pesmarice« in »Pesmi o zlatolaskah«, poklonil lepo štiridejanko poplemenitila »božični čas, božični čar«. V Ljubljani se je delce uspešno uprizorilo, sedaj ga bodo lahko tudi podeželski odri, ko imajo besedilo in avtorjeva navodila za manjše pozornice. Glede nazivlja bi dostavil, da bi spričo domače »skupine« igraje prebili brez »grupe«. Milčinskega narodna pravljica »Mogočni prstan« je pri reprizi dosegla popolne uspeh. Režiser Danilo je odstranil večino nedostatkov, radi katerih se premiera ni povsem obnesla. Prvi prizor te pravljice za deco se odigrava v borni koči majke Marte. Sin Stanko hodi po kruh, pa ga trikrat uporabi v to, da odkupi enkrat muco Lizoi, drugič kužka Zve-stina, tretjič kačo, ki je v istini vila Dragomila. Ta nagradi usmiljenega dečka s preprostim železnim prstanom, ki mu ga natakne na sredinec leve roke. »Ta prstan izpolni vse želje... Le nad srci nima moči, srcu vlada le srce.« Trikrat ga zasuče na prstu, pa se oglase trije škratje, sužnji, pokorni prstanu, in store, kar jim ukažeš. Nato se pojavi princesa, omedlela, ker jo je prestrašil črni sel devetega kralja; ob nji stopa car, »prijazen, star gospod agrarne vnanjosti s suhim in sitnim ministrom zakladnikom Rigomirom in ne-muzičnim ministrom prosvete Rogosla-vom. Car, vedno v denarnih stiskah, oddaja hčer Violo za denar. Na njegovem dvoru je vse po domače. Edini Rigomir je patetičen. Pravljično dejanje je prepleteno z realističnimi vložki, n. pr. nemčurska Evfemija Prezelj-taigova s kopo otrok, izvrstnih Voglarjev in prežačev. Deveti kralj, mogočni prstan in Stanko pridejo navzkriž. Slednjič zmaga zvestoba, mačica in psiček, dečko in kraljična. »Ljubezen nas je rešila. Prosti smo — iz ljubezni ti prosti nudimo svoja srca in svoje rokev« končujejo zakleti škratje, oteti svojega robstva. Gledalstvo je bilo zadovoljno. Želeti je, da tudi manjši odri uprizore čedno igro, ki jo spremlja godba Viktorja Parme. Na zadnjo predstavo, dušno pašo, Tudi jaz sem bil povabljen, dali so ml jest’ iz črepa, Piti pak iz naprstnjaka; dali so mi iz stekla škornje In iz pajčevine suknjo. Hodil sem po kamni poti, strli so se moji škornji, hodil sem po gostem grmju, strgala se ml je suknja. Tako se zaključuje Valjavčeva narodna pesem »Pastir«, ki je služila za podlago Mogočnemu prstanu. Milčinski je že ponovno in uspešno preoblekel Valjavčeve »Narodne pripoviesti,« glej njegove »Pravljice« 1911. Dr. Fr. D. * Avtor dosledno napačno piše »Peterček« in bi moral seveda pisati take stavke: z gerdo merdo terda Smert po stermem berdu in po stertem vertu škerta. Ameriško vseučilišče v Sevilljl. Ob ibero-amerikanski izložbi v aprilu 1. 1927. namerava Amerika zgraditi univerzo v Sevilli. Uradni odsek ie že posetil španski direktorij, ki je obljubil vsestransko vladno podporo za to Podjetje. Anibal Gonzalez, stavbenik pri razstavi, je že izvršil načrte. Profesorski zbor bo imel nalogo, raziskavati tako indske arhive kakor vse listine v Kolombinskl knjižnici, kjer so zbrani spisi glede in osvojitve Ame- rike, C f. ßansuz, Ta Švicar je po sodbi uglednega pisatelja in kritika Edmonda Jalouxa eden prvih romanopiscev v sodobni Evropi, pa domala povsem nepoznan, Živi v Lausanni, kjer ima nekoliko francoskih, švicarskih in ruskih občudovalcev. Čudno je, da se ga nista še polastili pariška »Nouvelie Revue Fran-gaise« ali »The Dial« v Novem Yorku in da nista raztrobili njegovih zaslug po obeh celinah. Prvi Ramuzovi romani: Al in e; Jean Luc preganjan; Življenje Samuela Beleta; Alme Fache, valdenski slikar; Živ-1 jenske okoliščine so bili realistični, vendar različni od francoskih del v 1. 1875—85. Tu čutiš srčno simpatijo do delujočih oseb, toplo sočuvstvo, kakor ga srečaš pri Charles-Louisu Philip-peu. Ta realizem ni hotoma iskal najbolj temnih človeških strani, marveč najbolj splošne in preproste zakone. Odtod neka veličina, navzlic enoličnemu pripovedovanju vsakdanje snovL Ramuz opisuje neznaten odsek sveta, ki ga pa do dlačice pozna. Zato so njegovi romani tolikaj nasičeni: svojstvo, stanek, zakaj življenje ne izteče tako brž iz njih, saj vsebujejo plod velikega izkustva. Okoli 1913 je Ramuz obelodanil nov, svojevrsten roman, boljši od početnih: Kraljestvo hudobnega duha. Snov je kratkomalo prihod in naselitev samega hudobca v švicarskem selu ter nezgodne posledice. Ramuz bi bil mogel zvariti iz tega fantastično povest, a ni maral. Mislite si, da se je v vaši vasici nastanil živi peklenšček, preoblečen v običajnega čevljarja, in da vsakogar zavaja v najhujše izkušnjave, torej v nesrečo: stvar posmatrajte kot srednjeveški misterij in obenem kot časnikarsko dnevno vest, pa dobite približen dojem, kako se čita to pripovedovanje. Ali pa si predočujte v istem selu kjer poznate vsakogar na las in kjer vam ni nič tuje, baš obratno: nenavadno dobra in čista deklica privoli v to. da prevzame nase grehote in zla svojih bližnjih, in čimbolj postaja vsakdc zdrav in srečen, tem bolj ohromeva ona sama, se pokriva z ranami, njeno jadno telo je živa hostija: sijajna ilustracija enega najlepših katoliških verovanj — pa imate »Zdravje bolnikov«, ki utegne biti najkrasnejši Ramuzov umotvor. Letos je Ramuz priobčil dvoje veli-kolepnih romanov »La Separation des Races« (Ločitev plemen) in »Prčsence de la Mort« (Navzočnost smrti). V prvem ugrabi mlad francoski kmet v Švici protestantsko Nemko iz sosednjega kantona in jo skrije v svojem zaselju. Njen bratec, ki je tekel za njo po str-mali, se ubije. Tat skrbno čuva svoj ljubi plen, onstran gore pa obupuje dekletova obitelj in njen zaročenec. Neki krošniar pa pozimi zasledi ugrabljenko. Dočim si zaljubljenec, nemiren zbog svojega čina, prigovarja, da bo.na spomlad odvedel nazaj svojo krasotico, se na drugi strani pripravljajo na osvoboditev ujetnice. Krošnjar jo obvesti o naklepu; deklina pripravlja osveto s pomočjo nekega bebca: ko prihrume njeni prijatelji v selo, nastane požar, ona pa se obesi svojemu ugrabniku za vrat, da ne more ubežati in da ga laže potolčejo. — »Vsepričujoča smrt« je strašna, mo* gočna, včasj samovoljna slika vesoljne pogibeli po postopnem požigu zemlje. To je jedva roman, spoja ni med poglavji, razen osrednje dejanje; vsak prizor riše posebno fazo turobnega fenomena. Kot japonska slikanica z raznovrstnimi podobami, kjer pa se na slednji strani opazi Fudži Jama! Pripovedovanje je veličastno preprosto; kakor da poslušamo kmeta. Sčasoma pa začutimo, da je način vendarle prevajano slovstven. Strogoredni kritiki po pravici očitajo avtorju, da gre v tem posnemanju kmetske govorice le predaleč. Vsako naslednje delo Ramuzovo bolj greši zoper jezik. In to Je škoda za izvirne, izredne, izborne knjige. (Založr nLk Georg, Genčve.) N. K. Nove knjige. — Franc Ravoll: »Vsak le sam svoje eče kovač.« Za božične praznike je Iz /ezne tiskarne v Ljubljani Izšla knjižica gornjim naslovom. Knjižnica Je sicer drob- po obsegu, a bogata po svoji vsebini, satelj nam namreč v nji pokazuje, po ka-rem potu moremo na pošten način priti > boljših gospodarskih uspehov v živ-:nju. Oiavni pogoji vsakemu uspešnemu lovanju osamičnika so: zdravje, krepka ilja, marljivost in splošna izobrazba. Kjer adajfl te lastnosti, tam ni pomanjkanja ito pa treba v tem smislu vzgajati člo-ika že od rane mladosti ter mu nekako :epiti pridobitveno sposobnost. _ Napreoo-iti mora koralcoma. Začenja naj z malim naj nikdar ne pozabi na svoj oili na moosvojitev. Knjižica obsega mnogih atih naukov. V poljudni obl ki nam sve-je, kako in kaj naj ukrenemo, da tudi mi arejši pridemo iz današn jih ne všečnih zmer do izboljšanja svojega materijai-iga položaja. Ker do sedaj še nismo imeli isa te vrste, je knjižica vredna pnporo-la. Vsakdo bo v nji našel nekaj za sebe. abiva se v vseh knjigarnah m stane 10 nar ev. Vlađm sretnik Fr^jijo Župngk; Reguladja — osušenje in namakaRis— Cerkniškega jezera in Notranjskih kotlin. (Nadaljevanje.) IX 2e zgoraj pod III, smo omenili, da je bilo predvsem potreba, da se stvori za vsakoletno, popolno osašitev Cerkniškega jezera, oziroma za pravočasno odvajanje takozvane nizke jezerske vode, ki je vsako pomlad navadno do srede juliia v jezeru zastajala in isto toliko zamočvirjala, da ni mogla razven ločja in bičja nobena boljša trava pognati, veliko vodno zadrugo, ki bi potem izvršila vsa resulačna de!a v Staro-trški in Cerkniški dolini po melijoracijsko-zakladnem zakonu Toda občine in pod-občine in še bolj pa posamezni posestniki-interesentje so si medsebojno toliko nasprotovali, da ni bilo mogoče večino posestnikov za to pridobiti, da bi podpisali tozadevne prošnje in izjave. Ako je pär inteligentnejših posestnikov, trgovcev ali gostilničarjev (ljudstvo jih jo Imenovalo botegarji). kako tako vlogo ali prošnjo podpisalo, je bilo potem gotovo 90 odstotkov vseh drugih posestnikov proti tej akciji. To nesrečno nasprotovanje se je videlo najeklatantnejše pri vodovodu za Cerknico in okolico. Vzlic temu, da je imela Cerknica vsako poletje kako epidemično bolezen, sem le z veliko težavo župana in podžupana v Cerknici pripravil do tega, da sta podpisala prošnjo za napravo vodovoda iz Straži-ških in Otoniških studencev. Vodo pravne obravnave in vse priprave za ta vodovod sem že poprej uradnim potom izvršil, ter tudi potem izdal razsodbo. Toda večina občinskega odbora je takojšnjo izvršitev vodovoda iz Stražiških-Otoniških studencev na ta način za dolgo vrsto let zavlekla, da je prosila, naj se izpelje vodovod za Cerknico iz velikega Martinjskega studenca, ki izvira nekaj metrov nad Martinjakom iz velike skalne dupline znamenite Slivnice, ki spada k izrazitemu dolomitu. Martinjski posestniki pa niso hoteli pod nobenim pogojem dovoliti, da bi se odvzela za Cerkniški trg potrebna pitna voda iz njihovega velikega studenca, in to tudi pod pogojem ne, da bi jim Cerkničani naredili na svoje stroške velik rezervoar precej višje nad vasjo in pa vodovod skoz celo vas. Martinjski studenec ozir potok Mar-tinjšica izvira namreč tik za vasjo ob vznožju Slivnice k večjem 4 metre višje kot najnižji del deželne ceste, vodeče skoz vas. Vsled tega bi se bila morala voda za Cerkniški in Martinjski vodovod vsaj kakih 25 ali 30 metrov višje v hribu zajeti, da bi Imel vodovod divo!} pritiska v sučaju požara. To bi bilo tem lažje izvedljivo, ker voda v studenčnem tolmunu s silno brzino iz višine priteka in pada; tudi se sliši precej višje v pobočju Slivnice vodno šumenje. Vzlic temu nisem mogel pri ponovnih obravnavah dobiti od soseske in podžu-panstva ter od upravičenih posestnikov Iz Martinjaka tozadevnega dovoljenja, ter je v zastopstvu vseh sovaščanov in soseske izjavil intellgen ni posestnik, gostilničar in trgovec Martin Cesar z vso resnostjo, da Martinjcl Že radi tega ne morejo na ni-kak način dovoliti v kako razstreljavanje ali odpiranje v studenčevi dup’ini ali nad studencem, ker bi se — po nekem starem Izročilu (prorokovanju) — studenec takoj ob prvi hudi razstrelitvi ali drugam obrnil, ali bi se pa v notranjosti Slivnice se nahajajoče veliko jezero na Martinjak razlilo in vso vas pokončalo. Vse pojasnjevanje in dokazovanje, da dolomitna formacija Slivnice izključuje vsako »zakraševanje« (Verkarstung) in tvorbo podzemeljskih jam, je bilo zaman. Martinjcl so ostali trdovratni. Sicer se je pa ta naravnost neumljiva trdovratnost — (cerkniški magnati so jo imenovali nehvaležnost) — kmalu nato kruto maščevala, ker je večji, in ravno pri potoku ležeči del Martinjaka neko vroče poletno popoldne do tal pogorel, kar bi se pa ne bilo zgodilo, ako bi bili imeli Mar-tinjci dovolj vodne rezerve v primerni višini na razpolago. Leta 1894 in 1895 so bile zopet dvakrat ali trikrat silne poplave v Starotrški dolini in v Cerkniškem jezeru. Pri popisovanju in cenitvi povzročene škode v Danah in ria Dolenjejezersk;;) njivah sem pozval posestnike in podžupane iz Dolenjega Jezera In Dolenje vasi, naj se ogrožene vasi oziroma posestniki sami branijo na ta nač#i, da pridno trebijo in poglabljajo požiralnike Narti. Rešetca, Sovinjska jama, Podgradom in Malo Karlovco ter iztrebijo velikanske naplave ločja in bičja iz Velike Karlovce. Vzlic poprejšnjemu odklonilnemu stališču proti skupnemu delovanju pri razmoč-vlrjenju Cerkniškega jezera se je sedaj odzvalo precejšnje ševi!© Dolenjevaščanov za ta dela. Tem pametnim in naravnost pogumnim mladinom je načeloval sedanji najboljši poznavalec in najpridnejši razmočvir-jevalec Cerkniškega jezera Matija Martinčič iz Dolenjega Jezera. Ta nenadni prevrat v mišljenju in sodelovanju pri odvračanju in zabranjevanju po elementarnih poplavah povzročenih poškodb in zaupanje v oblastne pozive je povzročil naslednli sodnijski kazenski slučaj: Do leta 1890 je okrajno sodišče v Logatcu obsojalo vse one posestnike jezerskih travnikov in zemljišč v Cerkniškem jezeru, ki so po odtoku poplave pobirali na svojih travnikih zaostale ribe, ki so ob pripekanju solnca v mlakužah gnile in okuževale s strahovitim smradom zrak, radi tatvine oziroma tatinskega ribolova. Tudi po letu 1890 je orožništvo ovadilo celo vrsto mladeničev in posestnikov iz Dolenje vasi in Dolenjega jezera — med temi tudi zgoraj navedenega Matijo Martinčiča, ki je na svojih precej obsežnih jezerskih travnikih pobiral zaostale ribe, radi tatvine rib in tatinskega ribolova. Kazenski sodnik v Logatcu je bii tedaj dr. Babnik, jaz pa kot prvoprideljeni politični konceptni uradnik okraj, glavarstva državno pravdniški funkcijonar in javni ob-tožitelj. S solzami v očeh so se mladi fantje in posestniki zagovarjali, da so na svojih travnikih zaostale ribe le radi tega pobirali, da odstranijo radi nenadno nastopivše vročine strahoviti smrad, ki je skoraj vsako poletje v Dolenjem Jezeru, Dolenji vasi, Cerknici in okolici povzročil vročinsko bolezen. Toda postava je postava in orožništvo je ovadilo zločince. Tedaj sem pa iztaknil v državnem ribolovnem zakonu z dne 25. aprila 1885 št. 58 drž. zak. § 6 določbo, da smejo posestniki lastnih zemljišč po odtoku poplav na svojem zemljišču zaostale ribe pobirati in si jih prisvojiti. Odstopil sem od obtožbe in dr. Babnik je razglasil oprostilno razsodbo. Seveda smo se s tem zamerili pri riba'ovu upravičeni grajski gospodi. To postopanje je pa na oproščene, osobito pa na Matijo Martinčiča tako učinkovalo, da so potem sledili mojim pozivom, uvidevši, da je to le v njihovo korist. Leta 1894 in 1895 so bile nenadne poplave v Starotrški dolini povzročile posestnikom iz Pudoba, Podcerkve, Šmarate in Dan na posestvih občutno škodo, za katero smo dobili nekaj podpore. Istočasno smo dobili na dotične prošnje, ki sem jih poprej napravil za občine oziroma podobčine radi osušenja Starotrške doline menda 1500 goldinarjev državne podpore za trebljenje, očiščenje in preiskovanje Obrhovih požiralnikov pri Danah in za preiskovanje glede znižanja utoka v Oolubino ter za preiskovanje veleizvirov Obrha oziroma Stržena pri Gorenjem Jezeru ozir. pod Varhom in pod Ska’ami. Vsled prošnje županstva Starotrškega, v katerem območju predstoječe vodovje leži in graščinskega upravitelistva Šneper-škega, ki je bilo pri teh poplavah največ tangirano, sem razpisal krajevno obravnavo ter k isti povabil vse interesente. Pri tej obravnavi v Danah, Gorenjem Jezeru in v Lazah-Otoku, katere so se zastopniki veleobčine Cerkniške polnoštevilno udeležili, so se sporazumno določila ona dela, katera je bilo po izreku tehnikov mogoče izvesti z dovoljeno podporo in s prispevkom graščin, upraviteljstva — pl. Ober-eignerja. Jedva je bil dal gozdni ravnatelj pl. Obereigner postaviti pri Izviru Stržena pod Varhom kakih 150 m poljske male železnice za odstranitev velikega skalovja, ki je ležalo v izvirnih tolmunih in v zgornji strugi Strženovi, in ki ni imelo na odtok poplav iz zgornje Starotrške doline prav nikakega upliva, so že začeli vlagati županstvo v Cerknici in drugi podžupani brzojavne proteste in pritožbe na deželno vlado, okrajno glavarstvo in medna celo na ministrstvo proti temu pri tozadevni komisijski obravnavi sporazumno določenemu in uradno odobrenim delom. Vrhu tega se je bila vložila na deželno predsedništvo še posebna ovadba proti »protežiranju« graščine Šne-perške (knez Schönburg-Waldenburg) na škodo Cerkniške doline. Deželni predsednik baron Mein, ki se je za velevažna agrarno-kulturna vprašanja na Notranjskem zelo interesiral, je bil hudo indigniran nad tem postopanjem in mi je dejal na tozadevno poročilo: »Vidite, tu imate sedaj zasluženo plačilo za vaše tako naporno delovanje za Cerkniške in Notranjske vodovode in za »protežiranje« Cerkničanov pri regulaciji cerkniškega jezera! Zakaj ljudem dobrote vsiljevati, ka- T. P.: Postrešček. Med tipične ljubljanske starožitno-sti spadati vsekakor fijakar in 'postrešček. Oba sta že zdavna znana po svoji originalnosti, šegavosti in hudomušnosti. Še mlajši generaciji je dobro znan »izvošček Marko«, ki stresa po gostilnah in kavarnah svoje dovtipe, kakor »da mu je bog oče svak, ker je vzel k »ebi njegovo ženo« itd. Seveda so njegovi dovtipi več ali manj kosmati, v ostalem pa pristno fijakarski. Pa ne mislim tu govoriti o fijakar-jih, temveč o drugem stanu, ki se je, kakor skoro povsod drugod, tudi v Ljubljani razvil v svoj tip: o postreščkih. Njim je bila usoda ugodnejša, kakor nekaterim drugim stanovom, ki so kar izginili, n. pr. brodarjem in čolnarim, ribičem, ciparjem i. dr. Cunfti in c6he so se preživeli, nadomeščajo jih ®°derne stanovske in strokovne orga-oizacije. Postreščki so se kmalu vživeli .v n°vi položaj, se organizirali po svoje m se navzlic konkurenci različnih vo-ZU, pred vse n’ tramvaja, obdržali na površju. Sedaj tekajo ali posedajo ozir. se naslanjajo ob zidove ali kandelabre, nekateri v pojugoslovanjenih rdečih čepicah drugi v zelenih kapah stare vere. Med seboj se dobro razumejo, kakor je videti. Značilna prikazen bivšega »dmstmana« je starček, ki običaj- no postava ali poviseva »Pod Trančo« in ki je začuda podoben bivšemu cesarju Franu Josipu. Baje mu je ta sličnost z imenovanim monarhom nesla lepe novce. Sedaj pa je z močjo in slavo Habsburga splavala po vodi tudi njegova blaginja. Možiček premišlja na starost, kako minljivo je vse na tem svetu... Mogočni kronani samovlast-niki po grobeh, konfinacijah in blaznicah, on pa »Pod Trančo«... Kdo zna, kateri izmed njih je najnesrečnejši? Tudi Praga ima lasten tip postreščka. O tem piše »Prager Presse« tako-le: »V Pragi je mnogo železniških postaj. In ker je tako, je tudi mnogo postreščkov. Postreščki imajo številke. Zakaj naj ne bi imeli številk v naši zašteviljeni dobi! Številka Je nekaj določnega. Postreščki se navzlic enaki obleki in rdeči kapi — ne smejo zamenjavati. Po- j streščki prav gotovo ne. Finančni mi- j nister lahko postane vsakdo. Postre- j šček št. 74 pa ne more postati nihče, j To more biti le postrešček št. 74. Praški postreščki imajo često zelo čudne lastnosti. Stoje na postaji in spoznavajo. Oni spoznavajo celo narodnosti. Tako na primer nagovarjajo ljudi, ki Izgledalo do židovsko, vedno so terffc ne inajo «»niti in fedi niso vrpdnl! j preskrb* Ja radi nsizv^esaÄ slučaje1* zera-n ste Prišli vsaj za 190 let prezgodaj na i Ijiške odveže, prevzeti urad krajnega ag-Kranjsko!« | rarskega komisarijata za Notranjsko: to je Pri poznejšem posvetovanja o izvršiji- j za okrajna glavarstva Logatec in Postojna, vosti regulacije Notranjskih voda je baron ! Kmalu nato me je ministerijalna komisija Hein kratkomaio odločil, da moram že radi ! za agrarske operacije imenova'a za načel-agrarskih melioracij na Notranjskem, ka- i nika tega urada, katerega sem s 15. ok-terih agraski-krajni komisarijat na Notranj- i tobrom 1895 prevzel, skero ni znal uvesti, osobito pa radi vodne i (Nadaljevanje v božični prilogi.) Gospodarska politika. Prihodnje gospodarska razstava v Harf* boru. Maribor, 21. dec. Po zaidiučku letošnje tretje obrtne razstave v Mariboru, ki se je vršila meseca avgusta in je v vsakem oziru dobro uspela, se je z gotove strani izjavilo, da se razstava prihodnje leto opusti in združi z ljubljanskim velesejmom. Po daljšem premišljevanju pa so tukajšnji gospodarski krogi prišli do sklepa, da ne bi kazalo naenkrat opustiti prirejanje vsakoletnih velikih gospodarskih razstav v Mariboru sedaj, ko so si te razstave že pridobile sloves in zanimanje tudi najširših gospodarskih krogov tako v Sloveniji, kakor tudi v celi državi in celo izven nje. Sklenili so torej, da se vrši tudi prihodnje leto v Mariboru gospodarska razstava, samo v veliko večjem stilu in obsegu, kakor dosedanje. Ker zahteva vsaka taka prireditev temeljite.predpriprave, se je z delom že pričelo. Prihodnja razstava v Maribora se bo vršila od 1.—31. avgusta 1924, leta v vseh šolskih poslopjih v mestu in bo obsegala vse domače gospodarske panoge: industrijo, obrt, poljedelstvo, vi-norejo, govedorejo in vrtnarstvo. V vsaki šoli bo razstavljena druga panoga. Na razstavo bodo pripuščene samo res pristne domače firme, ki same izdelajo ali pridelajo produkte, ki jih žele razstaviti. Uvoženi izdelki ali pridelki se ne bodo sprejemali. Razstava je zamišljena tako, da bo v slučaju, da uspe tako kakor se pričakuje, nudila popolen pregled stanja naše industrije, obrti, poljedelstva, vinarstva, sadjarstva in vrtnarstva. Vsak obiskovalec razstave bo dobil točno sliko o tem, kaj vse se izdeluje in prideluje v naši državi in česa nam ni treba uvažati iz inozemstva. Poleg tega čisto gospodarskega aranžmana pa pripravlja vodstvo razstave še drug aranžma — razne kongrese in nastope. K sodelovanju bodo povabljene različne gospodarske, strokovne in druge korporacije, razna kulturna, pevska, športna in druga društva itd. Vsak dan razstave bo tvoril nov spored. Tako se bo n. pr. danes vršil kongres tega ali onega gospodarskega udruženja, jutri nastop vseh večjih pevskih zborov iz države, pojutranjem nastop športnih društev itd. Za prireditev se namerava živo zainteresirati tudi inozemstvo, osobito naše prijatelje Cehe, Poljake, Francoze itd. Načrt je kolosalen in če se prirediteljem posreči ustvariti to kar nameravajo, potem bo to ena naših največjih dosedanjih gospodarskih prireditev. X Vrtnarska razstava v Maribor«. V februariu prihodnjega leta se bo vršila v prostorih podjetja »Vrt« v Mariboru velika zimska vrtnarska razstava združena z zborovanjem vrtnarjev. Cisti dobiček razstave bo namenjen za zgradbo Doma ubogih. X Uvoz rib iz Madžarske v Češkoslovaško. Zadnji čas so pripeljali iz Madžarske v Češkoslovaško republiko 18 vagonov sladkovodnih rib. Z uvozom se nadaljuje, zakaj ribniki, kojih se je v poslednjih dveh letih napravilo na Madžarskem večje število, so danes z ribami že jako bogati j nemško, učiteljiščnike s ščipalnikom pa po češko. Potem se pa čudijo ako jim kandidat odgovori po nemško. Toda učitelj s ščipalnikom! Kdo dvomi, da so pri vseh narodih enakega videza. Praški postreščki pa niso samo postreščki, temveč tudi posredovalci. Oni poznajo stanovanja, lepe deklice in še marsikaj. Da, na Wilsonovem kolodvoru stoje postreščki, ki vedo, katera ministrska mesta še niso zasedena v Angori. Praški postrešček pač mnogo vč!« Tako Pražani. Ljubljanski postrešček mu je, »si parva licet componore magnis«, precej sličen. No, da, saj so stanovski interesi eni in isti. Ali so češki kolegi našim kos v humorju, ne vem. Menim pa, da naši ne zaostajajo za njimi. Ko že govorim o humorju, moram omeniti skoro komično dejstvo, da osvobojeni Slovenci ne moremo vzdr-humorističnega lista; pač pa se v svo boli smejejo zarobljeni bratje on-iUu.. Nanosa. Ko bi se tozadevni fakte, obrnili na fijakarje in postreščke, bi i.ilo morda pomagano obema; merodajni faktorji bi se gmotno podprli, fi-jakarji in postreščki pa bi čez noč avanzirali do »kulturnih dela'cev«! In Slovenija bi imela humorističen list! i Maše železnice. (Konec.) Se eno pasivno postavko izkazuje bilanca naših železnic: zveza z morjem. Dotakniti se moram tukaj zopet že tolikokrat obdelanega problema takozvane jadranske železnice. Dejansko stanje je, da še danes nima prave zveze z zaledjem, ne eno jugo-slovensko pristanišče. Direktni vlaki tečejo do obali samo na Sušak; tam pa sploh ni nobenega pristanišča. Pristojno pristanišče je Baroš. in Baroš ne bo naš, predno ne bo končnoveijavno v našo korist rešeno reško vprašanje. Drugo pristanišče proti Jugu je Bakar; tamkajšnje prilike so tudi vsakomur znane. Nadaljnji pristanišči, ki bi resno prišli v poštev, sta Šibenik in Split, ki sta pa še danes odrezani od zaledja. Nižje doli imajo priključek na bosanske železnice mesta Metković, Gruž in Ercegnovi, toda ti priključki so ozkotirni in tako ne morejo priti v poštev za večji redni promet. Zadnji košček naše obale je bil prej pod črnogorsko upravo in bi bilo naravnost čudno, če bi tam, z ozirom na razmere, ki so vladale pred vojno v Črni gori, tekla kaka pomembnejša proga. To je splošna slika našega železniškega omrežja, kakršnega je prevzelo v svojo upravo ob preobratu naše ministarstvo saobraćaja In od takrat se je že mnogo Izboljšalo. Železniške prilike so danes v naši državi že precej urejene in se še naprej od dne do dne konsolidirajo. Najcbčutnejše vrzeli se korenito odpravljajo in jih je vedno manj. V Sloveniji se gradi sedal proga Murska Sobota—Ljutomer—Ormož: potom te dobi Prekmurje zvezo z ostalimi kraji Slovenije. Tudi je že dovoljen kredit za progo Rogatec—Krapina, ki bo četrta zveza med Slovenijo in Hrvatsko. Čakajo pa še: Kočevje—Vrbovsko, černomelj—Severin In Sevnica—Št. Janž, proge, s katerimi bo dosežena najkrajša zveza cele Slovenije z Dalmacijo. Toda da se to doseže, je treba spojiti še ličko mesto Gračac s Kninom, na čemur se sedaj dela. Da je ta zveza nujno potrebna priča dejstvo, da je bila celo madžarska vlada že pred vojno dala dovoljenje za to progo in če ne bi bilo vojne, bi bil že i. 1915 vozil prvi vlak Dunaj—Split. Da se dobi več zvez z morjem, se je pojavil v Beogradu nov načrt: ker očividno še dolgo ne bo nič s tista velepotezno jadransko železnico, o kateri se je že toliko pisalo, se ie prometno ministrstvo odločilo, forsirati spoj ozkotirnih prog v Šumadiji in Bosni, ker na tak način debi lahko presto-lica sicer ozkotirno, a direktno zvezo z nekaterimi dalmatinskimi pristanišči. Koliko ima ta načrt dobrega ali slabega na sebi, o tem tu ne bom razpravljal, jasno je samo, da je s tem odprt en izhod več na morje. Hrvatska in Vojvodina še dolgo ne bosta rabili novih železnic, ker tam je omrežje jako gosto in razmeroma dobro razvrščeno. Nekaj drugega je z Bosno. Tam bo treba zgraditi še dosti novth prog. Predvsem potrebuje še eno zvezo proti severu Split, ker je, recimo nerodno, speljati promet iz Vojvodine in Srbije v Split preko Karlovca. Velikega gospodarskega in vojaškega pomena bi bila železnica skozi severno Bosno v vzhodno-zapadnl smeri, ker bi razbremenila že itak preobloženo progo Zagreb— Beograd, Sploh pa je celo bosansko omrežje — pred vsem radi svoje ozkotirnosti — tako poman'kljivo, da bi bilo treba v prvi vrsti misliti na pregradnjo v normalnotirne, kar pa je, kakor je pač razumljivo, zvezano z velikimi tehničnimi in finančnimi težko-čami. V Srbiji, posebno v južni in v Črnigori je omrežje najredkejše in je tako gospodarska eksploatacija te sicer bogate dežele jako otežkočena. V severni Srbili še nekako gre, čeprav je tudi tam, posebno v Šumadiji, precej ozkotirnih prog, a slabo je v črni gori in Makedoniji. Slednja je bogata, posebno na rudah, vendar pa je uspešno izkoriščanje vsled nezadostnih železnic jako ovirano. Se pa tudi tukaj precej gradi in v zapadni Makedoniji imamo več ozkotirnih prog. Sicer se temu ne moremo čuditi, ker Je ta dežela še pred dobrimi desetimi leti bila pod turško upravo in vsakdo zna, kaj in koliko je ta uprava storila. Te razmere so bile škandalozne in naša naloga je, da čimprei izbrišemo vsako sied. Še hujše pa je v črni gori; obstoji sicer neka z italijanskim kapitalom zgrajena, 33 km dolga proga, a je silno zanemarjena. Črna gora bi bila morala dobiti zvezo potom jadranske železnice, a ker je danes ta problem na mrtvi točki. Je tudi gradnja železnic v Črni gori na mrtvi točki. Zanimivi so mogoče še načrti, ki so se pojavili v svrho izpopolnitve našega omrežja Projekt jadranske železnice je sicer pade! v vodo, vendar pa se dela na spojitvi srbskega in bosanskega ozkotirnega omrežja in tako bo dobila prestollea direktno zvezo na morje. Pri Pančevu bo najdalje v teku petih let stal velik most, ki bo služi! tudi cestnemu prometu in tako dobi Vojvodina drugo vezo s Srbijo. Sklenjeno je tudi že, da se bo dozidal progi Zagreb—Beograd še drugi tir. Potreba zato je velika, ker že sedaj ta proga jako težko obvlada ves promet. Že drugo leto najbrže boste tudi zgotovljeni progi Gračac—Knin in Murska Sobota—Ljutomer—Ormož. Kot sklep navedem še nekaj statističnih podatkov. Žal ml pa najnovejši statistični podatki niso na razpolago in tako se morem poslužiti le onih iz 1. 1920. Sicer pa se je od takrat do danes razmeroma malo izpremenllo. Dolžina vseh naših železnic znaša okoli 10.000 km; torei pride na približno 1.200 prebivalcev 1 km železnice, kar odgovarja tudi približno 1 km železnice na 25 km*. Ker je tudi pred kratkem prevzela v svojo upravo država še proge Južne železnice, je danes v državni posesti več kot polovica vseh prog. A tudi na večini ostalih vzdržuje promet država. To so večjidel vojvodinske proge, takozvane vicinalne železnice, koneesl-jonirane privatne železnice v državnem prometu. V Bosni je tudi nekaj industrijskih železnic, pomembnejše so Steinbeissova železnica iz Prijedora v Knin in proga iz Za-vidovičl v Podžcplje. Med vojno je vojaška oblast centralnih držav zgradila v južni Srbiji dve ozkotirni progi (69 cm) v Ohrid In Biioij, n* Kutenn ateet daaes vrši promet, ki pa glede trajne vrednosti ne pridete v poštev. Kakor je razvidno iz vseh izvajanj, sli. ka naših prometnih prilik ni baš preveč rožnata. Ravno zato pa je treba vse nedostatke korenito odpraviti in tukaj je jasno, da ne moremo vsega zahtevati od vlade oziroma države, ker končno tudi država ne more nositi vseh bremen. Na tem polju mora zastaviti v pomoč svoje sile vsak državljan, vsaka državljanska skupina, tukaj sr ne moremo zanašati na druge. Konec nemškega monopo* ia v kaliju. Z odcepitvijo Alzacije od Nemčije je bil narejen konec nemškemu monopolu kalija na svetovnih tržiščih. »Kalisyndi-kat«, ki je predstavljal vse združene producente kalija v Nemčiji, je dobil v francoskih podjetnikih opasne konkurente. Proti 11 milijonov meterskili stotov surove kalijeve soli ki jih je producirala Nemčija v letu 1992, stojita 2 milijona v Franciji, katere produkcija zelo narašča. Francoski sindikat si je osvojil radi neugodnih razmer, ki vladajo v tej stroki in sploh v nemškem gospodarskem življenju, ameriški trg, Id je najvažnejši. Tu imajo Francozi nad polovico konzuma v' rokah. Tako so si tudi v Češkoslovaški pridobili ugodno pozicijo, in kakor kaže, bodo Izrinili »Ka» lisyndikat« tudi iz tega področja. K. P. X Vsi, ki se zanimajo za kemfčno-tehnično stroko in sploh vsi, ki posiujcio v tej stroki, naj si nabavijo priročno knjigo »Općeniti kemičko-tehnički zbornik« od dr. Karla Svobode. Isti omogoča popo no ori jentacijo v pripravljanju kozmetičnih pre paratov, boj, firneža, laka, kreme za čevlje ter drugih potrebščin za obrtne in gospodinjske potrebe. Knjigo je dobiti vezano po 35, broširano po 25 Din. Naroča se or/ naši upravi. Premikanje zemljepisnih točk v Kaliforniji. Po Wegenerjevi teoriji je možno relativno spreminjanje geografskega položaja, ker se trda zemeljska skorja drugače giblje nego tekoče jedro. Stvar še čaka na dokaz. Medtem pa so zasledili dejanske izpremembe, ki jih povzročajo potresi in vulkanizera. Ravnatelj Zemljemerskega pregleda (Qeode-tic Survey) poroča, da so na obali ob San Franciscu v okolišu 300 do 320 km v zadnjih 30 ali 50 letih posamezne geo grafske točke preinačile svoj položaj. Sprememba sicer ni posebna, 4 m 80 cm, obstaja pa vendarle. Ugotovili so jo, ko so vnovič določali širino in dolžino nekaterih vrhuncev in morskih svetilnikov. Tako se je svet okoli razpoke Sv. Andreja sceloma zasukal proti severu v vodoravnem smislu, severno in vzhodno od te špranje pa je raznotero spolz-nil proti jugu. Položaj so spremenili tile vrhovi: San Josč, Santa Lucia, Ta» malpais in majak na otoku Farallonu. Zloben značaj. Zakonce in »koruznike« bo zanimalo, kar trdi dr. Toulouse; da je »hudobni značaj« čestokrat edini znak pričenja-joče se dušne bolezni. Brez osobite mizoginije pa smelo zagotavljam, da so mnogobrojne ženske neznosne. Učeni psihiater izvaja: »Splošna paraliza je bolezen, ki največkrat prizadene značaj poedincev, pri katerih se razvija Oseba postane jezikava, ujedljiva, zadirčna, razdražljiva; v dejanjih kaže manj opreznosti in vzdržnosti, dočim je še sposobna dokaj pravilno umovati. Pri drugih bolnikih so motnjave v ubranosti osnova psihoze. Neprestano nihajo med vzhičenostjo in pobitostjo. V eni fazi so veseli, podjetni, prisrčni; nato pa zapadejo v negibnost in živč zaprti in zapeti.« Čuvajmo se torej simptomov zločestega značaja: za možgane je treba prav toliko pažnje kot n. pr. za pljuča pri slabotnem mladiču. Ne vračajmo nemilo za nedrago; ker gre za hudobneže. Kdor vse premeri, ne zameri, je dejal Župančič. Verlaine pa je pel: »Miline, miline, miline!« Strah pri žtaalih. Vsak lovec ve, da se n. pr, vranan lahko približaš, ako se delaš, kakor da jih ne gledaš. Drugače pa krokarska družina kaj naglo odfrči. Marsikdo si misli, da je plahost životinjam prirojena, zlasti bojazen pred človekom L. Ternier trdi v lepih spisih »Divjačina v Franciji« in »Divje race in njih sorodniki« baš obratno. Slične osebne doživljaje razklada angleški sociolog B. Kidd (Moč vode), govoreč o ptičjih mladičih, ki pridejo prvič v dotrko n. pr. z dobro negovano mačko — dobra hrana je namreč pogoj za lepo vedenje. Tudi zajčki in kunčki ne kažejo nobene tesnobe vpričo civiliziranih kužkov, ki znajo brzdati svoj pohlep. Vrojeni strah ne obstoji pri njih napram dednemu neprijatelju njihovega plemena, niti napram kačam. V slovstvu se toli-krat čita, da sleherno živo bitje mrzi na zmijo. All ta skupnica je pogrešena, kakor je dokazal Chalmers Mitchell s točnimi poskusi; samo nekatere opice in vrabci studijo gade in kače sploh. Strah torej ni prirojen. Ali mahoma se razvije po socijalni dednost^ po materinem nauku. Kidd i« opazoval daj- 1» ggliigraiiliifi lie¥. ^ dne 23* decegfi^ra 1§13a Claude Farržre: . ’ ' ■ 'r* .^. ■• . ‘ • ' ... “■:£ . Mučene roke/ v. Seveda je Pierra Villiersa in gospo de Romans v začetku vezalo prijateljstvo, toda čisto, kakor si le misliti morete. Ta vez je bila v resnici, to vam povem, odlična. Prav romantično izjemoma je usoda zbližala dvoje bitij, ki šta bila kakor ustvarjena drug za drugega. Bila sta neizmerno bolj plemenita, ponosna in gorkega srca, kakor vsa neznanska množica gospa, ki prebivajo po palačah v ulici Henri-Martin in gospodov, katere srečaš na krovu oklopnice republike. VI. Cisto naravno je tudi, da sta Pierre Villiers in gospa de Romans nekega lepega večera prenehala biti najčistejša in najnesebičnejša prijatelja, kakor si jih le misliti morete, da si postaneta nekoliko več. Ta izprememba se je zgodila na Bosporu in — da označim natančneje — v caiqui. Caique so oni turški čolni, silno dolgi, katere dvoje ali troje veslačev požene tako po gladini vode, da drsijo bolj hitro kakor vodni ptiči. J* le za dve osebi, stisnjeni druga k drugi Prostor zadaj nalikuje postelji, kamor ležeš tesno ob stran drugega na perzijske preproge in na blazine; to ležišče je pač najčistejše od vseh, kajti ne moreš se ganiti na njem, ne da bi pretila nevarnost brodolomstva; caique se zazibljejo ob najrahlejšem gibu. Številna družba je bila na kosilu v vili Buyuldere. Buyuldere ni daleč proč od Therapije. Toda pot, katera se vije ob globokem zalivu, se vije brez konca. Nasprotno pa caique preveslajo ves prostor v manj kakor pol ure. Ob polnoči je gospod de Romans poklical svoj voz. Vljudno je ponudil prostor Pierru Villiersu. »Pripeljali vas bomo prav do vaše ladje, da vam bo treba samo stopiti nanjo.« »Najlepša hvala,« je rekel Villiers, »imam svojo caiquo.« Pokazal je na dolgo tenko senco v bližini. »Vi boste šli pač hitreje kakor pa ml« je zamrmrala gospa de Romans, »in tako lepo mora biti ponoči na Bosporu ...« »Gospa,« je ponudil Pierre obotavljaje se, »moja caiqua ima dva prostora: če vas ni strah pred vožnjo? ...« Gospod de Romans se je spomnil, da bo mogel v vozu kaditi cigaro, če bo sam. »Ampak, seveda,« je pritrdil Iju-beznjivo, »če bi radi, draga moja...« Pomagal je svoji soprogi čez stopnice v pristanu. Pierre Villers je bil že v čolnu in jo je takorekoč vzel v svoje roke in jo varno položil na pisani chi-raz..., varno, — kajti videli so že, da so se prevrnile caique v pristanu samo pod nogo potnice, ki je preveč hitela. Belooblečeni veslači, ogrnjeni z živordečimi plaščki, so lahno zganili z vesli in caiqa je zdrsela po gladini vsej posejani z zvezdami. Niti Pierre Villiers niti gospa de Romans nista izpregovorila besede. Toda na sredi poti se je glava gospe de Romans po nekem skrivnostnem naklučju dotaknila rame Pierra Villiersa in se nanj naslonila. »Amanl... dihat edinir!... effen-dini!...« je zaklical eden od caidjijev in prosil za opreznost. Da spravi čoln v ravnotežje, je tudi Pierre Villiers sklonil svojo glavo k spremljevalki. In ker je bil večji od nje, so se njegove ustne dotaknile las iz čistega zlata. Tako sta vztrajala dve dolgi minuti. Mehka noč je bila bolj tesna ka- kor alkov. V opoju je glava gospe de Romans čisto okrenila in njene oči so mrzlično gorele in govorile prijateljevim očem. V opoju se je dvignila glava Pierra Villiersa in se zbližila oni. Caiqua se je iznova stresla. »Amanl... effendini!...« je zopet rekel caidji. Toda to pot ga nista slišala ne ona ne on, kajti njuni usti sta se našli. VIL Ko je v Therapijskem pristanu stopila na zemljo, je tako vztrepetala, da je zadela ob stopnice, in da so se njena kolena od slabosti kar šibila. »Ne prihajajte me več obiskat,« je rekla ob slovesu, »umiram od sramu.« Seveda je prišel drugo jutro potrkat na njena vrata m ona ga je sprejela. VIII. Štirinajst dni pozneje sta bila ljubimca. Kako se je to zgodilo? Tega sama nista nikdar vedela. IX. In živela sta tekom enega meseca popolnoma tako, kakor so živeli zaljubljenci v času legend. V nekem gaju, ki je bil last nekega Sulejmanovega velikega vezirja, sta imela svoje pravljične sestanke. Ne vem, koliko ur sta prebila na malem otoku sredi nekega ribnika irj gledala v zrcalu vode svoja obraza naslonjena drug k drugemu in se blaženb smehljala videč, da sta si tako blizu. Prekinila sta se samo, kadar je sla vstala med njima. In tedaj sta se ne^ koliko pozneje prebudila sredi turških' zelišč, ki diše kakor rože in pod iztočnimi terčbinthami, ki diše po odišav»1 Ijenem vosku. X. . * «i Ko sta nekega večera sedela na svojem otoku in ko mu je ona daiäi svoje roke, da jih je poljubljal, se ^ spomnil Chrisinih litanij: »Tvoje roke,« je dejal »so kakot dva lilijina cveta, iz katerih se sklanjajo tvoji prsti kakor pet cvetnih listov.« Imela je v resnici nežne in prosojne roke, svileno mehke, ki jim je življenje prihranilo trdo delo, ki utrjuje, ki obrablja, ki dela kožo raskavo, ki muči. »Tvoje roke,« je še rekel, »so čisti in plamteči odse vtvoje čiste in plamteče duše...« (Dalje prihodnjič.) Širite /Jutranje Novosti*. gi ES H H a**' BISS SUHL! OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5-—: vsaka nadallna beseda 25 para, z davštfno vred. r zobna pasta Vas moro popolnoma zadovoljiti. Mm dama (gospodična oziroma mlada vdova) posodi gospodu 5000 do 10.000 dinarjev? Cenjene ponudbe prosi na naslov: Zlatko Planinc, Javna bolnica, Brežice. Si se sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. „TRI BUNA“ F. B. L. Karlovška c. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. sluga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine Ponudbe na upravo Usta pod ►Employment«. grasd ao z živim inventarjem, pohištvom, poljedelskimi stroji, 10 orali zemlje, lepim sado-nosnikom, travnikom, njivami, lastno elektrarno na vodno moč, z eno malo opekarno z inven-tar|em, 10 minut od Železnice Kupcu takoj stanovanje na razpolago. Grajščina ima 24 sob, poleg 4 velike stavbe, opekama je brez konkurence, kupec lahko prevzame takoj vsa došla na ročila za opeko. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov v upr. L zmiK-Ka za 200 do 400 000 K — oz več proti dobremu obrestovanju in zemljiškem zavarovanju kakor tudi pioti plačanemu sodelovanju za že mnogo let obstoječo in dobro prospevajočo trgovino z meš. blagom v Mariboru, naha' jajočo se na najbolj prometni cesti z veliko bodočnostjo se išče takoj. Glavnica se lahko po,oži tudi polagoma. Cenjene pismene ponudbe na A. Brinar, Maribor, hotel Meran. V mojem stanovanju postavljena dva aparata „Toplodar“, ki mi ogrevata c velikimi prihranki stanovanje, sta izvrstna, zato te aparate vsakemu priporočam. Anton Ivankovič, Somobor. Naroča se: „Jugometalija“, Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 ali R. Nipič in drug, Maribor. kletmi v Sp. Šiški naprodaj. Kupcu se odda po dogovoru ena soba takoj. Naslov v upr. lista. pri Mariboru, 76 oralov, in sicer 20 oralov njiv, 40 oralov travnikov, sadonosniki, 37i orale vinograda prima, ostalo gozd, vse v ravnini z vili slično hišo in 5 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, 18 glav mlade goveđe, 2 para volov, 1 bik pinegauer, 2 konja, 18 ovac, 27 prašičev, 50 perutnine, potem živež in krmilo do prihodnje letine, kakor mošt in vino ter električna moč se proda za 67, miljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Podpisani s tem lastnoročno potrjuje, da je tvrdka R. Nipič in drugovi postavila v našem lokalu „Toplodar“, ki je takoj pri prvem poizkusu izvrstno funkcijoniral ter toplota v primeri s prej postavljeno lončeno pečjo daleko nadkrilje-vala prejšnjo. Posebno je še omeniti, da je to iznajdbo priporočati kar najtopleje vsem tvrdkam, ker v istini nadkri-ljuje vse do sedaj nove iznajdbe. V primeri z malimi stroški, ki so potrebni za kurjavo te naprave nikakor ni cena pretirana. — „Triglav“, zavod za filmsko industrijo, Mihael Murko Maribor. — Naroča se: R. Nipič in dr. Maribor, ali „Jugometalija“, Ljubljana, Kolod. ul. 18, »m«! garantirano po po len, izide v kratkem. Tudi zunanje inserate, naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan«, Maribor. se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji za pohištvo v trajno dalo Vprašati pri Florijanu Strauss v Tuzli. si želi z dijakinjo liceja ali učiteljišča mlad Izobražen gospod, absolvent 6. realke, sin tovarnarja. — Ponudbe pod šifro »Mladost« na upravo lista. z daljšo prakso, pošten in marljiv, želi premeniti službo na kakšno veleposestvo. Ponudbe pod „Oskrbnik 1024“ na tajništvo rad. stranke Maribor. Pni! lil! se dobi vedno po najnižji ceni: Groyer k kg Din 39‘—, Trapist ä kg Din 34'50 po pošti od 5 kg naprej v Ljubljani dostava na dom. Ivan Kos, trgovina s sirom in mlekarna Ljubljana, Bohoričeva ul. 28. THE HEX C®,|a LJUB J ANA. ^ TEI.EF. St. 268 INT. GRADIŠČE IO. ! Utosrafični papir z 2 do 8 sobami, kuhinjo in z vsemi pritiklinami, deloma tudi s kopalnico in vrtom, bo oddal v kratkem v novih hišah ob Dunajski cesti severno od topničarske vojašnice Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova cesta št. 12. Ponudbe do 7. t. m. kupi vsako množino tvrdka : Josip Renko, Sevnica ob Savi. Ponudbe naj se vpošMjajo z navedbo cene in množine. dobro izvežban, z dobrimi spričevali, išče s 1. januarjem 1024 ptimerne službe. Zmožen je ita lijanskega, nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na Anton Zavrl, hotel Soča Poljedelski stroji Mlini Žage Gatri Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne Krožne pe£i Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko ___________kamenje Lastna livarna I umetno in iaf inl železa in kovin naravno K. & R. Ježek, Maribor. Centrala: Blansko (C. S. R.). Zahtevajte prospekte in ponudbe! ~ Vedno zadnje novosti SAMO Šelenburgova ulica 3 GRIČAR & MEJAČ. KURJA 0CESAJ odstrani v ttlrih dneh zajamčeno BURGIT ^ Tekom 16 let milijon-/ krat preUknien« Dobite ga ▼ lekarnah drožerijab in zadeon , trgov. BUSGIT 0. m. b. H„ Frfitlasiing (Baytra). 4 Pisalni strop, pofrattc itd. Itonlcna delna (popravijainica) L3iI3Lli}Kil Šelenburgova ul. 6|l. L. Baraga. Trboveljski premog in drva ima stalno v zalogi vsako množino Družba „lUROA“ Ljubljana, Kralja Petra trs 8. Tel. št. 220. Kar Vi hočete, to je Elzaflušd. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 28*- Lekarnar Eug. Feiler, Stubica Dojna, E zatrg 357. Hrvatska. Sentjanški premog vseh vrst, popolnoma Cisto opran, nudi po lastnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah prodajni urad šetjanškega premogokopa And. Jakil, Ljubljana Krekov trs 10. Najcenejši nakup za Hožič In Movo leto -I f f ¥ v trgovini z manufakturo vseh vrst, galanterilo In usnjem „DAMICA“ Majzelj & Rajšelj Ljubljana, Turjaški trg štev. 1. |f i I K3 Papir v kasetah, albumi, napolnilna peresa, koledarčke in drugo priporoča tvrdka IV. BONAČ, Ljubljana Šelenburgova ulica št. 5. Hidraulična stiskalnica za nlje z dvoletno tlačno sesalko, do letošnjega poletja v rabi proda tovarna za olje STIGER — SLOVENSKA BISTRICA. Ogleda se lahko le ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure predpoldne. L Miku! Ljubljana, Mestni trg 15 IzdelcvateH dežnikov Zaloga sprehajalnih palic. Popravila točno In solidno Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB. zvršuje privatne in indu strijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Emajlirane Lutzove peči Vsem cenjenim interesentom naznanjamo tem j tom, da smo pravico do prodaje naših peči, ki jo je imela do sedaj tvrdka Vidic & Co prenesli na tvrdko Kalmus & Ogorelec, Ljubljana ter da je v naprej edino le ta tvrdka upravičena naše peči v Jugoslaviji razpečavati. Ker se je nam s tem posrečilo dosedanjo ceno teh peči znatno reducirati, smo prepričani, da si bodo naše pripoznane dobre peči staro naklonjenost v polnem obsegu zopet pridobile. Vdova Lutz in sinovi.