va izdaja ni dvojezična, saj bodo za­ radi neznanja m akedonšč ine n je ­ gove s icer ingeniozne rešitve osta ­ le b rez pravega odm eva pri ev­ ropskih in verje tno tud i p ri jugo­ slovanskih strokovnjakih. Kajetan G antar Mihail Bahtin: MARKSIZAM I FILOZOFIJA JEZIKA Prevod in predgovor R adovan M atijaševič Nnlit, Beograd, 1980 (Saz.veida, 69) Spis velja za enega najem i­ nentnejš ih s področja filozofije je ­ zika, p a ne le zato, ker ga proglaša­ jo za prva ru sk a p ro legom ena k se­ miotiki (L. M atejka) ali za prvo his- torično-m aterialistično obravnavo jezika, pač pa tem bolj, k er m im o znanih dejstev, d a je vplival na delo Lotmana, Uspenskega, Segala, Iva­ nova in drugih, p rob lem sko p re d ­ stavlja fundam en t najvidnejšim so­ dobn im nerusk im raziskavam lite­ ra rne poetike in m oderne tekstne teorije. Razprava razrešuje občefi- lozofska (I. del), občelingvistična (II. del) te r nek a te ra specifična m ejna li terarno sin tak tična in sti­ listična vprašanja (III. del). Njena m etodološka in koncep tua lna v rednost se razkriva in verificira šele v zadnjih desetih letih, čeprav je bila objavljena - pod im enom V. N. Vološinova in verje tno tud i z ne ­ katerim i njegovimi m anj b istveni­ mi posegi v tekst - že leta 1929 in 1930 (druga izdaja). Razloge za tako kasno odkrivanje je treb a vi­ deti v tedanjem in vse do sredine pe tdese tih let u rad n o priznanem tren d u m arrizm a, ki je vprašanje jezika razreševal s pozicij vulgar­ nega m aterializm a. Ugled Bahtino- vega znanstvenega dela s e je posto ­ pom a jasnil šele ob kulturoloških raziskavah in rezulta tih tartujsko- m oskovskega kroga. Leta 1973 je bil šesti zvezek znanega zborn ika o znakovnih sistem ih posvečen Bah- tinovi vlogi v razvoju ru ske li te rar ­ ne in občekulturo loške znanosti in tu je V. V. Ivanov v spisu Pomen Bahtinovih idej o znaku, izjavi in dialogu razkril av tentično av torst­ vo knjige. Prav tu je zapisana tud i trditev, d a je imel B ahtinov vpliv svoj ustvarjalni razvoj v nekaterih Jakobsonovih delih, p ri čem er ima očitno v mislih njegovo stališče v spisu Lingvistika in kom unikacijska teorija (1961, shr. p revod v: Jakob- son, Lingvistika i poetika, Nolit, Beograd 1966), d a j e sta tičen opis jezika nezadosten te r da g a je treba zam enjati z vpogledom v d inam ič­ no sinhronijo jezika in upoštevati kronotopične koordinate. Jakob- son se je n a om enjeno knjigo Volo- sinova nekajk rat skliceval; po nje- uovem m nen ju predstav lja zasno­ vo lingvistične sociologije, s tem da pionirsko spregovori o korelaciji jezikovnih in soc iokulturn ih p ro ­ blem ov (prim. Jakobson, Linguis- lics in relation to other sciences, 1967; tud i v: Jakobson, Selected \vritings II, M outon, The Hague, 1971). Prav socialna in h istorična razsežnost znaka pa je z vp raša ­ njem o vzajem nem odnosu znaka in (zgodovinske) biti ( to je o »pre­ hajanju biti v znak«) ozirom a z opredelitvijo zavesti kot rea lnega dejstva, u te lešenega v znakovnem m aterialu, izhodiščni p roblem tega spisa. K er stoji B ahtin na stališču, da se p rob lem atika filozofije jezika nahaja v je d ru celega niza najvaž­ nejših področij m arksističnega p o ­ gleda na svet, sodijo v kon tekst raz­ pravljanja o znaku tud i njegove iz­ hodiščne opredelitve ideološkega (temeljno določilo ideološkega je njegov znakovni karakter), o p re d e ­ litve zavesti (zavest je verbalno ob­ likovana zavest)in ugotovitve o spe ­ cifični odlikovanosti besede (ideo­ loška nevtralnost besednega znaka). Bahtinu se v skladu s takšnim i spoznanji o p rekrivanju znakovne­ ga in ideološkega kaže povezanost znanosti o ideologijah s filozofijo jezika, kar im a seveda p om em bne posledice tud i za li terarno vedo. Toda ugotovitev o sovpadanju zna­ kovnega in ideološkega zahteva precizacijo. Znakovno in ideološko sta ireverzibilna pojma: m edtem ko znakovno je univerzalno, saj na p r im e r b eseda lahko rep rezen tira katerokoli ideološko funkcijo, pa ideološko ni univerzalno, k e r - i n to je p o m em b n a B ahtinova misel - s lehernem u znakovnem u pripada specifično določilo ideološkega. Prav form ulacija o diferenciaciji ideološke sfere im a daljnosežen pom en, ki m etodološko postavlja B ahtinovo delo v povsem novo o p ­ tiko mišljenja v evropski tradiciji. Ugotovitev o neuniverzalnosti ozi­ rom a diferenciranosti ideološkega ne zanika enotnosti d ružbenega življenja, ideološka specifičnost posam eznih področij ali d ru žb e ­ n ih sfer p redpostav lja sam o speci­ fično form o in funkcijo posam ez­ nega področja (npr. literature) v celovitosti d ružbenega življenja. B ahtin razum e znak kot ideo ­ loški pojav, kot m ateria lno dejstvo in kot socialno dejstvo. Tako o p re ­ deljen znak p redpostav lja tud i po ­ jem epo h e in dane socialne grupe. Njegova bistvena karak teris tika je, da im a in terind iv idualn i značaj. Takšna koncepcija jezika kot ideo ­ loškega sistem a in s tem kot čiste­ ga h istoričnega pojava (jezika, r a ­ zum ljenega ko t »m ateria lna stvar­ nost ideološkega delovanja«) po ­ m eni korekcijo hum boltizm a in njegovega idealističnega pojm ova­ nja jezika kot Weltanschauung. Ugotovimo lahko, d a im a ta korekcija odločilen pom en tudi za literarno vedo, saj omogoča, ko t je to razvidno ob Bahtinovi razpravi o Rabelaisu, p re in terp re tacijo idealističnega koncep ta duhovno- zgodovinskih določil. Prav v zvezi s takšnim B ahtinovim pojm ova­ njem znaka je bila dan a tudi m ož­ na podlaga za razlikovanje med po jm om a p rim arn i in sekundarn i ideološki m odeli sveta, to pa je dis- tinkcija, ki jo najdem o kasneje pri Lotm anu. Tako jezik kot literarno delo sta za B ahtina konk re tn o so­ cialno in h isto rično dejstvo, p reže ­ to »s sistem om vrednot, neločlji­ vim od življenjske p rakse in raz­ rednega boja« (Ustvarjanje Frangoi- sa Rabelaisa, shr. prevod, 1978, str. 489). Bahtinov pojem jezikovnega znaka s tem, ko hkrati im plicira tudi pojm a d ružbe in kulture , v os­ novi zavrača Vosslerjeva lingvistič­ n a stališča psihologizm a ozirom a pozicijo individualističnega su b ­ jektivizm a (hkrati pa še Spitzerje- vo stilistiko, Crocejevo estetiko), to je stališča, po katerih bi bilo jezi­ kovno izjavljanje funkcija govore­ čega posam eznika. Po B ah tinu je beseda - in ta je ključni pojem nje­ gove filozofije jezika - funkcija ad- resata. V zvezi s tem pojm ovanjem se pojavljata še dva tem eljna poj­ ma, te rm in tujega govora in tuje be­ sede, ki sta om ogočila razviti vp ra ­ šanje o perspektivi, ki je izvorno tudi B ahtinov koncept, v literarni vedi p a ga je kasneje razčlenjeno obdelal p redvsem Uspenski. Toda s tem d a se B ahtin osre ­ dotoči n a rea lnost jezika kot govo­ ra, ki ni abs trak tn i sistem jezikov­ nih form niti izolirano m onološko izjavljanje, am pak socialni dogo­ dek govorne interakcije, realiziran kot izjavljanje in izjava, s topa tud i v polem iko s Saussurovim i koncep ­ cijami. O dpoveduje se dihotom iji langue/parole in zavrne predvsem saussurovski pojem langue kot »abstraktno znanstveno p red p o ­ stavko«, kot tisto neeksistentno, vse povzem ajočo občost, ki p re d ­ stavlja p red m e t raziskovanja znot­ raj določenega zgodovinskega ho ­ rizonta od Aristotela naprej. Takš­ no d istanciran je od S aussura pa pom eni zavrnitev lingvistike kot stroge teo re tične znanosti. Beseda, kot jo razum e Bahtin, ni p red m e t /.nanosti, am pak filozofije (filozof­ ske herm enevtike). Ta B ahtinova polem ika s Saussurom im a m eto ­ dološke izvore in p ri tem je razvid­ no, d a zagovarja stališče, da so (1) »izhodišča vsake znanosti n ep o ­ novljive singularnosti« in da (2) »znanost in predvsem filozofija lahko in m o ra preučevati specifič­ no formo in funkcijo te individual­ nosti« (prim. Estetika slovesnogo tvorčestva, M oskva 1979, str. 287). Njegova kritika lingvistike pom eni po tem takem naspro tovanje »for­ malizmu«, »abstrak tnem u objekti- vizmu« ozirom a Saussurovem u »racionalizmu« in jo je treb a v b ist­ vu razum eti kot fundam enta lno m etodološko distanco. G re za p re ­ seganje em piričn ih kako r tudi že prej om enjenih psihologistično idealističnih koncepcij jezika v sm er m ateria listične koncepcije govornega fenom ena. V endar če B ahtin zapiše, da so m u Saussuro- vi pojmi »znanstvene fikcije«, m o ­ ram o takšno izjavo jem ati s p r id r ­ žki: B ahtinova pozicija je d rugač­ na, S aussu ru pa je šlo za konstitu i­ ranje znanosti o jeziku, zato je bil zanj h ipostatičen koncep t jezika kot sistem a (langue) nujen, saj je pom enil takšno občost, ki jo lahko »opazuje«, analizira in znanstveno opredeli. B ahtin pa stoji na poziciji d ialektično-m aterialističnega kon ­ cep ta znanosti in tako zanj p re d ­ m et ne m ore biti več abs trak tna občost (langue), am pak realite ta jezika, ki je beseda ali izjava (paro ­ le), in je h istorična sprem enljivka. Raziskovalni vidiki lingvistike - po B ahtinu - s svojo abs trak tn o anali­ zo ne m orejo povsem izčrpati kon ­ kretne izjave (teksta) in ta m etodo ­ loška o pom ba je p o m em b n a za samo literarno vedo, saj opozarja na meje določene variante s tru k tu ­ ralizma. Toda nc le Bahtinovo zavrača­ nje Saussura, am pak tud i njegovo leta 1929 fo rm ulirano radikalno težnjo k preseganju lingvistike in pre in terp re taciji n jenih pojm ov m oram o jem ati z določenim i p ri­ držki; m ed drugim že zato, ker ne gre spregledati posebn ih okoliščin v zvezi z nas tankom knjige, p re d ­ vsem pa zato, k e r je v zapisih, ki so­ dijo v isti čas (1924), razmišljal o za­ snovi lingvistične teorije kom pozi­ cije, to pa je p rav o problem atiki, za ka tero pričujoča knjiga daje p re ­ lim inarno zasnovo. B ahtinova po ­ lem ika z lingvistiko in njenim i m e ­ todološkim i izhodišči sploh ni ved­ no tako načelno stroga in dosled ­ na, kot se zdi: Bahtin dopušča lin­ gvistično analizo teksta, v endar ugotavlja, d a je treb a vanjo vnesti njej izvorno »tuja stališča« (prim. Voprosy literatury i estetiky, Mosk­ va, 1975, str. 45). Očitno m u pri tem ne gre, tako kot znani varianti lin- ' gvistične poetike, za uvajanje saus- surovskega lingvističnega m odela v preučevanje teksta, am pak za specifično modifikacijo lingvistič­ nega pristopa, ki je v zvezi z njego­ vo izvirno koncepcijo dialoga oziro ­ m a dialoškosti. Ta pojem dialo­ škosti je treb a misliti v kontekstu B ahtinove filozofije odp rto s ti in nedovršenosti ozirom a filozofije »nastajanja in dogajanja«, k ar vse je v bistvu rezulta t njegovega d ia ­ lektično-m aterialističnega izhodiš­ ča. Bahtin s e je večkrat izrekal, da mu je m onološki opis tekstn ih do ­ ločil, ki izhajajo iz sam ega teksta, nezadosten (polem ika s formaliz­ mom), in zagovarjal dialoški opis teksta glede na d ruge s truk tu re , na p r im e r s tru k tu re določene zvrsti, d rug ih zvrsti, li terarne smeri, zgo­ dovine itd. (Takšne ideje je zago­ varjal v tem času tud i Jakobson.) Toda še bolj je ta koncepcija dialo ­ ga odločilna za sam B ahtinov te ­ meljni pojem besede, govorice ali iz­ jave. B eseda ozirom a izjava (vy- skaz) se javljata vedno ko t realiza­ cija - te r s ta zato nekaj nedovršene­ ga.. Izjava ko t izhodiščna eno ta Bahtinovega razpravljanja o jeziku prav s takšnim določilom izpričuje bistveno razhajanje s saussurov- skim pojm om jezika kot sistem a (langue). Izjava in izjavljanje sta m ožna le v govorni interakciji in v tem smislu B ahtinova koncepcija dialoške besede an tic ip ira idejo teo ­ rije komunikacije. Pojem dialoške ali dvoglasne besede pom eni, da se b eseda ne n anaša le na svoj p re d ­ met, am pak tud i na tujo besedo. P roblem izjave tako ni več po d ro č ­ je lingvistike, ki jo abs trah ira . Izja­ va kot dialog z drugim i izjavami (s tujo besedo) je tem eljna eno ta ko ­ munikacije. D aje pojem izjave nu jno o p re ­ deljiv s specifično m etodologijo in z vidika posebne discipline, ki je nekaj d rugega od lingvistike, je ugotavljal sam Bahtin, ko je p re d ­ lagal te rm in metalingvistika. Ob tem je treb a pripom niti, d a se ta njegov pojem m etalingvistike in m etajezika ne p rek riva s sicer uve­ ljavljenim Jakobsonovim pojm om m etajezika (za B ahtina nam reč inetajezik ni čisti kod, am pak se vedno dialoško nanaša n a jezik, ki ga opisuje in analizira), tako da se zdi p r im ern o spreje ti p red log R. B arthesa in ga zam enjati s te rm i­ nom translingvistika. P redm et me- talingvistike v B ahtinovem po m e­ nu besede je celo ta izjave, to je ti­ sto, kar se je lingvistiki v ožjem po ­ m enu besede izmikalo. Stavek je za lingvistični p ris top predstavljal najvišjo d ostopno eno to jezika in v tem sm islu je bila m ožnost konsti­ tu iran ja tekstne lingvistike ali m akrolingvistike problem atična. Za B ahtina p a je izjava izhodiščni pojem nove discipline, ki jo do ­ sledno razum e kot filozofijo jezika. Tako razum ljena metalingvistika lahko sestopa v področje m a k ro ­ lingvistike in s tem, ko izjavo razla­ ga kot im anen tno socialen pojem, ji je om ogočen pris top k ne zgolj form alnim razsežnostim izjav ozi­ ro m a tekstov kot izjav višjega nivo­ ja. Metalingvistika kot sinonim za filozofijo jezika se navezuje na Bahtinovo razum evanje filozofije kot »metajezika vseh znanosti in vseh vidikov spoznavanja in zave­ sti« (prim. Estetika slovesnogo tvor- čestva, str. 364). Bahtin je tako že v tem zgod­ njem obdob ju s svojo filozofijo jezi­ ka odprl precej širše p red m etn o polje. S svojo specifično koncepci­ jo o no tran ji sociologičnosti izjave ozirom a besede je nakazal pod roč ­ je sociolingvistike (problem atiko odnosov jezik - družba, jezik - kul­ tu ra itd.), p a tud i tekstne lingvisti­ ke. Njegova izvirna koncepcija, da je izjava m in im um jezika kot ideološkega delovanja, m u om ogo­ ča, da spregovori o problem atik i govornih zvrsti kot relativno u s ta ­ ljenih tipov izjav. Zanimajo ga for­ me in tipi govorne (torej tud i lite­ rarne) kom unikacije. To niso več strogo lingvistična vprašanja, am ­ pak vprašan ja o gram atik i v š iršem pom enu besede in o njeni zvezi s sfero stilistike. P rob lem atika tu je ­ ga govora o dp ira vprašan ja avkto- rialnega govora p ripovedne p e r ­ spektive, govora ju n a k a in sploh stru k tu riran ja junaka, poleg tega pa pojasnjuje takšne pojave, kot so skaz, stilizacija in parodija. S p re d ­ postavkam i svoje filozofije jezika tako konstitu ira tipologijo izjavnih form, to je teorijo govornih in po ­ s red n o seveda li terarn ih zvrsti, kajti tud i ro m an je za B ah tina tip ­ ska form a lingvistične izjave. O m e­ njeno prob lem atiko je kasneje v Estetiki besednega ustvarjanja (Es­ tetika slovesnogo tvorčestva, 1979) in Vprašanjih o literaturi in estetiki (Voprosy literatury i estetiky, 1975) pod robneje obdelal. Sam a tem atizacija vprašan ja o govornih zvrsteh pom em bno p resega teda ­ nje s tanje lingvistične poetike, k ije razum ela kot skrajni dom et svoje raziskovalne kom petence stavek. V prašanje o tipskih fo rm ah izjav vodi tudi k vprašan ju o tipskih for­ m ah konstru iran ja večje celote ozi­ ro m a k problem atik i določil »kom­ pozicijske konstrukcije«, to pa po ­ m eni uvajanje v sis tem atično raz­ pravljanje o tekstu in s tem zasno­ vo tekstne znanosti ali tekstne logi­ ke. Za m o d ern o tekstno teorijo je tekst s in tak tična eno ta in vpraša ­ nje o govornih zvrsteh je vprašanje o sintaksi večjih besedn ih celot ali kompozicije. B ahtinovo razprav ­ ljanje je tako uvodni prispevek k sin tak tičn im študijam , obči teoriji diskurza, tekstn i gram atiki in po ­ sebej k narativni gramatiki. Toda prav ob vprašan ju o go­ vornih zvrsteh Bahtinovo n asp ro ­ tovanje saussurovskim stališčem in pojm om (in s tem varianti s tru k ­ tu ra ln e poetike, ki iz teh pojm ov iz­ haja) izgublja svojo pravo uprav i­ čenost. S p rob lem om govornih zvrsti se do tika tistega, k a r označu ­ je lingvistični pojem petrific irana sintagm a, s č im er je m išljena sin ­ tagma, ki p re ide v ustaljeni re p e r ­ to a r izbora in postane člen sistem a ali parad igm e (paradigm atizirana sintagma). B ahtin je s tem spodb i­ jal Saussurove (in kasnejše Jakob- sonove) form ulacije o svobodnosti s in tagm atskih ozirom a kontigvi- te tn ih odnosov, v en d a r je spreg le­ dal, da je že Saussure s koncepcijo langue/paro le predpostavlja l m ož­ nost s in tagm atskih (izjavnih) p a ra ­ digem. Toliko B ahtinov prispevek Saussurovih s tru k tu ra ln ih idej ne problem atizira, p a tud i sam a ideja o govornih zvrsteh kot petrificira- nih s in tagm ah le ni povsem izvirno Bahtinova, saj jo Saussurove for­ mulacije omogočajo, četudi ne eks- plicirajo. V tem sm islu pa ostrina Bahtinove polem ike s Saussurom (tudi kasneje v Estetiki besednega ustvarjanja) ni ustrezna, zlasti ker Bahtin spregleda, d a je tud i Saus- surovo koncepcijo jezika m ogoče razum eti dialektično. Jola Škulj LITERARY COMMUNICATION AND RECEPTION U redili Zoran K onstantinovič, Manfred N aum ann in H ans Robert Jauss Innsbruck, 1980 (Innsbrucker Beitrage z.ur Kultur- wissenschaft, Sonderheft46. Procee- dings o f the IX th Congress o f the In ­ ternational Comparative Literature Association, 2). Deveti kongres M ednarodne zveze za p rim erja lno književnost je imel tako obsežen program in to ­ likšno udeležbo, d a bodo prispevk i zanj objavljeni k a r v štirih zborn i­ kih. Prvi, ki zajem a tren u tn o po ­ sebno ak tualno in živo področje li­ te ra rn e kom unikacije in recepcije, je izšel izredno hitro, komaj dobro leto po kongresu - očitno p re d ­ vsem po zaslugi glavnega u redn ika Z orana K onstantinoviča, ki je bil tudi glavni organizator kongresa. Zbornik objavlja najprej uvod ­ na referata, Jaussovega in Nau- mannovega, ki vsak s svojega vidi­ ka razlagata značilnosti recepcij- ske estetike in li terarne kom un ika ­ cije. K ončuje se z zaključnimi p o ­ ročili, ki povzem ajo rezu lta te s tega obm očja kongresa in so jih poleg Jaussa (ZRN) in N aum anna (NDR) napisali še Rita S ch o b er (NDR), K urt W einberg (ZDA), Arne Mel- berg in H orace Engdahl (oba iz Švedske) in Yves Chevrel (Franci­ ja). Osrednji del je razdeljen na pet enako u rejen ih tem atsk ih sklopov z naslovi (1) teorija recepcijske es ­ tetike in li terarne komunikacije, (2) teorija p rocesa zgodovinske in socialne recepcije, (3) p rob lem re ­ cepcije v tekstn i teoriji, pragm atiki in semiologiji, (4) literarn i p revod kot p rob lem recepcije, (5) proces recepcije z vidika nacionalne in svetovne literature . Vsakega izmed teh razdelkov sprem lja ta uvod in bolj ali manj p osrečen skupinski povzetek referatov, za njim a pa se zvrstijo referati sami, nap isan i v angleščini, francoščin i ali nem šči­ ni, a b rez posam ičnih povzetkov. Referati so vsaj za udeležence kongresa, ki so v Inn sb ru ck u lahko vse drugo že slišali (prim. D. Doli­ nar, Kongres M ednarodne zveze za primerjalno književnost, P rim erjal­ na književnost 3, 1980, št. 1), p rav ­ zaprav poglavitna novost, čeprav tudi v zborn iku niso objavljeni vsi. Uredniki so jih n am reč p red ob ja­ vo tem eljito p retresli in jih od 127, kolikor jih je napovedoval kon ­ gresni program , uvrstili v zbornik komaj 52, za nadaljnjih 48 p a sam o v kazalu navedli im ena avtorjev in naslove, večinom a zelo zanimive. Kljub tej skrčitvi im a knjiga 436 gosto tiskanih stran i velikega for­ mata. Delež jugoslovanskih p ri­ spevkov je ostal tud i v zborn iku so­ razm erno velik - dva sta objavljena v d rugem razdelku (avtorja Zden­ ka Petkovič in Nikša Stipčevič), eden v če tr tem (M arta Frajnd) in dva v petem (Majda S tanovnik in Svetlana Slapšak). U redniki so torej kongresno gradivo predstavili v tisku preč i­ ščeno in tako dopoln jeno s p re ­ glednim i povezovalnimi in u re je ­ valnimi sestavki, da so zabrisali n eu b ran o st razpravljanja o najraz­ ličnejših zadevah, ki je za te vrste publikacij nasploh značilna. Z bor­ nik je zato p redvsem nepogrešljiv vir za študij recepcijske estetike, kakršno so po d o b rem desetletju n jenega razvoja videli njeni tvorci in somišljeniki, pa tud i kritiki: m ed teoretičnim i prispevki je npr. na prvem m estu objavljena o s tra za­ vrnitev, ki jo je Dagm ar B arnouw (ZDA) napisala pro ti izhodiščnim tezam W olfganga Iserja, enega iz-