Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, 17. maja 1940. — Leto IX. — Št. 20. ^SLOVENIJA UREDNIŠTVO : LJUBLJANA, GOSPOSKA 12 - NAROČNINA' ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN — POSAMEZNE1ŠTEV. 1'50 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN : LJUBLJANA ŠT. 16.176 — ROKOPISOV NE VRAČAMO - OGLASI PO TAR1FU — TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) piMmo SLOVENSKI MLADINI Na vaše pismo, mladi prijatelj, odgovarjam javno. Vaše pismo je izzvenelo v očitek, da je premalo, če dobrohotno spremljam prizadevanja mladine, mladina da zahteva jasno, odločno opredelitev, prihodnost slovenstva je odvisna od zmage levice, tiste, ki ji vi pripadate. Kdor se pri ločitvi duhov ne postavi enoumno na njeno stran, je mlačnež in služi hote ali nehote reakciji. (Nasprotna stran mi bo seveda očitala, da podpirani s svojim stališčem prevratna gibanja, a z njo se še posebej pomenim.) Ko tako poenostavljate notranja nasprotstva in trenja slovenskega življenja, niste pomislili, da utegne nekdo drug, izhajajoč z istega izhodišča, priti do nasprotnih sklepov: da je vaša politična in idejna smer s slovenskega stališča kompromisarska, nedosledna, da se nahajate v precepu dveh naziranj vi in ne jaz. Komur je slovenstvo več ko politična izpoved, se zgrotzi ob misli, da bi bilo kdaj mogoče vse slovensko življenje, v vsej njegovi širini, globini in mnog ostra nosti nasilno Vkleniti v nasprotje dveh političnih front, zajeti v neko politično shemo in uravnati njegov tok po vijugastih potih, ki so razumljiva le redkim pismoukom. Vse njegove sile bi se zgubile v peščenem morju. Ko postavljate trditev, da gre danes pri nas kakor drugod za boj levice z desnico, za nepomirljivo nasprotje dveh svetov, niste povedali nič novega. Vedno je bilo tako, vedno se je bil boj med naprednimi in konservativnimi silami, in iz tega boja se je rodil nov svet. Seveda so ta nasprotstva preprosta le v odmišljenein svetu politične dogmatike. Življenje pa se upira vsakemu mehaničnemu opredeljevanju razvojnih sil. Sto in sto pojavov in dejstev je, o katerili niste nikoli razmišljali, zato jih odpravljate z molkom. Mnogo govorite o dialektiki zgodovinskega razvoja, a dojeti gonilne sile tega razvoja je najtežje. Recepti za tako razumevanje ne zadostujejo. Kdor hodi po bergljah, naj se drugim ne ponuja za voditelja. Motite se, prijatelj, če mislite, da vam očitam vaš radikalizem. Biti radikalen, brezkompromisen je pravica mladine, dokler je pripravljena za svoje vzore delati, zanje nekaj tvegati in žrtvovati. A strah ine je, da vodi vaša pot mimo življenja. Vse svoje življenje sem si želel, da bi videl kdaj rasti slovensko mladino pogumno, polnokrvno, pokončno, pripravljeno prevzeti nase vse breme odgovornosti za prihodnost naroda. Če se razhajava, se razhajava zaradi neživi jen jskosti vašega radikalizma. Nikdar se mi ni zdela radikalna slovenska mladina manj samosvoja, v svojem radikalizmu manj slovenska ko danes. Vsi vemo, da je usoda našega naroda neločljivo povezana z usodo evropskega sveta. A naj pride, kar hoče, narodi so žive tvorbe in vsaka svet-ska misel, če naj postane plodna, mora najti v njih svoj svojstveni izraz, mora narodne sile razgibati, stopnjevati in zavest narodne skupnosti krepiti. So neka preprosta dejstva, ki bi morala biti očitna vsakemu duhovno nepohabljenemu človeku. Slovenci doživljamo stisko današnjih dni v dva-k ra tki meri. V takem položaju bi občutili kot pravo odrešenje vsako gibanje mladine, ki bi zrastlo iz naših tal, (ki bi aktiviziralo naše narodne sile in nam vdahnilo nekaj vere v narodno prihodnost. Le to bi želeli, da je ta mladina vsa prevzeta velike odgovornosti, da se loti svoje naloge z vso resnostjo in se zanjo vestno pripravlja. Le to zavest bi hoteli imeti, da je ta mladina sposobna misliti svoje misli, dokopati se do lastnih spoznanj in nam ne bi ponujala le posnetke tujih vzorov in vzorcev. Mladino si želimo, ki bi vso stisko in tragiko slovenskega življenja v sebi doživela in našla pravi izraz vsemu podzavestnemu in zavestnemu hrepenenju slovenskega človeka, ki bi znala prisluhniti utripu njegovega srca. Kdo bi ji očital, če bi jo v svoji gorečnosti kdaj pa kdaj polomila! Samo da bi imela pogum, nositi sama odgovornost za svoje delo, iskati svoja pota, slovenska pota za rešitev naših vprašanj in bi se zavedala, da nam ne bo prihranjen noben trud, ko si bomo na novo urejevali svoje življenje. Verujte mi, prijatelj, da je ena sama misel, ki se je rodila in dozorela v vas samih, eno samo spoznanje, ki ste si ga priborili v notranjem iskanju in zunanjem bistrem opazovanju, za vaš razvoj in uspeh vašega dela več vredna, ko vsa prevzeta učenost in vsa tuja modrost. Samozavest je lahko odlika, a nič bolj ne odbija, ko ošabna samozadovoljnost tistih, ki se čutijo v srečni posesti čarobnega ključa, s katerim se dajo življenjske uganke preprosto reševati. Tu je mejnik, preko katerega si ne bova podajala roke. Vem zase, da bom nehal duhovno živeti s tistim dnem, ko ne bom več sposoben sprejemati nova spoznanja, od koder koli prihajajo, in vem, da velja to za mladino še v veliko večji meri. Rudolf Mencin. Na roli dneva »Slovenska avtonomija nam bo kakor zrelo jabolko sama padla v naročje. Slovenci tamo avtomatično dobili to, kar dobivajo danes Hrvati, za avtonomno Slovenijo se nam ni treba več boriti, z vsiljivostjo bi še toogli kaj pokvariti in danes tudi ni čas za *ako vsiljivost, lahko čakamo, da bo končana vojna«, tako in podobno se izražajo danes slovenski politiki in ponavljajo za ojimi njihovi verniki. Človek bi vse to rad verjel. Saj je res Prijetneje dobiti nekaj, za kar so se drugi lovili v trdih, požrtvovalnih borbah, brez borbe. Saj bi bilo res lepo imeti v življenju, je trt la in neprestana borba, tako izredno srečo. In vendar je razmišljajočemu človeku tesno pri srcu. Ne more se otresti občutka, da v vseh teh računih prav nekaj bistvenega ni v redu. Koliko je vredna svoboda in kakšna bo ta svoboda, ki so nam jo dejansko priborili drugi in ki nam po borbi drugih pada kot zrel sad v naročje!? Od danes do jutri se zdi človeku taka svoboda. Nekaj posiljenega je v njej. Ta svoboda ne more imeti oiknkili globljih korenin, v njej ni nič ^'»obitnega, nič pristnega. Politika je menda tudi izraba trenutnega Položaja zn dosego nekega političnega cilja. Kes bi bilo zelo nelogično, da bi v isti dr-zavni skupnosti, v kateri Hrvati zavzemajo Položaj, kakor so si ga s sporazumom dne 26. VIII. 1939 izvojevali, Slovenci ne dobili enakega položaja. Toda, kje je zapisano, da bodo iste politične sile, ki so danes v Jugoslaviji naklonjene realizaciji slovenske avtonomije, odločilne tudi jutri ali po vojni!? Preureditev te države v končni obliki zavisna saino od sil, ki so danes odločilne Ha Hrvatskem, temveč najmanj tudi od sil, ti se formirajo ali se utegnejo še formirati nied Srbi. Naj se uveljavijo med Srbi take ali drugačne politične sile, Hrvatom bo težko vzeti to, kar danes dobivajo, medtem ko v nekem primeru ne bi bilo težko Slovencem preprečiti, da dosežejo nekaj, kar še nimajo. Razmišljajočemu človeku je slej-koprej uganka, od kod gotovost nekih politikov, da bomo Slovenci avtonomijo kar avtomatično dobili. V politiki se dogajajo še drugačne nelogičnosti, kakor bi bila ta da bi Slovenci ne dobili tega, kar dobivajo Hrvati. Mislim, da Slovenci avtonomijo potrebujmo, da je slovenska avtonomija ne samo Sospodnrsko-socialna, temveč v prvi vrsti *ahteva slovenske kulturne rasti, eden Slavnih pogojev za ozdravljenje našega cloveka od raznih hlapčevskih lastnosti. Ce Slovenci avtonomijo potrebujemo, jo potrebujemo takoj, če pa nam avtonomija ni potrebna, tudi po vojni ne vem, zakaj naj hi jo imeli. Ali, ali. In če je slovenska avtonomija potrebna tudi za notranjo konsolidacijo Jugoslavije, torej zn okrepitev njene odporne moči navzven — zakaj čakati, v takem času čakati!? Ugovor tehnično-časovne nemogočo^!! tudi ne more držati, ko je očitno dovolj časa ustanovitev hrvaške banovine. Nič manj kakor klavrni so tudi oziri na (o, kaj da bi mogli sklepati iz naše zahteve po avtonomiji naši narodni sovražniki. Čemu po-*em o avtonomiji sploh govoriti? Oni bodo v®dno sklepali tako, kakor njim godi. Bist-veno pa je, kaj da hočemo mi sami, kaj . da hočejo Hrvati in Srbi. V vsakem trenutku, naj bodo naše zahteve glede notranje ureditve Jugoslavije take ali drugačne, nioiemo našim sovražnikom učinkovito dopovedati, kaj da vsi skupaj hočemo in da j*' ta »hočemo« enak brezpogojnemu zanikanju vsega, kar oni hočejo. Vsi ljudje smo nagnjeni h komodnosti. Zato bi slovenskim politikom, ki nam govore tako prijetno in lepo, raje verjeli kakor ne. Toda prav v tem, ker vse te besede Politikov laskajo slovenski lugodnosti in nebojevitosti, je nekaj, kar vzbuja v člo-veku tesnobne pomisleke in trd odpor. V nevidnem ozadju vsega prav nekaj bistvenega ni v redu. Lojze Ude Politični Istega dne, ko so Nemci začeli vdirati v Holandijo, Belgijo im Luksemburg, je v Angliji odstopil ministrski predsednik Chamberlain. Njegov naslednik jo imogel biti samo eden: Wimiston Churchilli. Kakor Ka-sandira je svaril že leta svoje rojake in jih spodbujali,^ maj bodo pripravljeni. Napovedoval je že davno lin clol^o sedanjo vojno. Njegova^ politična daljnovidnost, njegove zaislugo še iz svetovne vojne so ga že vnaprej dolo&ile iza tistega, ki bo vodil v sedanji vojni. Zamud, ki jih je zakrivila lab- dogodki kovernost njegovih političnih prednikov, sicer ne bo mogoče izravnati od danes na jutri. Toda njegovim origamizatoričnim sposobnostim se bo -gotovo posrečilo, da zbere vso veliika.nsiko udarno moč velikobritan-skega vladairstva. In pri tem mu bo pomagalo nekaj, kar je v takih stvareh odločilno in poglavitno: zaupanje britanskih narodov. Saj mu je bila izrečena soglasno zaupnica v sicer ne preveč istovrstnem parlamentu. Svetovno politično je danes 'najbolj za- nimivo, kako se bo odločila Italija. Zato je razumljivo, če se visak glas iz te države v zavezniških prestolnicah dobro sliši in od vseh strani razrootriva. Ni dvcima, Italija zaveznikom ni prarv nič naklonjena. V zadnjih dneh je postala gonja zoper nje posebno ostra. Izdali so tudi neko obširno spomenico o zavezniški gospodarski zaipori, ki da je neznosna, škodljiva in žaljiva. Goivoire, da je Italija na kraju svoje potrpežljivosti, in zahtevajo prost izhod iz Sredozemlja na Atlantsko morje. In seveda zahtevajo tudi odpravo zavezniških branikov, ki vladajo nad Sredozemljem: Malta, Suez, Korzika, Biserta, Gibraltar... * Politično in gospodarsko pa je Italija obrnjena bolj na vizhod kakor proti zahodu. Vse kar se tam godi in zgodi, jo vznemirja. Toda težava za ital/jo niso samo -zavezniki. Že nekoč smo opoizorili, kako se na Balkanu in vsem bližnjem vzhodu križajo koristi celostnih držav. In od časa do časa se zgodi marsikaj, kar kaže na -notranjo napetost v celostnem trikotniku. Rusija se brez dvoma v item trikotniku ne čuti popolnoma varno. Kjer more, se pripravlja im utrjuje, posebno v Baltiku. Spremembe v vojski kažejo na to, da se je začela zavedati, kako malo častno vloigo je imela ta v finski vojni. Z rusko-nemškim skupnim poroštvom švedske nevtralnosti je zapahnila Rusija Nemčiji vrata za nadaljnje prodiranje na severu. Križanje ruskih in laških koristi na Balkanu je posebno očitno. Zdi se, da je tukaj Rusija Italijo nekoliko prehitela. In prav verjetno je, da je sorazmerna tišina, ki vlada na tem polotoku, nasledek trenja teh dveh celostnih sil. Najbolj dejavno je posegla Rusija v balkansko politiko, ko se je začela razgovarjati z našo državo glede 'trgovinske pogodbe in ko je do take pogodbe zadnjo soboto tudi res prišlo. Pri tem je na prvi pogled očitno, da je veliko večji politični pomen te .pogodbe kakor gospodarski. Ne mislimo s tem reči, da bi tudi v gospodarskem pogledu ne mogla biti važna. Izmenjavanje gospodarskih dobrin je zmeraj koristno, pa če se virši še v itako majhnem obsegu in med igospodar-sko še 'tako istovrstnima državama. Toda gotovo je, da odpira najskromnejša gospodarska pogodba tudi politično novo pot. Vsaka pot pa je lahko v danem primeru tudi .izhod. I.n v časih polomov in nevarnosti je zimeraj dobro, če tima človek pred seboj več potov. Sicer se pa lahko samo še reče, da je res nesmiselno, če bi uradno za nas velikanske države :s 170 milijoni prebivalstva kakor da ne bilo, ln še povrh prebivalstva, ki simo vendar v marsikaterem pogledu, jezikovno, pa tudi po omiki, bili zmeraj precej povezani z njimi. Nismo sicer naivne vere, ki jo oznanjajo aadnje čase celo ljudje z desne strani, da bi se bila sovjetska Rusija začela pogajati z nami zaradi slovanske vzajemnosti zgolj. Toda saj tudi drugače ne manjka skupnih koristi. A ena izmed poglavitnih je gotovo potreba po miru v tem delu Evrope in hkratu potreba, da sta obe stranki zavarovani od strani. Po vseh državah se zdaj, iposebno po holandskih skušnjah, vodi boj zoper »peto kolono«. Angleži so vse Nemce in Avstrijce, celo judovske begunce med njimi, kratko in imalo internirali. Pa tudi druge tujce so postavili pod strogo nadzorstvo. Švica je medtem izdala glede njih nove stroge odredbe: zamejci ne smejo poslej ne imeti ne nositi orožja. Nemcii pa se morajo izseliti iz obmejnih krajev. Švico je šteti sedaj za resno ogroženo. Tega se Švica sama dobro zaveda. Takoj ko je zvedela za najnovejši nemški napad, je mobilizirala vso svojo vojsko. Uredila je tudi vse potrebno zoper padalce. Medtem pa so nemške bombe že začele padati na njeno ozemlje, in novejša poročila pripovedujejo, da se ji bližajo močna nemška krdela. A Švica je sklenjena in odločna, da bi bila lahko marsikomu za zgled. »Naša pripravljenost mora biti celostma, kakor je celostna vojrna; razširiti se mora na najmodernejše, naj verolomnejše načine vojskovanja, kaikor so bili pravkar pokazani v velikem stilu na najnovejšem bojišču,« piše »Neue Ziircher Zaitung«. # Pri nas doma se Slovenci zgubljamo v mailotuh in tekmujemo v nesamostojnosti. Za nekatere je menda kar nekaj nezaslišanega, če se ne bi pri svojem političnem delu mogli nasloniti na kakšno Azvenslovem-sko organizacijo. Tako se v zadnjem času veliko govori in piše o Samostojni demo-(Nadaljevanje na 2. strani) V#JMA Stvari ise dalje razvijajo jadrno. Čez noč so bile tri majhne, miroljubno države z visoko omikanim prebivalstvom potisnjene v vojno. Že nekaj dni pred začetkom nemškega napada je poročala ameriška »Associated Press«, da ise bližata dve nemški vojski z veliko naglico holandski meji. Neimoi so taiko vesti ,z veliko odločnostjo zavračali. Pri napadu na imenovane tri male države so imeli Nemci to veliko prcdnoist nasproti zaveznikom, da so bili pač napadalci. Napadalec, ki določi kraj in čas spopada, je v neki meri zmeraj na boljšem. Sicer pa razvoj vojne ne kaže kdo ve kakšnih nepričakovanih stvari. Da se mala Luksemburška sploh ni mogla resno ustavljati, je naravno, saj je imela vsega skupaj komaj nekaj sto vojakov, Holandija je isicer precej večja in močnejša. Maščevalo pa se ji je, da je svojo obrambo tako dolgo zanemarjala: šele po lanski zasedbi Prage se je začela resneje pripravljati. Očitno prepozno, kajti za izurjen jo novodobne vojske, zlasti iza vzgojo njenih voditeljev, je treba dolgoletnih priprav in študij. Razen tega so jo od znotraj slabili razni nacionalni Quisl;in.g,i, razjedala jo je v Holandiji posebno številna »peta kolonu«, to so namreč zamejci, ki so v službi tujo države. Ravno ta pota koloma je najbolj omogočila nemškim padailniim oddelkom, da so takoj od prvega dne našli za holandsko bojno črto pripravljena tla. Po navadi se je tem oddelkom tudi kratko in malo pridružila. Ti nepričakovani načini vojskovanja so seveda še bolj zbegali že tako ne preveč na vse mogočosti pripravljeno in naučeno holandsko vojsko. Zato ni čuda, če je injen poveljnik general W/in-kelinan že peti dan vojne sklenil, vdati se Nemcem. Sicer pa dokazuje iravino ta hitri konec holandskega odpora, da so Holandci res biili in -tudi hoteli ostati nevtralni. Po pravici lahko pišejo angleški /listi o šibkem odporu in o tem, da bi do pollo-ma ne biilo prišlo, če bi Holandija ne bila tako pe-dantično nevtralna in če bi bila o pravem čaisu poklicala zaveznike na pomoč. Holandski v/la-di, ki se je preselila v London, 60 ostala samo še manjša krdela, ki so se že združila z belgijskimi in zavezniškimi, in pa -seveda mornarica. Najbolj odločno in krepko se upira -nemškemu -napadu Belgija. Ta je vojno i-n njene f;rozote preskusila že v s-vetovni vojni na astni koži Takrat si je nabrala tudi -vojmih izkustev, spoznala je, da je vsestranska pripravljenost najboljše poroštvo za mevtra/1-nost, in začela se je utrjevati in spopol-njevati svojo obrambo. Nova vojna na zahodu pa je imela še drug -nasledek, da je namreč spričo nje stopila norveška vojna močno -v ozadje. Ne morebiti /samo glede zžmimanja za eno ali drugo. Ali očitno je, da gre pri vojni na zahodu za -stvari, ki lahko odločujoče vplivajo na izid te vojne. Ob -začetku sedanje vojine so pisali razni opazovalci nemških razmer, da se je takrat nahajala Nemčija glede na 6vojo oskrbo z življenjskimi potrebščinami nekako v tistem položaju kakor -leta 1917. v -svetovni vojni. Potemtakem bi bila sedaj v stanju kakor 1918. ileta, ko je tudi začela spomladi na zahodu velikansko ofenzivo, katere /sunek je bil takoj v prvih dneh še vse močnejši -kakor sedanji. Takrat so -zavezniki zgubili veliko o-zem/lja, -in Nemci so vdnli globoko v Francijo, ogražali so Pariz in Calai/s. A »uspehi 60 bili pridobljeni /le s preveč krvavimi žrtvami, in ko so se za-oezniki -znašli in zno-va uredili, so /Nemce razmeroma zlahka odbili. Bill je to zadnji poskus cesarske Nemčije, da -se reši. Pa se ni -mogla rešiti. Razvoj sedanje velike bitke pa bo pokaza/1 še marsikakšno zanimivo vz/porcdbo. Noua. založba ir Ljubljani, družba z o. z., Kongresni priporoča fcana CanKarja ZBRANI SPISI 20 ZTezHoir z u.-szoč[I In opombami Izid.. CanKarja. TI spisi niso samo naš naj* obširnejši narodni teKst, ampak so najpogumnejša izpoired slo-sr. duha. Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: Finžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Vurnik: Uvod v glasbo; Kelemina: Literarna veda. - Pisarniške potrebščine. ZAPISKI Svoboda in samoodločba narodov — zastareli načeli Na vsak način bi hoteli jugosloveni ovre-ti sporazum. Naravnost /ne gre več, /nav/sezad-nje so /njih/ni /politiki tako rekoč uradno pristali nanj. Zato pa delajo zoper -njega po ovinkih, din zmeraj jim sije pri -tem /nepoštenem -političnem del-u državotvorna zaskrbljenost ,z /nacionalnih lic. Imenitno /pa je, na kakšen ovinek je zašel neki dr. Uroš Desnica v svojih »razmišljanjih« v jugosloven-škein »Narodnem listu«, tistem, ki ga naši jugosloveni -talko radi in tako često navajajo svojim nacionalnim ovčicam. Gospod Desnica pravi, da smo ob sklopu zadnjega miru dobili jugoslovansko -državo, to je državo enega j ugoslovenskega naroda, in da -bomo zato ob sklepu novega miru le bolj slabo sprejeti, -ker smo se temu n-ačelu odpovedali. Dobesedno piše: Mi smo se uradno odpovedali narodni enotnosti in stopili na spolzka tla treh narodnih individualnosti ter čutimo potrebo pri vsaki, tudi najmanjši manifestaciji vsakdanjega življenja, da naglašamo to novo vero. Dr. Desnica je pustil resnico na levici ko jo -tako s-tvari ugotavljal. Predvsem nismo ob -sklepu zadnjega miru dobili jugoslo-ve-nske države, ampak državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Se dlje -pa je Desnica od resnice, ko /misli, da nam bo kdo zameril, če hočemo ostati tudi naprej država zadovoljnih Srbov, Hrvatov i-n Slovencev i-n prenehati z j/U/goslovensko edinstveno furso. Ravno narobe, zlasti francoski in a/ngleški listi so -kazali ve-seilje im -zadovoljnost, da bo že ke-daj -notranje naše /trenje pri kraju, pa tudi od drugih -strani ni 'bilo prigovarjanja ali -celo graje zaradi tega. Očitno je torej, da bomo stopili lahko na bodoči mirovni zbor z vse večjimi izg/ledi, kakor bi to mogli -storiti pod kakšnim /unitarističnim režimom — če nas bo kdo nanj povabil seveda. A prav gotovo je, da države, v kateri bi bila dva naroda v -najos/tre j-šem od-poru zoper tretjega, ne bi na -takem zboru nihče upošteval, -češ napravite rajši pri sobi doma rod, preden /prihajate, da pomagate red delati še drugod. Sicer bi pa opozori,li še na to, da je dr. Desnica s svojimi izvirnimi izvajanji vreden vrstnik našega dr. Pirkmajerja, ki je celo z versajsko mirovno pogodbo naskakoval slovensko in hrvaško zahtevo -po avtonomiji. Za -konec pa -naj -predstavimo -še De-snico-vo pravo -miselnost, ki z-veni iz /tegale stavka: Odpi )i'to pismo gospodu dr. Lambertu Ehrlichu, univ. profesorju »Stra/ža v viha/rju« je v /svoji 2. števili -ki na/padla »Slovenijo« v zvezi z mojo osebo. Očita »91-ovemdji«, da -podpira defetistični pirotidržavmi -kom uni/zom, -in t-o -zairadi sestavka, -ki /ga je napisal neki akademik. O dru-g/ih -neresničnih trditvah ,ne /govorim. Taki očitki imajo v današnjem ča-su dvojno /težo in so v »noji h očeh navadna denuneiacija. Anonimnemu /piscu ne bom odgovarjali, častnd-karslko zaplotn-ištv-o mi je /zoprno do dna Politični dogodki (Nadaljevanje s 1. strani) kratski -stranki, ki -naj bi se iz Hrvaške razširila k nam. Mi zoper -to -stranko nimamo nič: po začetnih — in ne majhnih! — zablodah se je nazadnje -le znašla in odtlej je skupaj -s Hrvati /bila Ix>j za demokratizacijo naše države. Bolj pošten je -bil ta boj, kakor delo marsikaterega našega človeka, ki morebiti upa, da pride po tej -stranki spet do /neko politične veljave. Toda načeloma smo -zoper /to, da bi katero koli politično strankarsko organizacijo irnel-i -skupaj in enotno z drugimi narodi. Zveza za določen-i namen ali /glede na zakonite predpise — prav! Ali v vseh drugih pogledih popolna orga-nizato/rična i-n progra-matična -samostojnost. Sicer ne bomo -mogli misliti drugega, kakor da -nam hočejo po stranski h potih spet pritihotapiti pravkar izrinjeni unitarizem. clu/še. Podpisanemu /predstavniku lastništva Ihi morebiti -delal k-iii-v/ico, če mu naprtim vs-o /moralno odg-ovorno-st za napad. Obračam -se do Vas, gos/pod profesor, iker je med akademsko mladino povsod /razširjeno -mnenje, da ste duhovni svet-ov-alec »Stražarjev« -in odločilno vplivate /na smer /lista. Gotovo obsojate z maino vred taiko neodgovorno pisanje, ker se ikot vzgojitelj akademske mladine zavedate ve-l/ike odgovornosti za javno -besedo, obsojate -tem bolj, ker Vam je smer našega ,li/sta iznana /in torej v osle, da so ti očitki -iz trte izviti lin tu-di zato, ker so Vam /t-aiki očitki odvratni -še /iz -dobe, k-o so j.i,h tolikokrat po krivici naperili /proti političnemu -taboru, ki mu stojite blizu. Z mamo vred se gotovo tudi zavedate, kako nevarne -so talke metode boja z grožnjami, /podtikanji, pretiravanji in lažmi, ko tisti, ki še -ima kaj moralnih movati -s tistim, ki minna -nobenih. Zato sem -prepričan, da /boste -radii /porabili priliko, ki Vam jo nudi moje opozorilo, da se javno -opredelite nasproti taki zlorabi javne besede, im da boste zastavili ves svoj vpliv, da se /nravstvena raven našega časnikarstva dvigne. Z odličnim spoštovanjem Rud. Mencin. Svobodu in samoodločba narodov bosta zastareli in zavrženi načeli in na njih se no bo zidal novi svet. To -so vsaj desnici zdi in to bi vsaj Desnica rad. Kajti -tako -se da /najbolj -preprosto vladati in jugosloveniti: odredi se uradoma ediin/s/tvena nacija, in komur ni /to všeč, v ječo z /nji/m. Poznamo ta način. Poznamo tudi njegove uspehe. Mi -pa vemo: nova Evropa bo ravno -najbolj priznala in poudarila /načelo svobodu in samoodločbe narodov. To pa zato, ker bi sicer propadla. Srbstvo in država Srbski kulturni -klub širi izjavo, v kateri grozi Hrvatom, če bi si drznili zborovati v Vojvodini, pa pravi: Srbsko ljudstvo v teh krajih ne bo dovolilo, da se v Subotici ali katerem koli važnem mestu Vojvodine drže tako imenovani hrvaški zbori, na katerih bi se propagiralo hrvaštvo. Srbsko ljudstvo v teh krajih bo porabilo vsa sredstva, da prepreči te izzivalne in protidržavne manifestacije. Srbstvo v Vojvodini v teh usodnih dneh za naš troimens-ki narod in državo vidi v tem započetju, ki zastruplja razmerje med Srbi m njihovimi istokrvnimi brati Bunjevci in Šokci, hudodelsko brezozirnost nasproti naj višjim državnim in narodnim koristim. Nič novega ne -pove /našemu človeku tu izjuva, zanimiva jo samo, ker tuko lahko brez najmanjše tenkočutnosti meša srbstvo in jugoslovanstvo in državo in troi/me/nski narod. Če bi Hrvatje zborovali v Vojvodini, bi bilo zdajci to hudodelstvo zoper državo, a na isto -sapo -govori o usodnih dneh za troimens-ki /narod in državo, ki so menda vendarlo tudi Hrvatje njihen del. Hrvatje bi torej po tej velikosrbski logiki uganjali hudodelstva zoper samega sebe! Kar se pa, tiče izzivanja srbskega ljudstva v Vojvodi/ni, bi pa samo ugotovili -prvič, da je Srbov v Vojvodini samo okrogla tretjinu, drugič, da se Bunjevci sami prištevajo k Hrvatom i-n pa tretjič, da se Velikosrbi očitno /boje, da bi vojvodinsko ljudstvo samo spregovorilo svobodno besedo, kajti sicer res ne vemo, po-čemu ti-sti strah pred javnim zborovanjem in pred mogočostjo, da /mimo uradnih velikosrbskih priganjačev /pove ljudstvo samo, kaj je in kaj hoče ostati. Vselkako pa /menda še ni zlepa kdo tako naravnost -istil srbstva z jugoslovanstvom in jugoslovansko državo kakor Srbski kulturni klub. Po napačni sledi hočejo vodili »Kmetski list« -pripovedujo o umoru Radiča in tovarišev v skupščini 1928. leta in zartjuje: Parlamentarizem kot izraz demokracije je bil po teh dogodkih začasno nemogoč. Kako naj narod zastopajo v kulturni družbi ljudje, ki ne znajo govoriti drugače kakor s prelivanjem krvi. Potom pa šo napravi pristni j ugoslo venski sklep, da je bilo tedaj postavljeno vpruša-nje Jugoslavija ali pogin. Ena kakor druga trditev pa je napačna prav do svojih podstav. No -parlamentarizem pri mas, a še manj parlamentarizem kot načelo jo postal po tistih dogodkih nemogoč. Tisto, kar se je takrat kompromitiralo do -dna, sploh parlamentarizem ni /bil, ampak samo /njegova jugaslovenska /potvorn. Kako jo mogočo govoriti o parlamentu, v katerem morajo biti svobodno izbrani zastopniki ljudstva, spričo tisto skupščine, v katero so dejansko razne belgrajske klike imenovale svoje zaupnike in v katero so dali /nekaj opozicijskih -poslancev le zaradi lepšega. Mar ni »Kmetskemu listu« prav nič znanega o -tem, da je moralo od danes na jutri zginiti -iz skup-' -mohamedanskih poslancev i-z Ma-cedonije, ker so takratnemu Pnšie-Priihiee-vičevemu režimu motili račune? I-n ali res nič ne ve o tem, da je bilo parlamentarno načelo že ob rojstvu tiste skupščine zatajeno in poteptano, ko si je nekvalificirana večina dala pravico, da sme samo kvalificirana večina spremeniti njeno ustavo, da bi tako za vselej zagotovilu srbsko hegemonijo nad Slovenci im Hrvati? Ne, spoštovani »Kmetski list«, ne parlamentarizem, samo njegova vidovdanska karikatura je postala po tistem umoru nemogoču, kajti samo v njenem znamenju so šele postali razni Račiči mogoči pri /nas. Da pa smo tisto karikaturo parlamentarizma sploh dobili, du nas je tlačila -toliko časa in da nas v svojih nasledkih -duši še danes, za to pa ima poleg drugih ve-li-ke, pa /prav hudo velike zasluge Ivan Pucelj, duhovni oče »Kmetskega lista«. V najočit-nejšem nasprotju z resnico je tudi trditev, da je bi-lo takrat /postavljeno vprašanje biti Jugoslavije. Na smrt ra-nje-ni Radič seveda ,ni hotel iti v tako skupščino. Toda znano je, da prav Radič ni bil zoper bit Jugoslavije, ampak samo za korenite njeno preo-s/novo. Če bi bili iuneli takrat res velikega držav/nika. ki bi -bil doumel stisko pri njenih /koreniinuh, bi bili gotovo že daleč naprej v /svojem razvoju in marsikateri pretres bi -bil še-1 mimo naše države — da niti no /govorimo o /tem, koliko tvarne škode bi bilo zlasti nam Slovencem prihranjene. Ali vidovdanski centralizem si je vzgojil že -preveč močno gardo preužitka-rjev in zajedavcev, -ki so -seveda -zagnali hrušč: država je v -nevarnosti. Pa -so bila v nevarnosti le njihova korita. Zal pa jo bi-l ta hrušč le tak« močan, da je -prevpil gla-s treznosti, ki je veleval: nazaj, pred vidovdansko ustavo, k' se je pokazala kot velika bolezen naše države in njenih narodov. Zdi se pa, da je teh zajedavcev in -prc-užit-karjev še zmeraj nu pretek. Samo da prihajajo zdaj od drugih strani. Blodnje »Samou/prava«, glasilo JRZ, piše pod /naslovom »Hrvutje kot domoljubi in Jugoslovani« med drugim: Sporazum s Hrvati je dal nove osnove in utrdil po-tu, po katerih se mora gib«*' naša notranja državna politika v bližnji bodočnosti. Že samo zaradi tega predstavlja sporazum poglavitno delo za našo državo iu za vse naše politično in gospodarsko življenje. Prav do tega zgodovinskega dejanja smo samo blodi 1 i. Na v-sak način je /to re-s, posebno če se prva oseba, v kateri govori »Samouprava«, vzame v kar -najbolj utesnjujoči obliki. Kajti vsi se šo spominjamo, s kakšno vnemo jo ravno »Samouprava« blodi/la prejšnja .leta, -natančno z isto, /s kakršno danes nasledke -te nekdanje -svoje vneme obsoja. Sicer pa, kdor hoče zaradi primerjave in mik a vino,s/ti -kaj podrobnega zvedeti, ta naj prebira -politični koledar našega Izidorja-Nam /naj pa »Samouprava« ne zamer-i, ?e bomo -slej ko prej kr-i-ti-čni do -nje in če b°* mo imeli za /mo/goče, da list, ki je tolikrflJ i-n tako -hujio blodil, začne blodi-ti spet kedaj- Nasledki odlaganja samouprave Minister cl-r. Miha Krek je preteklo soboto govoril v Mariboru in poleg drugega povedal tudi -tole, kukor beremo v »Slovencu« : Ne vemo, ali bomo -banovino dobili že danes ali jutri ali /pojutrišnjem, eno po vem-o, da jo bomo gotovo dobili, ker bomo brezpogojno vztrajali ob svoji zahtevi. Nove razmere v državi /same silijo k čiimiprejšnji-in odločitvam. Ko so ustvarjaj0 nove osrednjo ustanove i-n organizacije regulacijo -skupnega državnega življenja, ima banovina Hrvaška /sedaj tudi tam v zakonih in uredbah svoj določeni delež i-n zastopstvo. Slovenci tega po /sedanjem dejanskem pravnem sta/nju dobiti ne morem0 in pri tem vedno večjo škodo trpimo. Tre; ba /pa je, da bo lu-kega stanja či/mprej konec. Zato jo prenos kompen-tenc na banovino Slovenijo nujen, če nočemo, da ne bodo Slovenci znova dobili občutek večjega nepotrebnega in krivičnega zapostavljanja. OfUMMrfamo pomislekov, ne /more /nikdar us/pešno tek- ščine 14 mohamedanskih poslancev iz Ma- da pošiljamo pme Številke P1'V' __j.: _ n ■ • n . ., n , 1_Vn..x:- t, m ■, Sr J * S osnovane »Slovenije« na ogled na razne naslove in tudi neka' terim bivšim naročnikom. Upan10 in želimo, da jim bo list v novi obliki všeč, sicer pa prosimo, da nam ga vrnejo. Uprava. Izidor Koštrun: Pred novim koledarjem? Razredčeno in pospešeno nadaljevanje GOSPODARSTVO Nedelja, 31. VIT. 1938. — »Slovenec« premišljuje v uvodniku »Narod isebi« o vzponu Splošnega narodnega gibanja na taborih, ki se vršijo te čase in ki pobijajo trditev o neslogi slovenskega naroda. Menda že ni več Slovenca, ki ine bi ibil na tem ali onem ,ta-J^ru, prav tako najbrž mi več izobraženca, ki ne bi bil govoril ljudstvu rvsaj enkrat... X Šoštanju govorita na taboru dr. Korošec •n dr. Krek. Dr. Korošec se bavi zaradi pomanjkanja časa — dopoldne bo že v Komendi — le z ineiniromi, ki ga kaže opozicija 6 svojimi posveti, in z ugibanjem, na kateri postaji bo ustavil v Belgrad došli vlak dr. Maček, ki bo vlakovodja. To je, pravi |ovornik, »zelo zanimivo, mislim saimo, da dr. Maeuk vlaka ine bo ustavil ma pravi postaji; toda začetek je storjen im jaz upam, da bo dr. Maček svoj vlak ustavil na pravi postaji, kjer ga ibo čakala večina Srbov, večina Slovencev im večina mohamedancev. Več vam “°, Pa povedal o notranji (politiki dr. Krek.« Minister dr. Krek opiše nato v vznesenih besedah velike zasluge dr. Korošca za di-nastijo in Jugoslavijo. »Visa družina je zbra-na in oče je med mami, da se sami prepriča ? 'tepehu in sadu svojega življenjskega de-*&c, — V Komendi ise vrši slavnost odprtja prosvetnega doma v navzočnosti Dra.giše Cvetkoviča in dr. Korošca. Cvetkovič govori Pred prihodom dr. Korošca, dr. Korošec pa P° svojem prihodu. Govor dr. Korošca je Posvečen uspehom prosvetne organizacije med Slovenci, ki je povzročila, da -se med Ubogim in revmi,m narodom .ni mogel usidrati komunizem in da dima JRZ sedaj 407 °bčin in 553 prosvetnih organizacij. Govor Cvetkoviča pa je bil posvečen zaslugam dr. Korošca za dinastijo in Jugoslavijo. Ponedeljek, 1. Vlil. 1938. — Belgrajski li-oibjavtljajo obširna poročila o taborih v Sloveniji, posebno pa o govoru dr. Korošca v Šoštanju. Zato je belgrajska javnost segla P° njegovem včerajšnjem govoru in z uižit-■t>m prebil rali a mojstrski prikaz nervoze, ki j ?,ajela opozicijo zaradi p red,stoječih dr-i'a'np7jbors!kili volitev. Belgrajslki politični pouda rja jo, da se govor dr. Korošca Posebno v 'tistem delu, ki omenja vlak dr. Malčka, lepo izpopolnjuje z govorom predsednika dr. Stojadinoviča v Splitu, v kate-resin leži poudarek na ugotovitvi trajnosti S('danje pol i, ti fin e kombinacije. Sreda, 3. VIII. 1938. — »Slovenec« opisuje 'gospoda Ribnikarja v novi vlogi« in se norčuje iz »velikih shodov JNS«, o katerih mastnosti pričajo spet fotografične slike, ki Se omejujejo vedno le ina govornika im na n<:Uj, hrbtov. 4. VILI. 1938. — »Jutro« objavlja 'Mic dr. Alberta Kramerja k udeležbi velike prodne manifestacije v Mariboru dne 14. 'Ul. 1038, kjer »politične stranke kot take 1)0 bodo nastopale, torej tudi ne naša Ju-toslovenska nacionalna stranka«. — Zaradi ‘?java letakov is podpisom »mladina JRZ«, 1 so ise pojavili v Belgradu im pozivajo k ^enionstraicijam proti dr. Mačku v odgovor ‘j mačkovske demonstracije v Splitu, poudarja »Samouprava«, da so letaki ponaredba in izivanje. — V Zagrebu zapleni državno pravdništvo »Poročilo za občni zbor Društva hrvaških sodmikov za leto 1938.« Vzrok »i znan. — »Slovenec« objavlja imena občim, f katerih je bil doslej izvoljen ban dr. Nagačen za častnega občana; v uvodniku pa bavi z notranjim položajem v Sovjetski r-Usiji ma podstavi verodostojnega poročila lz Varšave. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKE______________________ POSEBNOSTI Izvleček iz »Straže v viharju« od 9. maja ^ Stran 1. (127.): »O Sv. Duh... obvaruj da ne Ikmiio vohunili in stikali povsod ]: krivi,mi nauki in proglašali društva in ■ca i *akoj za protipapeške, sumljive, levi-^s.ke in komunistične.« v^an 2. (128.): »Levičarski tednik ,Slo-^;!uja‘, ki mu je naj večji itrn v peti po-j,alv,,'a krščanska zasidranost slovenskega Sadnega duba, iki bi jo ,Slovenija* |mi vsej vrtela zamenjati z nekim me jasnim jslo-ol^kim nazorom*, ki pa je dejansko le ^aip-'-1 IU1,Z’V zu ^i®t° nekrščansko racio-HegJstii6no (pojmovanje življenja v sklopu dan 1 enačic večstoletnega javnega odpu-L,/« od krščanske tradicije evropskega ^ Urnega duha, — je vzela v zaščito peš-'komunističnih izdajalcev slovenske do-jfi v'ne in jugoslovanske države, s katerimi ij iPred kratkim združena slovenska aka-,Sj ’ska. mvladiiia po fantovsko obračunala. 8tjf» v.®a'ja* odeva svojo obrambo ikomumi-h, n'n agentov v tuji službi v plašč potrebe 'Siki*" ‘ * . * . . v •! upnosti, vsaj v iteh časih.« »N, ^ •*ez'ki četudi literarni, ne 1><> nikoli *uk v hrvaškega. Seveda pn nimam ni-proti temu, če Hrvati sprejmejo Miho'1110. zu svoJ literarni jezik: to je v° Privatna reč. Dežman in Vraz sta V ,a renegata... Ko so bile tiste Vrazo-;'Tn0sti’ .s? m* je naravnost gabilo sla-8oV)l "keS» lirika srednje vrste! Ce je nje-sl(iV|, zas,uga, da je propagiral ilirizem, je ^neim7. * onA kdor propagira katero koli » i'. .m°val sem se, ko sem bral Mfttir ' ls‘erjevi knjigi, ki jo je izdala naša »Mit Si’ llz<>v,° Pismo, v katerem pravi: »lovvenen habe ich es abgetan’.« loan Cankar Usoda Strojnih tovarn in livarn V poročilu o svojem delovanju v letu 1939. pravi Jadransko-Podunavska banka v Belgradu, da napreduje nadaljnja likvidacija aingažmama bainke pri Strojnih tovarnah in livarnah zelo dobro in da bo zaključek te likvidacije mnogo boljši, kakor je pričakovala uprava banke. To poročilo se sliši za sedanje lastnike Jadransko-Podunavske banke kar lepo. Nič razveseljiva pa ne more biti ta stvar za nas, če pomislimo, da se likvidacija tega bančnega angažanana vrši na ta način, da so vse obrate Strojnih tovarn in livarn ustavili, delavce itn nameščence, od katerih so minogi v teh podjetjih pustili vso svojo življenjsko silo, odpustili, poslopja podrli in material razprodali. Z odstranitvijo tovarniških poslopij pridobljena zemljišča so parcelirali in jih sedaj razprodajajo. Kakor vidimo iz poročila banke, ki je vse to izvršila, se ta inačin ilikvidacije zanjo niti no bo slabo končal, ker očitino za parcele dosega lepe cene. Seveda gospodov v Belgradu nič ne zanima to, da je Ljubljana izgubila s tem eno svojih najpomembnejših industrij, ki je uživala velik ugled ne samo na vsem Balkanu, temveč tudi drugod. Odločilni činitalj pri Jadra,nsko-Podumavski banki je že precej dolgo vrsto let danes internirani ustanovitelj [Ki Kruppovem vzorcu postavljenih velikih drž. železaren dr. Milan Stojadinovič. Da jo pa ta prišel v položaj, da je mogel dosti bolj korenito poseči v razvoj ljubljanskega masta kot sam mestni stavbeni urad, gre zasluga našiim domačim jugosloveinom, ki še danes pridigajo o »soju jugoslovanstva«. B. Za novo agrarno preosnovo Agencija »Jugoslovanski kurir« ie razširila vest, da zbira poljedelsko ministrstvo gradivo za načrt uredbe o novi agrarni pre-osnov.i. Poseben pomen move uredbe bo ta, da bo izvršila revizijo maksimiranja veleposestev, ki bodo smela obsegati v bodoče največ 300 juter. V Sloveniji je posebno .pereče vprašanje gozdne veleposesti, ki jo velikanskega pomena za slovensko gospodarstvo, je pa še popolnoma nerešeno. Donosnost pošt Na občnem zboru Združenja slovenskih poštnih uradnikov je društveni tajnik ugotovil, da je ravnateljstvo pošte v Ljubljani v teku zadnjih 14 let prispevalo približno 250 milijonov dinarjev čistega dobička v osrednjo državno blagajno. Kljub temu se od zedinjenja pa do danes v Sloveniji še ni zidalo nobeno novo poštno poslopje. Prvo moderno poštno poslopje je šele sedaj obljubljeno Kranju. Ni pa še nobenih izgledov, da bi Ljubljana v doglednem času prišla do primernega poštnega -poslopja. Navzlic tej dokazani donosnosti naših pošt se tudi ne nastavi dovoljno število osebja niti niso pre- jemki zaposlenega osebja v skladu z opravljenimi napornim delom in nujnimi življenjskimi potrebami. Podobne pritožbe je bilo slišati tudi na zboru Združenja hrvaških poštnih uradnikov, ki so ugotovili, da je država z območja poštnega ravnateljstva v Zagrebu prejela v zadnjih 14 letih 806 milijonov dinarjev čistili dohodkov. Kako je Nemčija preskrbljena s petrolejem Po »Weltwoclie« od 19. aprila t. 1. posnemamo sledeče podatke in misli o preskrbi Nemčije s petrolejem. Po mnenju strokovnjakov ni za Nemčijo največjega pomena preskrba z živili, ampak preskrba z rudami in olji. Takrat je zasegla bogato Francoske rudnike, poitreba po oljih za pogon pa je pri današnji motorizaciji vojske neprimerno večja ‘kot takrat. Nemčija potrebuje skupno z zasedenim ozemljem v miru do 8 milijonov ton nafte, oziroma raznim nadomestili, kakor sintetični bencin, beucol in špirit. Ta poraba tudi v sedanji vojni zaradi omejitev civilnega prebivalstva ni narastla, dokler se niso začele vojne operacije na Norveškem. Te so seveda jiotrošnjo pogonskih sredstev zelo povečale. Odkod krije Nemčija svojo potrebo po pogonskih oljih? Leta 1938. jo znašala njena lastna proizvodnja 2.45 milijonov ton nafte, bencina bencola in špirita. S povečano proizvodnjo, z novimi viri na zasedenem ozemlju in s proizvajanjem nadomestnih pogonskih sredstev se je domača proizvodnja zvišala na 3 do 3'A milijonov ton. Ostalo količino mora kriti z uvozom iz Romunije in Rusije in iz svojih zalog. Dovoz iz prekomorskih dežel je danes nemogoč. Iz Romunije jo dobivala Nemčija lansko leto 900.000 ton, v tekočem letu računa na 2 milijona ton. Vendar se pojavljajo izredno prevozno težave: pomorska pot je zaiprta, za prevoz po železnici primanjkuje čistennskih vozov, na Donavi jo premalo tovornih parnikov in prevozna doba traja lo devet mesecev v letu. Še večjo težave se porajajo pri uvozu nafte iz Rusije. Lastna potreba Rusije povrh stalno raste, tako da Nemčija lahko računa v najboljšem primeru na 1 milijon ton uvoza iz Rusije. Nemški uvoz znaša torej v najugodnejšem primeru na leto 3,000.000 ton, ikair da skupaj z domačo proizvodnjo 6 do 6K> milijona ton. Sami so se zaznamovali Enkrat ali dvakrat simo že imeli priložnost, podati slovenskim ljudem umsko in nravno podobo nekega študentovskega tednika »Straža v viharju« im lij udi, ki so okoli nijega im za njim. Zgodilo se je na primer, da smo se dvajsetletnico slovenskega vseučilišča spomnili na uvodnem mestu, stvarno im dostojmo. Priobčili smo sestavek seveda o pravom času, namreč ob dvajsetletnici. Ker pa nismo čakali, ko bi se »Straži v viharju« ljudem, ki so Okoli nje in za njo, zaradi politične ireklame tako zdelo, je »Straža« pisala, da se obletnice slovenskega vseuči-lisca nismo hoteli spomniti. In '■speit se je zgodilo, da smo za 150let-nico Linhartove »Županove Micike« o tem pomembnem slovenskem dramatičnem delu priobčili daljši sestavek. In ker mi nismo prejeli im l>i tudi ne bili sprejeli od nikogar naročila, da me smemo imenovati imena prireditelja in režiserja ite igre, dr. Braitka Krefta, smo ga seveda omenili, saj bi bilo naše poročilo (površno, če bi tega ne bili storili. A »Straža« je kakopak takoj zaslutila anogočost, da zaradi imena režiserja namiguje o naših levičarskih zvezah in nagnjenjih. Zmeraj smo bili zoper dokazovanje s pestmi, ikajiti tako se nam izdi, da govori tako dokazovanje vselej zoper tistega, ki dela z njim, in ga še povrh umsko in nravno slabi. Bili smo zoper ita.ke načine ma primer zelo odločno takrat, ko so ob Živlkovičevemi prihodu in pohodu skozi Slovenijo nacionalni študentje s pretepam jeni prepričevali drugače misleče slovenske tovariše. V item duhu je bilo tudi napisano pismo slovenskega akademika o pretepih med študenti ma univerzi v zadnjih dneh. Ugotovimo pa naj samo še to, da o nagibih in stališčih eno ali druge stranke ta dopis sploh ne govori. A takoj je spet zaslutila »Straža« nezaslišane mogoč osti za denunciranje in nam v duhu svojega izročila podtaknila v svoji številki z dne 9. letošnjega maja zveze s komunisti. Deveto [leto že izhaja maš list, in ni ga še bilo, ki bi bil imogel podati samo senco dokaza. da je kedaj delal in pisal zoper krščanstvo. Še več, pisal in delal je ravno v najbolj krščanskem duhu, ko se je bojeval za resnico in strpnost in zoper laž, obrekovanje, zavija,nje in potvarjam j e resnice. Zato ,pa je seveda »Straža« brez sramu zapisala, da nam je »trn v peti pozitivna kr- ščanska zasidranost slovenskega narodnega duha«. In storila je to, ko je na prvi strani isto številke prinesla molitev k sv. Duhu! Natančno v isti naši številki z dne 3. letošnjega maja, v kateri je odkrila »Straža« naše najnovejše komunistične namene in zveze, smo izrečno pisali zoper »peto kolono« in svarili pred njo. Zato pa seveda »Straža« trdi, da se nam vprašanje pete kolone ne zdi, važno! O, da, mi smo zoper peto kolono, a smo tudi zoper vso druge, ki slabe slovensko narodno telo. A najbolj smo zoper kolono itistih, ki zavijajo, potvarjajo, denumeirajo. Druge so izven nas. Vidne so in zginile bodo. Ta je pa gniloba na našem živem telesu, opazna včasih šele, ko so je zagrizla tako globoko vanj, da je še operacija prepozna. Vsokako — posvarili smo o pravem času. NASI ZA MEJO Kobnizaclja nemških priseljencev na koroškem »Koroški Slovenec« od 8.maja 1.1. poroča: »Domovi za Kanalca n e. Predvidena je zidava družinskih hišic za izseljence iz Kanalske doline, ki so doslej začasno nastanjeni v raznih krajih Koroške. Nemška delavska fronta, ki bo zidanje nadzirala, je v zvezi s pristojnimi mesti določila, naj se v prvo postavi 1500 hišic v vseh predelih 1 dežele, med drugim tudi v Šmohorju, na Brnci, v Sinči vesi, Velikovcu, Celovcu in Beljaku. Na treh krajih so z zidanjem že pričeli.« Slovenca na flflolamlskem in v HScl&Siji Ko be remo te dni v dnevnikih imena holandskih in belgijskih mest — Maastricht, Liege itd., — se moramo spomniti na tistih 6000 Slovencev, po večini rudarjev z družinami, ki prebivajo kot izseljenci v teh krajih, ki predstavljajo središče belgijske in holandsko premogokopne industrije. Največ Slovencev prebiva v mestu Heerlen, nekaj desetin kilometrov oddaljena od Maastrichta in tik na nemški meji. Prvi nemški V Štajersko pismo Ni dolgo tega, kar smo slavili skozi ves teden treznost in zimamost. Časopisi — ti in oni — so prinašali ganljive članke o zločinskem alkoholu, ki odplavlja po grlih smreke, gozdove, domove, ki razjeda pljuča, jetra, obisti in ledvice, ubija, ruši itd. Neki humoristični list je svojim številnim bralcem postregel s posrečeno šalo, da je vsaik teden na Štajerskem več mrtvih kot na »zahodni fronti«. Šala se je prijela in je šla od ust do ust. Vise to je morda res in prav, pa vendar ... Sam sem, prizmam, Štajerec in mi je hudo. Iiudo zato, ker se zavedam, da strelja mimo cilja, kdor dolži le alkohol. Tudi drugi narodi pijejo. Irce pto.zna zaradi pitja in pretepov ves svet. V Ameriki so irske veselico redno pozorišče ljuitih pretepov. Finci so nekoč veljali za izredno surov narod. Toda poglejinio to zadevo od blizu. Irci so dolga stoletja nosili na plečih angleški jarem, ki jo bil tako itežak, da ni dovoljeval niti inajimanjše svobodne kretnje. Talko se je vse tisto elementarno, ki mekje v globini tli v vsakem človeku, gon po svobodni dejavnosti, moglo sprosititi Ie ob vinu :i,n je odtekalo po nepravi poti. Ko so se Finci osvobodili Rusov, sta veselje do življenja in visoka kultura nadomestili pretepanje in popivanje. Tako nekako je pri nas. Omika je v povojih, kjer jo ponujajo, pa je take vrste, da mladih ljudi ne zanima, ker je neživljenjska ali pa tako tuja, da z njo ne vedlo kaj ipočeti. Naš človek je bil vedno nekje ob stirani. Bili so časi, ko so mu vladali Nemoi in nemškutarji, od trgovca, preko uradnika do zadnjega obrtnika. In danes? Vsa »vzgoja«, kar je je bilo, je bilo priganjanje na volišča in konec. Zavesti, da nosi svojo usodo v svojih rokah, naš človek še vedno nima. Prav izato čaka in si želi rešitve od koder koli. Ce bi pa znali tega človeka zaposliti, mn dati kruha, prave 'kulture in prave zabave, verjemite, da bi ustvarili čudež. Z elementarno življenjsko sillo, podjetnostjo in nadarjenostjo bi dosegel ne-slutene uspehe. Te misli so se mi vsilile mimogrede, in tako brez sistema in pravega reda, sem jih tudi zapisal. Rad bi pokazal v katerem grmu tiči zajec in v katerem ga ni. Poboji na Štajerskem niso samo delo zlobnega alko-kajhola, do neke mere gotovo izvirajo iz prekipevajoče narodne sile, ki si na ta čudni način išče izraza, kajti druge, boljše poti ji nihče ne pokaže! Ce bi posvetili naši severni meji kultur no-gos.pod arsfco petletko, kjer bi tekmovalo vse, ikar bi moglo, da se ustvari nov red, bi se uspehom čudili. Pa brez zamere! Vaš Štajerec. \Ca\ pišefo naši Usti Podobo sedanje Ljubljane nam podaja »Slovenska zemlja« takšnole: Spačeni zunanji podobi Ljubljane, ki se ji na vseh koncih in krajih pozna, da se ni razširila iz velike zasnove in ni zrasla kot odsev močne in življenja polne dobe, odgovarja tudi njena kulturna podoba. V Ljubljani je danes menda manj slovenske narodne zavesti, kakor je je bilo v Vodnikovih in Prešernovih časih, ker so slovenske meščanske stranke ta zaklad le zmanjševale, namesto da bi ga bile večale. Zasluga teh političnih strank je, da ima Ljubljana danes slikarje, ki ne znajo ne risati ne slikati, kiparje, ki ne znajo plastično oblikovati, arhitekte, ki nad njih načrti obrtniki z glavami majejo, in pisatelje, ki brskajo po svoji sirotni notranjosti in v teh »razrvanih časih iščejo sami sebe«, a ne da bi s preroško jasnovidnostjo in odločnostjo narodu kazali pot. Kljub vsem šolani in ustanovam ima Ljubljana dandanes meščanstvo, ki ne more storiti nobenega socialnega ali kulturnega dejanja brez dobrodelnega veseljačenja in javnega beračenja, ter mladino, ki se ne zna več navduševati in po naše spregovoriti, ker govori samo še ljubljansko časnikarsko latovščino. Slovenski kmet in delavec, ki se ozreta nazaj, se moretn ustaviti šele pri Prešernu, Jenku, Levstiku in Trdini, torej inožeh, ki so v otroških letih slovenskega meščanstva svoja dela ustvarili kljub nasprotovanju tujcev. sunek pa je bil izvršen ravno v smeri proti Maastrichtu, ki je že prvi dan padel v nemške roke, in od tam dalje čez belgijsko mejo proti Liegeu. Ozemlje, kjer prebivajo Slovenci, predstavlja danes bojišče, na katerem se spopadajo milijonske armade za življenje in smrt. Isto je z Luxemburgom, kjer si je tudi služilo svoj kruh mnogo Slovencev. Vprašanje je, kaj so je zgodilo s temi Slovenci. Ker Holandci Maastrichta, še manj pa Heerlena, gotovo niso posebno trdovratno branili, je verjetno, da so bile tamkajšnjim Slovencem prizanesene najhujše vojne grozote. Gotovo delijo svojo usodo z usodo holandskega prebivalstva. Drugače pa je v Belgiji in Luxemburgu, kjer se vršijo v krajih, koder prebivajo Slovenci, najhujši spopadi. Morda so Belgijci tiste kraje pravočasno izpraznili. Sicer smo lahko po pravici v skrbeh za usodo naših ljudi. 4 — St. 20 — 1940 SLOVENIJA NASE REVIJE KULTURNI PREGLED SODOBNOST V majski številki objavlja A. Poljanec uvotlini članek Nekaj misli o vojni. Najprej si osvoji Clausevviitzevo trditev, da je vojna le nadaljevanje političnih razmerij z drugimi sredstvi, to je s silo. Vojne torej ni mogoče vrednotiti ločeno od drugih pojavov družbenega življenja. Tako jo Poljanec tudi izpopolni s ipoudarkom vloge razredov v politiki in vojni. Razni razredi vodijo vojno in to je za Poljanca važno. Kajti vladajoči razredi, ki vodijo politiko, vedno protežirujo svoja prizadevanja, ki it udi zmagajo. Po njegovem moramo iskati smotre vojine v »objektivni vlogi razreda«, ki vojno vodi, v mestu, ki ga zavzema v razrednem boju, in le na podlagi tega da je treba soditi o pravičnih in krivičnih vojnah. Narodno zaveden Slovenec, ki se jo odvadil soditi vse in vselej izgolj z neke ideološke ravnine, marveč se postavi najprej na stališče slovenskega položaja in želi delati tako, kakor mu narekuje ustroj tega položaja, bo moral soditi drugače. Prav tako, kakor »se ne smemo spuščati v površna moraliziranja«, se današnji dan tudi ne smemo spuščati v brezplodno racionalistično modrovanje, ki ostaja brezbrižno za tisti pravii realizem, ki se zaveda, da so današnje konkretne potrebe in zahteve vsega slovenskega naroda pred islepo službo neki ideološki zamisli, in ki presoja in dela vse s te svoje osnove. Zato ne moremo pritrditi Poljancu in njegovim mislim. Če Poljanec trdi, da »ne smemo dane vojine vrednotiti po smotrih, ki jih vojskujoče se stranke samo razglašajo,« je treba tudi vedeti, da no sunemo biti tako naivni, da bi si zakrivali oči pred cilji, ki so jasno razvidni iz vsega njihovega ravnanja, in da bi ne znali potem razviti verjetnostnega računa zase. Tudi ko Poljanec našteva po njegovi misli »pravične vojne«, bo moral Slovenec prav z narodnega vidika postaviti nasprotno misel: da ima vsak pravico in dolžnost upreti se vsaki volji po kršitvi avtonomije neke narodne skupnosti, da ima vsakdo pravico braniti svojo svobodo in vrednote, ki jih more le v njej živeti iin ustvarjati. Vsaka taka vojna je pravična, pa maj jo vodi en raizred ali pa če so v njej vsi razredi edini. Če ne — je mogoče s Poljančevega stališča imeti odpor kakega naroda proti tuji hegemoniji za »nepravičen boj«, če razred, ki vodi obrambo, ni v »razrednem boju svojega časa« v moki taki vlogi, ki jo Poljančeva dialektika zahteva. Ob koncu pravi Poljanec: »Politika meščanstva je postala politika boja proti naprednim silam, politika kolonialnih osvajanj in nacionalno neenakosti, politika, kateri ustreza nov značaj vojn, kii tvorijo njeno nadaljevanje«. Tej politiki je ustrezala tudi svetovna vojna. In vendar so mogli mali narodi izrabiti presnavljanje narl’,tg niih« pravic in dolarska miliijonarka pr 1 Garbo se je z režiserjem in z vrsto ifir8.’ cev zelo potrudila, ponorčevati ise čim boli iz .milijonov ljudi, ki so stradali kruha zanj prodajali grofovske dragulje. Urednik in izdajatelj: Vilko Musek. Ljubija Ošlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za štajersko in Koroško v letih 1918 -1920 (Nadaljevanje.) Kako jc Zeilliofer alarmiral vojaške posadke v Radgoni V noči od 3. na 4. februar 1919. niisem imel službe. Zima, ki je takrat močno pritiskala, me je kmalu po miroizovu zvabila pod streho. Nekdanja pisarna avstro-og rakih huzarjev, ki je častniškemu namestniku Špesu, štabnemu naredniku Kirarju .in .meni služila za stanovanje, nas je popolnoma zadovoljevala. Tovariša Špes in Kirar sta zaspala, jaz sem pa po svoji navadi že i.z otročjih let .še v postelji bral, dokler so mi olči dopuščale. 2e v polsanjah sem slišal enakomerno korakanje službujočega desetnika, ki si je s sprehajanjem po hodniku med .sobami speče stotnije krajšal noč, nakar .som končno prav .sladko zaspal. V zgodnji jutranji uri me prebudi dobro znani vi.seikodoneči glas poveljnika nadporočnika Zeilhoferja, ki je iz vsega grla kri-čal:»Alurm, alarm, .napad bo!« To je v eino-meir ponavljal in z desetnikom odpiral po-edime sobe, v katerih je moštvo spalo. Takoj smo ga slišali, hkrati pa po glasu razumeli, da ne gre za .kakšen posiku-sni alarm, temveč da jo zadeva prav resna. Se danes mi je uganka, kako mi je takrat, ko sem trdno spal iin bil popolnoma slečen, uspelo, da se.m se oblekel, obul in oborožil, prej kakor oddelek, ki je bil v pripravljenosti in je oblečen spal. Ker se.m se prvi postavil, pripravljen za boj pred Zeilhoferja, .sem .seveda moral biti prvi, k.i mi je dal povelje, da naj grem z desetino do mostiča Uray, od koder mi je potem uspelo, da sem isrečno posegel v že znane nadaljnje boje. Kakor so pripovedovali, je Zeilhofer naše zunanjo straže alarmiral na konju, v skoku jahaje, ker je ravno pri pregledovanju straž opazil, da se približuje sovražnik. Pri tem alarmiranju je Zeilhofer kaj tnalo .mislil na to, da jo njegovo jahanje prav lahko jahanje v smrt, ker je jezdil med samimi smrtnimi kosami. Povsod, koder je od stražo do straže dirjal, so takrat po hišah, vrtovih, dvoriščih itd. že istali i.z mlajših nem- ških domačinov .sestavljeni oziroma skrivaj iz nemško in ogrske straini vtihotapljeni sovražni oddelki in vstajniki, čakajoč nia minuto, k.i jo bila določena, da skupno s tistimi, ki jih še dovede Milki, izvrše da.no nalogo. Samo en strel iiz skrivališča bi bij zadostoval iin slovenska posadka v Radgoni bi bila lahko brez poveljnika in bi ne bila opozorjena na pretečo ji nevarnost. Da se to ni zgodilo in da so Zeilhoferju mirno pustili, da je objahal vse straže in so vrnil nazaj v vojašnico, je spet pripisati to Zeilhoferjevi brezprimerni delavnosti.. Ves radgonski okraj je vedel, da Zeilhofer cele noči ne spi, in ker so ga vsako noč videli jahati in hoditi okoli naših straž, so jim še sanjalo ni, da to tokrat ni bila njegova vsakonočna inšpekcijska pot, temveč alarmiranje in postavljanje naših oddelkov v roj.ne črte, ker je sovražnika opa- zil ter vedel, za kaj gre. To in pa da bi svoj nameravani inapuid, ki je bil na minuto določen, s kakšnim puškarjenje.m prezgodaj ne izdali, je bil razlog, da na Zeilhoferja niiso .streljali in tudi ničesar pod-vzeli, da bi ga bili ujeli, čeprav bi tam pripravljenim in sik rit im sovražnikom oboje, posebno pa zajetje bilo lahko uspelo. Po vsem teim je stoodstotna zasluga Zei.l-hoferjeva, da je Slovencem s svojini pravočasnim alarmom veliko .koristil. Nemškim Avstrijcem pa toliko več škodoval. Ni treba biti izvedenec v vojaških zadevah, ker si bo znal vsak, ki zna h' nekoliko misliti, napraviti .sliko, da je bila pred vsemi okolnostuni. ki so v radgonski bitki pomagale k zmagi slovenskega orožja, najbolj odločilnu naša pripravljenost na sovražni napad, da simo pa bili pripravljeni, jo bila Zeilhoferjeva zasluga. Miki je nameraval preseniti Zeilhoferja, pa ni uspel. Uspelo je pa Zeilhoferju, da je prehitel Miki a. .ki mu je njegove namere pošteno prekrižal. n.iika. Natančno ob določeni minuti so z čeli vojaško dob.ro zasnovam napad na vfi j kar smo imeli v oblasti. Uspelo jim p« tisto, kar bi. bilo .zanje najbolj važno, n«1*18 reč to, da bi nas bili presenetili. Bito - zasluga Zeilhoferja, ki je živel in delal to, mo .za varnost svoje garnizije, da je nak11 sovražnikov opazil in nas z alarmom na v to opozoril in pripravil. Takrulna Pištol'jeva vojašnica je bito C,-ro poslopje v isred.i mesta, .nedaleč ocl K,, šte. Kot vogalna hiša ina stiku dveh ubG,,. križišča, z okni na obe strani, nam je »o, v-i.........• .vi r *....... žila za pisarmc vojaškega postajnega ,p®v' j* stva in vojaške zapore. Ker jc Zeilhoto :]i vojaških in deloma tudi iz zdravstveni vzrokov .svojo posadko namestil v n<}t Vci, in .sodobnejši bivši konjeniški voj««! je simo v Pistorjeivi imeli .samo stražo, k * r I liv L I.jin.iii OU.IUV .11 l U/JOI j . V imela .svojo sobo v pritličju pri_ vto*1^. poslopje, kakor je to v vojašnicah Iia',,,oh 1 •' .4.., -,..1., /1 l" J, Ce ise ne motim, je ta straža štela b 'jgi1 Boji za Pistorjovo vojašnico v Radgoni. Načrte za uničenje slovenske posadke v Radgoni so izdelali nasprotniki v tem Sirni- ki jo .pa zaradi večje varnosti iin eh1 strojno puško. , Se dobro ise spornim jam straže, ki P' U stala pomoči od 3. ima 4. februar Uj/rfd sem ji hiteč s svojim oddelkom proti s slu, da bodo vsi nemško-avstri js.ki napadi na naši' straže, oddelke in .objekte izvršeni kot blisk -nepričakovano. Priprave so jim uspele, ker Slovenci nismo imeli nobene strnjene redne črte .in jim je bila vsaka nemška hiša v Radgoni in v radgonskem okraju lahko skrivališče, zbirališče in oporišče, povrh pa je bil vsak nemški možak, ki je bil drugače doma v civilu, za vohunu in bojev- SOHI JI IIHDL o n v vj mu vuuniumii f0 v jove.ni mostu 'Zakričal: »Fantje, le doto jje držite in nič se ne bojte!«, kako se jovo.ni d r/.ite alarmirana, mn cesti pred vhodom v j''n«' nico razpostavi ja la, da bi napovedan^ pad pravilno odbila. Sovražni naskok j« stražo iin vojnžnieo, ki. .so je kakih gcU** minut poteun obenem im v zivez-i z ostalimi napadi izvršil, iii.i je lllo^*v'T|i \ ]xi končanih bojih v viseli podrobno® ložilo. . (Sc b<> nadalje01